UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ŠPORTNI TURIZEM NA PRIMERU PODJETJA

BIP IZ ZDA

Študentka: Jasmina-Marija Vugdalić Naslov: Lackova cesta 41 e, 2000 Maribor Številka indeksa: 81579129 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: Mag. Sonja Sibila Lebe

Maribor, junij 2005

1

Minilo je prej, kot sem mislila. Pa vseeno sem vesela, da sem na koncu… Za neomajno vero in zaupanje vame se zahvaljujem moji mami Sonji, možu Mukiju, ter vsem drugim članom moje družine. Brez vaših spodbudnih besed v težkih trenutkih mi ne bi nikoli uspelo… Zahvaljujem se lastniku agencije BIP Timu Kellyju in soigralki Brook Coulter za vse podatke o poslovanju agencije, kot tudi za pomoč pri pisanju povzetka v angleščini. Posebno pa bi se rada zahvalila mentorici mag. Sonji Sibili Lebe za vso strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge.

2

PREDGOVOR Turizem in šport sta množična pojava današnje družbe. Medsebojno sta povezana na mnogo različnih načinov. Šport dobiva v sferi turizma vedno večjo vlogo, predvsem v zadnjih dveh desetletjih, njuna povezanost pa sega daleč nazaj v zgodovino. Danes je šport velikokrat sestavni del turističnih aranžmajev in vstopa na turistično tržišče, s čimer postaja generator dodane vrednosti v turizmu. V novejšem času je tako prišlo do pojava nove oblike turizma, katerega glavni motiv potovanja je športna aktivnost, in je znan pod pojmom športni turizem. V diplomski nalogi sem predstavila ameriško športno agencijo BIP, ki se ukvarja z odbojkarskim managementom, posredno pa deluje na področju športnega turizma. Temo diplomske naloge sem izbrala predvsem zato, ker je agencija BIP izredno dejavna na območju Maribora in v sklopu športno-turističnih turnej vsako leto pripelje v Maribor in druge kraje v Sloveniji veliko število odbojkarjev in odbojkaric. Glavni namen tovrstnih turnej je pridobitev športnih izkušenj ob sočasnem pridobivanju turističnih izkušenj. BIP s svojim delovanjem dviguje popularnost odbojke ter aktivno vpliva na turistični prihodek mesta, ki ga v sklopu turneje obišče. Zato je njena prisotnost na območju Slovenije, še posebej Maribora, posebej zanimiva, saj se s prihodom ameriških odbojkarskih ekip promovira odbojka, obenem pa se promovira tudi Maribor. Želela sem predstaviti kako so tovrstne turneje, še posebej pa turneje za mlade igralce do 18 let, dobrodošle za Slovenijo tako v športnem kot tudi v turističnem smislu. Nedvomno agencija BIP z organiziranjem turnej za odbojkarje in odbojkarice aktivno posega v sfero turizma in povečuje turistični prihodek. Vse to bi imelo še večji učinek, če bi BIP razširila poslovanje s področja odbojke in pričela z organiziranjem poleg odbojkarskih še košarkarske turneje. V diplomski nalogi sem tako predstavila nekatere možnosti za delovanje BIP na področju košarkarskega managementa. Ker je BIP zelo dejavna in tudi že precej poznana športna agencija na mariborskem območju, sem v diplomski nalogi predlagala, da bi bilo smiselno ustanoviti uradno izpostavo agencije BIP v Mariboru. Maribor bi s tem lahko postal sedež športnega managementa v Evropi. Na koncu naj dodam še to, da sem temo športnega managementa in turizma izbrala predvsem zato, ker sem sama aktivna igralka odbojke. Sem tudi na spisku igralk, ki jih zastopa agencija BIP. Po drugi strani pa ji v času turnej po Sloveniji pomagam pri dogovarjanju in organizaciji tekem. V predlogu, ki sem ga zapisala v zadnjem poglavju diplomske naloge, vidim poslovno priložnost zase, da sama kot poznavalka tako športnega kot destinacijskega managementa prevzamem vodenje izpostave BIP v Sloveniji.

3

KAZALO PREDGOVOR................................................................................................................................................. 2 KAZALO.......................................................................................................................................................... 3 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 4

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA ...................................................................... 4 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKE NALOGE........................................................................ 5

1.2.1 Namen ............................................................................................................................................. 5 1.2.2 Cilji ................................................................................................................................................. 5 1.2.3 Osnovne trditve ............................................................................................................................... 5

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE................................................................................................ 5 1.3.1 Predpostavke................................................................................................................................... 5 1.3.2 Omejitve .......................................................................................................................................... 6

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA..................................................................................................... 6 2 ŠPORTNI MANAGEMENT IN TURIZEM.............................................................................................. 7

2.1 MANAGEMENT ŠPORTNIH EKIP, VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIH OBJEKTOV ................................. 8 2.1.1 Management športnih ekip.............................................................................................................. 8 2.1.2 Management vrhunskih športnikov ................................................................................................. 8 2.1.3 Management športnih objektov....................................................................................................... 9

2.2 MANAGEMENT MEDNARODNE IZMENJAVE ŠPORTNIH EKIP ...................................................................... 9 2.3 POVEZAVA ŠPORTA IN TURIZMA ............................................................................................................ 10

2.3.1 Ekonomski pomen športa v turizmu .............................................................................................. 12 2.3.2 Športni management v turizmu ..................................................................................................... 12 2.3.3 Mnenja mladih ameriških igralcev in njihovih spremljevalcev o Sloveniji in slovenski odbojki .. 13

3 BIP - ŠPORTNA AGENCIJA ................................................................................................................... 24 3.1 BIP KOT SPECIALIST ZA ODBOJKARSKI MANAGEMENT........................................................................... 24 3.2 ORGANIZIRANJE MEDNARODNIH TURNEJ ............................................................................................... 25

3.2.1 Organiziranje turnej za profesionalne igralce.............................................................................. 25 3.2.2 Organiziranje univerzitetnih turnej............................................................................................... 26 3.2.3 Organiziranje turnej za mlade igralce.......................................................................................... 26

4 PREDLOG USTANOVITVE IZPOSTAVE AGENCIJE BIP V SLOVENIJI..................................... 28 4.1 OBSEG STORITEV ................................................................................................................................... 29

4.1.1 Management odbojkarskih turnej ................................................................................................. 29 4.1.2 Management košarkarskih turnej.................................................................................................. 30

4.2 MARKETINŠKE AKTIVNOSTI NA AMERIŠKEM TRGU ................................................................................ 30 4.2.1 Oglaševanje .................................................................................................................................. 31 4.2.2 Stiki z javnostjo ............................................................................................................................. 32 4.2.3 Sponzorstvo................................................................................................................................... 32

5 SKLEP......................................................................................................................................................... 33 POVZETEK................................................................................................................................................... 34 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................................... 36 SEZNAM TABEL ......................................................................................................................................... 38 SEZNAM GRAFOV...................................................................................................................................... 38 PRILOGE ...................................................................................................................................................... 39

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema, ki je predmet raziskovanja Problem, ki smo ga v diplomski nalogi raziskali, je povezanost treh področij:

• športa • športnega managementa in • športnega turizma

na primeru podjetja oz. športne agencije BIP LLC1 iz ZDA, ki poleg odbojkarskega managementa obsega organiziranje turnej po Evropi za profesionalne in univerzitetne ekipe iz ZDA. Agencija, katere lastnik večino časa preživi v Mariboru, od koder opravi večino dela s pomočjo interneta, s svojim delovanjem deluje na prej omenjenih treh področjih. V prvi vrsti zastopa profesionalne igralce odbojke (športni management), po drugi strani pa organizira športno-turistične turneje v Evropo za igralce odbojke z namenom iskanja potencialnih klubov za igralce. S tem pa posredno posega na področje turizma, saj so omenjene turneje vse številčnejše in njihov namen ni več zgolj šport, temveč tudi turizem, z željo spoznati druge države in kulture. Leta 2004 je agencija prvič organizirala večjo turnejo za mlade igralce odbojke do 18 let. Program je vključeval tudi tri-dnevno bivanje v Mariboru, tako da je velika skupina Američanov preživela Silvestrovo v hotelu Arena in uživala turistično ponudbo Maribora. Športna agencija BIP je v preteklih letih zgradila svojo mrežo v večjem delu Evrope. Deluje sicer tudi drugod po svetu, vendar se v diplomski nalogi ne bomo posebej posvečali temu delu njenega poslovanja. BIP združuje turizem in šport, ki sta v današnjem času masovna družbeno-ekonomska pojava sodobne družbe. Njuna povezanost sega že daleč nazaj v zgodovino, ko so Rimljani in Grki potovali, da bi sodelovali ali si ogledali velike športne prireditve, vendar danes dobiva mnogo večje razsežnosti. V tem smislu smo šport ločili na aktivni in pasivni. V okviru aktivnega športa smo se posvečali profesionalnemu in amaterskemu športu. Po Šugmanu (2002, 28) je profesionalni šport tisti, v katerem so športniki v delovnem razmerju (posameznik ali moštvo) in dobivajo za to plačo. Profesionalec oz. poklicni športnik je oseba, ki se preživlja s športom in je ali v delavnem razmerju v neki športni organizaciji ali pa je poklicni športnik. Na drugi strani pa je amaterski šport, v katerem športniki niso v delovnem razmerju in za športno udejstvovanje ne dobivajo plačila. Amaterski športnik je tisti, ki iz veselja, nepoklicno opravlja neko delo (prav tam, 29). Čeprav je osnovni namen delovanja BIP čisto športni, agencija posredno posega na področje turizma, saj udeleženci turnej uporabljajo najrazličnejše turistične storitve.

1 BIP LLC je kratica za Bring It Promotions, Limited Liability Company; gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja s športnim managementom.

5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomske naloge 1.2.1 Namen V svetu ni veliko podjetij, ki bi združevala šport in turizem v taki meri, kot to počne ameriška športna agencija BIP. Ne samo, da promovira šport (odbojko), sočasno promovira tudi Slovenijo (Maribor) ter s svojim delovanjem ugodno vpliva na turistični priliv (predvsem mesta Maribor). Prav zato smo to problematiko izbrali za temo raziskave. Naš namen je bil, na osnovi analize aktivnosti BIP, ki so povezane s športnim managementom in organiziranjem športno-turističnih turnej za odbojkarje, preveriti možnost širitve poslovanja agencije tudi na Slovenijo (prav posebej Maribor) ter analizirati upravičenost ustanovitve tržno uspešne izpostave BIP v Sloveniji. 1.2.2 Cilji Glavni cilj diplomske naloge je bil preveriti, ali obstajajo realne možnosti za organiziranje večjega števila turnej za ameriške igralce v Sloveniji, kar smo ugotavljali s pomočjo ankete ter predlagati možne oblike in obseg sodelovanja s Slovenijo. Izvedena cilja sta:

1) analizirati sedanje delovanje agencije BIP 2) predstaviti načrte BIP v prihodnosti ter poiskati možna področja tesnejšega

sodelovanja s Slovenijo.

1.2.3 Osnovne trditve

Slovenija je turistično in športno dovolj privlačna za prihod večjega števila mladih inozemnih igralcev in njihovih spremljevalcev, zato trdimo, da:

1) bi bilo v Sloveniji (Mariboru) smiselno ustanoviti uradno izpostavo podjetja BIP; 2) je smiselno razširiti poslovanje agencije s področja odbojke na področje košarke,

saj je Slovenija majhna in agencija BIP ne bi vodila v Slovenijo vseh odbojkarskih ekip.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.3.1 Predpostavke

• Predpostavljamo, da se bo tudi v prihodnje nadaljevalo zanimanje amaterskih univerzitetnih in profesionalnih ekip odbojke za obisk Evrope.

• Srednja Evropa in nekatere vzhodnoevropske države postajajo vse bolj privlačne destinacije, tako iz turističnega kot tudi športnega vidika.

6

• Računamo s tem, da se bodo zaradi pozitivnih izkušenj odbojkarjev/odbojkaric tudi mlajši igralci odbojke navdušili nad možnostjo 10-dnevnega potovanja po Evropi in na ta način obiskali Maribor.

• Po drugi strani pa izhajamo iz tega, da bo tudi v prihodnje Slovenija ocenjena kot varna država, kjer ni bojazni terorističnih napadov, naravnih katastrof ali vojn.

• Predpostavljamo, da bodo slovenske (še posebej mariborske) ekipe še naprej pripravljene sodelovati in organizirati prijateljske tekme v času turnej.

1.3.2 Omejitve

• V diplomski nalogi smo se omejili na tiste profesionalne aktivne športnike, ki se udeležujejo turnej za profesionalne ekipe.

• Naslednja omejitev se je nanašala na amaterske športnike, ki se udeležujejo univerzitetnih turnej.

• Pasivne športnike smo omenjali le kot spremljevalce na turnejah (trenerji, starši, prijatelji).

• Omejili smo se le na delovanje BIP v Sloveniji. • Pri izvajanju anket nismo pokrili celotne populacije, ki se ukvarja z odbojko v

ZDA, temveč le skupino, ki je preživela teden dni v Sloveniji. • Omejili smo se na športnike, ki se aktivno ukvarjajo zgolj z odbojko.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava problema je poslovna, ker smo analizirali poslovanje športne agencije. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivni pristop. Opirali smo se na obstoječo literaturo pri opisovanju temeljnih teoretičnih pojmov o športnem managementu in športnem turizmu. Uporabili smo kompilacijo, saj smo povzemali stališča drugih avtorjev. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili metodo ankete in strukturiranega intervjuja. Analiza problema je statična, saj smo obravnavali sedanje stanje.

7

2 ŠPORTNI MANAGEMENT IN TURIZEM V tem poglavju smo se osredotočali na temeljne teoretične pojme o športnem managementu, njegovih osnovnih značilnostih in načinih, kako je povezan s turizmom. Vodstvu podjetja velikokrat pravimo management podjetja, ki ga kot takega poznamo tudi v športu. Pri športnem managementu gre za proizvodnjo in trženje športnih storitev (Bednarik 1999, 17). Gre za koordinacijo učinkov športne dejavnosti s pomočjo znanja ekonomskih zakonitosti (Šugman et al., 2002, 20). Vprašanja organizacij in njihovega organiziranja spadajo v vedo managementa. Del te globalne vede je tudi športni management in znotraj njega so pomembna spoznanja in vedenja o organizacijah, organiziranju in organiziranosti vseh športnih subjektov (Šugman 1998, 14). Športni management je delovanje procesa managementa na področju športa. Njegove osnovne naloge delimo na: snovanje, predvidevanje, načrtovanje, organiziranje, vodenje, poročanje, nadzorovanje in ocenjevanje (Šugman et al. 2002, 149-164). Podobno delijo naloge oz. funkcije managementa v športu na organiziranje, odločanje, kontrolo, komuniciranje, planiranje, inoviranje in motiviranje tudi Bartoluci in sodelavci (2004, 137-139). Športni manager je delavec v športu, ki se izključno ukvarja s športnim managementom. V osebi športnega managerja bi naj bilo strnjeno znanje športne in ekonomske znanosti, ravnanje s človeškimi viri na obeh področjih, kar daje dinamičnost in tudi posebnost načinu življenja športnega managerja. Ta oseba naj bi povezovala veliko količino znanj in sposobnosti (Šugman et al. 2002, 218). Manager v športu je po Bartoluciju (2003, 155-156) organizator, upravljavec neke športno-poslovne organizacije, katere cilj je ustvarjanje določenih športnih in poslovnih rezultatov. Osnovna naloga managerja v športu je doseganje določenih športnih ciljev (rezultatov), sočasno pa so odgovorni za doseganje poslovnih ciljev. V športni dejavnosti obstaja več vrst managerjev. Po Bartoluciju (2004, 139) jih največ najdemo v vlogah glavnega managerja-direktorja, športnega direktorja, direktorja različnih sektorjev športne organizacije, direktorja reprezentance, direktorja športne šole, sekretarja, poslovnega sekretarja, trenerja-managerja in javnih delavcev v športu, pri čemer pa sta število in struktura managerjev odvisna od velikosti športno-poslovne organizacije. Managerji v športu delujejo na najrazličnejših področjih in jih med seboj povezujejo. Uspeh športnega managerja pa je odvisen predvsem od njegovih sposobnosti, kako različna področja v stalno spreminjajočem se in konkurenčnem okolju povezati in kako se izogniti nevarnostim in eliminirati slabosti ter izkoristiti prednosti in pravočasno spoznati priložnosti.

8

2.1 Management športnih ekip, vrhunskih športnikov in športnih objektov Management v športu posega na različna področja. V diplomski nalogi se bomo posvetili le trem področjem na katerih poteka proces športnega managementa: managementu športnih ekip, vrhunskih športnikov in športnih objektov. 2.1.1 Management športnih ekip Poznamo profesionalne, amaterske in profesionalno-amaterske športne ekipe. Za prve je značilno, da so vsi člani v ekipi profesionalni športniki, ki za ukvarjanje s športom prejmejo plačilo. Pri amaterskih ekipah gre za ljubiteljsko ukvarjanje s športom v prostem času in člani takega kluba za ukvarjanje s športom ne dobijo plačila. Večinoma pa imajo ekipe v svoji sredini amaterje in profesionalce. To je zaradi tega, ker so športniki v ekipi dijaki ali študentje, ki imajo šolske oz. študijske obveznosti. Po drugi strani pa tudi večina klubskih proračunov ne dopušča možnosti zaposlitve samih profesionalcev. Tako ima tudi večina slovenskih klubov ob domačih igralcih le dva do tri profesionalna športnika. Vsaka ekipa oz. klub je sestavljena iz članske ekipe, mlajših selekcij, ki so nujno potrebne za nadaljnji obstoj, razvoj in uspeh kluba ter vodstvenih in upravljalnih organov. Več o interesih lastnikov oz. ustanoviteljev, zaposlenih v klubih in strankah kluba (gledalcih), piše Cooke (1994, 205-210). Vodstveni in upravljalni organi kluba so: predsednik kluba, direktor kluba, športni direktor, sekretar, člani upravnega odbora. Naloge managementa kluba zajemajo vse posle upravljanja, podjetništva, procesa treniranja, organiziranje tekmovanja in priprav ter druge oblike delovanja kluba. Vendar so naloge posameznih managerjev po klubih različno definirane, odvisno od velikosti posameznega kluba (Bartoluci 2003, 178). 2.1.2 Management vrhunskih športnikov Definicije vrhunskega športa se razlikujejo od države do države. V Sloveniji so vrhunski športniki določeni s kategorizacijo Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Slovenije. Vrhunski športniki so tisti, ki so kategorizirani v svetovni in mednarodni razred (Bednarik 1999, 55). Po Zakonu o športu Republike Slovenije iz leta 1998 je vrhunski šport priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Vrhunski šport ali šport za dosežek je posebna oblika športne dejavnosti in gonilna sila športnega managementa. Športni dosežek je temelj vsega in je posledica sodelovanja športnika, trenerja in strokovnega tima, pa tudi managerja. Zato je tudi management vrhunskega športa za razliko od npr. managementa rekreativnega športa veliko bolj kompleksen in natančen. Govorimo o športnem poslu, ki brez ustreznega finančnega načrta ne more preživeti (Šugman et al. 2002, 171).

9

Šport (predvsem vrhunski) je v današnjem času prerasel v močno industrijo, ki brez procesa športnega managementa skorajda več ne more obstajati. Vrhunski športniki, ki se profesionalno ukvarjajo s športom, temu podrejajo način življenja. Biti morajo najboljši, da zadovoljijo svoje delodajalce in širšo javnost. Večina vrhunskih športnikov ima zato svojega zastopnika (agenta/managerja). Ta se ukvarja z njihovimi financami, promocijo v javnosti, jim pomaga pri iskanju kluba, podpisu pogodb, ipd. Govorimo o profesionalizaciji športnikov, ki temelji na ozkem krogu tistih, ki se ukvarjajo s športom zaradi denarja, in na čim večjem številu »pasivnih« spremljevalcev športnih dogodkov, ki plačujejo predstave in zagotavljajo organizatorjem velik dobiček (Šugman 1998, 16). 2.1.3 Management športnih objektov Za management športnih objektov so potrebni strokovnjaki iz različnih področij. Ti skrbijo, da je objekt sodoben in omogoča čim kakovostnejšo in učinkovitejšo ponudbo ter izvedbo športne dejavnosti. Management športnih objektov je z vidika človeških virov specifičen, saj zahteva specifična znanja (Šugman 2002, 168). Športni objekti so mesta, kjer se srečujejo ljudje, ki se med seboj večinoma ne poznajo. To so tako aktivni kot tudi pasivni udeleženci v športu (gledalci in obiskovalci športnih prireditev). Ti kraji, kjer se odvija športna prireditev ali dogodek, se imenujejo »tretja mesta« (v nasprotju z domom in delovnim mestom) in nudijo možnosti za srečanja, razvedrilo in obogatitev družabnega življenja. Managerji športnega objekta naj zato poudarjajo pomen športnega dogodka, kot izjemno primernega tretjega. S tem bodo pridobili več publike in ustvarili večji profit (Bednarik 1999, 10). 2.2 Management mednarodne izmenjave športnih ekip Znano je, da številne športne ekipe (amaterske in profesionalne) potujejo na turnirje in tekmovanja v tujino. To je lahko v okviru rednega ligaškega tekmovanja (npr. tekmovalci raznih evropskih lig) ali pa v času priprav pred sezono oz. po končani sezoni. Gre za izmenjavo športnih ekip, ki temelji na športni aktivnosti s poudarkom na druženju in izmenjavi izkušenj. Ekipe so pogosto nastanjene kar pri družinah gostujoče ekipe, ali pa v raznih športnih centrih, hotelih ali kampih. Čeprav gre pri tem v prvi vrsti za športno udejstvovanje (treniranje in igranje tekem, priprava na novo sezono), je pomen tovrstnih priprav v tujini tudi spoznavanje in druženje s športniki iz mesta gostitelja. V tem smislu so zanimive športne turneje, ki jih omenjata Standeven in De Knop (1999, 96). Športne turneje in obiski amaterskih in profesionalnih ekip so oblika športno-aktivnih počitnic, na katerih ekipe sodelujejo na tekmovanju proti ekipam iz tujine. Pogostokrat poteka taka vrsta izmenjave med ekipama iz pobratenih mest in jih organizirajo športna ministrstva v sodelovanju z lokalno oblastjo. Poudarek je na povezavi športa in turizma. Športne turneje organizirajo tudi razne športne zveze in privatna podjetja. Agencija BIP, katere delovanje smo analizirali v diplomski nalogi, je v okviru odbojkarskega managementa specialist za organiziranje športnih turnej za profesionalne in amaterske športnike. Turneje za profesionalce imajo večji poudarek na športu, medtem ko

10

so turneje za amaterje (univerzitetne turneje), ob igranju odbojke, namenjene spoznavanju tujih držav in kultur. 2.3 Povezava športa in turizma Šport in turizem sta danes prevladujoča družbena pojava in med seboj povezana na različne načine. Ker bomo pisali o povezavi športa in turizma, bomo na začetku poglavja na kratko opisali oba pojma:

• Turizem je po statistični opredelitvi splet odnosov in pojavov, povezanih z aktivnostmi oseb na potovanju in bivanju izven stalnega bivališča do največ enega leta, in to zaradi preživljanja prostega časa, poslovnih in drugih razlogov (Ogorelc 2001, 10).

• Šport je danes v svetu prevladujoč termin za dejavnost, ki temelji na gibanju oz. motoriki. Šport je družbeni fenomen sveta in je razširjen na vseh kontinentih in v vseh državah sveta. Mednarodni olimpijski komite, ki je osrednja mednarodna športna organizacija, vključuje 197 nacionalnih olimpijskih komitejev, v katerih poznajo preko 120 različnih športov oz. športnih panog (Šugman 1997, 75).

Leta 2001 je v Barceloni potekala 1. svetovna konferenca na temo športa in turizma, katere namen je bil preučiti povezavo med športom in turizmom kot prevladujočima sektorjema današnjega časa. Glavni cilj konference je bil spoznati in okrepiti vezi med obema sektorjema na vseh ravneh – ekonomski, socialni, poslovni, akademski in izobraževalni. Turistična potovanja, katerih glavni motiv za potovanje sta šport in rekreacija, so zabeležila dramatično rast v zadnjih dvajsetih letih. Ljudje vse več pozornosti namenjajo zdravemu načinu življenja, kar je vplivalo na spremembe turističnih trendov. V sodobnem turizmu pridobivajo na pomenu programi, ki vključujejo športne aktivnosti (Bartoluci et al. 2004, 73-77). Šport (v sklopu turizma) prispeva tudi k razvoju manj znanih območij in turistično nerazvitih krajev. Posebno takrat, ko je določeno mesto ali država prireditelj športnega spektakla. Na enem mestu se v določenem trenutku znajdejo aktivni (športniki-tekmovalci) in pasivni udeleženci (gledalci in obiskovalci) športa. Športne prireditve, ki jih po namenu delimo na športne shode, splošne športno-kulturne prireditve, kongrese, simpozije, seminarje in posvetovanja, ter tekmovanja (Šugman 1995, 50-68), so pravi magnet predvsem za pasivne udeležence v športu. Po Bednariku (1999, 65) so pasivni udeleženci gledalci športnih prireditev in športnih TV prenosov, ki uživajo v storitvah oziroma v dosežkih vrhunskih športnikov. Športne prireditve (rekreativne in profesionalne) sodijo v okvir trženja dogodkov (event marketing), ki je osrednja formula za uspeh trženja posameznih krajev oz. regij (Križan 1997, 10). Prispevajo k oblikovanju imidža destinacije, ki je organizator prireditve in na ta način stimulirajo turizem tudi po končani prireditvi. Šport in turizem delujeta sinergijsko. Razvoj enega pogosto vpliva na razvoj drugega. Turizem s svojimi naravnimi resursi in kapacitetami nudi osnovne (elementarne) pogoje za nastanitev gostov, šport pa s svojimi različnimi oblikami sodeluje v oblikovanju in obogatitvi turistične ponudbe (Bartoluci i Čavlek 1998, 135). Tak odnos športa in turizma

11

je vplival na razvoj posebne oblike turizma - športnega turizma, ki se pojavlja v treh različnih oblikah: (povzeto po Bartoluci et al. 2004, 19-23):

1) tekmovalni športni turizem: zajema vsa potovanja, katerih glavni motiv je sodelovanje na določenih športnih tekmovanjih (tako domačih kot mednarodnih),

2) zimski športno-rekreacijski turizem, 3) letni športno-rekreacijski turizem.

Standevenova in De Knopova definicija športnega turizma v knjigi Sport Tourism (2003, 12) zajema vse oblike aktivnega in pasivnega udejstvovanja ljudi v športnih aktivnostih, sodelovanje posameznikov ali organiziranih skupin v športu za nekomercialne ali komercialne/poslovne namene, ki so pogojeni s potovanjem od doma in kraja opravljanja dela. Avtorja razlikujeta med aktivnimi in pasivnimi športnimi turisti. Pri tem se:

• aktivni športni turisti odločajo za športno aktivne počitnice/potovanja (angl.: sport activity holidays), kjer je šport glavni motiv potovanja, ali pa za počitnice, kjer so v programu vključene športne aktivnosti, vendar to ni osnovni namen potovanja (holiday sport activities).

• pasivni športni turisti se med seboj razlikujejo po tem, koliko časa na potovanju namenjajo športu oz. kako pomemben je šport na njihovem potovanju. Sem spadajo opazovalci-poznavalci (connoisseur observers), ki se udeležujejo športnih prireditev kot gledalci ali uradne osebe in slučajni obiskovalci/gledalci (casual observers) (Standeven in De Knop 1999, 88-122).

Športni turizem je posledica povečane diferenciacije in pluralizacije turističnega povpraševanja ter povečanja kvalitete življenja. Je tudi posledica sprememb, ki so botrovale turizmu v njegovem razvoju (Bartoluci et al. 2004, 409). Agencija BIP med drugim organizira športne turneje za odbojkarje in odbojkarice, na katerih potekajo prijateljska tekmovanja. Prijateljska tekmovanja so tekmovanja, katerih temeljni namen ni dosežek, ampak športno merjenje moči s poudarkom na prijateljevanju, razvedrilu, družabnosti in, kjer je šport le sredstvo druženja (Šugman 1995, 61). Ekipe, ki se udeležujejo turnej, zadovoljujejo svoje potrebe po aktivnem preživljanju prostega časa, bivajo v krajih izven stalnega prebivališča in so (u)porabniki turističnih storitev. Vse to jih uvršča med turiste. Po drugi strani pa so to športniki, ki se odpravijo na tovrstno potovanje z namenom športnega udejstvovanja. V program potovanja so vključeni vsakodnevni treningi in prijateljske tekme. V tem smislu BIP deluje na področju športnega turizma, ki zajema vsa turistična potovanja, katerih glavni motiv je sodelovanje v športu. Z odbojkarskimi turnejami posega na športno, posredno pa tudi na turistično področje. Udeleženci turnej so prvenstveno športniki, ki se z odbojko ukvarjajo amatersko (igralci z ameriških univerz) ali profesionalno (profesionalni igralci), po drugi strani pa so to tudi turisti v pravem pomenu besede. Udeležence turnej lahko uvrstimo med aktivne športne turiste. Njihov glavni motiv za potovanje je šport in v okviru tega igranje prijateljskih tekem.

12

2.3.1 Ekonomski pomen športa v turizmu Ekonomski učinki športa v turizmu so:

• neposredni ekonomski učinki – ustvarjajo se v turističnih ali športnih podjetjih na temelju prodaje športno-rekreativnih storitev. Ustvarjajo se kot razlika med prihodki in odhodki športnih storitev in so merljivi v vsaki turistični ali športni organizaciji.

• posredni ekonomski učinki – manifestirajo se skozi različne oblike turističnega prometa. Ustvarjajo jih turisti, za katere je šport glavni motiv potovanja v določeno destinacijo. To so predvsem športniki in rekreativci vseh vrst in kategorij, ki sodelujejo na raznih tekmovanjih, turnirjih in športnih igrah. Pogosto se takšni programi organizirajo v pred in posezoni, kar jim daje poseben karakter (Bartoluci 2003, 76).

Neposredni in posredni ekonomski učinki športa v turizmu so lahko zelo visoki. S prodajo športnih storitev za aktivne in pasivne udeležence v športu se da dobro zaslužiti. Predvsem veliki športni dogodki privabljajo mnoge turiste, ki porabijo veliko denarja v relativno kratkem časovnem obdobju. S tem pa ustvarjajo dodatni prihodek v regiji oz. državi, ki je prirediteljica dogodka. Čeprav mediji večinoma neposredno prenašajo velike športne dogodke po celem svetu, veliko ljudi potuje na sam kraj dogajanja samo zato, da bi v živo doživeli celotni spektakel (Bartoluci et al. 2004, 85). Šport postaja vse bolj pomemben del turističnega produkta vsake države. Vse ekonomske učinke in potenciale športa v turizmu oz. športnega turizma pa je težko ugotoviti oz. natančno izmeriti zaradi nenatančnih in pomanjkljivih statistik ter slabe primerljivosti podatkov. O tem problemu obširneje pišeta Standeven in De Knopp (1999, 174-175), pa tudi Bartoluci (2004, 77). Z ekonomskega vidika agencija BIP z organiziranjem športno-turističnih turnej vpliva na turistični prihodek določenega mesta. Športniki na turnejah prvenstveno koristijo športne kapacitete, posredno pa koristijo vse razpoložljive turistične dobrine (nočitve v hotelih, prehrana v restavracijah in hotelih, nakupovanje spominkov ipd.). Veliko turnej, katere v programu vključujejo npr. Maribor, BIP organizira tudi v mesecih nizke sezone. S tem pripomore k oživitvi mrtve sezone in povečuje turistični prihodek Maribora. Lahko trdimo, da imajo turneje agencije BIP posredni ekonomski učinek športa v turizmu. 2.3.2 Športni management v turizmu Turizem in šport sta komplementarna družbeno-ekonomska pojava. Šport predstavlja v sodobnem turizmu pomemben del nastanitve, v kateri turisti aktivno sodelujejo v najrazličnejših športih. Šport je v sodobnem turizmu postal nov način preživljanja počitnic (Bartoluci 2003, 157). Bartoluci (2003, 158) deli glede na vrste, raznolikost in nivo organiziranosti športa v turizmu, vloge in strukture managementa v turizmu na:

• športni managerji in učitelji različnih vrst športa v turističnih podjetjih, • managerji medicinskega profila za organizacijo različnih uslug v zdraviliščih,

13

• športni managerji in učitelji športnih aktivnosti, ki organizirajo različne turnirje in tekmovanja popularnih športov v športno-rekreativnih centrih,

• pri organizaciji velikih športnih prireditev in tekmovanj, evropskih in svetovnih prvenstev, univerzijad, olimpijskih iger, imajo pomembno vlogo specifični profili športnih managerjev in tudi managerji drugih strok.

Šport v turizmu je kompleksna dejavnost, ki zahteva posebno organizacijo in management. Zaradi tega je potrebno imeti izobražene in strokovno podkovane managerje za določene športe posebej za turizem. Poleg dobrega poznavanja določenega športa, morajo taki managerji obvladati tudi druga znanja s področja turizma, kjer poteka športna dejavnost (prav tam, 158). Pri organiziranju turnej BIP v prvi vrsti skrbi za igralce odbojke in se posveča predvsem vodenju in organiziranju tekem in turnirjev. Obenem pa mora ponuditi tudi kvalitetno preživljanje časa igralcev izven časa tekem in treningov ter vseh spremljevalcev na turneji. Pasivni udeleženci turnej (starši in prijatelji igralcev, ter trenerji) imajo na potovanju ob ogledu tekem dovolj časa za druge aktivnosti in rekreacijo. Program potovanja in aktivnosti je do sedaj sestavljal sam lastnik agencije. Menimo pa, da bi bilo za pestrejši izbor in kvalitetnejšo sestavo celotnega programa smiselno v času turneje najeti osebo, ki pozna kulturo in navade ter obvlada jezik posamezne države. V sklopu turnej po Evropi, ki obiščejo Maribor, predlagamo, da BIP zaposli nekoga iz Maribora. 2.3.3 Mnenja mladih ameriških igralcev in njihovih spremljevalcev o Sloveniji in slovenski odbojki Od 26.12.2004 do 5.1.2005 je agencija organizirala 1. novoletno BIP turnejo za mlade igralke odbojke do 18 let (»BASH 2004«). V sklopu turneje, ki je vključevala Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Češko, sta bila dva mednarodna turnirja, na katerima so mlade odbojkarice tekmovale proti nekaterim najboljšim mladinskim in kadetskim ekipam iz Evrope. Dekleta so bila razdeljena v skupini do 16 in do 18 let, ter so se zbrala iz različnih koncev ZDA. Itinerarij turneje je vključeval pristanek v Benetkah, kjer so si v enem dnevu ogledali glavne znamenitosti tega italijanskega mesta. Pot so nadaljevali do Izole, kjer so preživeli tri dni. V Izoli je potekal Festival odbojke, v obliki turnirja za mladinke in kadetinje, na katerem so tekmovale ekipe iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Avstrije. Od 30.12.2004 do 2.1.2005 pa je skupina ameriških odbojkaric, njihovih trenerjev, staršev in prijateljev preživela v Mariboru. Turneja se je zaključila s kratkim postankom na Dunaju ter turnirjem v Pragi od 3.-5.1.2005, od koder so tudi poleteli nazaj domov. Cena izleta je bila 1600$ (brez letalske karte do Benetk in iz Prage), ter je vključevala hrano in spanje, transport po Evropi, treniranje in igranje tekem, oglede znamenitosti. Turneje se je udeležilo 65 Američanov, vodil pa jo je lastnik BIP ob pomoči ljudi iz Maribora, Izole in Prage.

14

BIP je novoletno turnejo priredila z namenom predstaviti nivo Evropske mladinske odbojke mladim odbojkaricam v Ameriki, katere se lahko poleg športnic udeležijo tudi drugi ljudje. Tako so bili na potovanju, poleg igralk, tudi nekateri njihovi starši, trenerji in drugi spremljevalci, ki so se turneje udeležili izključno iz turističnega vidika. To je bila prva turneja take vrste. Želja lastnika BIP je, da bi podobne turneje, ki združujejo šport in turizem, organizirali v prihodnosti v večjem številu, skozi celo leto. V času bivanja v Mariboru smo Američane povprašali za njihovo mnenje o slovenski mladinski odbojki, turistični in športni ponudbi Maribora ter na splošno o Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je bil anonimen in je obsegal 16 vprašanj. Vprašanja od 1 do 13 so bila zaprtega tipa in so omogočala izbiro med danimi odgovori. Vprašanji 14 in 15 sta bili odprtega tipa. Pri vprašanju 16 so morali anketiranci na podlagi predloženih odgovorov rangirati trditve po pomembnosti in jih označiti s številkami. S številko 1 so označili kar jim je bilo najmanj všeč, s številko 5 pa kar jim je bili najbolj všeč. Anketirani so bili moški in ženske, raziskavo pa smo izvedli v hotelu Arena 1.1.2005. Anketne vprašalnike je vrnilo 50 anketirancev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word 2003. REZULTATI ANKETE: Tabela 1: Udeleženci turneje Udeleženci turneje število anketiranih % anketiranihigralke v skupini do 18 let 17 26 igralke v skupini do 16 let 18 28 starši, prijatelji in drugi sorodniki 20 31 trenerji 10 15 skupaj 65 100 Turneje se je udeležilo 65 Američanov. Od tega je bilo 35 odbojkaric v dveh starostnih skupinah. Dve ekipi sta na turnirju v Izoli in potem v Pragi nastopali v kategoriji do 16 let in dve ekipi v kategoriji do 18 let. Med udeleženci je bilo tudi 20 staršev, drugih sorodnikov in prijateljev, ki so prišli na potovanje z namenom pasivnega športnega udejstvovanja in turističnega ogledovanja. Na turneji je bilo 10 trenerjev, med njimi so štirje vodili ekipe, šest pa jih je prišlo z namenom ogleda tekem in iskanja mladih, perspektivnih evropskih odbojkaric. Tabela 2: Namen prihoda na novoletno turnejo »BASH 2004« Namen prihoda na turnejo: število

anketiranih % anketiranih

športno udejstvovanje 5 10 turistično potovanje 6 12 oboje 36 72 drugo 3 6 skupaj 50 100

15

Iz tabele je razvidno, da se je velika večina Američanov udeležila novoletne turneje iz turistično-športnega vidika. 36 oseb (72%) je Evropo obiskalo zaradi športnega udejstvovanja (tako pasivnega kot aktivnega) in turističnih ogledov, le 5 oseb oz. 10% jih je prišlo izključno zaradi igranja odbojke. 12% (6 oseb) pa je bilo turistov v pravem pomenu besede in jih odbojka ni zanimala. 6% oz. trije udeleženci pa so navedli, da so prišli zaradi zabave, kar lahko v bistvu pripišemo turističnemu vidiku. Graf 1: Mnenja o primerjavi slovenske in ameriške mladinske odbojke

Nivo odbojke v Sloveniji je v primerjavi z nivojem v Ameriki:

višjinižjienak

Mnenje večine anketirancev (60%) je, da je nivo mladinske odbojke višji od nivoja v ZDA. Le dve osebi sta menili, da je nivo mladinske odbojke višji v ZDA. Tako lahko iz dobljenih rezultatov sklepamo, da je nivo mladinske odbojke v Sloveniji višji kot v ZDA, kar je bistvenega pomena za vse naslednje mladinske turneje, ki jih BIP želi pripeljati v Evropo in Slovenijo. Za športnike je vedno bolje, da tekmujejo proti boljšemu nasprotniku, saj v tem primeru zares dajo vse od sebe, se bolj potrudijo, kar naredi tekmovanje bolj zanimivo tako za aktivne udeležence kot tudi gledalce. Tabela 3: Prepoznavnost Slovenije in Maribora v ZDA pred prihodom na turnejo vedel(a) sem kje je:

SLOVENIJA MARIBOR

število anketiranih

% anketiranih

število anketiranih

% anketiranih

da 18 36 10 20 ne 32 64 40 80 skupaj 50 100 50 100 Pred obiskom Slovenije je bilo 18 oseb, ki seznanjenih s tem, kje je Slovenija (36%), medtem ko jih je le 20% (10 oseb) vedelo povedati kje je Maribor. 32 anketirancev (64%) je negativno odgovorilo glede Slovenije in kar 40 glede Maribora (80%). Rezultati so pričakovani, saj je bila večina anketirancev stara do 18 let in za večino je bilo to prvo potovanje v Slovenijo oz. v Evropo na sploh. Nekateri od trenerjev so že bili večkrat v Sloveniji (Mariboru), ena od trenerk pa kar šestkrat. Prepoznavnost Slovenije in Maribora med Američani se lahko poveča z večjim številom turnej, ki v programu vključujejo Slovenijo in Maribor. Pripomogla bi še večja ustna in pisna promocija ljudi, ki so že obiskali našo državo v smislu pisanja člankov za šolske

16

časopise, BIP-ovo internetno stran, ustna promocija od ust do ust, idr. Za promocijo slovenskih mest in za prepoznavnost Slovenije med Američani, bi lahko skrbela tudi specializirana agencija BIP v Mariboru. Graf 2: Mnenja o Mariboru kot mestu

Mesto Maribor je:

turističnoprivlačnošportnoprivlačnooboje

Skoraj polovica anketirancev (48%)je bila mnenja, da je Maribor turistično in športno privlačno mesto. Kot zgolj turistično privlačno se je zdelo osemnajstim udeležencem (36%), kot športno privlačno pa osmim osebam. Ker je športno-turistični vidik tudi glavni namen organiziranja tovrstnih turnej, menimo, da je Maribor pravo mesto za takšne turneje. Ne samo, da nudi vse potrebne kapacitete za aktivne udeležence v športu (Dvorana Tabor, UŠD Leona Štuklja, številni moški in ženski odbojkarski klubi v Mariboru in okolici), tudi pasivni športni udeleženci na turnejah imajo obilo možnosti za športno udejstvovanje. To so tudi udeleženci novoletne turneje s pridom izkoriščali in uživali v smučanju, sankanju in deskanju na Pohorju. Po drugi strani pa so si v treh dneh, ki so jih preživeli v Mariboru, ogledali mesto, nakupovali, obiskali wellness center v Habakuku. V Mariboru so zadovoljevali svoje potrebe po športnem in turističnem udejstvovanju. Tabela 4: Nočno nakupovanje v trgovini »Elan« Nakupovanje v trgovini »Elan« je bilo: število anketiranih % anketiranih odlično 3 6 zelo dobro 2 4 dobro 33 66 slabo 10 20 zelo slabo 2 4 skupaj 50 100

17

Trgovina Elan v Mariboru je 30.12.2004 v nočnih urah odprla svoje prostore posebej za skupino Američanov. Ob nakupovanju s popusti, so jim postregli še s kuhanim vinom, čajem in obloženimi kruhki. Mnenje večine anketirancev o nakupovanju v Elanovi trgovini je bilo »dobro«. Tako je menilo kar 33 oseb (66%). Tri osebe so nakupovanje označile kot »odlično« (6%), dve »zelo dobro« (4%), deset »slabo« (20%), in 2 (4%) sta nakupovanje označila kot »zelo slabo«. Med ugodnosti, ki so jih bili deležni ob nakupovanju lahko zabeležimo: odprtje trgovine posebej za to skupino ljudi, ugodni popusti (30% na izdelke »Elan« in 20% za ostale), pester izbor zimske smučarske opreme ter postrežba s prigrizkom. Slabosti pa so bile naslednje: dolgo čakanje na blagajni pri plačevanju računa, ker je delovala le ena blagajna, prodajalci se niso dosledno držali dogovorjenega popusta in so spreminjali cene, počasni in precej nevljudni ter neustrežljivi zaposleni. Kljub popustom so se večini Američanov zdele cene previsoke, veliko pa jih je nakupovanje označilo kot dolgočasno. Čeprav je bil lastnik BIP z akcijo nakupovanja po uradnem zaprtju trgovine zadovoljen, menimo, da bi bilo bolje, da bi podobno akcijo v sklopu naslednjih turnej organizirali v kakšni drugi trgovini s slovensko blagovno znamko, kjer bi bili lastniki in zaposleni bolj prijazni in hvaležni za dodaten zaslužek. Predlagamo trgovino Nes na Ptuju, kjer bi si Američani poleg nakupovanja imeli priložnost ogledati to staro zgodovinsko mesto. Tabela 5: Mnenja o nastanitvi v hotelu Arena in ponudbi ŠC Pohorje (smučanje, sankanje, deskanje…) Nastanitev v Areni in ponudba ŠC Pohorje je bila: število anketiranih % anketiranihodlična 20 40 zelo dobra 15 30 dobra 12 24 slaba 3 6 zelo slaba 0 0 skupaj 50 100 S ponudbo hotela Arena in Športnega centra Pohorje so bili anketiranci zelo zadovoljni, saj jih je kar 20 njihovo ponudbo označilo za odlično (40%), 15 (30%) za zelo dobro in 12 (24%) za dobro. Po mnenju treh Američanov je bila ponudba slaba (6%), zelo slaba pa se ni zdela nikomur. Agencija BIP ima že iz preteklosti, ko je bila večina udeležencev turnej nastanjena v Areni, dobre izkušnje in odnose z zaposlenimi. Vodstvo hotela je še posebej pozorno do gostov, ki jih pripelje BIP, saj je BIP, po informacijah iz hotela Arena, njihova glavna stranka (predvsem v času izven visoke sezone v aprilu, maju in avgustu). Gostje so bili zadovoljni predvsem z lokacijo, urejenostjo in čistostjo hotela, čudovitim razgledom na Pohorje, bližino smučišča, dostopnostjo do centra mesta in prijaznostjo ljudi. Nekaterim se je zdela le hrana nekoliko slaba in so pogrešali ameriško kuhinjo oz. hitro hrano. Tudi s storitvami ŠC Pohorje so bili Američani zadovoljni, saj so jim pripravili posebno ponudbo in jim ponudili popuste pri smučarskih vozovnicah, sankanju, najemu

18

inštruktorjev za smučanje in deskanje. Cene za smučarke vozovnice, sankanje in prevoz z gondolo so se jim zdele ugodne, zaposleni pa zelo prijazni. Pogrešali so edinole naravni sneg, ki ga v tem časovnem obdobju na žalost ni bilo. Glede na pozitivne izkušnje ljudi s te turneje, predlagamo, da skuša BIP za naslednjo novoletno turnejo »BASH 2005« doseči pri Areni in ŠC Pohorje še bolj ugodne cene, saj bi se v tem primeru še več oseb odločilo za izposojo smučarske opreme in opreme za deskanje. Predlagamo pa tudi, da Arena, v času obiska Američanov, v svojo kulinarično ponudbo doda nekaj, kar bo razveselilo predvsem ameriške najstnike. Graf 3: Mnenja o aktivnostih (v Izoli in Mariboru), ki niso bile povezane z odbojko

V aktivnostih, ki niso bile povezane z odbojko, sem:

zelo užival(a)

bilo jepovprečnonisem užival(a)

V času bivanja v Sloveniji so Američani izven dvorane oz. poleg igranja odbojke uživali v različnih aktivnostih. 36 jih je zelo uživalo (72%), za 14 oseb (28%) pa je bilo povprečno. Nihče pa aktivnosti poleg športa v Sloveniji ni označil kot kaj, kjer ne bi užival oz. se imel lepo. V prostem času so si Američani ogledovali Izolo in Maribor večinoma neorganizirano in v lastni režiji. Predlagamo, da BIP v času takšne in podobne turneje najame vodiča, ki bi vodil zainteresirano skupino ljudi in jim na ta način približal zgodovino in kulturo Slovenije. Tabela 6: Mnenja o turistični ponudbi Maribora Turistična ponudba in možnosti, ki sem jih koristil(a) v Mariboru (fitnes, wellness v Habakuku, smučanje, pokušnja vin,…) so bile:

število anketiranih

% anketiranih

odlične 9 18 zelo dobre 15 30 dobre 17 34 slabe 7 14 zelo slabe 2 4 skupaj 50 100 Turistično ponudbo Maribora so anketiranci označili: za odlično se je odločilo devet Američanov (18%), za slabo sedem (14%) in za zelo slabo le dva (4%). Večina jih je menila, da so bile ponudba in možnosti, ki so jih koristili zelo dobra (15 ljudi, kar je 30%), za dobro pa se je odločilo 17 anketirancev (34%).

19

Večinoma so bili s turistično ponudbo v Mariboru zadovoljni. Bilo pa je kar nekaj pritožb glede ponudbe wellness centra v Habakuku. Razočarani so bili zaradi pretirane gneče in neprijaznih uslužbencev ob bazenu ter nemožnosti koriščenja masaže zaradi zasedenih terminov. Nekaterim od mlajših udeležencev turneje se je vse skupaj zdelo tudi precej dolgočasno in so izrazili željo po bolj pestrih in organiziranih aktivnostih. Zato je naš predlog, da BIP v bodoče pri organiziranju turnej za igralce do 18 let posveti več pozornosti pripravi programa primernega za ta segment ljudi. Predlagamo, da v program poleg ogledov in smučanja vključi, npr. drsanje v Ledeni dvorani, bowling v Koloseju ter da vse wellness storitve v Habakuku rezervira že pred prihodom turneje. Tabela 7: Splošno mnenje o turistični ponudbi Slovenije Turistična ponudba Slovenije je name naredila: število anketiranih % anketiranih izredno močan vtis 21 42 močan vtis 27 54 ni naredila vtisa name 2 4 skupaj 50 100 Na turneji je skupina iz ZDA v Sloveniji bivala v Izoli in Mariboru. Turistična ponudba v teh dveh mestih je tako na več kot polovico naredila močan vtis (27 oseb oz. 54%). Na 21 oseb (42%) je slovenska turistična ponudba naredila izredno močan vtis, na dva Američana (4%) pa sploh ni naredila vtisa. Večina Američanov je bila navdušena nad Slovenijo predvsem zaradi njene drugačnosti in popolnega nasprotja od ZDA. Všeč jim je bila okolica, narava, arhitektura, bogata zgodovina. Zelo impresivno se jim je zdelo Pohorje, Izola kot malo obmorsko mestece ter Maribor kot športno-turistično mesto, ki leži blizu večjih evropskih mest. Všeč jim je bila bližina smučarskega središča in centra mesta (v smislu oddaljenosti od hotela) ter dejstvo, da skoraj vsi znajo vsaj malo angleščine. Vseeno pa je bilo kar nekaj oseb razočarano nad neprijaznostjo in neustrežljivostjo Mariborčanov (predvsem v trgovinah) in so dobili občutek, da so kot Američani nezaželeni. Tabela 8: Mnenja o druženju s slovenskimi odbojkaricami Na turneji sem navezal(a) stike s slovenskimi odbojkaricami:

število anketiranih

% anketiranih

nisem navezal(a) stikov 4 8 navezala sem zelo malo stikov 18 36 navezala sem kar nekaj stikov 24 48 navezala sem veliko stikov 4 8 Skupaj 50 100 Iz tabele lahko vidimo, da je 24 anketirancev, med katerimi so bili tudi ne-igralci odbojke, navezalo kar nekaj stikov s slovenskimi odbojkaricami (48%). 18 (36%) je navezalo malo stikov, štirje (8%) niso navezali nobenih stikov in prav tako štirje (8%) so navezali veliko stikov.

20

Možnost druženja s slovenskimi odbojkaricami so imeli Američani le v Izoli v času turnirja. V času turnirja, ki je trajal čez cel dan (tri dni zapored), menimo, da je bilo dovolj možnosti in časa za navezovanje stikov. Najbolj pa so se odbojkarice in drugi spremljevalci iz Amerike navdušili in sprostili ob zabavi, ki so jo organizatorji turnirja priredili zadnji večer turnirja. Tabela 9: Razlogi, ki so botrovali druženju s slovenskimi odbojkaricami Katere od naslednjih izjav najbolje opisujejo tvoj interes spoznati in družiti se s slov. odbojkaricami:

točno netočno skupaj

n* n%** n n% n n%nisem imel(a) interesa spoznati slov. odbojkaric 0 0 50 100 50 100 jezikovna ovira 30 60 20 40 50 100 sem introvertirana in plašna oseba 16 32 34 68 50 100 ni bilo dovolj možnosti 21 42 29 58 50 100 Simboli: *: število anketiranih **: % anketiranih Med razlogi, zaradi katerih je oz. ni prišlo do večjega druženja s slovenskimi odbojkaricami, so imeli anketiranci možnost označiti s točno ali netočno štiri trditve. Pri prvi trditvi glede interesa spoznavanja slovenskih odbojkaric, je vseh 50 oseb imelo interes družiti se s slovenskimi odbojkaricami. To je zelo pozitivno, saj je med drugim namen turnej spoznati in družiti se s lokalnim prebivalstvom (v našem primeru odbojkaricami) in na ta način pridobiti izkušnje. 30 oseb je za točno označilo jezikovno oviro (60%), 20 oseb (40%) pa za netočno. Menimo, da jezik ni velika ovira pri spoznavanju in navezovanju stikov med Američani in Slovenci, saj večina ljudi v Sloveniji govori angleško vsaj pasivno. 32% (16 oseb) je menilo, da so plašna in introvertirana oseba, kar je onemogočilo večje druženje. 34 oseb (68%) pa je to trditev označilo kot netočno. Da je bilo dovolj možnosti za spoznavanje in medsebojno druženje, je menilo 29 anketirancev (58%), da pa ni bilo dovolj možnosti pa je menilo 21 oseb (42%). Ker je turnir potekal čez cel dan in so ekipe igrale tekme ob različnih urah, je bilo premalo časa za intenzivnejše druženje in druge aktivnosti, katerih bi se udeležili Američani skupaj s Slovenci. Za v bodoče zato predlagamo, da organizatorji turnirja namenijo več časa za prijateljska srečanja. Ob zaključku in zabavi zadnji dan turnirja bi lahko vsak večer po koncu tekmovanja priredili razne družabne igre in srečanja, saj tovrstni turnir ni namenjen le kondicijski in taktični pripravi ekip za nadaljnja tekmovanja, ampak je poudarek na izmenjavi izkušenj, druženju in spoznavanju ljudi iz različnih držav.

21

Tabela 10: Splošno mnenje o kapacitetah in storitvah v Sloveniji Koriščena ponudba kapacitet in storitev:

1 2 3 4 5 skupaj

n* n%** f f% f f% f f% f f% f f% hotel Marina v Izoli 2 4 5 10 12 24 15 30 16 32 50 100hotel Arena v Mariboru 2 4 3 6 5 10 20 40 20 40 50 100hrana v hotelu Marina 8 16 12 24 15 30 5 10 10 20 50 100hrana v hotelu Arena 5 10 15 30 12 24 10 20 8 16 50 100ogledi v Izoli 2 4 3 6 17 34 18 36 10 20 50 100ogledi v Mariboru 1 2 4 8 10 20 20 40 15 30 50 100otvoritvena slovesnost v Izoli 12 24 14 28 14 28 5 10 5 10 50 100športna dvorana 1 v Izoli (ŠD1) 2 4 2 4 13 26 21 42 12 24 50 100športna dvorana 2 v Izoli (ŠD2) 5 10 10 20 17 34 12 24 6 12 50 100 Simboli: *: število anketiranih **: % anketiranih Pri zadnjem vprašanju so anketirane osebe rangirale 9 trditev s številkami od 1 do 5. S številko 1 so označili kar jim ni bilo všeč oz. niso marali, s številko 5 pa kar jim je bilo najbolj všeč oz. je bilo najboljše. Hotel Marino v Izoli je večina Američanov označila s številkami 3,4 in 5, iz česar lahko sklepamo, da so bili zadovoljni s ponudbo hotela. Pet oseb (10%) ga je označilo s številko 2 in 4% anketiranih (2 osebi) s številko 1, kar pomeni, da jim ni bil niti malo všeč. Podobne rezultate smo dobili za hotel Arena v Mariboru, kjer sta 2 anketiranca (4%) označila ponudbo Arene z 1, trije (6%) pa s številko 2. Za srednjo možnost (številka 3) se je odločilo 5 oseb (10%). Všeč in zelo všeč pa je bil hotel Arena kar 20 osebam (40%). Hrane v hotelu Marina absolutno ni maralo 8 anketirancev (16%), ni maralo 12 oseb (24%), za srednjo možnost se je odločilo 15 ljudi (30%), pet (10%) jih je označilo hrano v hotelu Marina s številko 4 in 10 oseb (20%) s številko 5 (zelo jim je bila všeč). Hrane v mariborskem hotelu Arena absolutno ni maralo 5 ljudi (10%), ni maralo 15 ljudi (30%), kot nekaj srednjega pa jo je označilo 12 oseb (24%). 10 oseb (20%) se je odločilo za številko 4 in 8 oseb (16%) za 5 (zelo jim je bila okusna). Iz odgovorov o namestitvi v hotelih Marina v Izoli in Arena v Mariboru je razvidno, da sta oba hotela primerna, da BIP tudi v prihodnje nastani svoje stranke v omenjena hotela. Priporočamo pa, da se BIP v sklopu turnej za mlade igralce poskusi v obeh hotelih dogovoriti o posebnih menijih, ki bi v večji meri zadovoljili ameriške najstnike. Ogledi mesta Izole: 2 osebi (4%) sta ga označili s številko 1 (absolutno jima ni bilo všeč), trem ni bilo všeč (6%), sedemnajstim osebam (34%) se je zdelo nekaj srednjega. 36% oseb se je odločilo za številko 4 in 10 oseb (20%) za številko 5 (zelo jim je bilo všeč). Ogledi mesta Maribor: 1 oseba (2%) je označila oglede s številko 1, štiri osebe s številko 2 (ni jim bilo všeč), deset oseb je izbralo srednjo možnost. 40% anketirancev je za Maribor in oglede izbralo številko 4 (bilo jim je všeč) in 15 osebam (30%) so bili ogledi zelo všeč (izbrali so številko 5).

22

Kot smo v diplomski nalogi omenili že prej, so bili vsi ogledi mesta in okolice individualni in brez vodiča. Zato je naš predlog, da BIP v času trajanja turneje najame turističnega vodiča, ki bi vodil skupino ljudi pri ogledu znamenitosti. Verjamemo, da bi na ta način Američani še bolje spoznali mesta, ki jih obiščejo. Ob otvoritvi turnirja v Izoli je bila otvoritvena slovesnost, ki kar dvanajstim osebam (24%) absolutno ni bila všeč, štirinajstim osebam (28%) ni bila všeč in prav tako 14 oseb se je odločilo za srednjo možnost (številko 3). Za številki 4 in 5 se je odločilo po pet anketirancev (10%). Otvoritvena ceremonija je v domeni organizatorja turnirja in BIP na to nima nobenega vpliva. Menimo pa, da bi se suhoparno uvodno pozdravljanje in dolgočasno stanje v vrstah dalo popestriti s kakšnimi plesnimi točkami lokalnih plesnih skupin. Turnir v Izoli se je odvijal v dveh športnih dvoranah. Zaradi lažjega in boljšega razumevanja smo jih poimenovali kar ŠD1 in ŠD2. ŠD1 je bila od hotela Marina oddaljena le za 5 minut hoje, ŠD2 pa je bila bolj daleč (15-20 minut hoje). Športna dvorana 1 je bila večini kar všeč oz. so se dobro počutili v njej. Le 2 osebi (4%) sta jo označili kot zelo slabo in 2 osebi kot slabo. Slabša se jim je zdela športna dvorana 2, za katero je 5 oseb (10%) menilo, da je zelo slaba in 10 oseb (20%), da je slaba. Šest oseb (12%) je označilo ŠD2 s številko 5, medtem ko je ŠD1 s petico označilo 12 oseb (24%). ŠD2 je bila bolj oddaljena od hotela in so morale igralke do nje pešačiti večkrat na dan, zato jim je bila tudi manj všeč. Priporočamo, da v prihodnosti organizatorji turnirja poskrbijo za prevoze od hotela do te oddaljene dvorane. Vprašanje 14 iz anketnega vprašalnika se je nanašalo na splošni vtis o Sloveniji in Mariboru in je bilo odprtega tipa. Anketirane osebe so Slovenijo označile večinoma kot deželo, ki je popolno nasprotje Amerike, čudovitimi mesti, bogato z zgodovino in kjer so ljudje prijazni. Zadovoljni so bili z nastanitvijo in hrano v hotelih (razen nekaterih, ki so pogrešali hitro hrano), smučarijo in pripravljenostjo ljudi govoriti angleško. Tudi Maribor so videli kot izjemno mesto s čudovitim smučarskim centrom, zanimivo arhitekturo, večinoma prijaznimi ljudmi in na sploh kot dobro kulturno izkušnjo. Splošni vtis Američanov o Sloveniji in Mariboru je bil dober in menimo, da obstajajo dobre možnosti v prihodnosti, da se za to destinacijo odloči še več ameriških najstnikov, njihovih staršev in prijateljev. Verjamemo, da bodo letošnji udeleženci prve novoletne turneje »BASH 2004« prenesli svoje dobre vtise svojim vrstnikom v Ameriki in na ta način spodbudili druge ekipe za obisk Slovenije. Vprašanje 15 je bilo prav tako odprtega tipa in se je nanašalo na to, ali bi radi ponovno obiskali Slovenijo in, če bi jo kot destinacijo priporočali drugim. Kar 42 oseb (84 %) bi se rado vrnilo v Slovenijo in obiskalo tudi druge kraje. Le 8 oseb (16%) pa je napisalo, da se ne bi se radi vrnili, saj bi se raje odločili za kakšno drugo destinacijo v Evropi. Enake rezultate smo dobili pri drugem delu vprašanja, kjer bi kar 84% anketiranih oseb Slovenijo, kot turistično destinacijo, priporočilo drugim ljudem. Le 8 oseb je odgovorilo negativno. Bivanje v Sloveniji se jim je zdelo preveč dolgočasno in, razen smučanja na Pohorju, ni bilo nič, kar bi bilo vredno ogleda. Zraven tega sta se jim zdela hrana in nastanitev slaba.

23

Kljub temu pa smo prepričani, da bodo dobra priporočila velike večine anketiranih oseb navdušila druge ameriške odbojkarje za prihod na turnejo, kjer bosta v programu Slovenija in Maribor. Priporočamo pa, da agencija BIP v naslednje turneje vključi poleg Maribora tudi druga slovenska mesta, kot na primer Ljubljano, Koper, Bled, Novo Gorico, Novo Mesto, Kamnik. Omenjena mesta so zanimiva tako iz odbojkarskega kot tudi turističnega vidika. Iz zgolj turističnega aspekta v prihodnjih itinerarijih turnej predlagamo ogled Ptuja kot najstarejšega slovenskega mesta, obisk Veržeja in starega mlina na Muri, splavarjenje po Dravi (v poletnih mesecih), ogled Ljubljane kot glavnega mesta Slovenije, obisk kakšnega kmečkega turizma s tipično slovensko hrano v okolici Maribora ipd. Predvsem menimo, da bi morala BIP za prihodnjo novoletno turnejo »BASH 2005« (pa tudi za vse ostale turneje) izpopolniti tisti del programa, ki zajema aktivnosti, ki niso povezane s športom. To je še posebej pomembno zaradi tega, ker so na mladinskih turnejah tudi ljudje, ki se ne ukvarjajo z odbojko, in ki pridejo samo zaradi spoznavanja Slovenije in Evrope. Tem je potrebno poleg pasivnega športnega udejstvovanja ponuditi kakovosten in pester turistični program, saj bodo le na ta način lahko iz Slovenije odšli s pozitivnimi vtisi. Ob zaključku prve novoletne turneje »BASH 2004« so bili lastnik agencije BIP in vsi udeleženci turneje izredno zadovoljni. Tudi odbojkarski turnir v Izoli je potekal po pričakovanjih, zato so se organizatorji takoj po zaključku turnirja odločili, da bodo naslednje leto priredili enak turnir. Povabili so tudi ameriške ekipe in agencija BIP je že pripravila okvirni program za drugo novoletno turnejo »BASH 2005«. Rezultati ankete, ki smo jo izvedli v času prve novoletne turneje »BASH 2004«, so dober pokazatelj, da obstajajo velike možnosti in interes Američanov za obisk Slovenije. Večina letošnjih udeležencev turneje bi se rada ponovno vrnila v Maribor in Slovenijo. Tudi kot destinacijo bi Slovenijo priporočali drugim v Ameriki. Agencija BIP ima po rezultatih naše ankete dobre možnosti za organiziranje podobnih turnej v večjem številu. Turnir v Izoli in praznovanje novega leta na mariborskem Pohorju se je pokazala kot dobra kombinacija športa in turizma. Podobne turneje pa lahko BIP organizira tudi v drugih časovnih obdobjih; na primer spomladi ali poleti in s tem pomaga oživeti nizko sezono v Mariboru. Namesto smučanja lahko udeleženci uživajo v pohodih na Pohorje, se preizkušajo v Adrenalinskem parku SC Pohorja, ter spoznavajo lepote Maribora in okoliških krajev. Zelo primeren termin za prihod tovrstnih turnej so predvsem meseci april, maj in junij, saj se pri nas v tem času zaključijo vsa ligaška tekmovanja (od kadetskih do članskih) in imajo tukajšnje ekipe dovolj časa za igranje prijateljskih tekem. Te so še kako koristne za pripravo ekip za naslednjo sezono. Prihod večjega števila ekip za mlade igralce odbojke, bi vplival na povečanje dobička BIP, po drugi strani pa bi ugodno vplival na turistični priliv slovenskih mest. S tovrstnimi turnejami, ki združujejo šport in turizem, BIP pripomore turizmu v Sloveniji in Slovenijo, kot športno-turistično destinacijo promovira širom po Ameriki.

24

3 BIP - ŠPORTNA AGENCIJA BIP je športna agencija, ki se ukvarja s športnim managementom. Zastopa številne odbojkarje in odbojkarice po vsem svetu, organizira mednarodne športno-turistične turneje in pri svojem delu zaračunava provizijo. Njen glavni namen oz. poslanstvo, v katerem so opredeljeni vsi glavni cilji njenega obstoja in namena (Retar 1992, 61-62), je promovirati odbojko in postati prepoznavna športna agencija v Evropi. BIP deluje na področju odbojke, ki spada med najbolj razširjene športe na svetu. Od Olimpijskih iger v Atlanti je v Mednarodno odbojkarsko zvezo (FIVB) vključeno 213 držav, po ameriških virih pa je 800 milijonov registriranih igralcev (Krevsel 1997, 7). Na začetku delovanja se je agencija ukvarjala izključno z iskanjem aranžmajev za odbojkarje in odbojkarice, ki so se želeli preizkusiti v evropskih profesionalnih sredinah. Da bi klubom v Evropi predstavila svoje varovance, se je leta 1997 začela ukvarjati z organiziranjem mednarodnih športno-turističnih turnej v Evropo, ki so bile namenjene zgolj profesionalnim igralcem. Kasneje je pričela organizirati tudi druge vrste turnej, ki so primerne tudi za amaterske igralce odbojke. V kratkem času je BIP postala vsestranska agencija in neke vrste tur operator. Danes organizira turneje, ki jih v glavnem lahko razvrstimo v tri kategorije: univerzitetne turneje, turneje za profesionalne igralce/igralke odbojke (teh se udeležujejo tudi odbojkarji, ki niso iz ZDA) in turneje za mlade igralce odbojke do 18 let (mladinske turneje). BIP trenutno honorarno zaposluje 7 ljudi, ki prihajajo iz ZDA in Evrope. V Evropi ima svoje ljudi v Mariboru, Pragi in Parizu. Večino dela opravi s pomočjo interneta. BIP ima tudi svojo internetno stran na kateri so zbrane ter redno ažurirane najnovejše informacije. 3.1 BIP kot specialist za odbojkarski management BIP ponuja storitve pri zastopanju igralcev odbojke v smislu iskanja klubov, pogajanja pri podpisu pogodbe, pomoč pri urejanju zadev s tujimi odbojkarskimi zvezami in včasih celo pomoč pri iskanju marketinških promocijskih aktivnosti za svoje stranke. BIP oz. njen lastnik nastopa v vlogi športnega agenta, največ igralk in igralcev pa proda po številnih evropskih klubih. Za pomoč in posredovanje pri podpisovanju pogodb BIP zaračuna 3-5% vrednosti celotne letne pogodbe. V času trajanja pogodbe je BIP svojim klientom na voljo za vsa vprašanja in nudi pomoč pri reševanju morebitnih problemov. Zastopa ženske in moške igralce odbojke iz ZDA in tudi od drugod po svetu. Trenutno so na seznamu agencije tri slovenske odbojkarice. V zadnjih letih si je BIP ustvarila široko mrežo kontaktov v več kot 30 državah. Uspešno je prodala igralce v 19 različnih držav med katerimi je tudi Slovenija. Preko BIP so igrali ameriški odbojkarji in odbojkarice v Kamniku, Kranju, Novem Mestu, Benediktu in Mariboru. V zadnjem času pa je vedno bolj aktivna tudi v državah kot sta Libanon in Katar, kjer se odbojka šele razvija. Igralce, ki jih zastopa BIP, lahko najdemo v številnih

25

evropskih ligaških tekmovanjih v Italiji, Belgiji, Švici, Avstriji, Češki, na Danskem, Švedskem, itd. 3.2 Organiziranje mednarodnih turnej BIP se je z organiziranjem mednarodnih turnej pričela ukvarjati leta 1997. Vsako leto jih organizira okoli 20, njihov namen pa je različen. V zadnjem času je vse večji interes za mladinske turneje. Na začetku je BIP organizirala le profesionalne turneje (Exposure Tours). Šele kasneje so pričeli tudi z drugimi. Igralci odbojke v ZDA po končanem študiju nimajo možnosti nadaljevati športno pot, ker profesionalne lige v ZDA ne poznajo. Ostaja jim le možnost igranja odbojke na mivki. Zaradi tega jih veliko želi kariero nadaljevati v Evropi, kjer je sistem drugačen. Evropske države so zaradi velikega števila klubov, ki nastopajo v domačih in evropskih ligaških in pokalnih tekmovanjih najbolj zanimive za Američane. Nudijo pa tudi možnost solidnega zaslužka. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da je BIP pričela z organizacijo mednarodnih turnej. Največ turnej v programu vključuje potovanje v Evropo. Lastnik BIP, ki je pet let živel in igral v Evropi (Španija, Belgija, Francija), zelo dobro pozna razmere na evropskem odbojkarskem področju. V času igranja po različnih klubih, si je pridobil veliko izkušenj, spoznal ogromno ljudi iz klubov in odbojkarskih zvez. Vse to mu danes pomaga pri načrtovanju vsake turneje. Pomembno je, da pozna nivo odbojke v določeni državi in temu primerno potem prilagodi pot turneje. Vse turneje so tipa »vse vključeno«. BIP poskrbi za vse, kar zadeva pravo turistično potovanje. Posebnost agencije pa je to, da je sposobna organizirati prijateljske tekme skoraj po celi Evropi in svetu, tako da si lahko vsaka ekipa sama izbere države, ki bi jih rada na turneji obiskala. BIP večinoma predlaga posamezne države, ki so po njenem mnenju najprimernejše, bodisi zaradi nivoja odbojke, bodisi zaradi znamenitosti. Število držav, ki bi jih kakšna ekipa želela obiskati, je omejeno zgolj s količino časa in denarja, ki ga ima na razpolago določena ekipa. 3.2.1 Organiziranje turnej za profesionalne igralce Glavni cilj turnej, za profesionalne igralce odbojke, je v prvi vrsti predstavitev igralcev potencialnim klubom oz. delodajalcem v Evropi. Turneje v povprečju trajajo deset do štirinajst dni. Cena potovanja, ki se giblje nekje med 1000-2500$, vključuje povratno letalsko vozovnico ZDA-Evropa, nastanitev, hrano, organizacijo treningov in tekem, prevoz po Evropi ter po želji oglede znamenitosti. V času turneje ekipa vsak dan odigra najmanj eno prijateljsko tekmo v mestu, kjer se trenutno nahaja. Posebnost profesionalnih turnej je ta, da se igralci večinoma med seboj ne poznajo, saj se turnej udeležijo iz vseh koncev sveta. Vsak udeleženec tovrstne turneje ima pred seboj en sam cilj: čim bolje odigrati tekme v času turneje in si s tem odpreti možnosti za podpis profesionalne pogodbe v katerem od evropskih klubov.

26

BIP je od leta 2000 v Slovenijo (Maribor) vsako leto pripeljala po 4 moške ekipe in 2 ženski. 3.2.2 Organiziranje univerzitetnih turnej Leta 1999 so pričeli organizirati univerzitetne turneje (University Tours). Glavni cilj teh turnej je izmenjava odbojkarskih izkušenj ameriških univerzitetnih ekip z ekipami izven ZDA, vendar tovrstne turneje vključujejo tudi turistične oz. kulturne izkušnje. V času turneje ekipe obiščejo različne države, ki jih večinoma izberejo same. Največ turnej obišče Evropo, leta 2004 pa je BIP prvič organizirala univerzitetno turnejo v Južno Afriko. V zadnjem času vsaka univerzitetna turneja v Evropo vključuje v svojem programu tudi Maribor. Glede na odbojkarski nivo določene univerzitetne ekipe, želje udeležencev turneje in časovnega termina, BIP predlaga okvirno pot turneje. Vsaka posamezna univerzitetna ekipa pa si lahko tudi sama izbere države, ki bi jih rada obiskala. BIP organizira univerzitetne turneje čez celo leto, razen v juliju, ko so vse ekipe v Evropi na počitnicah. Cena paketa vključuje nastanitev, hrano, organizacijo treningov in tekem, prevoz iz države v državo, vse oglede. Ne vključuje pa letalske karte iz ZDA v Evropo in nazaj. 3.2.3 Organiziranje turnej za mlade igralce Trenutno se BIP ukvarja z dvema vrstama turnej za mladinske (do 18 let) in kadetske (do 16 let) ekipe. Ekipe imajo možnost prijaviti se na t.i. ekipne turneje, ki so namenjene predvsem srednješolskim ekipam in klubom, kjer imajo mladinske/kadetske selekcije. Druga vrsta turnej se imenuje »Camp tours«, katerih se lahko udeležijo odbojkarji in odbojkarice iz katerega koli kluba ali srednje šole iz ZDA, prav tako pa se na tovrstne turneje lahko prijavijo tudi starši in prijatelji športnikov. Na tovrstnih turnejah dobijo mladi odbojkarji priložnost igrati skupaj s svojimi vrstniki iz vseh koncev ZDA pod vodstvom nekaterih profesionalnih trenerjev in bivših vrhunskih odbojkarjev ter videti in spoznati različne konce sveta. V sklopu vsake turneje je cilj BIP sestaviti takšen program potovanja, na katerem je dovolj časa in priložnosti za ogled znamenitosti in spoznavanja kulture posameznega mesta. Turneje organizira v vse konce sveta, odvisno od želja in sposobnosti določene ekipe. Tako so organizirali že več turnej za manjše skupine v Avstralijo in Evropo, v načrtih pa so tudi destinacije kot npr.: Nova Zelandija, Srednja Amerika, Azija. V letu 2005 BIP načrtuje turneje v Kostariko in Panamo, ter Čile in Argentino. V Evropo je BIP prvič pripeljala večjo skupino mladih ameriških odbojkaric decembra leta 2004 na 1. novoletno turnejo »BASH 2004«. Takoj po zaključku turneje se je BIP odločila, da tudi naslednje leto organizira enako turnejo pod imenom 2. novoletna turneja »BASH 2005«, v času od 26. decembra 2005 do 6.1.2006. Njen predvideni itinerarij je že na spletni strani agencije BIP.

27

Prav tako kot organiziranje turnej za mlade igralce do 18 let, pa je eden izmed izzivov za BIP pripeljati mladinske in kadetske ekipe iz Evrope na turneje po ZDA. Tudi teh turnej se lahko po želji udeležijo starši in prijatelji. Namen teh turnej je prav tako združevati športno aktivnost s turistično. Julija 2005 bo BIP v sodelovanju z »Intermountain Volleyball Association« (IVA) priredila mednarodni turnir za ženske kadetske in mladinske ekipe. Nastopale bodo ekipe iz ZDA, Rusije, Srbije in Črne gore, Nemčije in Slovenije. Med njimi je tudi kadetska ekipa odbojkarskega kluba Nova KBM Branik Maribor. Turnir bo potekal v Salt Lake City-ju v ZDA, od 25. do 28.julija 2005. Za Slovenijo in predvsem Maribor so turneje za mlade igralce potencial, ki bi ga morali turistični delavci s pridom izkoristiti. Ne samo, da BIP na ta način dviguje popularnost mladinske odbojke v Sloveniji, pomembno je tudi, da s temi turnejami privablja ameriške turiste v Slovenijo in Maribor. S tem pa neposredno promovira in povečuje prepoznavnost Slovenije in Maribora med športniki in drugimi ljudmi v ZDA.

28

4 PREDLOG USTANOVITVE IZPOSTAVE AGENCIJE BIP V SLOVENIJI Od leta 2000 je BIP s turnejami še posebej aktivna na območju Slovenije, natančneje Maribora. Do sedaj so večinoma prihajale le članske ekipe. Leta 2004 pa je BIP organizirala prvo večjo turnejo za mlade odbojkarice (»BASH 2004«). Turneja je bila iz športnega in turističnega vidika zelo uspešna. Prav turneje za igralce do 18 let so za BIP izredno zanimive v prihodnosti, kar so pokazali tudi rezultati naše ankete. Dobrodošle so tudi za Slovenijo, saj se tovrstnih turnej poleg igralcev (aktivni športni turisti) lahko udeležijo tudi njihovi starši in prijatelji (pasivni športni turisti), ki imajo poleg ogleda tekem možnost turističnih ogledov. Pri turnejah, ki v svojem programu vključujejo Slovenijo in Maribor, BIP sodeluje z vodstvom odbojkarskega kluba Nova KBM Branik Maribor in nekaterimi drugimi ženskimi in moškimi prvoligaškimi klubi iz širše in ožje okolice Maribora. Ekipe so večinoma nastanjene v hotelu Arena pod Pohorjem. Večino turnej do sedaj je organiziral in vodil lastnik, kar bo v prihodnosti zaradi večanja števila turnej po vsem svetu in drugih obveznosti povezanih s poslovanjem BIP izredno težko. Iz naslednjih razlogov menimo, da bi bilo smiselno ustanoviti uradno izpostavo agencije BIP v Mariboru:

• vse večje število univerzitetnih in profesionalnih turnej, ki obiščejo Maribor • vse večje število načrtovanih turnej za mlade igralce • povečanje sodelovanja s slovenskimi odbojkarskimi klubi • možnosti mednarodne izmenjave ekip (slovenske ekipe v ZDA, ameriške v

Slovenijo) • večanje števila slovenskih odbojkarjev in odbojkaric, ki jih zastopa BIP • dobro poznavanje okolja, ljudi in načina življenja v Mariboru zaradi bogatih

izkušenj iz preteklosti • ugoden geografski položaj mesta Maribora (bližina Hrvaške, Italije in Avstrije) • visok nivo odbojke in dobre športne kapacitete v Mariboru.

BIP je že precej poznano podjetje na mariborskem (slovenskem) odbojkarskem področju z dobrimi odnosi z mnogimi tukajšnjimi klubi. Zato smo prepričani, da bi za poslovanje BIP uradna izpostava prav v Mariboru olajšala delo lastniku agencije, zmanjšala nekatere stroške in nenazadnje s tem ustvarila nekaj novih delovnih mest. S podružnico v Mariboru bi agencija pridobila na prepoznavnosti v Evropi in verjetno tudi pridobila številne tukajšnje ekipe za turneje po Evropi in svetu. Po drugi strani pa je pri proučevanju najboljše možne lokacije za postavitev svojih zmogljivosti treba upoštevati tudi, ali je v novem okolju mogoče pridobiti zadostno število zaposlenih s tistimi veščinami, ki so za podjetje pomembne (Treven 2001, 236) Zaradi sodelovanja z odbojkarskimi klubi iz Maribora v preteklih letih, si je ustvarila veliko poznanstev. V času turnej je kar nekaj ljudi, ki pomagajo pri organizaciji tekem, prevozih in ostalih stvareh. Večinoma so to igralke in vodstvo odbojkarskega kluba Nova KBM Branik. BIP sodeluje tudi z avtobusnim prevoznikom Breznik iz Benedikta. Iz tega razloga menimo, da je za podružnico BIP najprimernejša lokacija Maribor, kjer bi brez prevelikih težav našli ljudi za honorarno zaposlitev ali pa celo zaposlitev za nedoločen čas.

29

4.1 Obseg storitev Preživetje organizacij, posameznikov in držav je danes odvisno od ravni njihove konkurenčne sposobnosti, ki se izraža v uspešnosti. Pogoj konkurenčnosti je inovativnost, izražena v kakovosti, ki obsega tekoče in preteklo inoviranje (Mulej et al. 1994, 177). Izpostava BIP v Mariboru bi se ukvarjala z managementom odbojkarskih turnej. V njeni domeni bi bile predvsem tiste, ki se na poti ustavijo v Sloveniji. Ker želi BIP v prihodnosti postati še bolj uspešna in konkurenčna športna agencija, so njeni načrti razširitev poslovanja tudi na košarkarski management. Zato predlagamo, da bi poleg vodenja odbojkarskih turnej agencija v Mariboru poskrbela tudi za management košarkarskih turnej. S tem bi BIP začela delovati na dveh različnih področjih; na področju ženske in moške odbojke ter na področju ženske košarke. Širitev BIP na področje ženske košarke želimo prikazati kot inovativno poslovanje agencije. Ker sta košarka in odbojka komplementarna športa, ju je smiselno povezati. Združevanje dveh športov je v nasprotju z delovanjem večine ozko specializiranih športnih agencij. Pod pojmom združevanja odbojke in košarke mislimo na organiziranje športno-turističnih turnej in zastopanje igralcev in igralk odbojke in košarke. Pri tem bi šlo predvsem za organizacijsko inovacijo. Le te so pomembne predvsem zato, ker s svojo usmeritvijo na obravnavo postopkov brišejo meje med organizacijskimi enotami in jih medsebojno zbližujejo, iz česar izhajajo nove sinergije in s tem dobri vplivi na učinkovitost in uspešnost poslovanja (Mulej et al. 2000, 510). Omenjena inovacija agencije BIP, ki jo predlagamo, sodi med drobne inovacije. Inovacija je vsaka dokazano koristna novost in inoviranje vsakdanja praksa vseh ljudi v organizaciji. Drobne inovacije (za razliko od korenitih) okrepijo dano znanje in uporabnost dane opreme, ne zahtevajo posebnih investicij niti v usposabljanje niti v opremo (prav tam, 502-509). 4.1.1 Management odbojkarskih turnej Program in organizacija odbojkarskih turnej je v domeni lastnika agencije BIP. Zaposleni v podružnici BIP v Mariboru bi skrbeli za celotno izvedbo turnej, ki v programu vključujejo slovenska mesta. Zato priporočamo, da BIP zaposli osebo z bogatimi izkušnjami na področju odbojke v Mariboru. Primeren bi bil nekdo, ki dobro pozna sistem in časovno razporejenost ligaškega tekmovanja v Sloveniji. Za to delovno mesto bi bila ustrezna kakšna bivša ali pa še aktivna igralka ali igralec odbojke iz Maribora. Zaradi prihodnjih načrtov o vse večjem številu mladinskih turnej, katerih se bodo udeleževali tudi ne-igralci odbojke, bi bilo potrebno imeti tudi nekoga, ki bi bil zadolžen za sestavo in vodenje turističnega programa in bi skrbel za aktivno in kvalitetno preživljanje časa turistov v Sloveniji.

30

4.1.2 Management košarkarskih turnej Organiziranje športno-turističnih odbojkarskih turnej le za univerzitetne in profesionalne ekipe ter turneje za mlade igralce do 18 let iz ZDA, je premalo za večjo prepoznavnost BIP v Evropi. Želje in načrti BIP v prihodnosti so med drugim tudi začeti z organiziranjem košarkarskih turnej na podoben način, kot to počne na področju odbojke. Zaradi izredne popularnosti moške košarke in profesionalne lige NBA v ZDA ter na sploh večje popularnosti moške košarke v Evropi, se BIP želi posvetiti le organiziranju turnej za košarkarice. BIP želi dvigniti nivo popularnosti ženske košarke v Evropi in morda na ta način pritegniti košarkarice iz Evrope za študij in igranje košarke v ZDA. Turneje bi organizirali na enak način in z istim namenom kot odbojkarske; od univerzitetnih do profesionalnih, pa vse do mladinskih turnej. Združevali bi šport in turizem ter promovirali žensko košarko po Evropi. Ženska košarka v Sloveniji ne sodi med zelo popularne športe, pa vseeno imamo veliko klubov, ki tekmujejo v številnih ligah. V Mariboru nastopa Žensko košarkarsko društvo ŽKD Postaja Center v 1. slovenski košarkarski ligi in v ženski različici Goodyear lige – Trocal ligi. Poleg članske ekipe imajo v klubu tudi mladinski pogon. Dobra ženska košarka se igra tudi v Celju in Ljubljani, ki sta relativno blizu Maribora. S tega vidika smo prepričani, da nudi Slovenija, in posebno Maribor,dovolj možnosti za organiziranje športno-turističnih košarkarskih turnej. S pomočjo mariborske ekipe bi lahko organizirali prijateljske tekme v Mariboru, Celju in Ljubljani. Tudi te turneje bi, podobno kot odbojkarske, združevale šport in turizem. Po eni strani bi z njimi promovirali žensko košarko v Sloveniji in pripomogli k turističnemu prilivu, po drugi strani pa bi z njimi dosegli še večjo prepoznavnost Slovenije in predvsem Maribora med športniki v ZDA. Za izvedbo in potek turnej bi bili zadolženi zaposleni v uradni izpostavi BIP v Mariboru. Predlagamo, da BIP za vodenje športnega dela košarkarskih turnej zaposli osebo z bogatimi izkušnjami na področju košarke v Mariboru. V primeru združevanja odbojkarskega in košarkarskega managementa se bi BIP oddaljila od statusa specializirane agencije za odbojkarski management, vendar bi na ta način lahko postala bolj prepoznavna športna agencija v Evropi. 4.2 Marketinške aktivnosti na ameriškem trgu V tem poglavju bomo nakazali nekatere predloge za katere menimo, da bi jih BIP morala izvajati na ameriškem tržišču z namenom a) pritegniti mlade igralce in igralke odbojke na odbojkarske turneje ter b) pritegniti igralke košarke na košarkarske turneje po Evropi. Na področju športa poznamo marketing, kjer v bistvu gre za koncept marketinga na področju športa. Po Retarju (1992, 70) je marketing v športu specifičen družbeni proces ustvarjanja in menjave storitev na področju športnega trga. Trženje športa pa je celovito načrtovan menjalni proces, v katerem vse vpletene strani vstopajo v različne menjalne odnose, s katerimi želijo zagotoviti potrebne vire ali zadovoljiti svoje potrebe (Retar 1996, 13). O marketingu v športu obširno piše tudi Bartoluci v svoji knjigi Ekonomika i menedžment sporta (2003, 238-266), kjer med drugim govori tudi o marketinškem spletu

31

na področju športa. V ta splet sodijo športni proizvod/storitev, cena športnega proizvoda/storitve, distribucija in promocija športnega proizvoda oz. storitve. V okviru naše diplomske naloge se bomo osredotočili na storitve BIP v ZDA in njene izpostave v Mariboru, njihovo ceno, distribucijo in promocijo. Storitve: Izpostava v Mariboru bi ponujala vse storitve v zvezi z izvedbo in vodenjem odbojkarskih moških in ženskih ter ženskih košarkarskih turnej za univerzitetne, profesionalne in mladinske ekipe. Pri tem mislimo na organizacijo tekem, določanje terminov za treniranje, ter vodenje turističnega dela turneje: organiziran ogled mestnih znamenitosti, organiziranje smučanja, sankanja in deskanja v zimski sezoni, pohod na Pohorje in obisk Adrenalinskega parka v letni sezoni, pokušnja vin v vinotekah, nočna zabava, idr. Cena: Cena paketa je sestavljena iz delnih turističnih proizvodov in vključuje nastanitev in hrano v času turneje, organizacijo tekem in treningov, prevoz iz ene države v drugo, ter organiziran prevoz od hotela do centra mesta in dvorane v kateri poteka športna dejavnost. V ceno ni vključena letalska vozovnica. Iz izkušenj lastnika agencije BIP so do sedaj vse ekipe raje same poskrbele za letalske vozovnice iz ZDA. Okvirna cena za storitve BIP za 10-dnevno turnejo je 1600$/osebo za mladinske in univerzitetne turneje. Za profesionalne turneje je cena okoli 600$/osebo. Nižja cena tovrstnih turnej je zato, ker te ekipe večinoma ne bivajo v hotelih, temveč v raznih domovih ali pa kar v dvoranah, kjer tekmujejo. Predlagamo, da bi bile cene košarkarskih turnej enake. Distribucija: Pred organiziranjem turneje v nove destinacije lastnik BIP najprej sam obišče države, kamor želi peljati skupino. S tem spozna položaj in nivo odbojke v določeni državi, ter se izogne morebitnim kasnejšim nevšečnostim. Po povratku pa začne s planiranjem in sestavljanjem programov, pri čemer upošteva predvsem spol, starost in nivo odbojkarskega znanja. Pri načrtovanju in izvedbi programov mu pomagajo honorarno zaposleni sodelavci iz ZDA in Evrope. Le ti največkrat tudi prevzamejo vlogo vodiča turnej. Promocija: Promocijski splet je po Bartoluciju (2003, 255-259) sestavljen iz propagande, osebne prodaje, publicitete in odnosov z javnostjo. Ko BIP sestavi svoje programe in do potankosti preuči priložnosti in nevarnosti, ter prednosti in slabosti vsake naslednje turneje, mora pričeti tudi s promocijo programov. Za potrebe naše diplomske naloge se bomo osredotočili le na oglaševanje, stike z javnostjo in delno na sponzorstvo. 4.2.1 Oglaševanje Oglaševalni splet je splet trženjskih dejavnosti za posredovanje sporočila prek medijev na tak način, da vzbudimo in zagotovimo zanimanje za nakup oglaševalne storitve (Retar 1996, 71).

32

Z oglaševanjem preko spletne strani je do sedaj BIP pridobila največ strank. Predlagamo pa, da prične oglaševati tudi preko drugih medijev kot so: televizija, radio, oglasi v srednješolskih in univerzitetnih časopisih, športnih novicah ipd. Za zelo uspešno se je izkazala tudi ustna promocija programov BIP, ki se med športniki širi od ust do ust in, ki je seveda BIP ne sme zanemariti. Vsaka turneja, ki bo organizacijsko uspešna, bo pripomogla k temu, da bodo športniki pri izbiri športnih agencij izbrali prav BIP. Tudi uradna izpostava BIP v Mariboru bi morala oglaševanju posvetiti določeno pozornost. Da bi pridobila in navdušila ekipe za odhod na turneje po ZDA, bi morala programe predstaviti potencialnim odbojkarskim in košarkarskim klubom v Sloveniji. Poleg ustne predstavitve, predlagamo oglaševanje preko interneta, oglase v časnikih kot na primer: Ekipa, Športne novice, oglase na najbolj poslušanih radijskih postajah ipd. 4.2.2 Stiki z javnostjo V športu uporabljamo za komuniciranje z javnostjo tehnike internega in tehnike zunanjega komuniciranja (Retar 1992, 44-45). Predlagamo naslednje tehnike notranjega in zunanjega komuniciranja z javnostjo za podružnico BIP v Mariboru:

• izdajanje internega glasila z vsemi najnovejšimi dogajanji pri poslovanju, • družabna srečanja z udeleženci turnej, člani slovenskih odbojkarskih

klubov in sponzorji, • po uspešno izvedenih turnejah dajanje izjav za medije (športne in druge

časopise, televizijo), • promocija prihodnjih projektov, turnej in ostalih aktivnosti.

4.2.3 Sponzorstvo Že pred časom je BIP v sodelovanju z OK Nova KBM Branik želela organizirati 3-dnevni mednarodni turnir v predtekmovalni sezoni na katerega bi povabili kvalitetne ameriške ekipe in ekipe iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ker je Nova KBM glavni sponzor mariborskega ženskega odbojkarskega kluba, so ga želeli poimenovati »Poletni turnir Nova KBM«. Do realizacije turnirja ni prišlo, ker je Nova KBM odklonila sponzorstvo, za mariborski klub pa je bil to prevelik finančni zalogaj. Ker pa menimo, da je ideja zanimiva, bi bilo smiselno v tej smeri dodelati stvari. Izpostava BIP v Mariboru bi lahko prevzela nalogo iskanja zainteresiranih sponzorjev, ki bi bili pripravljeni pomagati pri organizaciji turnirja. Z mednarodnim turnirjem bi Maribor kot mesto veliko pridobilo. Prihod ameriških in drugih odbojkarskih ekip v naše mesto bi promoviral odbojko, ki je od razpada bivše države precej izgubila na popularnosti. Po drugi strani pa bi imeli od tega korist tudi turistični delavci. Menimo, da bi bilo možno preko izpostave BIP v Mariboru poiskati sponzorje, ki bi bili pripravljeni finančno pokriti omenjeni odbojkarski turnir.

33

5 SKLEP V diplomski nalogi smo analizirali delovanje agencije BIP. Osredotočili smo se na njeno poslovanje in vpliv, ki ga ima v Sloveniji, predvsem na območju Maribora. Uvodoma smo navedli nekatera teoretična spoznanja iz področja športnega managementa in športnega turizma, ker je BIP pretežno dejavna na teh dveh področjih. Predstavili smo poslovanje BIP v okviru odbojkarskega managementa zastopanja igralcev in organiziranja športno-turističnih turnej ter predstavili nekatere načrte agencije v prihodnosti. Ti načrti se nanašajo na organiziranje večjega števila turnej (predvsem za mlade igralce) in širitev poslovanja iz področja odbojke na področje košarke ter ustanovitev uradne izpostave BIP v Mariboru. V diplomski nalogi smo dosegli glavni zastavljeni cilj. S pomočjo ankete smo preverili in tudi prišli do zaključka, da obstajajo realne in dobre možnosti za organiziranje večjega števila turnej, predvsem turnej za mlade igralce odbojke do 18 let. Iz odgovorov anketnega vprašalnika smo lahko sklepali, da sta Slovenija in Maribor kot mesto turistično in športno dovolj privlačna, da se za prihod v to destinacijo odločijo mladi igralci odbojke in njihovi spremljevalci. Prva tako smo dosegli oba izvedena cilja: analizirali smo sedanje delovanje agencije BIP in predstavili možnosti tesnejšega sodelovanja s Slovenijo z ustanovitvijo uradne izpostave podjetja BIP v Mariboru in organiziranja turnej skozi vse leto ter izmenjavo odbojkarskih ekip med ZDA in Slovenijo. Glede na načrte BIP v prihodnosti in njenega tesnejšega sodelovanja s tukajšnjimi odbojkarskimi klubi smo prišli do pozitivnih zaključkov pri obeh osnovnih trditvah. Zaradi vse večjih obveznosti BIP v Sloveniji in Evropi je smiselno ustanoviti uradno izpostavo v Mariboru. Tesnejše sodelovanje s Slovenijo bi potekalo tudi s širitvijo na področje organiziranja košarkarskih turnej, za kar menimo, da obstajajo številne možnosti. Slovenija se ponaša z velikim številom dobrih ženskih košarkarskih klubov. Pri širitvi poslovanja BIP tudi na področje ženske košarke gre za združevanje odbojke in košarke. Slednje lahko uvrstimo med inovacije, saj so večinoma vse velike športne agencije ozko specializirane. Posebnost BIP pa je združevanje dveh različnih športov. BIP je na območju Slovenije, posebej Maribora dejavna že nekaj let. Prepričani smo, da si zasluži večjo medijsko pozornost kot tudi pozornost mesta Maribora. Z njeno pomočjo bi lahko v Mariboru postala odbojka vsaj tako popularen šport kot je bil v bivši Jugoslaviji, ko so bile dvorane zaradi uspehov moške in ženske ekipe polne navdušenih gledalcev. Po drugi strani pa nudi nove možnosti tudi turističnim delavcem. Maribor bi lahko z uradno izpostavo agencije BIP postal center za mednarodno promocijo odbojke in košarke. V diplomski nalogi smo dosegli glavni in oba izvedena cilja. Prav tako smo uspeli dokazati vse osnovne trditve.

34

POVZETEK V diplomski nalogi smo pisali o športnem turizmu na primeru ameriškega podjetja oz. športne agencije BIP. Predstavili smo dejavnosti agencije, povezane z odbojkarskim managementom in njeno delovanje na področju športa in posredno na področju turizma. V uvodnem poglavju smo opredelili problem in predstavili namene, cilje in osnovne trditve diplomske naloge. Drugo poglavje smo posvetili tematiki športnega managementa, športnega turizma in njuni povezavi z agencijo BIP. V uvodnem delu smo se prav posebej osredotočili na teoretična spoznanja s področja športnega managementa. Pisali smo o managementu športnih ekip, vrhunskih športnikov, športnih objektov in managementu mednarodne izmenjave športnih ekip. Pokazali smo tudi povezavo med športom in turizmom. Pisali smo o športnem turizmu in opisali področje delovanja BIP. Prikazali smo nekatere funkcije in ekonomske učinke športa v turizmu in predstavili rezultate in analizo ankete, ki smo jo izvedli. Tretje poglavje smo v celoti posvetili predstavitvi delovanja agencije BIP kot specialistu za odbojkarski management in organiziranje mednarodnih turnej. Predstavili smo BIP v vlogi zastopnika profesionalnih odbojkarjev, ki omogoča in pomaga igralcem najti ustrezen klub. Predstavili smo tudi turneje za profesionalne ekipe, univerzitetne turneje, še posebej pa turneje za mlade igralce odbojke. Slednje so za Slovenijo in Maribor izredno zanimive tako s športnega kot tudi turističnega vidika. Četrto poglavje smo namenili našemu predlogu za ustanovitev tržno naravnane izpostave agencije BIP v Sloveniji oz. Mariboru, preko katere bi bilo možno tesnejše sodelovanje med ZDA in Slovenijo. Opredelili smo obseg storitev izpostave, ki bi zajemal odbojkarski in tudi košarkarski management. Predstavili smo razloge, zakaj bi bilo smiselno razširiti poslovanje s področja odbojke tudi na področje ženske košarke. Prikazali smo tudi nekaj marketinških aktivnosti, ki bi jih po našem mnenju morala izvajati tako BIP na ameriškem trgu kot tudi bodoča uradna izpostava na slovenskem trgu. Posebej smo se osredotočili na promocijo in v okviru le-te na oglaševanje, stike z javnostjo in sponzorstvo. KLJUČNE BESEDE: šport, turizem, športni turizem, športni management, športni marketing, športna agencija, BIP, Maribor, odbojka, košarka, odbojkarski management, košarkarski management

35

SUMMARY In our thesis we wrote about sports tourism in the case of the American sports agency BIP. We introduced the agencies activity in connection to the volleyball management and her activity in the field of sports as well as indirectly in the field of tourism. In the first introductory chapter we introduced our problem of analysis, purpose and main intention of writing this thesis as well as our goals and basic statements. In the second chapter we focused on sports management, sports tourism and their connection with the BIP agency. At the beginning our main intention was to represent the theory from the field of sports management. We wrote about the management of the sports teams, management of the professional athletes, management of the sports buildings and management of the international sports teams’ exchange. We wrote about the connection of sport and tourism. We focused on sports tourism where the BIP agency is widely active. We also showed some functions and economic impacts of sports in tourism and the results and the analysis of the questionnaire. The whole 3rd chapter represents the BIP agency who specialized in volleyball management and organizing the international tours. We presented BIP as an agent for the professional volleyball players, who helps them to find the most appropriate club. We wrote about Exposure tours, University tours and especially about the Junior and Youth tours. The last-mentioned tours are especially welcoming for Slovenia and Maribor, from the sporting as well as from tourist point of view. The 4th chapter was about our recommendation to open the marketing successful daughter company of the BIP in Slovenia (Maribor), through which there would be more opportunities for stronger co-operation between USA and Slovenia. We pointed out the activities of the daughter company in terms of volleyball and also basketball management. We stated reasons to widen the business from the field of volleyball to the field of women’s basketball. We showed some of the marketing activities for which we think the BIP should be aware in the USA market and the future daughter company on the Slovenian market. We focused especially on the promotion and inside it on the advertising, public relations and sponsorship. KEY WORDS: sport, tourism, sports tourism, sports management, sports marketing, sports agency, BIP, Maribor, volleyball, basketball, volleyball management, basketball management

36

LITERATURA IN VIRI LITERATURA:

1. Bartoluci, Mato. 2003. Ekonomika i menedžment sporta. Zagreb: Informator: Kineziološki fakultet.

2. Bartoluci, Mato, in Nevenka Čavlek. 1998. Turizam in sport. Zagreb: Fakultet za

fizičku kulturu, Ekonomski fakultet, Zagrebački velesajam. 3. Bartoluci, Mato i suradnici. 2004. Menedžment u sportu i turizmu. Zagreb:

Kineziološki fakultet, Ekonomski fakultet. 4. Bednarik, Jakob. 1999. Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v

Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport. 5. Cooke, Andrew. 1994. The Economics of Leisure and Sport. London, New York:

Routledge. 6. Krevsel, Viktor. 1997. Odbojka. Poklic športnega trenerja. Ljubljana: Fakulteta za

šport. Inštitut za šport. 7. Križan, Franci. 1997. Šport kot pomemben produkt slovenske turistične ponudbe. V

Pomen in vloga športnih storitev v turistični ponudbi, urednik – B. Sila. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez: Turistična zveza Slovenije: Fakulteta za šport.

8. Mulej, Matjaž in soavtorji. 2000. Dialektična in druge mehkosistemske teorije.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 9. Mulej, Matjaž in soavtorji. 1994. Inovacijski management. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 10. Ogorelc, Anton. 2001. Mednarodni turizem. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 11. Retar, Iztok. 1992. Športni marketing…ali kako tržiti šport. Koper: Polo. 12. Šugman, Rajko. 1998. Slovenski šport v mednarodnem prostoru po letu 1991.

Ljubljana: Fakulteta za šport. 13. Šugman, R., J. Bednarik, in B. Kolarič. 2002. Športni menedžment. Ljubljana:

Fakulteta za šport. 14. Šugman, Rajko. 1997. Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

37

15. Šugman, Rajko. 1998. Slovenski šport v mednarodnem prostoru po letu 1991. Ljubljana: Fakulteta za šport.

16. Šugman, R., J. Bednarik, in B. Kolarič. 2002. Športni menedžment. Ljubljana:

Fakulteta za šport. 17. Šugman, Rajko. 1995. Športna prireditev. Ljubljana: Fakulteta za šport. 18. Šugman, Rajko. 1997. Zgodovina svetovnega in slovenskega športa. Ljubljana:

Fakulteta za šport. 19. Treven, Sonja. 2001. Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: GV Založba.

VIRI:

1. Nicks, Stacy. 2002. Tour de Volleyball. Volleyball Magazine 13: 28-29.

2. Rotner, Miran. 2004. Tim Kelly povečuje popularnost odbojke. Športne novice 16: 22-23.

3. Soršak, Drago. 2004. Tim Kelly-športno turistični zagnanec. Mariborčan 108: 72-

73.

4. Zakon o športu. Ur. L. RS, št. 26/98 Internetne strani:

• www.bringitusa.com • www.jobprofiles.org/artsportsagent.htm • www.prosportsgroup.com • www.sports-tours.co.uk • www.volleyballtours.com • www.world-tourism.org/isroot/wto/pdf/1236-1.pdf

Ustna komunikacija:

• Strukturiran intervju: Tim Kelly, lastnik in ustanovitelj agencije BIP, 30.12.2004

38

SEZNAM TABEL Tabela 1: Udeleženci turneje Tabela 2: Namen prihoda na novoletno turnejo »BASH 2004« Tabela 3: Prepoznavnost Slovenije in Maribora v ZDA pred prihodom na turnejo Tabela 4: Nočno nakupovanje v trgovini »Elan« Tabela 5: Mnenja o nastanitvi v hotelu Arena in ponudbi SC Pohorje (smučanje, sankanje, deskanje…) Tabela 6: Mnenja o turistični ponudbi Maribora Tabela 7: Splošno mnenje o turistični ponudbi Slovenije Tabela 8: Mnenja o druženju s slovenskimi odbojkaricami Tabela 9: Razlogi, ki so botrovali druženju s slovenskimi odbojkaricami Tabela 10: Splošno mnenje o slovenski ponudbi kapacitet in storitev SEZNAM GRAFOV Graf 1: Mnenja o primerjavi slovenske in ameriške mladinske odbojke Graf 2: Mnenja o Mariboru kot mestu Graf 3: Mnenja o aktivnostih (v Izoli in Mariboru), ki niso bile povezane z odbojko

39

PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik v angleščini

Slovenian Inquiry Questionnaire (1st Annual BIP New Year's Bash)

Jasmina Vugdalić

Please take a moment of your time to answer the following questions regarding my thesis project on Slovenian Athletics (with an emphasis on volleyball) and the impact it has on tourism. Thank you very much and please enjoy your visit! 1) What was your primary purpose for choosing this tour? a. Athletic participation b. Tourist attraction c. Both d. Other _______________ 2) The level of junior volleyball you have played on this tour compared to your American level of play is: a. Higher b. Lower c. The same 3) Before coming on this tour, I knew where Slovenia was: a. Yes b. No 4) Before coming on this tour, I knew where Maribor was: a. Yes b. No 5) I have found the city of Maribor to be a: a. Very Touristic City b. Sport Focused c. Both Please make a comment on your choice and why: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 6) The special »Elan« store opening event was: a. Excellent

40

b. Very Good c. Good d. Bad e. Very Bad Why? What were your likes and dislikes? ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 7) I have found the accomodations including, food/skiing/snowboarding/sledding/etc, of Hotel Arena and the Ski Centre Pohorje to be: a. Excellent b. Very Good c. Good d. Bad e. Very Bad Please make a comment on your choice and why: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 8) I have found the activities in Izola and Maribor such as, sightseeing, shopping, skiing, food/accomodations, etc away from the gym to be: a. Enjoyable b. Average c. Non-enjoyable Please make a comment on your choice and why: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 9) The touristic portion of Maribor I have been exposed to such as, skiing on the Pohorje, fitness/sauna/massage in Habakuk, wine tasting, etc have been: a. Excellent b. Very Good c. Good d. Bad e. Very Bad Please make a comment on your choice and why: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

41

10) Throughout my stay in Slovenia, I have found the touristic aspect/experience to be: a. Very Impressionable b. Impressionable c. Not Impressionable Why? What were your likes and dislikes? ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 11) Which of the following bests describes your interaction with Slovenian Athletes: a. None At All b. Very Limited c. Moderate d. Extensive 12) Which of the following best describes your answer to question 13? Please answer with True or False: a. I have no interest in meeting Slovenian Athletes _______ b. Language barrier _______ c. I have a shy introvert type personality _______ d. Not ample opportunities _______ 13) Please explain your general opinion and experience of Slovenia and the city of Maribor: 14) Would you like to visit Slovenia again (yes/no)? Would you suggest it as a travel destination to others (yes/no)? Please explain your answers:

42

PLEASE RANK THE FOLLOWING FROM YOUR VISIT ON A SCALE OF 1-5: (1-dislike 3-somewhat like 5-like a lot) Hotel Marina, Izola 1 2 3 4 5 Hotel Arena, Maribor 1 2 3 4 5 Food in Hotel Marina, Izola 1 2 3 4 5 Food in Hotel Arena, Maribor 1 2 3 4 5 Sightseeing in Izola 1 2 3 4 5 Sightseeing in Maribor 1 2 3 4 5 Opening Ceremony Party in Izola 1 2 3 4 5 Sports Gym 1 (close gym) 1 2 3 4 5 Sports Gym 2 (far gym) 1 2 3 4 5 Priloga 2: Prevod anketnega vprašalnika v slovenščino

Anketni vprašalnik za 1. novoletno BIP turnejo »BASH 2004«

Jasmina Vugdalić

Prosim vas, da si vzamete malo časa in odgovorite na naslednja vprašanja, ki se nanašajo na mojo diplomsko nalogo na temo športnega turizma. Iskreno se vam zahvaljujem in vam želim prijetno bivanje v Sloveniji!

1. Turneje sem se udeležil(a) s: a) športnega vidika b) turističnega vidika c) oboje d) drugo

2. Po vašem mnenju je nivo odbojke na turneji v primerjavi s tistim v Ameriki:

a) višji b) nižji c) enak

3. Pred prihodom na turnejo sem vedel(a), kje je Slovenija:

a) da b) ne

43

4. Pred prihodom na turnejo sem vedel(a), kje je Maribor:

a) da b) ne

5. Maribor kot mesto se mi zdi:

a) turistično privlačno b) športno orientirano c) oboje

Komentirajte svojo odločitev:

6. Nočno nakupovanje v trgovini Elan je bilo: a) odlično b) zelo dobro c) dobro d) slabo e) zelo slabo

Zakaj? Kaj vam je bilo všeč in kaj ne?

7. Ponudba hotela Arena in Smučarskega centra Pohorje (smučanje, sankanje, deskanje idr.) je bila:

a) odlična b) zelo dobra c) dobra d) slaba e) zelo slaba

Prosim, komentirajte svojo odločitev:

8. V aktivnostih poleg odbojke v Izoli in Mariboru sem: a) užival(a) b) bilo je povprečno c) nisem užival(a)

Prosim, komentirajte svojo odločitev:

9. Turistična ponudba Maribora se mi je zdela: a) odlična

44

b) zelo dobra c) dobra d) slaba e) zelo slaba

Prosim, komentirajte svojo odločitev:

10. Turistična ponudba Slovenije me je: a) zelo impresionirala b) impresionirala c) sploh me ni impresionirala

Zakaj? Kaj vam je bilo všeč in kaj ne?

11. Obkrožite, v kolikšni meri ste se družili s slovenskimi športnicami: a) sploh se nisem družil(a) oz. navezal(a) stike b) zelo omejeno druženje (navezal(a) sem malo stikov c) povprečno d) navezal(a) sem veliko stikov

12. Kaj od sledečega najbolje opisuje vaš odgovor na vprašanje 11? Prosim, odgovorite

s točno ali netočno! a) nisem imel(a) interesa spoznavati Slovence b) jezikovna ovira c) sem plašna in introvertirana oseba d) ni bilo dovolj priložnosti

13. Kakšni so vaši splošni vtisi o Sloveniji in Mariboru kot mestu?

14. Želite ponovno obiskati Slovenijo (da/ne)? Ali bi jo kot turistično destinacijo priporočili drugim ljudem v Ameriki (da/ne)?

45

PROSIM RANGIRAJTE NASLEDNJE KATEGORIJE (OD 1 DO 5): 1-ni mi bilo všeč oz. nisem maral(a) 5-zelo mi je bilo všeč Hotel Marina v Izoli 1 2 3 4 5Hotel Arena v Mariboru 1 2 3 4 5Hrana v hotelu Marina 1 2 3 4 5Hrana v hotelu Arena 1 2 3 4 5Ogledi v Izoli 1 2 3 4 5Ogledi v Mariboru 1 2 3 4 5Otvoritvena slovesnost v Izoli 1 2 3 4 5Športna dvorana 1 (ŠD1) 1 2 3 4 5Športna dvorana 2 (ŠD2) 1 2 3 4 5