PORTFOLIO - zrss.si · 3 Beseda avtorice Pred vami je portfolio, poimenovala bi ga debitantski portfolio. S tovrstnim materialom sem se prvič srečala, ko smo s petošolci delali

1

TTeemmaa::

PORTFOLIO

V PROJEKTU Uvajanje tujega jezika in medkulturno/ medjezikovno uzaveščanje v

prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole (2008/2009)

Avtorica: Lavra Končnik

OŠ Vransko – Tabor, Vransko 23, 3305 Vransko

Junij, 2009

2

KAZALO

Beseda avtorice ....................................................................................................................................... 3

Strokovna biografija ................................................................................................................................ 4

Motivacija za sodelovanje ....................................................................................................................... 6

Spremljanje uvajanja ............................................................................................................................... 7

UTJ-JIMU obrazec 01 ........................................................................................................................... 8

Evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ............................................................................................... 10

Spremljevalni listi .............................................................................................................................. 10

Spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, september 2008 .................. 10

Spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, oktober 2008 ....................... 12

Spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, november 2008 ................... 14

Spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, december 2008 ................... 16

Priprave in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ........................................................................ 18

Vsebina: Material .......................................................................................................................... 18

Vsebina: Grimm, Little Red Cap ..................................................................................................... 20

Vsebina: Traffic .............................................................................................................................. 21

Vsebina: Po mest'sem španciral .................................................................................................... 25

Vsebina: Opis osebe ...................................................................................................................... 27

Vsebina: Koliko je ura? .................................................................................................................. 29

Temeljna področja ................................................................................................................................. 31

Sestavine samostojnega izbora ............................................................................................................. 32

Analiza izpolnjenih vprašalnikov o motivaciji za učenje tujega jezika v tretjem razredu ................. 34

Evalvacija pedagoškega dela in pogled naprej ...................................................................................... 39

3

Beseda avtorice

Pred vami je portfolio, poimenovala bi ga debitantski portfolio. S tovrstnim materialom sem

se prvič srečala, ko smo s petošolci delali Evropski jezikovni listovnik. A stvar ni čisto

ekvivalentna, je pa precej podobna.

Pri oblikovanju portfolia sem ţelela spisati in oblikovati gradivo, ki bi imelo dokumentacijsko

in uporabno vrednost. Zatorej vsebuje birokratske sestavine in konkretne sestavine – izvedene

ure, evalvacijo opravljenega, nabor dejavnosti in aktivnosti, ki so potekali v sklopu izvajanja

projekta.

Portfolio je bil prvotno zastavljen kot tanek snopčič omenjenega, nastala pa je konkretna

zakladnica gradiva, ki ima zame osebno precejšnjo vrednost.

Splošni cilji, upoštevani pri poučevanju tujega jezika angleščine:

Izboljšanje slušne percepcije in izgovorjave pri učencih.

Omogočiti mehkejši prehod k učenju tujega jezika v vsakdanjih situacijah.

Spodbujanje zavedanja in prepoznavanja razlike med pisno in govorno rabo tujega

jezika.

Spodbujanje multikulturnega zavedanja učencev.

Razvijati učenčevo pozitivno samopodobo na področju učenja tujega jezika.

4

Strokovna biografija

Svojo pot učenja angleškega jezika sem pričela v 5. razredu osnovne šole, ko sem se tudi

prvič srečala s tem jezikom. Omenjeno leto je bilo zame osebno signifikantno, saj mi je

angleščina 'zlezla pod koţo' in postala del mene, čeprav se takrat tega še nisem zavedala. V

spominu imam krasno učiteljico, najmočnejši vtis pa so name naredile igre, ki jih je spretno

vtkala v pouk in ki so mi dvignile motivacijo še višje.

Ţe naslednje leto smo imeli drugo učiteljico, ki pa je bila precejšnje nasprotje tistega, česar

smo bili vajeni. Moţnosti za primerjavo in izsledke so bile številne.

Šolanje sem nadaljevala, kakor tudi učenje angleščine, sprva na srednješolski stopnji, nato pa

na fakulteti, kjer sem angleščino izbrala kot izbirni predmet v sklopu študija razrednega

pouka. Po opravljenem certifikatu (FCE) nisem niti sanjala, da bom danes poučevala

angleščino na tej stopnji.

Proti koncu študija nas je predstojnik našega oddelka seznanil z moţnostjo izpopolnjevanja na

področju zgodnjega poučevanja angleščine. Za slednje sem se odločila in svoje odločitve niti

najmanj obţalovala. Tu sem bila deleţna srečanja s še eno, zame zelo pomembno osebnostjo,

Mihaelo Brumen, ki je name delovala zelo inspiritativno in entuziastično. Zame je

predstavljala neusahljiv vir energije, idej in navdušenja na tem področju.

V tem času sem bila ţe zaposlena na zdajšnji šoli in bilo je precej zahtevno uskladiti delo,

študij ter svoje prostočasne aktivnosti. A kjer je volja, tam je pot.

Po končanem izpopolnjevanju sem se udeleţevala študijskih skupin, srečanj učiteljev,

predstavitev učbeniških kompletov, raznih konferenc, akademij, delavnic in seminarjev s

področja zgodnjega poučevanja angleščine. Na srečanju učiteljev v Zrečah (april 2007, v

organizaciji Zavoda za šolstvo) sem sodelovala z lastnim prispevkom in sicer sem predstavila

košček dejavnosti otrok pri pouku, natančneje pisanje pisma Boţičku.

Na šoli sem vodila interesno dejavnost angleščina, za katero je bil ogromen odziv. Prvi tuji

jezik je bila namreč nemščina in tendenca staršev je bila bilingualnost njihovih otrok. Takrat

sem prvič okusila poučevanje tujega jezika in ugotovila, da je to tisto, kar me veseli, stimulira

in motivira.

Naslednja izkušnja je bila poučevanje angleščine sprva v 4., nato v 5. razredu, izvajala sem

tudi dodatno strokovno pomoč za omenjeni tuji jezik. Vedno znova pa se je kot največji izziv

pokazala zgodnja stopnja, torej prva triada. Izkušnje z vrtcem, kjer je druga specifika, pa še

nimam.

Mednarodne izkušnje sem pridobivala preteţno samoiniciativno, na potepanjih, med drugim

na Irskem in Veliki Britaniji. Poleg tega pa sem sodelovala pri izmenjavi študentov z Irske, ki

so obiskali našo šolo in katerim sem predstavila pouk ter jih vključila v proces učenja, kar je

nepozabna izkušnja za otroke.

V preteklem šolskem letu sem bila zaradi porodniškega dopusta odsotna, nakar sem se

avgusta 2008 udeleţila seminarja za projekt Uvajanje TJ in M/JU v prvo vzgojno

izobraževalno obdobje OŠ.

Z mesecem oktobrom sem se vrnila na delovno mesto in pošteno zakorakala v učiteljske vode.

Zaposlila sem se leta 2001, kar pomeni, da poučujem ţe osmo leto, od tega se peto leto

ukvarjam tudi s poučevanjem angleščine (interesna dejavnost, poučevanje v 4. in 5. razredu,

izvajanje dodatne strokovne pomoči).

V letošnjem šolskem letu in v okviru aktualnega projekta, angleščino poučujem v obeh tretjih

razredih na centralni šoli, 3. a in 3. b. Slednjemu sem tudi razredničarka, zato projekt (ki kot

5

inovacijski projekt na šoli poteka ţe drugo šolsko leto) v tem oddelku izvajam samostojno,

medtem ko v paralelki delo poteka timsko.

V 3. a razredu, kjer uro izvajamo ob sredah 5. učno uro, je otrok 16, od tega osem deklic in

osem dečkov. Razred je učno povprečen. Trije učenci imajo individualiziran program, od tega

en učenec specialno didaktično učno pomoč. Evidentiranih nadarjenih še ni.

V 3. b razredu poteka ura angleščine načeloma ob sredah 4. šolsko uro. Glede na to, da sem v

tem razredu ves dan, si lahko privoščim in uro prilagajam, torej jo izvedem prej ali kateri drug

dan. Razred sestavlja osem deklic in šest dečkov, skupaj petnajst otrok. So povprečno učno

uspešni, en otrok je evidentiran kot otrok s posebnimi potrebami in ima individualiziran

program. Nadarjenih ni evidentiranih.

V preteklem šolskem letu je potekal inovacijski projekt Angleščina v prvi triadi, kar pomeni,

da so se otroci ţe v lanskem šolskem letu seznanili s tujim jezikom. Je nekaj otrok, ki

obiskujejo tečaj angleščine v jezikovni šoli.

Tozadevno se mi je zdelo zelo zanimivo, kajti neka deklica, ki ima sicer nekaj učnih teţav, je

pri angleščini precej uspešna, njen angleški besedni zaklad pa razmeroma obseţen.

6

Motivacija za sodelovanje

Zakaj imam ţeljo udejstvovati se na področju poučevanja tujega jezika?

Odgovor najdem v prvem koraku mojega učenja angleščine, ker se mi je zdel pouk angleščine

zanimiv, zabaven, imela sem dobro samopodobo in občutek, da sem upešna. K temu sta

pripomogli dve moji učiteljici, ki sta me navdušili do te mere, da mi je angleški jezik

predstavljal nenehen izziv.

Zdaj ko sem 'na drugi strani katedra' je izziv še toliko večji. Pribliţati otrokom tuji jezik,

premagati predsodke in strah pred neznanjem, nerazumevanjem in jim vzpostaviti

komunikacijske veščine za sporazumevanje tudi zunaj slovenskih jezikovnih meja.

In zato se trudim, nenehno izobraţujem, zbiram material, odkrivam nove poti in načine učenja

ter poučevanja angleščine.

Verjamem, da je to moje poslanstvo.

7

Spremljanje uvajanja

Kako poteka ura pouka angleškega jezika?

Izvajam integrirano različico, kar pomeni, da se angleščina vpleta v redne ure pouka –

glasbena vzgoja, spoznavanje okolja.

Glede na to, da v svojem razredu poučujem razredni pouk in angleščino sem razmišljala, kako

bo moja dvojezičnost vplivala na otroke. Kako izpeljati, da bodo naredili miselni preskok k

drugemu jeziku, da ne bo nepotrebne zmede in vznemirjenosti. Če v razred vstopi druga

oseba, ki jo otroci povezujejo s tujim jezikom, to ne predstavlja bistvene posebnosti. V

kolikor pa gre za isto osebo, ki enkrat govori angleško in drugič slovensko, je zadeva nekoliko

drugačna.

Spomnim se nekega izobraţevanja učiteljev s področja zgodnjega učenja TJ, kjer je

predavateljica govorila in predavala s angleščini. Naenkrat pa je spregovorila v slovenščini.

Ta impulz sem osebno doţivela kot rahel šok, ne glede na to, da sem obeh jezikov vajena.

Kako potem takšno jezikovno spremembo doţivljajo otroci?

Iskala sem specifičen znak, gesto, zvok. In odkrila sila preprosto zadevico!

Na začetku ure angleščine zato naredim rahel premor (počakam toliko časa, da ga otroci

zaznajo), nato pa otroke povabim k sebi v angleščini. Naredimo krog, primemo se za roke in

pozdravimo. S pogledom potujem po krogu, tako da se spogledam s prav vsakim otrokom. Od

tega trenutka naprej govorim izključno v angleščini. Povprašam jih po počutju, nato pa povem

navodilo – ali naj sedejo na svoje stolčke, se postavijo na določeno mesto v razredu, kaj

pripravijo, ipd. Skratka, to je znak, da se ura angleščine prične.

Uporabljam oba têrmina, ura angleščine (kar ne traja nujno eno šolsko uro in si to kot

učiteljica vseh predmetov oziroma edina učiteljica v razredu lahko privoščim) in pouk

angleščine, pri čemer imam v mislih čas, ki ga z otroki skupaj preţivimo s pomočjo in ob

uporabi angleškega jezika, ko se torej pričujoči projekt izvaja.

Uro zaključim po enakem principu, sklenemo krog, na hitro reflektiramo izvedeno uro in se

poslovimo.

8

UTJ-JIMU obrazec 01

1. Ime in priimek Lavra Končnik

2. Elektronski naslov [email protected]

3. Telefon (mobi)

4. Ime OŠ in naslov Osnovna šola Vransko – Tabor, Vransko 23, 3305 Vransko

5. Izobrazba

(Obkroţi)

a) učitelj tujega jezika

b) učitelj razrednega pouka s PIAOŠ programom

c) drugo ___________________________

6. Število let poučevanja tujega

jezika

4 šolska leta

7. Število let poučevanja tujega

jezika v prvem triletju

2 šolski leti

8. Vaša dodatna izobraţevanja za

poučevanje tujega jezika

- srečanje učiteljev na temo TUJI JEZIKI V 2. TRILETJU OŠ

- predstavitev učbeniškega kompleta REACH FOR THE STARS

- STREETS ALIVE, delavnica za zgodnje poučevanje angleščine

- Oxford Primary Teacher's Academy

- Teaching Foreign Languages to Young Learners

- študijska skupina za angleščino

- Uvajanje Evropskega jezikovnega listovnika v OŠ, kjer sem sodelovala z lastnim prispevkom o izkušnjah in delu s projektom

9. Oblika poučevanja v prvem

triletju

(Obkroţi)

a) samostojno

b) timsko poučevanje

c) drugo ________________________

10. Opazovani razred:

(Obkroţi)

a) prvi

b) drugi

c) tretji

a) angleščina

b) nemščina

c) italijanščina

d) francoščina

Koliko let so se učenci v tem razredu učili

tuji jezik?

a) nič

b) eno leto

c) dve leti

d) tri leta

e) več kot tri leta

11. Število učencev v

opazovanem razredu oz.

interesni dejavnosti/tečaju

16 učencev, od tega 8 dečkov in 8 deklic

12. Opis izvajanja (število ur

tujega jezika na teden v tem

razredu, trajanje enega

srečanja)

Vsak teden imajo učenci 1 srečanje.

Vsako srečanje traja 45 minut.

13. Izvedba

(Obkroţi)

a) Po/pred pouku kot interesna/tečajna oblika za vse učence

b) Po/pred pouku kot interesna/tečajna oblika za določene učence

c) Integrirani pouk

d) Drugo: ___________________

mailto:[email protected]

9

14. Finančna podoba

(Obkroţi)

a) pouk tujega jezika plača Ministrstvo za šolstvo in šport

b) pouk tujega jezika plača lokalna skupnost (občina)

c) pouk tujega jezika plačajo starši

d) pouk tujega jezika plača lokalna skupnost in starši

e) drugo: ________________________

15. Uporaba učbenika/delovnega

zvezka

a) DA

b) NE

Ime učbenika in delovnega

zvezka:

Pogostost uporabe učbenika:

a) vsako uro

b) vsak teden

c) vsak mesec

d) drugo: __________

16. Glavni cilji tujega jezika, ki

ste si jih zastavili kot učitelj v

tem razredu/interesni

dejavnosti skozi celotno

šolsko leto (Naštejte)

- Izboljšanje slušne

percepcije in izgovorjave.

- Mehkejši prehod k učenju

jezika z rabo tujega jezika v

vsakdanjih situacijah.

- Spodbujanje zavedanja in

prepoznavanja razlike med

pisno in govorno rabo TJ.

- Spodbujanje

multikulturnega zavedanja

učencev.

Cilje postavljam za:

a) vsako uro/srečanje

b) vsak teden

c) drugo: ____________________

17. Način in pogostost preverjanja

in ocenjevanja

Ustno in sprotno, s pomočjo igre, ko gre za izpostavljenost posameznega

učenca.

18. Domače delo

(Obkroţi)

Učenci imajo domače delo:

a) vsako učno uro b) vsak teden

c) drugo: ob učenju pesmice, rime, ipd. se dogovorimo, da jo bodo doma

recitirali druţinskim članom, tako da jo čim večkrat ponovijo, pri čemer

nimajo pisne predloge.

UTJ-JIMU obrazec 01

10

Evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela

1. spremljevalni list

Spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, september 2008

1. Datum

Z izvajanjem smo pričeli meseca oktobra. 2. Tema

3.

Koliko časa ste posvetili

posamezni jezikovni

zmožnosti? (Vpiši številko)

1 – zelo malo

2 – malo

3 – veliko

4 – zelo veliko

1. Slušno razumevanje

2. Bralno razumevanje

3. Govorno sporazumevanje

4. Pisno sporočanje

4.


jezikovnemu in

medkulturnemu uzaveščanju

(JIMU)? (Obkroţi)

1. nič

2. zelo malo

3. malo

4. veliko

5.

Ali ste uporabili katero od

pripravljenih JIMU gradiv?

(Obkroţi in napiši)

a) DA

b) NE Ime gradiva: ______________________

6. Uporabljena gradiva (Naštej)

7.

Medpredmetne povezave

(Obkroţi)

a) slovenščina

b) matematika

c) likovna vzgoja

d) glasbena vzgoja

e) spoznavanje okolja

f) športna vzgoja

g) Drugo: ________________________________

8.

Aktivnost učencev

(Obkroţi)

a) zadovoljiva

b) srednja

c) nezadovoljiva

Morebitne opazke.

9.

Raba tujega jezika

(Obkroţi)

Učitelja a. vseskozi b. skorajda vseskozi

c. več kot polovice učne ure d. delno

e. malo f. zelo malo

Učencev a. vseskozi b. skorajda vseskozi



11

10.

Posebnosti/Dodatne

informacije o učni

uri/Morebitne teţave učitelja

oziroma učencev

UTJ-JIMU obrazec 02

12

2.spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, oktober 2008

1. Datum

16. 10. 2008

2. Tema

Grimm, Little Red Cap

3.


posamezni jezikovni


1 – zelo malo

2 – malo

3 – veliko

4 – zelo veliko

1. Slušno sprejemanje 4

2. Bralno razumevanje

3. Govorno sporazumevanje

4. Pisno sporočanje

4.


jezikovnemu in


(JIMU)? (Obkroţi)

5. nič

6. zelo malo

7. malo

8. veliko

5.




c) DA

d) NE Ime gradiva: ______________________


slikanica bratov Grimm, Rdeča kapica

7.


(Obkroţi)

h) slovenščina

i) matematika

j) likovna vzgoja

k) glasbena vzgoja

l) spoznavanje okolja

m) športna vzgoja

n) Drugo: uvod v branje pravljic z napako

8.

Aktivnost učencev

(Obkroţi)

d) zadovoljiva

e) srednja

f) nezadovoljiva

Učenci so aktivno in z zanimanjem

poslušali. Na angleška vprašanja

odgovarjali v slovenščini.

9.

Raba tujega jezika

(Obkroţi)







13

10.

Posebnosti/Dodatne

informacije o učni


oziroma učencev

Pred pripovedovanjem pravljice nisem predstavila novega

besedišča. Moj namen je bil, da se učenci spomnijo vsebine

znane pravljice, da jo osveţijo zlasti ob pomoči ilustracij in

je bil izbrani jezik zgolj sekundarnega pomena.

14

3. spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, november 2008

1. Datum 19. 11. 2008

2. Tema Opis osebe

3.


posamezni jezikovni


1 – zelo malo

2 – malo

3 – veliko

4 – zelo veliko

1. Slušno razumevanje 4

2. Bralno razumevanje /

3. Govorno sporazumevanje 3

4. Pisno sporočanje /

4.


jezikovnemu in


(JIMU)? (Obkroţi)

9. nič

10. zelo malo

11. malo

12. veliko

5.




e) DA

f) NE Ime gradiva: ______________________


/

7.


(Obkroţi)

o) slovenščina

p) matematika

q) likovna vzgoja

r) glasbena vzgoja

s) spoznavanje okolja

t) športna vzgoja

u) Drugo: ________________________________

8.

Aktivnost učencev

(Obkroţi)

g) zadovoljiva

h) srednja

i) nezadovoljiva

Otroci so bili zbrani, motivirani,

nestrpni – komaj so čakali, kdaj bodo

na vrsti, da bom opisala njih.

9.

Raba tujega jezika

(Obkroţi)







15

10.

Posebnosti/Dodatne

informacije o učni


oziroma učencev

Opisovala sem enega izmed otrok, ko so prepoznali koga

opisujem, so ga poimenovali. Pri teţjih besedah (earrings)

sem jim namignila – se dotaknila ušesnih mečic).

Neka deklica je imela očitne teţave z razumevanjem.

Nestrpno so čakali, kdaj bom opisala njih in razočarano

pripomnili – ah, on je pa ţe bil na vrsti.

Obenem sem znanje preverjala v naslednji igri – stand up,

if… you have a sister/… you are wearing blue pullover.

16

4. spremljevalni list za učiteljico Lavra Končnik, OŠ Vransko – Tabor, december 2008

1. Datum 16. 12. 2008, hospitacijski nastop za Karmen Piţorn

2. Tema

What's the time?

3. H

a

t

'


posamezni jezikovni


1 – zelo malo

2 – malo

3 – veliko

4 – zelo veliko

1. Slušno razumevanje 4

2. Bralno razumevanje 2

3. Govorno sporazumevanje 3

4. Pisno sporočanje 1

4.


jezikovnemu in


(JIMU)? (Obkroţi)

13. nič

14. zelo malo

15. malo

16. veliko

5.




g) DA

h) NE Ime gradiva: ______________________


Pesmica Hickory dickory dock, izdelane namizne druţabne

igre, bingo

7.


(Obkroţi)

v) slovenščina

w) matematika

x) likovna vzgoja

y) glasbena vzgoja

z) spoznavanje okolja

aa) športna vzgoja

bb) Drugo: ________________________________

8.

Aktivnost učencev

(Obkroţi)

j) zadovoljiva

k) srednja

l) nezadovoljiva

Otroci so bili zelo aktivni in

sodelovalno razpoloţeni.

9.

Raba tujega jezika

(Obkroţi)







17

10.

Posebnosti/Dodatne

informacije o učni


oziroma učencev

Opazila sem, da so otroci pri poimenovanju časa šteli do

določenega števila – če je ura kazala osem, so šteli one,

two,…six, seven, eight. It's eight o'clock.

Pri igri bingo se je opazilo, da niso poznali igre, ker se je

pojavljalo nekaj nejasnosti in negotovosti.

Zgornje obrazce sem priloţila z vidika dokumentiranja oddanih obrazcev na portal in za

osebno evidenco.

18

Priprave in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela

1. priprava

Vsebina: Material

Osnovna šola Vransko – Tabor, šolsko leto 2008/09

projekt : Uvajanje tujega jezika in medkulturno/medjezikovno uzaveščanje v prvo vzgojno-

izobraţevalno obdobje OŠ

Učiteljica: Lavra Končnik

Razred: 3. a, 3. b Korelacija s predmetom: SPO

Datum: 8. 10. 2008 Zaporedna številka ure: 3. a (1), 3. b (1)

Vsebina: Material

Učne oblike: frontalna,

individualna, skupinska Učne metode: pripovedovanje, poslušanje,

opazovanje, opisovanje,

pogovor, demonstracija,

metoda pisnih del, didaktična

igra, metoda praktičnih del,

problemska metoda

Učni pripomočki:

realie iz različnih materialov,

kartončki, škatle, lepilni trak,

velika vreča

Cilji

Učenci:

se seznanijo z novimi besedami (paper, metal, wood, plastic, glass, fabric),

razvrščajo in poimenujejo predmete glede na snov, iz katere so narejeni,

razvijajo pozitivno samopodobo.

Faze Dejavnosti učencev Opombe

Motivacija

Predstavitev učiteljice, predstavitev projekta.

Let's make a circle and join hands. Let's introduce ourselves –

My name is...

Usvajanje

Utrjevanje

Preverjanje

Usvojitev novih besed – paper, metal, wood, plastic, glass,

fabric. Posamezni predmet postavim v škatlo in nalepim

kartonček z zapisano besedo.

Učiteljica ima veliko vrečo, v kateri so različni predmeti. Vsak

otrok iz vreče vzame po en predmet in ga obdrţi pri sebi. Učenci

sami povedo, kateri material imajo (poskusijo v angleščini). V

primeru teţav jim pomaga učiteljica – Is it paper? Is it plastic?

Bring your object and tell which material is it made of. Put your

object in the appropriate box.

Look around the class and point to things which are made

of...(paper, plastic, metal, glass, wood, fabric).

19

JUMP if my statement is right. TURN AROUND if my

statement is wrong. (Učiteljica pokaţe ne izbran predmet); mirror

is made of wood. Mirror is made of paper. Mirror is made of

glass.

Isto nalogo poskusijo izvesti otroci s poenostavljeno stavčno

strukturo. Eden je 'commander'.

Vrednotenje Let's make a circle, join hands.

Did you like today's activities? Why?


Ko sem otrokom predstavila projekt, ki ga sicer poznajo ţe od lani, so me navdušeno in

vznemirjeno gledali, s pričakovanjem.

Sprva smo usvojili oziroma se seznanili z besedama paper in plastic. Ko sem pokazala leseno

vrtavko, je ena učenka popačeno odgovorila les, ker je smatrala, da gre za sinonim slovenske

besede, le da se v angleščini izgovori nekoliko drugače. Otroci so se temu posrečenemu

odgovoru nasmejali.

Pri učenčevih odgovorih se pokaţe stopnja učenčevega znanja angleščine. V kolikor so

uspešnejši, sami pravilno poimenujejo snov, sicer pa le odgovorijo na zastavljeno učiteljičino

vprašanje ali zgolj pokimajo. Učencem, ki so imeli s tem teţave, sem odgovor sugerirala z

mimiko.

Zgodilo se je, da kakšen otrok ni razumel mojih vprašanj oziroma besed. Zanimiv je bil njihov

odziv na to – nek deček je samodejno prevedel moje vprašanje, hkrati pa pogledal mene kako

se bom na to odzvala, če bom ta njegov prevod odobravala ali ne. Sama sem se mu le

odobravajoče nasmehnila.

V fazi vrednotenja dela so bili njihovi odzivi pozitivni, delo jim je bilo všeč. To se je opazilo

tudi med uro samo, saj so nestrpno čakali kdaj bodo prišli na vrsto. Obremenilen dejavnik

zlasti v a razredu je, da uro izvajamo v sredo zadnjo šolsko uro, ko so otroci ţe utrujeni,

nemirni, tudi lačni. A kljub temu so delali prizadevno in pohvalno sodelovali.

20

2. priprava

Vsebina: Grimm, Little Red Cap





Razred: 3. b Korelacija s predmetom: SLO

Datum: 16. 10. 2008 Zaporedna številka ure: 3. b (2)

Vsebina: Grimm, Little Red Cap


individualna Učne metode: pripovedovanje, poslušanje,

opazovanje

Učni pripomočki:

slikanica

Cilji:

sprejemajo in doţivljajo pripovedovano umetnostno besedilo,

interpretirajo slišano pravljico,



Motivacija Let's make a circle and join hands.

Bring your chairs and let's make a circle in front of the

blackboard.

Literarno-

estetsko

doživetje

Učencem pripovedujem pravljico. Hkrati listam po slikanici in

kaţem ilustracije.

Interpretacija besedila – Who is this?, What colour is her cap?...

Vrednotenje Let's join hands.

Did you like the fairy tale? Why?


Izbrana pravljica je bila uvod v uro slovenščine, pri kateri smo brali in ustvarjali pravljice z

napako na temo Rdeče kapice. Pred branjem pravljice zato nisem predstavila novega

besedišča, ampak preprosto pričela s pripovedovanjem pravljice. Moj namen je bil, da se

učenci spomnijo vsebine znane pravljice, da jo osveţijo zlasti ob pomoči ilustracij in je bil

izbrani jezik zgolj sekundarnega pomena.

Ob interpretaciji sem zastavljala vprašanja v angleščini, odziv otrok pa je bil zanimiv.

Zastavila sem vprašanje, na katerega je neka deklica odgovorila v slovenščini, jaz pa sem ji v

angleščini pritrdila. To je bil zame dokaz, da je bil moj namen uresničen, da torej ni bilo

potrebno predhodno posebej delati na besedišču. Otroci so kljub temu sprejeli bistvo vsebine

pravljice, ki jo ţe tako zelo dobo poznajo.

Otroci so bili med pripovedovanjem izjemno zbrani, prav vsi so poslušali in nisem imela

občutka, da jim je pripovedovanje irelevantno, poslušali so aktivno in z zanimanjem.

21

3. priprava

Vsebina: Traffic





Razred: 3. a, 3. b Korelacija s predmetom: GVZ

Datum:22. 10. 2008 Zaporedna številka ure: 3. a (2), 3.b (3)

Vsebina: Traffic

Učne oblike: individualna,

frontalna, skupinska, tandem

Učne metode: metoda pisnih

del, pripovedovanje,

poslušanje, opazovanje,

opisovanje, pogovor,

demonstracija, metoda

grafičnih del, didaktična igra,

metoda praktičnih del,

problemska metoda

Učni pripomočki:

vprašalniki za učence, pisala,

igra Material, dice The

wheels on the bus,

transparencies rhythm, OHP

Cilji:

izpolnijo vprašalnik s področja motiviranosti za učenje tujega jezika,

znajo zapeti pesem The wheels on the bus in jo pospremiti z gibanjem,

naučijo se izvajati preproste ritmične vzorce,



Motivacija Let's make a circle.

Sit down on your chairs and prepare a pencil.

Preverjanje

Usvajanje

Utrjevanje

Usvajanje,

ponavljanje

Navodila za delo in reševanje vprašalnika za učence.

Memory game Material.

What is in the picture? What colour is it? How many wheels does

it have? How many people are in the bus? Who are they?...

Do you know any song about the bus? Petje pesmi The wheels

on the bus. Naučimo se še dve dodatni kitici.

Throwing dice and singing the song.

Transparencies rhythm.



22


V uvodu je potekalo izpolnjevanje omenjenih vprašalnikov (obseţnejša analiza vprašalnikov

je v poglavju Sestavine lastnega izbora) .

Izdelala sem igro spomin, ki so jo učenci igrali v uvodu in s katero smo osveţili

poimenovanje različnih snovi, materialov. Ko so odkrili vsa polja, se je pokazala ilustracija

velikega rdečega avtobusa, ki je bil uvod v nadaljevanje ure.

Otrokom je bila pesmica The wheels on the bus znana, dodali pa smo dve kitici in ju

pospremili z gibanjem.

Za utrjevanje pesmice sem izdelala veliko kocko, na posamezno ploskev pa narisala sličico

posamezne kitice. Vsak otrok je prišel na vrsto in vrgel kocko, nato pa smo vsi skupaj zapeli

kitico, ki je bila določena s pozicijo kocke.

Zapeli smo skupaj 16 kitic, nekatere ponovili pogosteje, druge redkeje. Opazila sem, da so se

pri kiticah, ki so se večkrat ponovile, otroci pričeli spakovati, kar je bila posledica

sproščenosti, morda tudi ţe utrujenosti. Tudi sicer so bili otroci pri tej uri bolj nemirni, morda

je bil razlog za omenjeno odsotnost njihove učiteljice, ali pa narava dela. Kljub temu pa so

bili pripravljeni delati in sodelovati.

Za konec, ko je ţe skoraj pričelo primanjkovati časa, smo si ogledali prosojnico, ki je bila v

pomoč za izvajanje preprostega ritma. Izvedli smo le dva ritma, nato pa bili primorani uro

zaključit.

V dogovoru z učiteljico bomo ritmične vzorce nadaljevali naslednjo uro in izvedli preverjanje

znanja za glasbeno vzgojo.

The wheels on the bus

The wheels on the bus go round and round... (kroţijo z rokama ob telesu)

The horn on the bus goes beep, beep.... (se dotikajo svojega nosa)

The people on the bus stand up, sit down.... (vstanejo in sedejo na stolček)

The wipers on the bus go swish, swish... (z rokama pred prsmi ju premikajo v levo in desno)

The babies on the bus cry whee, whee, whee... (s pestjo si pomanejo oči,kot bi jokali)

The mummies on the bus say shh, shh... (ponazarjajo mamo, ki pestuje otroke in s prstom na

ustnicah tolaţi otroka)

Additional stanzas

The doors on the bus swing open and shut...

The driver on the bus says tickets, please...

The brakes on the bus go eee,eee....

etc.

23

24

25

4 .priprava

Vsebina: Po mest'sem španciral





Razred: 3. a Korelacija s predmetom: GVZ

Datum:12. 11. 2008 Zaporedna številka ure: 3. a (3)

Vsebina: Po mest'sem španciral

Učne oblike:

frontalna, individualna,

skupinska

Učne metode:

poslušanje, opazovanje,


metoda pisnih del, metoda

grafičnih del, didaktična igra

Učni pripomočki:

delovnik Glasba 3, pisala,

Orffova glasbila, zgoščenka,

predvajalnik, prosojnica,

grafoskop, flomastri

Cilji:

izvajajo šaljivko,

poznajo grafični zapis četrtink in osmink,

zapišejo glasbo za spremljavo z ritmičnimi glasbili,

pesem spremljajo z Orffovimi in priloţnostnimi glasbili,

se seznanjajo z angleškim jezikom in navodili v tem jeziku,

spoznajo poimenovanje za inštrumente v angleščini.


Motivacija Let's make a circle.

Sit down on your chairs.

Na zgoščenki poslušamo pesmico Po mest' sem španciral.

Pesem zapojemo brez predvajanja na zgoščenki.

Usvajanje

Utrjevanje

Otroci izberejo Orffove inštrumente, vsakega poimenujemo v

slovenščini in angleščini.

Odpravimo se 'na sprehod v angleščini', najprej gremo v mesto,

nato v gozd, k ribniku in na koncu v šolo. Na vsaki postaji

povemo, kje smo, kaj se tam nahaja in dogaja – v mestu se

vozijo avtomobili, avtobusi, tam so visoke stolpnice, v gozdu

rastejo drevesa, v ribniku plavajo ribice, po šoli hodijo otroci,…

Otroci se zdruţijo v skupinice glede na izbrano glasbilo – strgala

skupaj, ropotulje,… Lahko izberejo tudi priloţnostna glasbila

(trkanje s prstki po mizi, svinčnik…).

Vsaka skupina zapiše spremljavo za izbrano glasbilo, jo označi v

26

delovniku in na prosojnici, ter izvede.

Ustvarjanje

Vrednotenje

Učenci si izmislijo in dodajo lastno kitico, lahko tudi v

angleščini.

Let's make a circle, join hands.



Pri tej učni uri so bili otroci precej aktivni. V bistvu sem to vedno, pri vsaki izvedeni uri,

ugotavljala. Z veseljem je bilo izvajati neke aktivnosti, ko vidiš, da so otroci motivirani za

delo in navdušeni. Vsaka nova dejavnost jih zanima in z veseljem sodelujejo.

Vedno znova se potrjuje, da so vse te angleške dejavnosti pripravljene z namenom seznanjati

otroke z izbranim tujim jezikom. Ni namen naučiti jih določenega besedišča v posamezni uri.

In morda je ravno zato delo toliko bolj sproščeno kot bi bilo v primeru ocen, kot sem to

ugotavljala v času poučevanja angleščine v četrtem in petem razredu.

Tudi vsebine v sklopu aktualnega projekta so proste, učitelji izbere tiste vsebine, ki ustrezajo

integracije, gre za širok spekter moţnosti, katerih se je moč posluţiti. Ni obremenjenosti z

učbenikom, kjer so dejavnosti, vsebine in zaporedje le-teh poljubno izbrane.

Tako imam proste roke glede izbire zgoraj naštetega. Mislim, da to še povečuje in daje krila

moji ustvarjalnosti. Slednje pa nenazadnje rezultira razpoloţenje otrok in njihovo

motiviranost za sodelovanje.

27

5. priprava

Vsebina: Opis osebe





Razred: 3. a, 3. b Korelacija s predmetom: SLO

Datum: 3. a (19. 11. 2008), 3. b (21. 11. 2008) Zaporedna številka ure: 3. a (4), 3. b (4)

Vsebina: Opis osebe

Učne oblike:

Frontalna, skupinska,

individualna, delo v dvojicah

Učne metode:

razlaga, pripovedovanje,

opisovanje, poročanje,

pogovor, delo z besedili,

grafična in pisna dela,

didaktična igra,

demonstracija

Učni pripomočki:

zvezki, pisala

Cilji:

učenci ustno opisujejo jutro v svoji druţini,

berejo z razumevanjem in znajo popraviti nepravilnosti v besedilu,

samostojno opišejo osebo, njeno zunanjost, lastnosti, delo, prosti čas, druţino in

posebnosti,

razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem,

poslušajo opis osebe v angleščini in ugotavljajo, koga učiteljica opisuje,



Motivacija Let's make a circle with your chairs.

Učenci se pogovorijo o jutru doma: kdaj so vstali in kako.

Pripovedujejo, kdaj se vsi zberejo - člane poimenujejo z eno

besedo: druţina.

Usvajanje

V delovnem zvezku je predstavljen otroški opis Moja druţina.

Nika je opisala druţinske člane in hišne ljubljence.

Učenci naprej besedilo glasno preberejo. O Nikini druţini se

pogovorijo.

Otroci sedejo v krog in poslušajo opis osebe v angleščini. Ko

ugotovijo, koga učiteljica opisuje, dvignejo roko in povedo svoje

mnenje.

V drugi nalogi napiše vsak učenec pet ali več vprašanj o Nikini

druţini. Nanje odgovorijo sošolci in sošolke.

Pri 3. nalogi popravljajo napake v Vesninem opisu. Učiteljica

opozori učence na popravljanje napak. Samostojno rešijo ABC 3

Priročnik za učitelje, učni list 21.

Učenci v 4. nalogi ustno opišejo delo fizioterapevta in

medicinske sestre.

28

Utrjevanje

Ustno opišejo še sebe ali svojega sošolca/sošolko. Opis oseb se

dopolnjuje s predstavitvijo na straneh 10, 11 in 12.

Pri opisu si pomagajo z opornimi točkami, ki jih napiše učiteljica

na tablo:

- ime osebe,

- opis zunanjosti,

- opis lastnosti,

- delo (poklic), prosti čas, posebnosti.




Vedno znova me preseneča zbranost in pozornost otrok. Pri opisu oseb sem uporabljala

besedišče, njim večinoma neznano – clothes. Pri tem sem jim seveda namigovala, na primer

ko sem opisovala deklico, ki je imela uhane, sem uhane nakazala tako, da sem se prijela za

uho. Otroci so na ta način lahko sklepali koga opisujem oziroma katero oblačilo ali del telesa

imam v mislih.

Tu je bil prisoten tudi element pričakovanja, kdaj bo opisovala mene, kdaj bom jaz na vrsti in

so morda tudi zato še toliko bolj pozorno prisluhnili.

Resnično sem se čudila njihovemu nivoju razumevanja.

Opazila pa sem deklico, ki večine besed ni poznala in je bila precej nesrečna, ko sem

opisovala nekega otroka, ona pa ni vedela,koga opisujem. To spoznanje me je na nek način

pomirilo, ker sem videla, da le niso vsi otroci tako zelo uspešni. Slika je postala malce bolj

realna. S tem ne mislim reči, da deklici privoščim njeno nerazumevanje, niti najmanj. Le

ovrgla se je moja domneva, da so vsi otroci nadpovprečno uspešni, da ogromno razumejo,

poznajo besedišče.

29

6.priprava

Vsebina: Koliko je ura?





Razred: 3. a, 3. b Korelacija s predmetom: SPO

Datum: 3. a (16. 12. 2008), 3. b (18. 12. 2008) Zaporedna številka ure: 3. a (5), 3. b (5)

Vsebina: Koliko je ura?


individualna, skupinska,

tandem

Učne metode:

didaktična igra,

pripovedovanje, poslušanje,

opazovanje, opisovanje,


metoda praktičnih del,

problemska metoda, bralna

metoda

Učni pripomočki:

model ure, listi formata A4 z

zapisanimi števili (1 – 12),

lepilni trak, zvezde, spomin,

kartončki, domine, UL bingo

Cilji

Učenci:

prepoznajo števila do dvanajst v angleščini,

sodelujejo v didaktičnih gibalnih in druţabnih namiznih igrah,

poznajo, kako v angleščini odčitavamo čas,

uporabljajo uro,

razvijajo ugodne socialne odnose in pozitivno samopodobo.


Motivacija

Ponavljan.

Z učenci se postavimo v krog, primemo za roke in pozdravimo.

Učenci stojijo v krogu in sodelujejo v didaktični igri. Po angleško

štejejo do dvanajst, pri čemer se na 'one' z desno roko dotaknejo

desne narti, na 'two' se z levo roko dotaknejo levega narta, na

'three' in 'four' sledita desno in levo koleno, nato desni in levi bok,

desna in leva rama ter desna in leva polovica glave, enajst

iztegnjena desna roka nad glavo, dvanajst iztegnjena leva roka nad

glavo.

Sledi enako štetje, le da zdaj števila šepetaje izgovarjajo.

Ponovimo pesem Hickory Dickory Dock.

Utrjevanje

Didaktična igra – učiteljica na uri nastavi poljuben čas, vpraša

'What's the time?' in odgovori 'It's …o'clock. V kolikor pove

pravilen čas, otroci poskočijo na mestu in vzkliknejo 'yes', sicer (v

primeru napačnega časa) se enkrat zavrtijo okoli svoje osi, primejo

za glavo in rečejo 'no'.

30

Na tleh postavimo oštevilčene liste A4 formata in tvorimo

številčnico ure. Določimo tudi središče številčnice. Z izštevanko

določimo večino otrok, ki bodo formirali kazalec za minute in

manjšino otrok, za ponazoritev kazalca za ure. Učiteljica vpraša

'What's the time?' in otroci se takrat poljubno gibajo znotraj

številčnice (kazalci niso formulirani). Ko učiteljica pove nek čas

('It's four o'clock.) pa se morajo otroci čim prej organizirati in

ponazoriti kazalec za uro in kazalec za minuto ter se ustrezno

postaviti.

Otroci spoznajo dejavnosti v posamezni skupini. Z izštevanko se

razdelijo v skupine in pričnejo z aktivnostmi.

Zvezda (otroci delajo v parih, izštevajo določeno polje na zvezdi;

na koncu, ko odkrijejo skrito polje v zvezdi, povedo koliko je ura).

Spomin (iščejo pare – čas zapisan s kazalci in digitalno).

Kartončki

Domine

Bingo – učenci dobijo lističe, na katerih je šest polj z narisanimi

praznimi številčnicami. Vsak učenec poljubno nariše čas za polne

ure. Učiteljica pove, koliko je ura, učenci pa si, v primeru, da

imajo tisti čas narisan, to polje prečrtajo.

Vrednot. Evalviranje dejavnosti.

Sklenemo krog, se primemo za roke in poslovimo v angleščini.


Ta ura je bila, kot ţe omenjeno, hospitacijska ura za člana strokovne skupine z namenom

ogleda neposrednega izvajanja. Prisotni sta bili Karmen Piţorn in ravnateljica naše šole,

Majda Pikl.

Od otrok se je pričakovala aktivnost pri delu v skupinah. Sama sem bila prisotna pri skupini

zvezde, kjer so se otroci spraševali in odgovarjali koliko je ura v angleščini. Predvidevala

sem, da se bodo znašli in komunicirali v slovenščini, a so se potrudili in izbrali jezik

angleščina. Nekateri so celo vprašanje zastavili v angleškem jeziku.

Opazila sem tudi, da so pri odčitavanju šteli do določenega števila, kar dokazuje, da

konkretno števil ne znajo na pamet, ampak da si pomagajo s štetjem.

Pri petju pesmi Hickory Dickory Dock so sodelovali vsi otroci. Spreminjala sem dinamiko

petja, neko kitico smo zapeli hitro, drugo počasi, eno tiho, zopet drugo šepetaje. S tem se

otroci seznanjajo tudi s pridevniki.

V sklepnem delu ure pa je prišlo do prav zanimive stvari. Namreč, povsem spontano smo se

dotaknili medkulturnosti, ko je ena od učenk omenila, da v Angliji ni ura toliko kot pri nas. In

sledil je razgovor o časovnih pasovih in opozoritvi na letališču, da potniki prestavijo ure.

31

Temeljna področja

Z izvajanjem smo pričeli meseca oktobra. Izvedli smo pet šolskih ur omenjenega učenja

tujega jezika. Na začetku izvajanja, v fazi načrtovanja dejavnosti, vsebin, sem planirala, da

bomo izvedli vse štiri komunikacijske veščine, tako poslušanje, govorjenje, pisanje in branje,

kakor tudi jezikovno uzaveščanje in medkulturno uzaveščanje. Na trenutni točki ugotavljam,

da smo dali poudarek slušni percepciji, v manjši meri tudi govornemu sporočanju. Ţal je treba

portfolio zaključiti in zato ne bo noţno dodati vsebin in dejavnosti, ki se bodo ne glede na

zaključek aktualne mape nadaljevale. Za otroke bom pripravila tudi govorno sporazumevanje,

pisno sporočanje in branje, kakor tudi jezikovno in medkulturno uzaveščanje.

A vsega neštetega mi do tega trenutka ţal ni uspelo izvesti.

V manjši meri so otroci sicer bili izpostavljeni pisni podobi tujega jezika, a minimalno.

Zavedam se, da je potrebno razvijati temeljna področja in v bodoče se temu ne mislim

izogniti, le zaenkrat, v tej začetni fazi, ni bilo moţnosti niti časa vse to realizirati, ko smo

usklajevali delo, potek dela, nabor vsebin in dejavnosti,…

32

Sestavine samostojnega izbora

Prilagam vprašalnik za učence, ki sta ga izpolnjevala oba razreda. Sledi mu temeljita analiza

odgovorov.

Vprašalnik za učence tretješolci (3. a in 3. b), skupaj 30 otrok, 16 deklic in 14 dečkov

Datum: 22. 10. 2008 šola: OŠ Vransko - Tabor

PREBERI naslednja vprašanja in ODGOVORI:

1. Kateri je tvoj najljubši predmet? Lahko jih napišeš tudi več, po vrsti. (napiši)

LVZ (16), ŠVZ (16), MAT (15), SLO (15), SPO (10), GVZ (5), angleščina (2), nogomet

(1), krog (1)

2. Se rad učiš angleščino? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ja. 66%

b) Srednje. 26%

c) Ne. 6%

3. Ali tvoji starši znajo angleško? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ja. 36%

b) Ne. 16%

c) Ne vem. 46%

4. Kako je tebi všeč pouk angleščine? obkroži samo EN odgovor) a) Zelo všeč. 60%

b) Srednje všeč. 33%

c) Mi ni všeč. 6%

5. So tvoji starši veseli, ker se v šoli učiš angleško? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ja. 90%

b) Ne.

c) Ne vem. 10%

6. Kdaj ti je pri pouku angleščine najlepše? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ko se pogovarjamo. 10%

b) Ko beremo ali pišemo. 3%

c) Ko pojemo ali plešemo. 6%

d) Ko se igramo. 33%

e) Vedno mi je lepo. 36%

f) Morda kaj drugega? (napiši, kaj) vse mi je všeč (3%), ko ustvarjamo (3%), ko se učimo

(3%)

33

7. Kdaj ti ni lepo pri pouku angleščine? (obkroži samo EN odgovor)




d) Ko se igramo. 3%

e) Nikoli mi ni lepo. 3%

f) Morda kaj drugega? (napiši, kaj) ko kričimo (3%), vedno mi je lepo (3%)

8. Kakšno se tebi zdi učenje angleščine? (obkroži samo EN odgovor)

a) Lahko. 40%

b) Včasih lahko, včasih teţko. 60%

c) Teţko.


a) Zanimivo. 66%

b) Včasih zanimivo, včasih dolgočasno. 26%

c) Dolgočasno. 6%

10. Zakaj se ti učiš angleško? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ker se učimo vsi v razredu. 10%

b) Ker bi rad razumel angleško (se pogovarjal, razumel risanke, knjige, pesmi, filme).

60%

c) Ker mi je všeč angleščina. 3%

d) Da bodo moji starši zadovoljni z mano. 16%

e) Morda kaj drugega? (napiši, kaj) kadar pride Anglež (3%), da lahko berem igrice (3%)

11. Kaj misliš, kako dober si ti pri angleščini? (obkroži samo EN odgovor)

a) Zelo dober. 20%

b) Srednje dober. 70%

c) Angleščina mi ne gre preveč dobro. 10%

12. Kaj misliš, kje ali kdaj lahko uporabiš svoje znanje angleščine? (napiši) v drugih državah, Angliji (7), ne vem (3), znanje bi mi prišlo prav v šoli, v višjih razredih (2), kadar pride

Anglež (kdo, ki govori angleško) se lahko pogovarjam (2), ko se igramo, ko se pogovarjamo, pri filmih

(3), risankah (3), doma, ko gledam televizijo, berem knjige;

13. Napiši kaj po angleško.

Hvala za sodelovanje in uspešno učenje tujih jezikov.

sing (5), play (5), listen (4), helov (4), gudbaj (3), oranđ (2), plastic (2), blu (2), pink (2), blek (2), san,

fox, čikend, ket, dog, rebit, gud mornig, đingel best, bloo, lisent, am, gudmonik, tenks, bajbaj, nov,

yelov, gutmornk, arovnov, gud, red, gudmornink, wred, gudmovink, plis, tenkju, buk, tenkiv, gudbej,

hav a ju, aj em Miha, klass, jelo, box, fadr, bradr, sistr, wud, plasic, gas, jez, nou, jelov, metal, wood,

plastic, paper, rabit, great britan, baj, boks;

34

Analiza izpolnjenih vprašalnikov o motivaciji za učenje tujega jezika v tretjem razredu

a) Splošna analiza

Vprašalnike je anonimno izpolnjevalo skupno 30 tretješolcev (3. a in 3. b razred), od tega 16

deklic in 14 dečkov in sicer na našem zadnjem srečanju pred jesenskimi počitnicami, 22. 10.

2008.

Otrokom sem pojasnila, da je namen vprašalnikov ugotoviti njihovo skupno mnenje glede

učenja angleščine ter da nikogar ne zanima kdo kaj napiše.

Ob izpolnjevanju ni bilo večjih teţav, opozorila sem jih, da naj bodo pri odgovorih pošteni in

dejansko zapišejo lastno mnenje in ne prepišejo sosedovega, kar so upoštevali.

Učno šibkejši učenci so ob pogledu na vprašalnik in na obilico branja zavzdihnili, a sem jih

pomirila, da jim bom jaz brala vprašanja in da bomo reševali skupaj.

Sicer so bili motivirani za delo, moje pojasnilo so vzeli precej resno.

Reševanje vprašalnikov je potekalo pred izvedeno uro angleščine. V kolikor bi vprašalnike

izpolnjevali po uri, bi se med znanimi besedami zagotovo znašlo tudi novo besedišče. Če bi se

ta ura otrokom zdela zanimiva, bi to nedvomno vplivalo na njihovo mnenje. Tako pa je bil

spomin na izvedene ure angleščine nekoliko okrnjen, ne tako zelo sveţ.

Otroci so večinoma ustrezno reševali vprašalnike, le nek učenec ali učenka je pri enem izmed

vprašanj obkroţil vse ponujene odgovore. Menim, da se ni mogel odločiti zgolj za en

odgovor, pa je obkroţil ali obkroţila vse.

Na vprašalnikih se tudi opazi, da so si glede izbranega odgovora premislili in naknadno

obkroţili drugega.

b) Analiza odgovorov

Pri prvem vprašanju sta se med najljubše predmete uvrstila likovna vzgoja in športna vzgoja

(po šestnajst izborov). Slednji verjetno botruje nova športna dvorana, kjer se ure športne

vzgoje odvijajo in verjetno je zato motivacija toliko večja. Tik zatem sta najljubša predmeta

matematika in slovenščina (po petnajst izborov), sledi spoznavanje okolja (deset izborov),

nato glasbena vzgoja (pet izborov), precej na koncu in redko izbrana pa je angleščina (dva

izbora). Smatram, da otroci angleščine ne jemljejo kot samostojen predmet (kar dejansko tudi

ni), marveč da te ure vidijo bolj kot drug način dela, torej drugo metodo pouka.

35

Med odgovori se je znašla tudi interesna dejavnost (nogomet) ter krog (geometrijski lik).

Razlog verjetno tiči v nenatančno formuliranem vprašanju, predlagala bi Kateri je tvoj

najljubši šolski predmet?

Otroci se v 66% radi učijo angleščine, 6% otrok pa se je ne učijo radi.

Na vprašanje o znanju angleščine njihovih staršev jih večina (46%) ne ve, če njihovi starši

znajo angleško. 36% otrok pa meni pritrdilno.

Pouk angleščine jim je v 60% všeč, pribliţno tretjini otrok pa je pouk angleščine srednje všeč.

Šestim odstotkom otrok pouk angleščine ni všeč, isti odstotek se pojavi pri drugem vprašanju.

Gre za dva otroka. Taista dva sta se pri samoevalvaciji opredelila, da jima angleščina ne gre

preveč dobro.

Velika večina staršev je zadovoljna, da se njihovi otroci učijo angleščine, desetim odstotkom

pa to ni všeč. Poraja se vprašanje, če je to ocena otrok ali dejansko stališče staršev.

Pri pouku angleščine jim je preteţno vedno lepo (36%), všeč jim je tudi, kadar se igramo

(33%). Nasprotno pa jim ni všeč, kadar beremo ali pišemo (40%). Dilema se je pojavila pri

sedmem vprašanju, ker so bili mnenja, da jim je pri angleščini vedno lepo, nakar je nastala

teţava, kaj naj pri omenjenem vprašanju obkroţijo. Verjetno se jim je zdelo napačno, če ne bi

izbrali nobenega odgovora.

Učenje angleščine se jim zdi včasih lahko, včasih teţko (60%), in zanimivo (66%).

Otroci se učijo angleško, ker bi se radi angleško pogovarjali, razumeli risanke, knjige, pesmi

in filme (60%). 16 % otrok se uči angleščine, ker ţelijo s tem ugoditi svojim staršem. Ta

odgovor in pripadajoč odstotek se mi je zdel šokanten.

Lastna samopodoba na področju znanja angleščine je izbrana kot srednje dobra (70%), kar se

mi zdi kar nekako realno kritična ocena.

Otroci se zavedajo, da bodo svoje znanje angleščine lahko uporabili ob obisku v tuji deţeli ali

v pogovoru z Angleţem. Vprašanje je, v koliko meri se zavedajo, da lahko v angleščini

kontaktirajo tudi z nekom, ki mu ta jezik ni materni jezik oziroma angleščino uporabijo tudi

kje drugje kot zgolj v deţelah, kjer je angleščina uradni jezik.

Zanimivo je bilo prebrati zapisane besede v angleščini. Gre predvsem za 'slušne zapise' besed,

redko se pojavi pravilno zapisana beseda, kar rezultira način dela oziroma priča, da poudarek

ni na pisni podobi jezika oziroma, da se otroci precej redko srečajo z zapisano besedo. Na

drugi strani pa se pojavijo črke angleške abecede, torej obstaja zavedanje o nekih drugih

črkah, ki jih slovenska abeceda ne vsebuje. Nekateri otroci so se znašli in nekatere besede

prepisali s plakatov v angleškem kotičku. Te besede so tudi povečini prav zapisane. Neka

36

deklica je ugotovila, da je napačno zapisala eno besedo, zaradi česar je bila zelo vznemirjena

in zaskrbljena.

c) Razno

Znotraj našega tima učiteljev, sodelujočih v projektu, se je porodila zamisel o vprašalnikih za

starše, ki je v pripravi.

37

Vprašalnik za učence tretješolci (3. a), skupaj 16 otrok, 8 deklic in 8 dečkov

Datum: 22. 10. 2008 šola: OŠ Vransko - Tabor

PREBERI naslednja vprašanja in ODGOVORI:

5. Kateri je tvoj najljubši predmet? Lahko jih napišeš tudi več, po vrsti.

(napiši)

LVZ (9), ŠVZ (9), MAT (8), SLO (7), SPO (3), angleščina (2), GVZ (1)

6. Se rad učiš angleščino? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ja. 62%

b) Srednje. 25%

c) Ne. 12%

7. Ali tvoji starši znajo angleško? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ja. 31%

b) Ne. 12%

c) Ne vem. 56%

8. Kako je tebi všeč pouk angleščine? obkroži samo EN odgovor) d) Zelo všeč. 62%

e) Srednje všeč. 25%

f) Mi ni všeč. 12%

5. So tvoji starši veseli, ker se v šoli učiš angleško? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ja. 87%

b) Ne.

c) Ne vem. 12%

6. Kdaj ti je pri pouku angleščine najlepše? (obkroži samo EN odgovor)




d) Ko se igramo. 43%

e) Vedno mi je lepo. 31%

f) Morda kaj drugega? (napiši, kaj) vse mi je všeč (6%)

38

7. Kdaj ti ni lepo pri pouku angleščine? (obkroži samo EN odgovor)




d) Ko se igramo. 6%

e) Nikoli mi ni lepo. 6%

f) Morda kaj drugega? (napiši, kaj) vedno mi je lepo (18%)


a) Lahko. 56%

b) Včasih lahko, včasih teţko. 43%

c) Teţko.


a) Zanimivo. 62%

b) Včasih zanimivo, včasih dolgočasno. 25%

c) Dolgočasno. 12%

10. Zakaj se ti učiš angleško? (obkroži samo EN odgovor)

a) Ker se učimo vsi v razredu. 6%

b) Ker bi rad razumel angleško (se pogovarjal, razumel risanke, knjige, pesmi, filme).

62%

c) Ker mi je všeč angleščina. 6%

d) Da bodo moji starši zadovoljni z mano. 18%

e) Morda kaj drugega? (napiši, kaj) da lahko berem igrice (6%)

11. Kaj misliš, kako dober si ti pri angleščini? (obkroži samo EN odgovor)

a) Zelo dober. 18%

b) Srednje dober. 62%

c) Angleščina mi ne gre preveč dobro. 18%

12. Kaj misliš, kje ali kdaj lahko uporabiš svoje znanje angleščine? (napiši) ne vem (3), pri filmih (2), risankah (2), ko sem v Angliji, kadar kdo govori angleško, pri branju knjig, ko

gledam TV, v drugi državi, v učilnici

13. Napiši kaj po angleško.

Hvala za sodelovanje in uspešno učenje tujih jezikov.

helov (2), hav a ju, aj em Miha, klass, jelo, blu, box, fadr, bradr, sistr, wud, plasic, gas, jez, nou,

jelov,pink, blek, metal, wood, plastic, paper, rabit, great britan, baj, boks

39

Evalvacija pedagoškega dela in pogled naprej

V sklepnem delu, ko zaključujem pričujoči portfolio, ugotavljam, da je tovrsten način

beleţenja in kritičnega spremljanja dejavnosti, odličen. Sama sem bila pozorna na to, kaj sem

izbrala za delo v razredu, za vsak izbor sem imela strokovne argumente, kar se je izkazalo kot

pozitivno.

Razmišljala sem v smeri izboljšav in izpopolnitev in prišla do številnih zaključkov in zamisli,

ki jih bom navedla in jih imam v bliţnji prihodnosti namen uresničiti.

Veliko staršev je izrazilo ţeljo, da si konkretno ogledajo eno uro tega našega projekta.

Staršem namreč ta način seznanjanja s tujim jezikom ni blizu, zato si ga verjetno niti ne

predstavljajo najbolje. Z veseljem jim bom ugodila in poskrbela za njihovo prisotnost na eni

izmed učnih ur in ne le na zaključku šolskega leta, ko se predstavi delo celostnega šolskega

leta.

Da si nekateri starši resnično ne predstavljajo, kaj pomeni učenje tujega jezika na tej zgodnji

stopnji, priča nedaven razgovor z enim od starše, ki je razočaran pripomnil, da njegov sin ne

zna 'nič angleško, še pozdraviti ne'. Tega očeta sem pomirila in mu pojasnila, da se mi tujega

jezike ne učimo, ampak da gre za izpostavljenost otrok tujemu jeziku, intonaciji, besedišču,

besednemu redu, da je naš primarni cilj otroke zgolj seznaniti z njim, povečini neznanim

jezikom, in da premagajo predsodke, na katere naletijo pri ocenjevanju znanja tujega jezika.

Otroci imajo po tej poti nekaj let časa, da se navadijo na njim 'neznani' jezik, da situacija, ko

nekdo govori jezi, ki ga ne razumejo v celoti, zanj ni stresna. Otroci se prepričajo, da nekaj

vendarle razumejo.

In zanje je to tudi priloţnost opazovati neverbalno komuniciranje tujejezičnega govorca in iz

te razbrati sporočilo, pomen, poziv.

Glede na integrirano različico, ki jo izvajamo na naši šoli, se je pokazala neizbeţna nujnost po

dobrem timskem sodelovanju, kjer je rezultat uglašenost, prilagodljivost, tekoča in neopazna

raba različnih sporazumevalnih jezikov. In hkrati se ponuja priloţnost za osebnostno rast

učitelja – sprejeti še nekega učitelja v razredu, z njim neposredno sodelovati, se dopolnjevati

in upoštevati ter najti kompromisne rešitve, ki so v prid učiteljema izvajalcema, otrokom in

nenazadnje stopnji njihove seznanjenosti s tujim jezikom in zavedanju tega jezika. Otroci

nemudoma opazijo, če se učitelja ne ujameta, če nista sinhrona, sposobna prilagoditi se drug

drugemu.

Skratka, integriran pouk tujega jezika ima številne posredne prednosti in priloţnosti, če se jih

le zavedamo in jih izkoristimo. Seveda pa se je tu za omenjeno potrebno potruditi po svojih

najboljših močeh.

V bodoče nameravam pri omenjenem pouku uporabiti tudi IKT, e-gradiva in splet, kjer se

najde ogromno materiala, tudi dobrega in uporabnega. Otroke ţelim namreč naučiti, da ţelene

informacije tudi sami najdejo, za kar je internet (ob kritični in varni uporabi, seveda)odličen.

Do sedaj smo v glavnem integrirali ure spoznavanja okolja. Priloţnost vidim pri vseh

predmetih (športna vzgoja, likovna, vzgoja, matematika, glasbena vzgoja), kakor tudi pri

dnevih dejavnosti, le organizacija in zamisel mora dozoreti. S tem se nehote dotaknemo tudi

medkulturnega področja, če pesmico, ki jo otroci poznajo v maternem jeziku, predstavimo v

angleškem in če otroci spoznajo, da je pesem izvorno angleška in v slovenščino sekundarno

prevedena in prilagojena.

40

Skratka, to delo me asociira na efekt ledene gore – narediš neko stvar in med izvajanjem ali v

fazi evalvacije, se ti porodi nešteto novih zamisli, izboljšav, variacij. Včasih je toku misli kar

teţko slediti. Mnoge zamisli je bilo potrebno predebatirati in ovrednotiti v timu, jih prilagoditi

ali prirediti za konkretno starostno skupino.

Efekt ledene gore se je nadaljeval tudi pri delu v razredu – planirane so bile dejavnosti, ki pa

so se med izvajanjem samim obrnile v neslutene perspektive. Otroci so, denimo, pogovor

peljali v smer, kjer smo naleteli na kakšen element, ki ga predvideti ni moţno. In učiteljeva

fleksibilnost je ključna, učitelj to nepredvideno smer malček naravna in doseţe nek povsem

drug cilj, ki sprva sploh ni bil planiran. To je bogastvo učiteljskega poklica. In hkrati izziv,

kako se boš kot učitelj pustil voditi otrokom, a kljub temu povsem ne predal vseh vajeti iz rok.

Čarobno.

Naslednja ideja, ki je v nastajanju in zorenju, je angleški kotiček v razredu. V mislih imam

prostor, kamor otroci zaidejo ali se zatečejo. Lahko bi se igrali igre, ki smo jih delali pri

pouku tujega jezika, poslušali zvočne posnetke, listali tujejezične revije in knjige, reševali

zabavne naloge, skratka, bili dejavni in neposredno povezani s tujim jezikom. Pri tovrstnih

kotičkih sem skozi moja leta poučevanja spoznala, da so kotički otrokom blizu, če pri

njihovem nastajanju tudi sami sodelujejo. Potem cenijo stvari, ki se tam nahajajo, jih čuvajo,

vedo za kaj jih uporabljati in so jim osmišljene. In nenazadnje jih tudi uporabljajo, kar pa je

prvotni namen.

Diplomirala sem s področja učenčeve samopodobe, zato se tega področja toliko bolj zavedam.

Včasih otrokom delamo nepopravljivo škodo bodisi z našimi dejanji, odzivanji bodisi z

besedami. Stvari zato praviloma vedno pretehtam in premislim. Iz istega razloga nisem

izvedla ponujenih testov za ocenjevanje znanja za mlajše učence. Kot sem napisala ţe na

forumu, so testi odlično zastavljeni, a za konkretno, moje tretješolce, prezahtevni.

Predvidevam in prepričana sem, da bi otroci po reševanju testov imeli grenak priokus glede

učenja tujega jezika. Zdaj spodbujam njihovo samopodobo na tem področju, s testi pa bi

dosegla popolnoma diametralen učinek. Zaradi omenjenega testov zato nisem izvajala.

Ugotavljam, da sem visoko motivirana za sodelovanje v projektu, seznanjanju otrok s tujim

jezikom. Ta stopnja mi je pisana na koţo. Izbor dejavnosti je poljuben – dostikrat iz istega

razloga teţji – ni ocen, ni stresa, na voljo imamo dovolj časa, ni se nam potrebno ozirati na

naloge v delovnem zvezku, ki ga nimamo in ga ne bomo imeli, ali na mnenje in pripombe

staršev 'konec leta so delovni zvezki neizpolnjeni'. Skratka ta stopnja in način dela mi je pisan

na koţo, lahko bi rekla usojen. Tega se čedalje bolj zavedam in UŢIVAM!

Enako si upam trditi za otroke, ki nestrpno čakajo naslednje srečanje, nove naloge,

dejavnosti, igre, izzive, udejstvovanje v tujem jeziku.

Menim, da svoje delo opravljam dobro in da jim dajem dobro popotnico.

Documents

PORTFOLIO - zrss.si · 3 Beseda avtorice Pred vami je portfolio, poimenovala bi ga debitantski portfolio. S tovrstnim materialom sem se prvič srečala, ko smo s petošolci delali