Posadimo vrtnice brez trnov Vse o škodljivcih in boleznih ... · maj 2015 5 Gaia maj 2015.qxp 5/8/15 9:05 AM Page 5. Okrasni vrt 6 Volčji Potok imamo izkušnje s takšnimi sortami

Tema meseca 4

Žareče cvetje turških makovIzidor Golob

Okrasni vrt 6

Posadimo vrtnice brez trnovMatjaž Mastnak

Vse o ... 16

Vse o škodljivcih in boleznih v sadovnjakuVanes Husić

www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

Maj 2015 • Letnik 21 • št. 207

Gaia maj 2015.qxp 5/8/15 9:04 AM Page 1


uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Ljubezen do vrta je osvežujočaVedno več nas je, ki vrtnarimo z dušo, čeprav imamo tudi dosti drugih

obveznosti, a ta ljubezen ne usahne, saj je sprostitev in hkrati vir

zdrave hrane in lepote.

V tokratni reviji smo vam pripravili zanimive članke: o makih,

praktično in pregledno o reševanju težav na koščičarjih in pečkarjih v

sadovnjaku, pa kako moderno in koristno je obarvati zelenjavni vrt z

rastlinami, ki so mikavne in koristne, kako do zdravega jagodičevja,

pa napotki, da za cvetoče grmičke ni treba veliko truda, tudi z

nagradno križanko se boste lahko pozabavali in rešili prikupen rebus

za navihane. Tako boste osvežili spomin, okrepili možganske in

gibalne funkcije.

Nikar ne spreglejte Gainih kupončkov popustov, ki vam bodo olajšali

nakup prepotrebnih sredstev za vrt, saj bo s tem vaše delo olajšano.

Kot vsako leto je pred nami naloga, zbrati čim več in najboljše

fotografije ljubiteljev vrtnarjenja na Slovenskem v največjem

vrtnarskem natečaju Naj naj dosežki članov Kluba Gaia. Torej, na

pozabite vzeti v vrt tudi svojega fotoaparata. Sodelujte in si prislužite

lepe nagrade za vrt in dom. Podelitev bo na slavnostni prireditvi letos

jeseni.

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 20,00 EUR.

Natisnjeno v 29.700 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. junija 2015

Gaia predstavljaTema meseca

4 Žareče cvetje turških makov

Okrasni vrt6 Posadimo vrtnice brez trnov

Vse o ...8 Vse o škodljivcih in boleznih v sadovnjaku

Strokovnjak odgovarja članom11 Thymi je odličen, balkonia in cvet za

zavistne poglede, koloradski hrošč v vrtu

Izziv v vrtu13 Verbena – vitka, prosojna lepotica

Ekološko vrtnarjenje13 Zdravilna črna kumina14 Cvetača v Gainem vrtu

15 Za krepke in zdrave plodove

16 Vrtnine so lahko tudi okras

23 Začetki varstva vinske trte – glivične bolezni

24 Zdravo jagodičevje

26 Težave s cvetočimi grmički

Klub Gaia 20 let z vami18 Gaina prijavnica

19 Natečaju Naj naj

20 Gaina velika nagradana križanka

22 Gaini kuponi popustov

37 Gaini spomladanski recepti

Gaia na obisku28 Vrt na višini

Oblikovanje vrta30 Gredica po meri31 Zelenjavni vrt na Košenicah

Mladi vrtnar33 Kako navdušiti otroke

Zelenjavni vrt34 Rada ima sonce

Dom brez mrgolazni35 Zahrbtni tigrasti komar in ostali mrčes

Slovenski naravni biseri36 Navadni jetrnik

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu maju in aprilu

www.klubgaia.si 3

Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali

vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki

Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje

podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do

25. maja pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: rdeča špajka

Nagrajenka: Marta Gregorčič, Ljubljana?


Okrasni vrtTema meseca

Žareče cvetje turških makov

uporabiti za suhe šopke ali ko načrtujemo

pridelek semena, sicer pa stebla pore-

žemo. Maki imajo skoraj navpično usmer-

jene, globoke in odebeljene korenine, v

katerih od začetne ozelenitve do konča-

nega cvetenja nabirajo zaloge. Po cvete-

nju, ob višku poletja, se življenjske

aktivnosti popolnoma ustavijo in vsi nad-

zemni deli odmrejo. To je zahteva za pre-

živetje v stepskem okolju. Zato je za

presajanje in za vegetativno razmnoževa-

Trajni ali turški maki niso vedno samordeči in tudi pri enoletnih makih jeprecejšnja barvna pestrost. Imamo bele,rožnate, oranžne, cinobraste, temnokarminaste ali lilasto zagorele cvetove.Obstajajo popolnoma enobarvni cvetovi,pa takšni z veliko ali manjšo temno pegov sredini cveta na vsakem cvetnem listu,z gladkimi ali nakodranimi robovi, ti solahko celo čipkasto narezljani.

Poletje prespijoDa je makovo cvetje le kratkotrajna le-

pota je znano, toda orjaško cvetje je za

tisti čas prava barvna eksplozija. Takrat so

v okras v vrtnem nasadu, če pa jih pore-

žemo v popku ravno preden se odpre, so

za krajši čas lepi tudi v cvetnem aranž-

maju. Ti maki cvetijo od maja do julija, z

majhnim zamikom glede na sorto, veči-

noma pa se šopirijo prav takrat, ko cvetijo

perunike in potonike. Sicer pa imajo nekaj

gojitvenih poseb-

nosti. Navajeni

smo, da poletje

prespijo tulipani in

narcise, a podobni

zaspanci so tudi

turški maki. Po cve-

tenju pustimo gla-

vičaste plodove, če

jih nameravamo

Sejanci turških

makov v družbi

stepskih lilij in

bradatih

perunik.

nje sort s koreninskimi potaknjenci naj-

primernejše poletje. Vsaj v času počitka

rastline zahtevajo sušo, torej bi jim morali

zagotoviti prepustna tla že ob sajenju. Po

naravi imajo v tleh rade obilo kalcija, zato

nikar ne skoparimo z apnenčevim pe-

skom. Tam, kjer je izrazito visoka podtal-

nica in stalna vlažnost, rastline kmalu

omagajo, včasih pa se korenin lotijo tudi

miši. Smiselno je jeseni in spomladi po-

gnojiti z organskim gnojilom plantella or-

ganik, ki vsebuje vsa potrebna hranila za

rast in razvoj. Vsebuje tudi kalcij, ki prija

maku.

S čipkastimi robovi se ponaša cvetje

sorte z imenom ‘Pink Rufless’.

Za make manj

običajno barvo,

pretežno belo,

ima sorta ‘Royal

Wedding’.

www.klubgaia.si4


Dobri sosedjeV vrtu trajne make uspešno družimo s

potonikami, perunikami in masleni-

cami. Dobra druščina so jim še ostrož-

niki, bele in modre sorte volčjega boba,

bele vrtne ivanjščice in predvsem vse,

kar ima rumeno cvetje. Tako jim je

vredno pridružiti stepske lilije (Eremu-

rus), ki se prav tako poleti zasušijo in

bodo po cvetenju skupaj z maki poči-

vale. Maja in junija so to seveda navpi-

čnost poudarjajoči cvetoči postavljači,

ki se odlično ujamejo tudi z okrasnimi

luki. Ker pa za maki v času počitka od

poleti do jeseni zija praznina brez zele-

nja, to upoštevamo pri druženju s trajni-

cami za poznejše cvetenje v soseščini.

Vrzel vsekakor lahko zapolnimo tudi z

dosajevanjem mnogih enoletnic, kot so:

žametnice, cinije ali nebine. Hvaležna

podrast so celo kapucinke in kalifornij-

ski mak, že jeseni pa lahko med make

zasejemo črniko.

RazmnoževanjeSadike trajnih makov ponujajo tudi ne-

katere naše vrtnarije, ki se ukvarjajo s

pridelavo (ali vsaj preprodajo) trajnic.

Sortne ponudbe je pri nas zelo malo,

zato pa je več možnosti za specializirane

radovedneže na spletu in dobava v EU

ni težavna. Klasična delitev ni običajna

in ni kaj prida izdatna in tudi presajanje

Eden od zarodnikov žlahtnih sort je oranžno cvetoča vrsta Papaver rupifragum.

Za sajenje pripravljeni koreninski

potaknjenci trajnih makov.

jančki ostali do jeseni, ko sadike že

lahko presadimo na stalno mesto.

Mlade rastlinice od začetka izredno po-

časi napredujejo in drobižek radi napa-

dejo polži, zato le posezimo po plantella

arionu +, ki deluje na vse vrste polžev …

Uporabimo lahko tudi popolnoma nara-

vno sredstvo bio plantella gel proti pol-

žem, s katerim obkrožimo rastline in

tako preprečimo polžem dostop do njih.

V svoji prvi vegetaciji dočakamo komaj

za zobotrebec močne korenine, a na

stalnem mestu bodo zanesljivo prezi-

mile. Iz semenske vzgoje vedno nastane

pestra mešanica, zato je treba sorte ali

domače odbranke klonirati, če želimo

ohranjati želene lastnosti.

Izidor Golob

maki slabo prenašajo. Zato pa imajo ko-

renine dobro lastnost, da iz vsakega

odlomljenega koščka navzgor odženejo

listni brstiči, navzdol pa sprva še čisto

nežne koreninice. To izkoriščamo za

množenje s koreninskimi potaknjenci. V

ta namen nekaj tednov po cvetenju

rastlino odkopljemo in odrežemo nekaj

omesenelih korenin v debelini pletilke

ali svinčnika, lahko tudi debelejše. Ra-

zrežemo jih na 3 do 5 cm dolge koščke

in potaknemo v prepusten substrat. Pu-

stimo jim čas in do jeseni bodo korenin-

ski potaknjenci navzdol pognali nežne

koreninice, ob površini pa se posto-

poma razvijejo listi, ki bodo ostali zeleni

vso zimo. Glede mraza nam tokrat sploh

ni treba biti v skrbeh, maki bodo gotovo

preživeli. Vzgoja iz

semena je seveda

možna, saj je to

najbolj naravno

razmnoževanje.

Priporočljiva je

zgodnja po-

mladna setev v

globoke zabojčke,

ker bodo tam se-

Očarljivo rdeče je

cvetje pri sorti

‘Garden Glory’.

maj 2015 5


Okrasni vrt

www.klubgaia.si6

Volčji Potok imamo izkušnje s takšnimi

sortami in jih z veseljem delimo z drugimi.

A te vrtnice so bodeče. Moja naloga pa je,

da predstavim vrtnice brez trnov, ki jih je

mogoče uspešno družiti z drugim cvetjem

in grmovnicami. Naloga ni enostavna, ker

so vrtnice brez trnja v veliki manjšimi in

nekatere med njimi niso za mešane na-

sade. Vneti iskalci posebnih rastlin po-

znajo in na lastnih vrtovih skrbijo za

velikocvetne vrtnice, ki so brez enega trna.

Velecvetne vrtnice, ki jim pravimo tudi

skrižane čajevke, so vse po vrsti dame, ki

se jim je treba klanjati in jim streči. Niso za

mešani nasad in to ne samo zato, ker so

kronično občutljivega zdravja. Glavni ra-

zlog za nedružljivost je oblika rasti: so pre-

Prejšnjikrat smo pojasnili,zakaj so vrtnice nesrečne vvsesplošni vrtni gneči. Pač nemarajo,da bi se katerakolidruga rastlina nanjenaslanjala, jih utesnjevala injim jemala svetlobo.Predvsem ne marajo bitidolgo rosne in mokre.

tegnjene in brez prave listne mase. Dobra

mnogocvetnica je kompakten, gost

grmič. Sanjsko lepa velecvetnica ima tako

lepe samo cvetove, ostalo so »štible« brez

prave substance.

Gladke povzpetniceNa voljo je precej nebodečih rožnih grmov

in popenjavk. O popenjavkah te vrste sem

že pisal. V prvem delu članka sem omenil,

da so izjemno slikovite take, ki jih v ozadju

mešana grede privežemo k fižolovkam.

Obstajajo popenjavke, ki so krotke kot ja-

gnjeta, brez ene bodice nikjer. Takšna je na

primer ‘Mme Plantier’ – a kaj, ko cveti

samo enkrat na leto! Sorto ‘Zépherine

Drouhin’ med vodenji v Arboretumu rad

brezskrbno otipavam, da pokažem, da ob-

stajajo vrtnice brez trnja. Priporočam tudi

njeno hčer ‘Kathleen Harrop’, ker obe cve-

tita večkrat v poletju. Treba je poskrbeti,

da je lega zračna, pa bosta zdravi in veseli.

Druga kategorija popenjavk »brez trnov«

V kolikor si želimo družiti vrtnice z drugim

cvetjem, bodisi s trajnicami in enoletni-

cami, to samo po sebi ni težko. Saditi jih

moramo drugo za drugo tako, da lahko

vrtnice normalno okopavamo in da lahko

za to pridemo do njih, ne da bi pohodili

njihovo družbo. Držimo se pravila, da mo-

rajo nizke rastline priti pred večje in da naj

bo okoli vrtnic nizka zarast. Da pridejo v

mešanem nasadu vrtnice do izraza, mo-

rajo biti tudi sorte takšne, da so videti odli-

čno. Samo zdrave vrtnice so takrat, ko ne

cvetijo, okras gredi, ker je na njih gosto,

lepo in bleščeče listje. Nuja za mešane na-

sade so vrste, ki so odporne proti bolez-

nim. Po letu 2000 je na tržišču dovolj

odličnih mnogocvetnih in prekrovnih

vrtnic, ki jih ni treba škropiti. Le poizvedeti

morate, katere so prave. V Društvu ljubite-

ljev Vrtnic Slovenije in tudi v Arboretumu

Posadimo vrtnice brez trnov

Vrtnice lahko odmaknemo od ozadja,

pa nam nega mešanega nasada ne bo

delala takšnih preglavic. Pred srebrn-

imi lati pampaške trave je lepa vsaka

vrtnica.

Edina popenjavka, ki jo velike vrtnice

prenesejo na sebi, so okrasni sroboti.

Na sliki so vrtnice, odmaknjene od

paravana s klematisi, pa prizor vseeno

deluje enotno.


temveč rožni grmi, so kompaktnega habi-

tusa in lepe na pogled tudi tiste tedne, ko

si oddihujejo med zaključenim cvetenjem

in naslednjim valom cvetenja. Kot se za t.i.

angleške vrtnice spodobi, jih poleg videza

krasi še vonj. Vrtnarjenje brez trnov ni le

muha, za nekatere ljudi je to nuja, saj si iz

zdravstvenih razlogov ne smejo privoščiti

poškodb na koži. Upam, da si bodo s temi

nasveti lahko pomagali!

Matjaž Mastnak

so tiste, ki imajo res povsem gladka stebla,

a imajo kaveljce na spodnji strani listov.

Kot takšno imam v spominu ‘Veilchen-

blau’. In še cela vrsta sodobnih popenjevk

obstaja, ki so skoraj brez trnov, na primer

‘Snow Goose’, ‘Rosendorf Steinfurth’04’ ali

legendarni ‘Eden Rose’. Skoraj brez trnov

pač pomeni, da nista čisto brez. Ne bomo

pa oklani vsakokrat, ko se takšni vrtnici

približamo.

Nenevarni rožni grmiMed starimi vrtnicami imamo kar precej

sort, ko so zares brez trnov, kot so: ‘Chloris’

in ‘Souvenir du Docteur Jamain’ s čudovi-

tim cvetovi, a s staro hibo – cvetijo enkrat

v sezoni. ‘Chloris’ je pravi grm, ki ga lahko

postavimo v ozadje mešanega nasada.

Cvetove ima tako lepe, kot da bi bili nare-

jeni iz finega porcelana. Na teh lahko pa-

semo oči in nos tri tedne na leto. Med

vrtnicami starejšega datuma, ki vztrajno

pocvitajo in ne bodejo, je ‘Ghislaine de Fé-

ligonde’. Njeni cvetovi se od popka do od-

prtosti prebarvajo od marelične do bele

barve. Kot takšna je čudovita za mešane

grede, ki gradijo na pastelnih barvah. ‘Ghi-

slaine de Féligonde’ lahko privežemo kvi-

šku kot popenjavko ali pa jo pustimo rasti

v rožni grm.

Zanimiva je Hugonova roža (Rosa hugo-

nis), ki ima mehke trne kot nitke. Na njih

se ni mogoče zbosti. Cveti svetlo rumeno

in to zelo zgodaj v letu, v Ljubljani že v za-

četku maja. Cveti razkošno, a potlej gre

tudi na izjemno dolg dopust – do nasled-

njega maja. Kot ‘Chloris’ je tudi ta upo-

rabna za ozadje mešanih nasadov, kjer ni

stiske s prostorom.

Za dehteče vrtnice z vrtaZa bujne in lepe cvetove vrtnic poskrbimo z rednim gnojenjem

s plantella specialnim gnojilom za vrtnice, ki ima vrhunsko

kristalno sestavo za odlično topnost, kar nam omogoča trojno učinkovito

aplikacijo: Lahko ga raztopimo v vodi in vrtnice zalijemo za hitro delovanje, ga

posujemo okoli rastlin in nato zalijemo za enostavno rabo ali foliarno škropimo

rastlino po listih in tako vnašamo hranila za takojšnji učinek. Pognojimo jih pred

začetkom poletne suše, da okrepimo rastline in zagotovimo lepe cvetove. Uši so

pogosta nadloga na vrtnicah, ker sesajo rastlinske sokove, zato se rastlina začne

sušiti in propadati. Kontaktno jih poškropimo z učinkovitim pripravkom

bio plantella flora kenyatox verde, ki vsebuje naravni

piretrin in ima značilen hiter, močan učinek, saj paralizira

žuželke že nekaj minut po stiku. Proti boleznim, kot so rja

in plesni, krepimo vrtnice s pripravkom

bio plantella natur-fr. V večernem času

rastline škropimo enkrat tedensko, s

čimer jim močno povečamo odpornost

na bolezni. V primeru hudega napada

bolezni uporabimo učinkovit pripravek

vivera score 250 EC.

Med modernimi rožnimi grmi nam je

David Austin ustvaril več sort, ki so brez-

trnove ali skoraj brez trnov. ‘Wife of Bath’

in ‘Heritage’ imata prekrasne, povsem ro-

žnate cvetove. ‘Graham Thomas’ je očar-

ljivo rumen. Za običajnega vrtnarja, ki bi

rad vrtnice po ustaljeni meri, so te tri ver-

jetno najboljši nasvet za snovanje prvega

mešanega nasada. Visoke so okoli 120

centimetrov. Ker niso skrižane čajevke

Čudovit rožni grm je ‘Graham Thomas’.

Skoraj ves čas cveti, skoraj popolnoma

zdrav je in skoraj brez bodice.

Vrtnice v družbi z ognjičem, vratičem in

belo črniko.

7maj 2015


Vse o...

8 www.klubgaia.si

Bolezni in škodljivci na sadnem drevju nas medrastno sezono večkrat presenetijo, zato je pomembnopreventivno in takojšnje ukrepanje.

ŠkrlupŠkrlup povzroča gliva, ki prezimi v okuženem listju, ki ga zato jeseni

odstranimo.

Ukrep: Spomladi škropimo z bakrovim pripravkom vivera cuprabalu-

z, nato od faze mišjega ušesca uporabimo vivera chorus 50 WG, ki de-

luje kurativno in preventivno. Od začetka cvetenja do sredine junija

škropimo s pripravkom vivera score 250 EC.

Jablanova pepelovkaBolezen se razvije na zelenih listih in plodovih ob toplem vremenu

skozi vso rastno dobo. Občutno vpliva na kakovost plodov, posebej

pri občutljivih sortah, kot sta jonatan in idared. Okuženi nastavki plo-

dov nastanejo že tri tedne pred in po cvetenju.

Ukrep: izrezovanje okuženih poganjkov. Uporabljamo pripravek vi-

vera chorus 50 WG. Redno škropljenje z bio plantella nutur-f okrepi

rastline in poveča odpornost proti boleznim, kot je pepelovka.

Zelena ušZaradi uši opazimo zastajanje rasti in uničenje mladih poganjkov. Po-

javljajo se skozi vso rastno sezono, ker imajo veliko število rodov v letu.

Ukrepi: ekološko sredstvo bio plantella flora verde, ki vsebuje naravni

insekticid piretrin. Sistemično sredstvo vivera chess 50 WG, ki je naj-

bolj učinkovito, če ga uporabimo 2-krat zaporedoma. Uši prenašajo

tudi mravlje. Te zaustavimo z bio plantella lepljivim trakom, ki ga na-

lepimo okoli drevesnega debla.

Hruševa rjaBolezen se pojavlja na hruškah, kjer v bližini raste smrdljivi brin. Bole-

zen je dvodomna in živi tako na brinu kot hruški in uničuje oba.

Ukrepi: odstraniti brin iz bližine hrušk, zimsko škropljenje z vivera cu-

prablau-z. V aprilu uporabimo pripravek vivera score 250 EC, s katerim

poškropimo dvakrat v 10-dnevnem presledku.

Jablanov cvetožer Samice hroščka zaležejo jajčeca v luknjice brstov, ki so jih naredile

med hranjenjem. Izlegla žuželka poje notranjost cveta, pestič in praš-

nike, zato se plod kasneje ne razvije. Pogost je pri drevesih, ki so v bli-

žini gozda.

Ukrepi: redno pregledovanje cvetov, tresenje vej, s katerih padejo

hroščki. Pri velikem pojavu škodljivca je potrebna uporaba insekticida.

PEČKARJI

Vse o škodljivcih in boleznih v sadovnjaku


MonilijaPogosta in nevarna bolezen, ki napade košči-

čarje, lahko pa tudi pečkarje (jablana). Pojavi se

v toplem in deževnem času in prezimi v mumijah

plodov. Naseli se na cvetove, nato napreduje po

vejici še do drugih cvetov.

Ukrepi: odstranimo mumije, škropimo v cvet s

pripravkom vivera chorus 50 WG. Škropljenje po-

novimo do 3x, odvisno od števila odprtih cve-

tov. Prvič škropimo, ko je odprta 1/3 cvetov.

Listna luknjičavost koščičarjevGliva okužuje vse vrste koščičarjev, kjer najprej

opazimo rdečkaste pege po listih, ki se razvijejo

v luknje. Bolezen prezimuje na listih.

Ukrepi: Odstranimo listje, ki odpade, s priprav-

kom vivera cuprablau-z škropimo po odpadanju

listja in spomladi.

Breskova kodravostJe bolezen nektarin in breskev, napad lahko

močno zmanjša pridelek. Listje prezgodaj od-

pada in tako se močno zmanjša listna masa dre-

vesa. Prezimi na skorji rastline.

Ukrepi: zimsko škropljenje s pripravkom vivera

cuprabalu-z. Škropimo tudi jeseni, po odpada-

nju listov. Če je močno deževno vreme v času

brstenja, lahko uporabimo organske fungicide.

Češpljeva grizlicaŠkodljivec, ki nas lahko stane vsega pridelka.

Slive in češplje lepo odcvetijo, nato pa plodiči

odpadejo z drevesa. Samice odlagajo jajčeca v

cvetove, prezimijo pa ličinke v tleh.

Ukrepi: na drevesa sliv in češpelj obesimo bio

plantella bele lepljive plošče, na katere se bodo

lovile grizlice. Plošče nastavimo pred cvetenjem,

nato jih pustimo obešene tudi med cvetenjem.

ŠarkaVirus, ki se najpogosteje pojavlja na slivah, nek-

tarinah, marelicah in mandljih. Bolezen prepo-

znamo po značilnih okroglih pegah v obliki

majhnih kolobarjev na listih, ki se vedno bolj po-

večujejo. Plodovi so močno razbrazdani in imajo

grenak okus, če že prej ne odpadejo z drevesa.

Ukrepi: Okužene rastline je najbolje odstraniti in

sežgati.

KOŠČIČARJI

9maj 2015slika: Bojan Klanœar

Češnjeva muhaČrvivih češenj si ne želimo – muha izleže

jajčece v češnjo, ko ta začne zoreti. Razvije

se ličinka, ki poje meso češnje.

Ukrepi: Bio plantella rumene lepljive plošče

nastavimo po cvetenju za lovljenje škodljivcev.


Skrb za mladeiglavceMlade zimzelene rastline,

posebno iglavce, varujemo

pred soncem. Morajo se dobro

ukoreniniti, saj jih drugače močno poletno

sonce opeče in rastline propadejo.

Naredimo jim senco tako, da sestavimo

leseno oporo, ki jo prekrijemo s kopreno ali

zasenčimo z mrežo. Prav

tako je treba zagotoviti

pravilno gnojenje

iglavcev s plantella

specialim gnojilom za

iglavce.

Čebulnice soodcveteleDeli okrasnega vrta, kjer

imamo prezimne čebulnice,

kot so narcise in tulipani,

učinkujejo neurejeno, zato liste, ki začnejo

rumeneti in se sušiti, povežemo skupaj in

ko se popolnoma posušijo, odrežemo. Med

vrste čebulnic lahko maja posejemo

enoletne cvetlice, kot so: mak, plavica,

cinija. Te cvetlice bodo zapolnile prazna

mesta in polepšale vrt.

Nič več pletja med tlakovciPlevel pogosto poganja iz

razpok in špranj okoli hiš, prav

tako ga je veliko med tlakovci.

Puljenje in gaženje ne

zadošča, zato enostavno

uporabimo sredstvo

plantella total-r, ki učinkovito

uniči vse vrste plevelov, saj

deluje po celi rastlini do korenin.

Učinek je viden že v nekaj

dneh.

Vroče ideje

Če imamo

5minut

Če imamo

30minut

Če imamo

20minut

10 www.klubgaia.si

Hranila so nujno potrebnaNa začetku rastne sezone je traba poskrbeti za kakovostno gnojenje z organ-

skim gnojilom plantella organik, s katerim zagotovimo

sadnemu drevju hranila za pravilno rast in razvoj. Bor je

eden najpomembnejših mikrohranil, ki jih rast-

lina potrebuje za pravilen razvoj plodov. Plan-

tella tekoči bor lahko dodajamo ostalim

škropivom v koncentraciji 10 ml na 10 l vode.

Škropimo pred in po cvetenju. Za dobre in

sočne plodove sadno drevje dognojujemo s

plantella sadjarskim gnojilom. Dognojimo

do konca maja, začetek junija, preden se za-

čnejo poletne vročine.

Vanes Husić

Učinkovito nad uši,…Pogosti škodljivci na okrasnih rastlinah, vrtninah in

sadnem drevju so: uši, resokrilci, ščitkarji in tripsi. Vse te žuželke povzročajo

veliko škodo na rastlinah in močno zmanjšajo pridelek. Ker

spadajo med mehkokožne žuželke, se proti njim učinkovito

borimo na naraven način s pripravkom bio plantella

kenyatox verde. Ta vsebuje naravni piretrin, ki je insekticid

iz rastline dalmatinski bolhač. Učinkovito

deluje na mehkokožne škodljivce. Učinkuje

kontaktno in uniči vse stadije škodljivcev:

jajčece, ličinko, bubo in odraslo žival. Ker je

rastlinskega izvora, izdelek nima nobenega

negativnega vpliva na okolje. Ni strupen in ga

lahko uporabljamo v notranjih prostorih ter

na balkonih. Prav tako je pripravek hitro

razgradljiv, saj razpade pod sončno svetlobo.

Neškodljiv je sesalcem, saj se v želodcu

razgradi na nestrupene komponente.

Uporaba je zelo enostavna, saj

koncentrat le zmešamo z vodo in je

pripravljen za uporabo. Izdelek vsebuje

10 ml in ima priloženo kapalko za

natančno doziranje. Iz 10 ml

naravnega koncentrata naredimo 12,5

litrov insekticida, ki ga popršimo po

rastlinah. Ta količina nam zadostuje za

125 m2. Ker je koncentrat, je uporaben

predvsem za: sadovnjake, vinograde in

večje gojitvene površine. Pri rastlinah

škropimo liste, stebla in cvetove. Za

doseganje največje učinkovitosti proti

listnim ušem, tripsom in ščitkarju redno

škropimo v intervalih 7-10 dni. Vedno

škropimo v večernih urah, ko ni

močnega sonca in visoke temperature.

Vse o...


Uši so velika nadloga na rastlinah, saj se-

sajo listne sokove in tako oslabijo rast-

line. Prav tako zmanjšajo rast in razvoj,

saj napadajo najraje mlade, mehke in

sočne poganjke. Uši imajo tudi krilato

obliko, zato se selijo z rastline na rast-

lino, prav tako pa jih raznašajo mravlje,

ki imajo zelo rade medeno roso, ki jo iz-

ločajo uši. Svetujemo vam, da uporabite

popolnoma naravno sredstvo bio plan-

tella thymi, ki vsebuje naravne izvlečke

in olja timijana in brina. Učinkovito uniči

uši na vseh rastlinah, a moramo škod-

ljivca zadeti, ker deluje kontaktno. Poleg

tega deluje tudi odvračalno zaradi učin-

kovin olja timijana in brina, ki odvračata

škodljivce od rastlin. Najbolje je poškro-

piti trikrat v razmaku 3 dni. Izdelek bio

plantella thymi deluje tudi krepilno na

rastline in veča njihovo odpornost na

stres in napade bolezni ter škodljivcev.

Če pride do močnejšega napada uši ali

drugih škodljivcev, ga je najbolje upora-

biti v kombinaciji z vitaminskim komlek-

som bio plantella vita. Z njo zalijemo

rastline, ki si hitreje opomorejo po na-

padu škodljivca ali drugega stresa.

Koloradski hrošč je v Sloveniji zelo

pogost škodljivec na krompirju. Poja-

vljati se začne v začetku maja, ko se

odrasli hrošči, ki so prezimili v tleh,

preselijo na njive s krompirjem. Tam

se prehranjujejo z listi in potem sa-

mice ležejo jajčeca, iz katerih se li-

činke pojavijo v začetku junija. Te so

najbolj nevarne krompirju. Druga ge-

neracija hroščev je od srede julija do

konca avgusta in v avgustu še drugi

rod ličink. Proti jajčecem in ličinkam

lahko uporabimo zelo učinkovito na-

ravno sredstvo bio plantella flora

verde, ki vsebuje naravni insekticid

piretrin iz rastline dalmatinski bolhač.

Proti odraslim hroščem pa je potre-

bno uporabiti

insekti-

cid vivera

karate

zeon, ki

deluje zelo

hitro in

učinkovito.

Pelargonije so rože, ki ljubijo veliko sonca,

saj izvirajo iz južne Afrike. Dobro prenašajo

nizke nočne temperature do 10 °C. Po-

membno je izbrati kakovostno zemljo za

sajenje rastlin, kar je petkomponentna

zemlja plantella balkonia. Ta vsebuje hu-

minske šote in bio rastlinska vlakna, ki so

pomembna za zadrževanje primerne koli-

čine vode in hranil v območju korenin. Prav

tako vsebuje vsa potrebna začetna hranila

in minerale za rast rastlin. Ima tudi aktiva-

torje cvetenja, ki vzpodbudijo pelargonije

k tvorjenju cvetnih nastavkov. Za vzdrže-

vanje lepih in bujno cvetočih pelargonij je

potrebno poskrbeti za vsa mikro in makro

hranila, kar storimo z rednim gnojenjem s

tekočim gnojilom plantella cvet. To gnojilo

poskrbi za čvrste, lepe

cvetove, saj vsebuje vi-

tamine, izvlečke

morskih alg in vsa

potrebna hra-

nila. Ker vsebuje

aktivatorje cve-

tenja, omogoči

veliko bujnih

cvetov čez vso

sezono.

Strokovnjak odgovarja članom

11

Balkonia in cvet zazavistne poglede

?Nikoli ne vem, kdaj lahkobršljanke (pelargonije) postavimna balkone. Vedno imajo zelo

malo cvetov, medtem ko so pridrugih v izobilju. Prosim za nasvet,da bo moj balkon tudi lepo cvetoč.Marija iz Ljubljane

Koloradski hrošč v vrtu

?Vsa leta imam nakrompirju koloradskegahrošča. Kaj lahko storim

proti njemu, saj mi zelo močnopoškoduje rastline? Tomaž izTolmina

Thymi je odličen

?Vse povsod imam uši. Karselijo se z vrtnin na okrasnerože, sadno drevje in spet

nazaj. Najbolj me moti, ko so navrtnicah. Kako naj jih omejim ponaravni poti? Mirijam iz Novegamesta

maj 2015


V naravi raste v vseh toplih predelih

Južne Amerike, od Kolumbije, Brazilije

do Argentine in Čila. V teh predelih je

trajnica, ki v spodnjem delu stebla celo

oleseni. Odlično se je naturalizirala tudi

po vsej severni Ameriki in celo v Avstra-

liji, kjer iz nekaterih delov poročajo celo

o invazivnosti te vrste. V Evropi je že

nekaj desetletij priljubljena okrasna

rastlina. Kot predstavnica družine Ver-

benovk cveti v drobnih socvetjih lila

barve. Za rastlino so značilni dolgi inter-

nodiji, razmiki med posameznimi ko-

lenci, cvetno steblo je v prerezu

kvadratno. Tudi listi so bolj neopazni,

ozki, ovalni z nazobčanim listnim

robom. V naših klimatskih pogojih cveti

vse do prvih slan. Seme dozori, vendar

kalivost zelo hitro pada. Tudi za vzgojo

iz sejančkov je treba imeti malo potr-

pljenja. V poletnem času jo lahko ra-

zmnožujemo z zelenimi stebelnimi

potaknjenci.

Izziv v vrtu

Verbena – vitka,prosojna lepotica

Kako jo gojitiSadike Verbene bonariensis so na voljo pri

večini slovenskih ponudnikov trajnic, če-

prav pri nas niso prezimno trdne. Najbo-

lje bodo uspevale na sončnih, odcednih

mestih, v dobro pripravljenih tleh. Na

idealnih rastiščih lahko dosežejo več kot

1,5m višine, sicer pa ravno tako dobro

cvetijo, vendar ostanejo malo nižje, tudi

na manj sončnih mestih. Če želimo več

cvetja, odcvetele cvetove sproti odstra-

njujemo. Cvet odrežemo tik nad prvim

kolencem, kjer izraščajo listi. Jeseni rast-

line pustimo odcveteti in semeniti ter jih

porežemo nazaj šele spomladi. Na tak

način bomo vrsto zagotovo ohranili v

vrtu, tudi če matične rastline ne bodo

prezimile. Večinoma se same zasejejo za

naslednje leto. Mlade kaleče rastlinice

lahko pustimo na mestih, kjer so se zase-

jale, ali pa jih presadimo na druga mesta,

ko so dovolj velike za presajanje.

Dobre lastnosti Verbene bonariensis:

• Zelo dolgo obdobje cvetenja, ki ga z

odstranjevanjem odcvetelih cvetov

lahko še podaljšamo.

• Prosojna struktura, ki omogoča, da jo

kombiniramo z mnogimi drugimi

rastlinami.

• Doseže lepo višino in ne zahteva

opore.

• Je preprosta za gojenje in odporna

na sušo.

• Je zelo dostopna.

• Je privlačna za opraševalce.

• Preprosta za razmnoževanje.

Slabe lastnosti:

• V primeru močnih vetrov se stebla

lahko upognejo in polomijo.

• Ni dovzetna za napade škodljivcev.

• Lahko jo napade pepelasta plesen (ni

informacij, da bi se to pogosto doga-

jalo).

Privlači opraševalceVerbena bonariensis je priljubljena vrtna

trajnica, ki zelo dobro uspeva in cveti v

naših vrtovih. Privlači metulje in druge

opraševalce, zato je primerna tudi za

vrtove, v katerih opazujemo živali. Za-

radi naravnega videza jo sadimo v bolj

naravnih kombinacijah s travami, ali pa

ji skupaj z dalijami in kanami damo bolj

tropski pridih.

Meta Šepic

Čeprav ni več novost v svetuvrtnarstva, je Verbenabonariensis še vedno odličnaizbira za vse, ki si želitedolgega cvetenja,preprostega kombiniranjarastlin in naravnih zasaditevz malo vzdrževanja.

12 www.klubgaia.si


Ekološko vrtnarjenje

13maj 2015

Zdravilna črna kumina

Cvetov ne trgamo, ker se iz njih razvijejo

glavice s semenom. Ko začnejo glavice

zgubljati zeleno barvo, vendar še niso

suhe in odprte, jih oberemo in dobro

posušimo. Semena shranimo v stekle-

nem kozarcu na temnem mestu.

Aromatična semena se uporabljajo

cela ali zdrobljena (terilnik) kot zdra-

vilna začimba za različne jedi po vsem

svetu ali za izdelavo olja.

Iz doma vzgojenega semena si najbrž

ne bomo stiskali olja, zato ga upora-

bimo za začinjanje različnih jedi. Do-

damo jih v kruh ali v jajčno omleto

skupaj s koriandrom, paše k zelenjavnim

jedem iz stročnic ali k vloženi zelenjavi.

Odlično začini jajčevce, paradižnik, pe-

rutnino in buče. Najbolje jo je pred upo-

rabo prepražiti na čisto malo olja.

Letos si obvezno popestrimo naš zele-

njavni vrt s PRELEPO IN ZDRAVO črno

kumino!

Kristina Škrbec

O črni kumini se že dolgo časa govori. Naj bi bila ena najbolj zdravilnih rastlin, ki so jocenili že v starih časih. A imamo srečo: lahko si jo enostavno vzgojimo v domačemzelenjavnem vrtu, saj je hkrati tudi prelepa cvetlica enoletnica!Kot zdravilno rastlino so jo uporabljali že v starem Egiptu. Poznali

in uporabljali so jo tudi Grki in Rimljani. V Evropi so jo začeli gojiti

v samostanskih vrtovih v osmem stoletju.

Črna kumina (Nigella sativa) je nezahtevno, enoletno, aromatično

zdravilno zelišče, ki zraste okoli 20-50 cm visoko. Ima pokončno ste-

blo, zanimive pernate lističe in prelepe cvetove, modre ali bele

barve.

Domača vzgojaZa vzgojo ni zahtevna, rada ima toploto in malo bolj peščena tla.

Posejemo jo na gredico v zelenjavni vrt. Lahko v vrste med zele-

njavo ali na svojo gredico. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm, med

rastlinami pa okoli 20 cm. Sejemo jo v plitve jarke in seme obvezno

prekrijemo z zemljo. Hitro raste, zato jo lahko sejemo večkrat za-

pored (vsake 3 tedne), da imamo sveže seme dlje časa na voljo. S

setvijo pričnemo, ko ni več nevarnosti zmrzali, odvisno od vremena,

od konca aprila do začetka julija. Še enkrat jo lahko sejemo konec

avgusta za jesenski pridelek (seveda mora biti topla jesen, da bo

cvetela in obrodila).

Lastnosti olja črne kumine:

Črna kumina je najbolj pogosto uporabljena in omenjena rastlina v medicini. Vse-

buje preko 100 aktivnih substanc, od tega najbolj znane: nigelon, timokinon ter

nigelin. Vsebuje tudi veliko esencialnih aminokislin: kalcij, fosfor, železo, baker,

cink, vitamine C, B1, B3, B6 ter folno kislino.

• ima močno protivnetno delovanje

• okrepi imunski sistem

• poveča število belih krvničk

• preventivno vpliva na rast in širitev

kancerogenih celic

• ima velik vpliv pri zdravljenju

revmatizma, putike in išiasa

• znižuje krvni pritisk

• znižuje nivo holesterola

• omili glavobol in zobobol

• odpravi drisko, zaprtje in hemoroide

• uravnava menstrualni ciklus

• ni primeren za nosečnice, po porodu

pomaga pri okrevanju in nastajanju

mleka

• pomaga pri izgorevanju telesne

maščobe

• uničuje mikrobe, bakterije, viruse

in parazite

• pomaga pri nespečnosti

• uporabna je pri zdravljenju

konjuktivitisa, abscesov, astme, kašlja

• vpliva na zdravljenje obolele kože-

samostojno ali v kombinaciji z

drugimi olji

• odpravi izpadanje las, izboljša

strukturo in jakost

• zaradi svojega delovanja,

podobnega antihistaminikom pa je v

pomoč pri blaženju simptomov

alergijskih reakcij, predvsem

alergijskega rinitisa.



14 www.klubgaia.si

Cvetača v Gainem vrtuApril v vrtu je ponudil dobre pogoje za rast zelenjadnic. Izvedene setve ter sajenja so bilazelo uspešna. Vrt je poln in v veliko veselje nam je spremljati uspešno rast in napredekposajenih ekoloških sadik in semen.

presaditvi zalili z vodo, v kateri smo red-

čili naravni vitaminski kompleks in sti-

mulator rasti bio plantela vita. Poleg

cvetače se na sosednji gredici zelo lepo

in pisano bohotijo solate, kar potrjujejo

tudi že prve odrezane glave, ki smo jih

uspešno pridelovali s pomočjo prekriva-

nja in osnovnega gnojenja pred saje-

njem z organskim gnojilom plantela

organik ter enkratnim dognojevanjem

z organskim gnojilom bio plantella nu-

trivit za zelje, solato in cvetačo, ko so sa-

dike solate imele dovolj listne mase.

Sejali v blato – želi bomozlâtoNa zadnji, aprilski delavnici, smo kljub

slabemu in deževnemu vremenu izpe-

ljali setev nizkega fižola za stročje. Za

uspešen vznik fižolovih semen so po-

trebna dobro namočena tla. Še posebej,

ker zrn pred setvijo nismo namočili v

vodo, da bi s tem pospešili vznik. Zato

smo ob setvi sklenili, da se nam bo setev

v dobro namočena tla obrestovala ob

žetvi oz. spravilu strokov. Znan je star

slovenski rek, ki pravi »Kdor seje v blâto,

ta žanje zlâto«.

Vabilo na srečanje v maju Delavnico s temo »Sajenje plodovk in

drugih toplotno zahtevnih zelenjadnic«

bomo izpeljali v petek, 22.5.2015, ob

17. uri v Gaiinem eko zelenjavnem vrtu,

ki se nahaja na Poligonu sonaravnih

vrtov v Veliki Pirešici ob »stari šoli«. Ob-

vezne prijave na [email protected] ali sms

040-203-055.

Igor Škerbot,

specialist za zelenjadarstvo, KGZS -

Zavod CE

Posadili smo cvetačo

Multi Head F1, ki bo

oblikovala več rož

Bujnost in pisanost drugepoljineOb koncu aprila in v začetku maja je

druga poljina tista, ki najbolj izstopa, saj

je polno zasedena. Z zelenjadnicami so

posajene vse diagonalne gredice. Zad-

nje saditve sredi aprila smo izvedli s sa-

jenjem novitet med cvetačami. Že

danes vas vabimo, da skupaj z nami

spremljate rast posebnih sort cvetače,

saj smo poleg »klasičnih« posadili še 3

nove tipe. Prva noviteta na Slovenskem

je sorta ‘Multi head F1’, ki bo poleg gla-

vne, bele rože, oblikovala še stranske,

manjše, kar nakazuje že njeno ime – več

glav ali rož. Druga novost je sorta ‘Bou-

quet F1’, ki bo oblikovala eno, belo in

bujno rožo, ki ne bo tako nabita oz. zbita

s socvetji, kot je to značilnost do sedaj

poznanih sort cvetač. Tretja sorta ‘Vero-

nika’ spada med tip cvetače, ki oblikuje

zelenkaste rože s stožčasto sestavljenim

socvetjem tipa »Romanesco« cvetač.

Vse posajene sadike cvetače smo po

V vrste smo sejali tri različne sorte

semen nizkega fižola za stročje.

Igor Aškerc je dognojeval cvetačo

z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za zelje, solato in cvetačo.


15maj 2015

Redčenje cvetov in plodičevZa boljšo rodnost svetujemo odstranjeva-

nje prevelikega števila cvetov in plodov.

Cilj redčenja je preprečevanje izmenične

rodnosti, obenem pa izboljšanje notranje

in zunanje kakovosti plodov. Z odstranje-

vanjem cvetov in plodov razbremenimo

drevo. Za poln pridelek pri dobrem cvete-

nju zadošča, da se razvije v plodove 5-10

% cvetov. Za enakomerno rodnost dreves

je odločilno razmerje med številom listov

in plodov. Optimalno razmerje list: plod je

približno 30-40 :1, to pomeni 30-40 listov

na plod. Slabo razvite plodove pri redčenju

odstranimo. Pri ročnem redčenju moramo

odstraniti polovico ali tri četrtine cvetnih

šopov, da se izognemo izmenični rodnosti.

Čas redčenja je odvisen od tega, zakaj red-

čimo. Redčenje po junijskem odpadanju

lahko le malo vpliva na izmenično rodnost.

Najugodneje je, če

razredčimo že cve-

tove, vendar pa tu

ne moremo predvi-

deti spomladanske po-

zebe. Če želimo z

redčenjem izboljšati samo ka-

kovost plodov, lahko redčimo tudi po ju-

nijskem odpadanju plodov. Z ročnim

redčenjem dosežemo naslednje učinke:

debelejši plodovi, večji delež prekrivne

barve, čvrstejše meso, obilnejše cvetenje,

učinkovitejše obiranje, manjši stroški sor-

tiranja, polnejši okus. V ekološkem sadjar-

stvu ni registriranih kemičnih sredstev za

redčenje cvetov in plodov. Nekateri biolo-

ški fungicidi in insekticidi z ožigom pospe-

šijo odpadanje plodov. Primer je

žveplovoapnena brozga, ki se uporablja v

koncentraciji od 2-4 % za škropljenje ob

polnem cvetenju, kar zmanjša količino

cvetov.

Bio plantella rumene lepljive plošče imajo

natančno določeno rumeno barvo ter spe-

cialni entomološki premaz za hitro leplji-

vost škodljivcev in dolgo obstojnost. Imajo

priložene kaveljčke za obešanje in so oble-

pljene s silikonskim papirjem, da so zašči-

tene in se ne lepijo na roke. Na vrtu jih

uporabljamo za listne uši, češnjevo muho,

cvetličnega resarja, ščitkarja, listne zavr-

talke, korenjevo muho, čebulno muho, ka-

pusovega belina in molja, itd.

Uporaba v vrtu: • 20–25 plošč/100 m2, • pri

visokih vrtninah (paradižnik, kumare ...)

plošče postavimo nad vrhove rastlin in jih

z rastjo posevka dvigujemo, • pri nižjih kul-

turah naj bodo vabe

postavljene pribli-

žno 30 centimetrov

nad rastlinami, • v

boju proti češnjevi

muhi obesimo v

krošnjo od šest do

osem rumenih leplji-

vih plošč, tik preden plo-

dovi začnejo spreminjati

barvo iz zelene v rumeno, •

plošče odstranimo, ko se nanje ujame ve-

liko škodljivcev oziroma ko je z njimi pre-

krita polovica površine plošče (to se rado

dogaja, ko so plošče postavljene med rast-

linami in ne nad njimi).

Varstvo in dognojevanjepreko listovV dobi rasti in debelenja plodov se upora-

blja pripravek bio plantella vita kot sred-

stvo za zmanjševanje stresa, kot so:

vročina, suša, poškodbe po toči, veter,

hkrati pa rastlino krepi. Pripravek lahko

uporabljate vsakih 2 tedna do konca ra-

stne dobe, se pravi do konca septembra.

Ker v ekološkem sadnem vrtu ne smemo

uporabljati pripravkov, ki škodijo čebelam,

polonicam in drugim koristnim žuželkam,

uporabimo bio plantella natur-fr, ki je na-

rejen na osnovi njivske preslice in je prime-

ren za zatiranje plesni, škrlupa, rje,

pegavosti in drugih boleznih. Če drevje na-

padejo listne uši, pršice ali resarji, poškro-

pimo s pripravkom bio plantella aktiv, ki je

ravno tako naravni insekticid na osnovi ka-

lijeve soli maščobnih kislin. Za lažjo identi-

fikacijo insektov, ki letajo po sadovnjaku,

nastavimo bio plantella rumene lepljive

plošče.

Iztok Uršić

Za krepke in zdrave plodoveV mesecu aprilu je sadje olistalo in zacvetelo, tako jeporabilo veliko energije za proizvodnjo listne mase incvetov. Prav listi so medij, preko kateregaposredujemo rastlini dodatna hranila ali pa jihzdravimo z naravnimi sredstvi za varstvorastlin. Zdaj je tudi idealen čas za redčenjecvetov in plodov na sadnih vrstah.

Redčenje - prej

Redčenje - potem


Rumene plošče - silikon

in žica za obešanje


Ko omenjamo lepoto vrta, največkratpomislimo na okrasne enoletnice alidvoletnice, vendar je marsikatera vrtnina alizelenjadnica s svojim videzom,podkrepljenim z barvno paleto pigmentov,kot so: klorofili, karoteni, ksantofili, betalainiali antociani, resen tekmec okrasnim

rastlinam. Zato ni nikakršne potrebe, da bi bil klasičen družinski vrt dolgočasen in da bi bilezelenjadnice estetski pastorek, ampak razmislimo o tem, kako bi združili koristno z lepim.

16 www.klubgaia.si


Vrtnine so lahkotudi okras

na kmečkih vrtovih, so jim družbo pogosto

delali: ivanjščica, bela lilija, vrtni ognjič ali

potonika.

Trendi iz preteklostiV novejšem času se v Evropo spet vrača

trend kombiniranja vrtnin in okrasnih rast-

lin, še posebno na vrtovih, na katerih je

premalo prostora. Ta način vrtnarjenja je

znan kot francoski (protager gardening) ali

ameriški (edible landscaping) zelenjavni vrt,

oba načina pa ponujata neomejene mož-

nosti za nove ideje. V Angliji na primer rde-

čelistna blitva često dela družbo dalijam,

na Nizozemskem pa v posodah, ki krasijo

vhode, terase ali balkone, kodrolistni

ohrovt pogosto sadijo skupaj z vodenkami

ali vijolicami. Tako si danes skoraj ne mo-

remo več predstavljati vrtov brez gredic,

na katerih sobivajo vrtnine in cvetje, saj

raznobarvne dekorativne zelene solate in

solate rozetastega tipa vse pogosteje naj-

dejo prostor na cvetličnih gredah. Po drugi

strani pa fižol postaja okrasna vzpenjalka,

ki raste v posodah.

Nenazadnje pa kombiniranje okrasnic in

zelenjave zmanjša tudi potrebo po zatira-

nju različnih škodljivcev in bolezni. Škod-

ljivci se namreč najlažje razširjajo med

posevki ene same vrste rastlin. Cvetoče so-

sede zelenjave pa privabljajo tudi številne

koristne žuželke, ki se z veseljem spravijo

na škodljivce.

Kontrast oblik in barv

Delitev rastlin na tiste, ki so namenjene

prehrani, in one, ki vzbujajo predvsem bar-

vne učinke, je pogruntavščina sodobnega

časa. Večina zelenjadnic in dišavnic je na-

mreč svojo »kariero« začela v okrasnih gre-

dicah. Z odkritjem Amerike, leta 1492, so

bile v Evropo prepeljane mnoge rastline,

za katere se ni vedelo, da jih lahko tudi uži-

vamo. Te rastline so našle mesto predvsem

v samostanskih in podeželskih vrtovih bo-

gatašev. Ljubosumno varovane pred po-

gledi navadnih smrtnikov in kot simbol

bogastva in moči so bile mnoge danes

uporabne vrtnine in dišavnice vzgojene

skupaj z drugimi okrasnimi in zdravilnimi

rastlinami v umetniško oblikovanih vrto-

vih. Celo pozneje, ko so začeli gojiti vrtnine

»Mavrična« blitvaPestrost vrta dosežemo

z različnimi strukturami in barvami


Lepota zelenjadnicNekatere vrtnine so kot ustvarjene, da jih

posadimo na cvetlično gredo, na rob

grede ali v posodo s cvetjem. Ena od teh je

blitva sorte ‘Bright Lights’ s fluorescentno

obarvanimi listnimi peclji. Po drugi strani

pa niti ni treba, da bi listi zelenjave izstopali

z atraktivnimi barvami, ki bi se uskladile z

okrasnimi rastlinami. Globoko narezani listi

korenja imajo denimo mehko teksturo in

spominjajo na čipke. Podobno učinkujejo

tudi listi komarčka, ki so na prvi pogled

skoraj prozorni. Te vrste rastlin lahko izko-

ristimo za »mehčanje« ali povezovanje so-

rodnih barv, njihovi listi dajejo mehkobo

tudi vrtu, na katerem prevladujejo okrasne

rastline s precej »trdimi« listi. Če smo na

primer navdušeni nad zelenimi listi okras-

nih grmovnic, ki ne cvetijo, je s praktičnega

vidika prav gotovo boljše, da prostor na

gredi odstopimo elegantnim listom pora

ali celo nekoliko bolj grobim listom hrena.

Čeprav dišavnice oziroma začimbnice obi-

čajno gojimo na posebni gredi, pa jih prav

lahko razporedimo tudi po okrasni gredi.

Tako so na primer tanki, »travasti« listi

drobnjaka ali kodrasti listi peteršilja dober

kontrast prevladujočim rastlinam na gre-

dici in so torej zelo uporabni za rob gre-

dice. Vzpenjalke, namenjene prehrani,

lahko popestrijo osrednji del vrta z živopis-

nimi cvetovi in visečimi plodovi. Tako za

prekrivanje ute ali pergole lahko upora-

bimo fižol, turški fižol, grah, bučke ali celo

kumare. Te rastline ustvarjajo prijetno

senco, ki nas zavaruje pred soncem, ali pa

v njihovem zavetju gojimo okrasne rast-

line, ki niso ljubiteljice sonca.

Setev v krpeV krpe sejemo rastline s kratkim razvojem

in za večkratno rezanje. Za to so najprimer-

nejše solatnice z večbarvnimi in različno

oblikovanimi listi. Mednje sodijo: rukvica,

dvoredec, rezivke (radič, solata, endivija ...),

vrtna kreša ali portulak. Zanimiva je tudi

skupna setev enoletnic in korenčka. Tako

dobimo tepih pisanega cvetja, pomešan s

korenjevimi listi. Po cvetenju zrelo korenje

populimo.

Robovi gredicZaželeno je, da so robovi gredic lepi in

nizki. Višje rastline, kot so: sončnice, visoki

fižol, kardij ali artičoke, so nekoliko v

ozadju. Tako je denimo cvetača seveda

predvsem vrtnina, vendar so njene snežno

bele, vijoličaste ali celo oranžno-rumene

rože zelo dekorativne in še bolj poudarijo

rob gredice. Poleti so za obrobe zanimive

predvsem marogaste, rdeče in zelene sorte

kodrolistne solate ali endivije. Učinek bo

prišel še bolj do izraza, če izmenično sa-

dimo raznobarvne glavice solatnic ali pa

jih kombiniramo z okrasno čebulo. Na ro-

bove gredic sodi tudi večina dišavnic. Pe-

teršilj, ki gre drugo leto v cvet, ali drobnjak,

ki ga je najboljše na dve do tri leta pomla-

diti, sta tradicionalno obrobni vrtnini. Zgo-

daj poleti pustimo drobnjak cveteti.

Vijoličasti cvetovi so namreč poleg tega, da

so lepi, s svojim prefinjenim okusom med

gurmani zelo cenjeni. Dišavnice, kot so:

ožepek, žajbelj, timijan ali ameriški slam-

nik, pa poleg tega, da lepo cvetijo, priva-

bljajo tudi čebele in metulje.

Doc. dr. Dragan Žnidarčič

Vrtine, ki obarvajo vrt:Rdeča Oranžna/Rumena Modra/Viola

stebla blitve stebla blitve stroki fižola

paradižnik cvetača listi kolerabice

stebla rabarbare bučke zelje

solata cvetovi kozje brade jajčevec

radič paradižnik artičoka

paprika cvetovi sončnic kardij

rdeče zelje cvetovi črnega korena

cvetovi drobnjaka šparglji

brokoli

Zeljnate glave, obogatene

z živopisano gredico

Ustavimo polžjoveselico

Vrtnine je potrebno zaščititi pred napadom polžev, ki so se

v lanskem letu močno razmnožili. To lahko storimo

s popolnoma naravnim sredstvom bio

plantella gel proti polžem, ki ni nevaren

otrokom in domačim živalim. Z njim

naredimo zaščitno obrobo okoli rastlin,

skozi katero polži ne prodrejo. V primeru

velikega napada, jim nastavimo vabo

plantella arion +, ki jo raje jedo kot

vrtnine. Vsebuje učinkovito sredstvo, ki

zatre napad polžev.

17maj 2015


Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjimnovincem:Ivanka Požun, Blanca • Vanja Šelih, Loče • Anica

Pfeifer, Cerklje na Gorenjskem • Andrej Gregorn,

Celje • Sonja Malek, Ptuj • Ivanka Mavrin, Šentjur

• Dore Slapnik, Šmartno ob Dreti

Zvestoba se splača, Gaia jo poplača:Frančiška Seliškar, Ljubljana • Duši Železnik, Zagorje ob Savi •Anica Flašker, Maribor • Otilija Žajdela, Sveti Tomaž • Greta

Mazzoni, Petrovče • Marija Remic, Gorenja vas • Jožica Pirc,

Sežana • Špela Bele Zatežič, Novo mesto • Jožica Medvešek,

Šentjernej • Jožica Žižek, Spodnji Ivanjci

Gaina prijavnica – širitev članstva:Olga Pečko, Velenje • Olga Aplinc, Črna na Koroškem • Fani

Vacik, Ljubljana Črnuče • Tatjana Gerdin, Ljubljana Rakovnik •Rozalija Kovačič, Šmarje pri Jelšah • Marta Žeželj, Ilirska Bistrica

Klubske strani

Gaina spomladanska predavanja in delavniceV Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice. Informacije sprejemamo nabrezplačni številki 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected].

18 www.klubgaia.si

MajNAKLO, Biotehniški center,20. maj, ob 17. uri, predavanje,Vanes Husić Težave na vrtninah in okrasnih rastlinah

ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,22. maj, ob 17. uri, delavnica,Igor Škerbot Sajenje plodovk in drugih toplotnozahtevnih zelenjadnic

NOVA GORICA, Merkur,25. maj, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

LJUBLJANA, Merkur BTC,25. maj, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

LJUBLJANA-RUDNIK, Kalia,28. maj, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

CELJE, Kalia,28. maj, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

KRANJ, Kalia,28. maj, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

MARIBOR, Kalia,28. maj, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

BREŽICE, Merkur,29. maj, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

CELJE, Merkur,29. maj, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

JunijMURSKA SOBOTA, Merkur,5. junij od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

MARIBOR, Merkur,5. junij od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

LJUBLJANA, Bauhaus BTC,5. junij od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik,5. junij od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

MARIBOR, Bauhaus,6. junij od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

KRANJ, Merkur,8. junij od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

LJUBLJANA-VIŽMARJE, Merkur,8. junij od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

LJUBLJANA RUDNIK, Kalia,18. junij od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Varstvo in krepitev rastlin

CELJE, Kalia,18. junij od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Poletna oskrba rastlin

KRANJ, Kalia,18. junij od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Poletna oskrba rastlin

MARIBOR, Kalia,18. junij od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia Poletna oskrba rastlin

LJUBLJANA-DOBRUNJE, pri družini Groznik, Zagradišče 5,18. junij ob 17. uri, delavnica,Roman Mavec Poletna rez sadnega drevja

Akcija za širitev članstvaPripelji prijatelja in oba bosta deležna letne

naročnine za samo 15 EUR (kar 10 številk

revije). Ponudba velja do 20. maja 2015.NOVO


Klubske strani

19maj 2015

Ker vemo, da pridno vrtnarite, vam dobra letina zagotovo ne uide. Zato predlagamo, da sseboj v vrt vzamte tudi svoj fotoaparat in posnamete nekaj privlačnih ali zanimivih slik. Čepa zanje prejmete še nagrado, bo veselja polna mera.

Sodelujte v natečaju Naj naj dosežek naših članov

Dragi člani, fotografije nam do konca

septembra 2015 pošljite na naslov

Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika

ali po e-pošti [email protected] (pri

tem pazite na primerno kakovost

fotografij za objavo – vsaj 800 KB).

Dodajte še svoje podatke in mobi

številko. Nagrajence bo izbirala

tričlanska komisija, nagrade bomo

slavnostno podelili, zmagovalce pa

predstavili v decembrski številki revije

Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio

Plantella paketom za vrt, poln cvetja in

plodov.

Foto

: arh

iv K

luba

Gai

a

V letu 2015 imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v 10 rubrikah:

1 NAJ okrasna zasaditev,

2 NAJ kombinacija z vrtninami,

zelišči in cvetjem,

3 NAJ balkonska zasaditev,

4 NAJ rodno drevo ali grm,

5 NAJ atraktivna zelenica,

6 NAJ bogastvo pridelkov z

vrta,

7 NAJ otroška pomoč v vrtu,

8 NAJ delovna družina v vrtu,

9 NAJlepši cvet,

10 NAJ nenavaden plod.

Branko in Lidija Peterlin Mira Mihovec

Morena Kocjančič Marija Trošt Lidija Knavs


Gaina velika nagradna križanka

Klubske strani

20 www.klubgaia.si

GESLO (rešitev):


Med vsemi, ki boste do 24. junija na naš naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, poslali pravilne rešitve, bomoizžrebali 10 srečnežev, ki jih oblečemo v lične majice Plantella in opremimo z odličnim tekočim gnojilom plantella cvet,ki je obogateno z algami in vitamini za bujno cvetenje. Imena srečnežev bomo objavili v julijski številki revije.

Klubske strani

21maj 2015


Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015.

–20

%

Bio plantella natur-fr500 ml


Plantella cvet1 L

–20

%


"

Plantella cvet3 L

–20

%



"

Effect insekticid za ose insrøene - aerosol

750 ml

–20

%

"

Voziœek za cev + cev ½" 25 m

Øt. kosov: ________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015.

"

Elektriœna kosilnica na nitko


"

–20

%

Bio plantell gel proti polæem

1 L

"

Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015.

–20

%

Plantella cvet1 L ali 3 L


Bio plantella aktiv-r500 ml

–20

%


"

Effect univerzalni insekticid z razprøilko

500 ml

–20

%



"

Bio plantella super-fr500 ml

–20

%

"

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka inøtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotoviniin je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

"


–20

%

–20

%

Bio plantella vrt1 L ali 3 L "


–20

%Plantella Balkonia45 L, 60 L ali 70 L

Øt. kosov: ________ Katera: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015.

"

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 5. do 15. 6. 2015, razen za posebej oznaœene.

NOVOST:

PLANTELLA CVET1 L

Tekoœe gnojilo za vse vrste cvetoœihbalkonskih, sobnih,okenskih in vrtnihrastlin. Z dodanimivitamini, algami inaktivatorji cvetenja.

-20%

" "

EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICID - AEROSOL400 ml

Uœinkovit insekticid v obliki aerosola, ki s posebno sodobno formulo dveh aktivnih snovipovzroœi takojønje uniœenje nadleænega mrœesa. Deluje podaljøano in ohrani naø prostor øe dolgo brez insektov.

PLANTELLA SEKANCIleønikovo rjavi • 50 L

Sekanci so naravnoobarvani leseni sekanciiglavcev, primerni zazastiranje in okrasokrasnih gred,oœiøœenih tal podgrmiœevjem, sadnim in okrasnim drevjem.

-20%

Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kuponœke injih ob nakupu opredeljenegaizdelka predloæite na blagajnidoloœene prodajalne, navedene vglavi kuponov in œlansko izkaznico.Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodajnavedenih trgovinah.Ponovno vam ponujamo kupone polastni izbiri, ki jih uporabite zaizbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpišena kupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali dodoloœenega datuma na kuponœku.

, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

V prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, , KZ Braslovœe,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

• • • • •

•

"

PLANTELLA TOTAL-R750 ml

Pripravek za zatiranje plevela okoli hiøe, na poteh,na zidu, med tlakovci ... Za zatiranje enoletnih in globoko zakoreninjenih trajnih plevelov.

PLANTELLA TABS gnojilo zabalkonsko cvetje • 140 g

Gnojilo v tableti za pravilnoin enakomerno prehranobalkonskega cvetja. Vsebnostglavnih hranil zagotavljabujno cvetenje, spodbuja razvoj korenin in izboljøa odpornost na stres.Akcija velja od 25. 5. dalje.

-20% -20%

"

-20%

Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav

1 kg, 3 kg, 5 kg ali 20 kg

–20

%

Øt. kosov: ________ Katero: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015.

"

Bio plantella vrt1 L ali 3 L

–20

%


"

Bio plantella natur-f100 ml

–20

%


"

Plantella cvet1 L ali 3 L

–20

%


"

Bio plantella arion +250 g ali 500 g


"

–20

%

–20

%

Bio plantella aktiv1000 ml


Effect insekticid za ose insrøene - aerosol

400 ml ali 750 ml–2

0 %


"

Neopermin100 g ali 1 kg

–20

%Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015.

"

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%

"

Plantella specialno gnojiloza vse vrste trav • 20 kg

Zaloga le v velikih trgovinah.

–20

%


"

Plantella specialno gnojiloza vse vrste trav

5 kg

Plantella total-r750 ml


"

–20

%

–20

%

Bio plantella kenyatox verde

500 ml

"

popust z Gaia kuponœkom popust z Gaia kuponœkom

– 15 %– 20 %

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka inøtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotoviniin je unovœljiv od 15. 5. do 15. 6. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

"


œljiv

œljiv

20 %

Ekološko vrtnarjenjego.

,

Za uspešno, predvsem preventivno varstvo proti peronospori inpepelovki se svetuje, da vinogradnik ažurno spremlja napovediprognostičnih služb za varstvo rastlin ter upošteva lastneizkušnje, ki jih je pridobil v vinogradu v preteklih letih–upoštevajoč posamezne sorte in lego.

Začetki varstva vinske trte –glivične bolezni

krat. Pojavnost oidija v vinogradu se

opazi že ob zimski rezi, saj se na rozgah

oblikujejo rjavo-vijoličasti oziroma

temno rdeči madeži, kar opozarja, da

mora vinogradnik resno pristopiti k pre-

ventivnemu varstvu takoj po brstenju,

ko mladike dosežejo dolžino nekaj cm

(5-7 cm), predvsem pri občutljivih sor-

tah npr. ‘Chardonnay’ na izpostavljenih

legah. Na tržišču je za tovrstno varstvo

kar nekaj preventivnih, kurativnih in era-

dikativnih kontaktnih fungicidov.

Ekološko varstvoPri EKO varstvu na drugi strani se svetuje

uporabo močljivega žvepla ali bioti-

čnega fungicida na bazi Ampelomyces

quisqualis. Ker naj bi se tretiranja proti

peronospori in oidiju opravljala istoča-

sno, se mora vinogradnik pozanimati o

možnosti mešanja tovrstnih pripravkov

ter morebitnih omejitvah pri nadaljnjih

tretiranjih, predvsem pri EKO varstvu.

Opozoriti pa je treba tudi na varstvo

proti sivi grozdni plesni (Botrytis cine-

rea), ki v vlažnem vremenu lahko okuži

mlade liste, mladike in kabernike, pred-

vsem z dušikom prekomerno gnojenih

občutljivih sort, kot so ‘Chardonnay’, ‘Beli

pinot’ in ‘Cabernet sauvignon’. Prvo var-

stvo naj bi se opravilo v primeru večjih

padavin med cvetenjem trte, in sicer s

t.i. botriticidi.

prof. dr. Denis Rusjan

Biotehniška fakulteta

Univerze v Ljubljani

Meseca maja je že skrajni čas, da vino-

gradnik poskrbi za varstvo proti perono-

spori (Plasmopara viticola) in pepelovki

(Uncinula necator) vinske trte, predvsem

na Primorskem.

Peronospora okuži in uničiV splošnem velja, da se peronospora širi

predvsem ob vlažnih razmerah (več kot

4 ure močne rose ali 10 mm padavin) in

ko je temperatura zraka v zadnjih 48

urah vsaj 10 °C ter dolžina mladik vsaj 10

cm, medtem ko se simptomi na spodnji

strani lista, kot oljni bledi madeži poka-

žejo šele pri temperaturi zraka nad 12 °C

in vsaj 70% relativni zračni vlagi. Vino-

gradnik mora pri varstvu upoštevati tudi

občutljivost sorte, saj so nekatere, kot

‘Merlot’, zelo občutljive in zahtevajo še

dodatno pozornost. Peronospora okuži

in poškoduje liste, še več škode naredi

na kabernikih in kasneje jagodah, ki

porjavijo in se posušijo. Ob lepem, son-

čnem in suhem vremenu pogosto zado-

stujejo tretiranja z bakrenimi

kontaktnimi fungicidi v razmikih od 7 do

10 dni, v primeru dežja pa se med treti-

ranji svetuje krajše presledke ali upo-

rabo drugih pripravkov. Vinogradniki

naj bodo pozorni na varstvo proti pero-

nospori predvsem v fenofazah poveša-

nja kabernikov ter cvetenja, to je

najpogosteje meseca maja, začetek ju-

nija. Pri EKO varstvu se opozarja, da se

lahko na leto v vinograd s FFS vnese naj-

več 3 kg čistega Cu na hektar; v primeru

uporabe FFS, ki vsebuje 250 g Cu in ima

koncentracijo 0,20% se ga lahko letno

torej uporabi največ od šest do osem-

Proč speronosporo

Fugicid vivera ridomil gold mz

pepite deluje sistemično in

kontaktno proti trem izjemno

pomembnim boleznim vinske

trte: peronospora, rdeči listni ožig

in črna pegavost. Kurativno

deluje do 48 ur po infekciji.

__œljiv

20 %

Znaki okužbe z oidijem

na rozgi vinske trte

Peronospora na zgodnjih

fazah razvoja grozda

Znaki okužb s peronosporo

na listu trte

lo

œljiv

20 %

m

maj 2015 23



24 www.klubgaia.si

Zdravo jagodičevjeImeti zasaditev domačega, zdravega jagodičja je želja vsakega ljubitelja sadja, pa četudi je lev koritu ali obešanki. Še bolje pa je imeti gredico ali kar plantažo, da je plodov za vse leto.Boleznim in škodljivcem se zlahka izognemo, če redno izvajamo varstvo, krepimo inoskrbujemo jagodičje ter dnevno obiramo zrele plodove.O velikih koristih jagodičja za zdravje so v reviji že pisali, saj so antioksidanti, ki jih vsebujejo obarvani sadeži, nujni za naše

telo v boju proti boleznim sodobnega časa, zato je prav, da nove in obstoječe zasaditve jagodičevja pognojimo z organskim

gnojilom bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje ter s tem zagotovimo potrebna hranila za rast in razvoj. Tako zagoto-

vimo močne in odporne rastline, ki so pripravljene na napad škodljivcev ali bolezni. V primeru napada jih zalivamo ali foliarno

škropimo z vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Tako rastline lažje preživijo šok zaradi bolezni ali škodljivca.

Obdobje varst.pred bolez. ali

škodljivcem

Ime bolezni ali škodljivca

Slika Opis bolezni ali škodljivca in varstvo

Pred brstenjem

Listne pegavosti na jagodah in

črnem ribezu

Na starih listih jagod so zgodaj spomladi vidne pege rdeče listnepegavosti, bele in črne listne pegavosti. Pegavosti so pogoste vmanj oskrbovanih nasadih in v domačih vrtovih. Proti vsempegavostim so učinkovita sredstva na osnovi bakra. Nasadtemeljito očistimo pegastih listov in rastline poškropimo z listnimignojili na osnovi bakra. Pri hujših okužbah sredstva uporabljamože jeseni in zelo zgodaj spomladi, neposredno po čiščenjugrmičkov. Na ribezu se pegavosti pojavijo pozneje. Zaradi okužbrastlina poleti odvrže liste.

Sušica na malinahin robidah

Rja na malinah

in robidah

Bolezen se izrazi na olesenelih poganjkih. Povzročata jo dve glivi,ki ju spoznamo po velikih temno vijoličastih elipsastih lisah, ki sonajpogosteje ob brstih ter glivi, ki jo spoznamo porazbrazdanem lubju na spodnjem delu poganjka. Glivi sevraščata v prevodne cevi in neposredno pred zorenjem plodov,ob toplem vremenu, povzročita rumenenje listov in sušenjeplodov. Učinkovita so sredstva na osnovi bakra, kot je viveracuprablau-z. Proti bolezni se borimo enako kot proti listnimpegavostim na jagodah. Rja se pojavi kot rumeno-oranžni kupčkina spodnji strani listov in na steblih (predvsem pri robidah).

Bolezni stebla ameriških

borovnic

Bolezni stebla, kot so: rak skorje, odmiranje stebel in sušenje vejpovzročajo odmiranje rodnih poganjkov. Bolezni preprečimo zizrezovanjem okuženih poganjkov in uporabo sredstev na osnovibakra, ki jih škropimo enako kot pri boleznih lesa pri malinah inrobidah.

Kapar na ribezih in ameriškihborovnicah

Kapar je viden kot en milimeter velik bel ščitek za lubjem ali naspodnji strani listov. Pozneje je viden kot nekaj milimetrov velikščitek na lesenih delih rastline. V spomladanskem času za zaščitouporabimo parafinsko olje, ki zavre njegov razvoj.

Pred cvetenjem

Pepelasta plesen

na jagodah, črnem ribezu,

kosmuljahin goji

jagodah

V obdobju pred cvetenjem rastline zavarujemo pred pepelastoplesnijo. S pozornostjo rastline spremljamo v toplih in vlažnihdneh. Listi se začnejo zvijati in pojavi se bela prevleka. Vzaključni fazi pordečijo in propadejo. Lahko se pojavi tudi vkasnejših obdobjih rasti, do jeseni. Na plodovih je vidna kot belaprevleka, na čašnih listih pa enako kot na listih. Pred pepelovkorastline zavarujemo s sredstvi na osnovi žvepla. Pepelasta plesenna črnem ribezu se najpogosteje pojavi neposredno predzorenjem. Okuži vršičke poganjkov, ki se obdajo z belo prevlekoin se posušijo. Preventivno rastline enkrat tedensko škropimo znaravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella natur-fr intako okrepimo rastline, da so odporne na napad plesni.


25maj 2015

Obdobje varstvapred boleznijo ali

škodljivcem

Ime bolezni ali škodljivca

Slika Opis bolezni ali škodljivca in varstvo

Pred cvetenjem

Uši in

gosenice na

jagodah in

malinah.

Občasno se

pojavijo tudi

na ameriških

borovnicah.

V obdobju intenzivne rasti listov se pojavijo uši, ki izsesavajo

rastlinske sokove. Zatiramo jih z dovoljenimi sredstvi ali

naravnimi predatorji, ki jih vnesemo v nasad (npr. pikapolonice).

Na listih črnega in rdečega ribeza se zaradi uši pojavijo mehurji,

ki rdečijo. Gosenice se običajno pojavijo v jagodah in na

poganjkih malin. V manjših nasadih gosenice ročno odstranimo.

Škropimo z naravnim sredstvom bio plantella thymi, ki vsebuje

izvlečke iz timijana in brina in učinkovito odganja škodljivce, kot

so uši in gosenice. Večjo škodo povzročajo v vršičkih malin.

Cvetenje

Siva plesen

na plodovih

jagod, malin,

robid,

ameriških

borovnic,

ribeza,

kosmulj,

bezga.

Sivi plesni plodov in poganjkom na jagodah, malinah se v veliki

meri izognemo s prekrivanjem nasadov s tuneli. V nasadih in

posameznih zasaditvah na prostem moramo sredstva proti sivi

plesni pred dežjem škropiti v cvet zgodaj spomladi. S tem

zaščitimo plodove. Poganjke pred sivo plesnijo zavarujemo

predvsem z zračno gojitveno obliko grma in uporabo sredstev

za zatiranje te bolezni. Preventivno proti sivi plesni zaščitimo

rastline z rednim škropljenjem s pripravkom bio plantella

super-fr, ki okrepi rastlino, a moramo začeti s škropljenjem že pri

mladi rastlini, redno enkrat tedensko, takoj ko začne odganjati.

Antraknoza

na plodovih

jagod,

ribezov in

ameriških

borovnic

Bolezen se pojavi na plodovih v času zorenja. Pri jagodah jo

spoznamo po udrtih črnih pegah, pri rdečem ribezu in ameriških

borovnicah pa po rožnato obarvanih sporah na plodovih. Proti

bolezni škropimo v času cvetenja in zelenih plodov. Učinkovito

je sredstvo Signum.

Monilija na

ameriški

borovnici

Monilija ob prvi okužbi okuži prve vršičke, nato pa še cvetove.

Vršički se posušijo, okužba cvetov pa je vidna ob odpadanju

plodov, ki na tleh mumificirajo.

Pršice in resarji

na jagodah,

malinah,

robidah,

kosmuljah in

ribezih.

Hržice na

črnem ribezu

in ameriških

borovnicah.

Ob prvih vročih dneh se pojavijo pršice, ki izsesavajo rastlinski

sok. Vidne so na spodnji strani listov. Ob večjih napadih so listi

manj svetleči, rumenkasti, prepredeni z nežno pajčevino.

Rastline slabo rastejo. Proti pršicam uporabimo kontaktno

sredstvo bio plantella aktiv. Resarji se pojavijo na cvetovih in

kasneje plodovih. Z izsesavanjem sokov vplivajo na slabo rast in

deformirane plodove. Pri nekaterih sadnih vrstah je dovoljeno

sredstvo laser. Hržice povzročajo sušenje vršičkov poganjkov

zaradi česar pride do močnih razvejanj. Škropljenje z insekticidi

v času cvetenja izvajamo zvečer (čebele).

Po cvetenju

Odmiranje

korenin

jagod, malin,

ameriških

borovnic

Gliv, ki povzročajo odmiranje korenin, je zelo veliko. Znaki okužb

so najbolj vidni v obdobju največje rasti, neposredno pred

zorenjem. Rastlinam korenine odmirajo zaradi prevelike vlage,

zato preudarno zalivamo in sadimo na višje, odcedne grebene.

Za zatiranje te bolezni nimamo dovoljenih kemičnih sredstev.

Zorenje

Plodova

mušica na

plodovih vseh

jagodičastih

rastlin

Mušica je zelo podobna vinski mušici, le da napada tudi

nepoškodovane zrele plodove. Po zaleganju jajčec se v plodu

razvijejo majhne ličinke. Proti plodovi mušici še nimamo

registriranega FFS. Napad omejimo z uporabo vab v obliki

naluknjane plastične stekleničke, napolnjene s sadnim kisom.

Darinka Koron

Foto

: Jak

a R

azin

ger



Težave s cvetočimi grmički

26 www.klubgaia.si

S cvetočimi grmički navadno nimamo velikih težav, zlasti če so pravilno posajeni in rastejona legah in v klimatskem področju, ki je zanje najbolj primerno. Rastline, ki rastejo vustreznih razmerah, redko napadejo bolezni, te so pogostejše na nepravilno oskrbovanih inposledično oslabljenih grmovnicah, kjer se kažejo tudi znaki pomanjkanja hranil infiziološke reakcije rastline na neugodne zunanje razmere.

terih grmovnicah, zlasti rododendronih,

odstranjujemo odcvetele cvetove.

Najpogostejše boleznicvetočih grmičkovPepelasta plesen

Je ena najpogostejših bolezni na rastli-

nah, ki pa jo obenem tudi najlažje pre-

poznamo. Najprej na zgornji strani

listov opazimo okrogle madeže bele ali

svetlo sive barve. Ti se lahko pojavijo

tudi na brstih in mladih poganjkih. Oku-

ženi deli rastline porumenijo, se nepra-

vilno razvijejo in nato odpadejo. Brsti se

ne odprejo. Bolezen najprej opazimo v

toplih in sušnih poletjih, ker gliva pepe-

laste plesni za kalitev potrebuje le vi-

soko relativno zračno vlažnost in ne

nujno dežja. Za pepelaste plesni je zna-

čilno, da potrebujejo ustreznega gosti-

telja, torej so specifične za posamezno

vrsto rastlin.

Če želimo preprečiti bolezen, ne gno-

jimo z dušičnimi gnojili pozno poleti,

saj lahko posledično v tem času zrastejo

mladi šibki poganjki, ki jih gliva najraje

okuži. Takoj, ko bolezen opazimo, od-

stranimo vse okužene dele, najpogo-

steje so to vršički grma. Okrasne

grmovnice redno obrezujemo, s čimer

jih redčimo in omogočimo boljše kro-

ženje zraka.

Grmovnice, na katerih se plesen pogo-

sto pojavlja, preventivno škropimo z va-

rovalnim sredstvom na osnovi sojinega

lecitina bio plantella super-f. Ta naredi

okoli rastline oblogo, ki preprečuje, da

bi gliva vdrla v notranjost rastline. Če se

je bolezen že pojavila, rastlino poškro-

pimo s fungicidom vivera ortiva.

Škrlup

V letih, ko je veliko dežja, lahko na neka-

terih grmovnicah, zlasti na ognjenem

trnu, srečamo tudi škrlup, podoben ti-

stemu na jablanah. Najbolj očiten znak

je pegavost in črnenje plodov, listi so

redko napadeni. Če se nam to dogaja

pogosto, je grmovnice smiselno krepiti

Rja na mahoniji.

Češminova pepelasta plesen.

Pri cvetočih grmovnicah je najpomemb-

nejše, da jih posadimo na ustrezno lego

kar se tiče svetlobe in toplote, kislo-

ljubne pa seveda tudi v ustrezno kisla

tla. Ob sajenju jim dodamo kvalitetno

organsko gnojilo v obliki pelet plantella

organik, rastline, ki potrebujejo kislo

zemljo, pa sadimo v plantella specialno

zemljo za rododendrone.

Sveže posajeni grmički so prvo leto neko-

liko bolj občutljivi, zato jih redno zalivamo

in dognojujemo, dokler se ne vrastejo. Za-

livamo redkeje in temeljito, tako da so tla

okoli grma prepojena z vodo. Okoli

grmov razprostremo zastirko iz plantella

dekorativnega borovega lubja, ki naj bo

vsaj 5 cm debela, da prepreči vznik ple-

vela. Cvetoče grmovnice vsako leto spo-

mladi dognojimo z membranskim

gnojilom plantella formula 365 za okra-

sne rastline, rododendrone pa s plantella

formulo 365 za rododendrone.

Da preprečimo razvoj bolezni in spod-

budimo tvorbo novih cvetov, pri neka-


čnejo odmirati tudi veje in celo deblo.

Grmovnice lahko propadejo kmalu po

pojavu simptomov, medtem ko starejša

drevesa hirajo nekaj let. Povzročitelj je

štorovka, gliva, ki oblikuje značilna tro-

sišča – gobe, ki poženejo na štorih od-

mrlih dreves. Včasih lahko pod skorjo

napadenih dreves najdemo bel pahlja-

často razrasel micelij, če pa razkopljemo

zemljo in si ogledamo korenine, vidimo

tudi temne nitke, s katerimi se bolezen

širi in išče nove gostitelje. Med grmov-

nicami so najbolj občutljive: forzicije,

hortenzije, potonike, rododendroni in

azaleje, španski bezeg, brogovite in gli-

cinije, medtem ko bodo npr.: srobot, ja-

ponska kutina, kerija in hebe zelo redko

napadeni.

Tu posebne zaščite ni, potrebno je po-

polnoma odstraniti okužene rastline s

koreninami in zemljo vred. Na vrt nekaj

časa sadimo samo rastline, ki so bolj od-

porne na to glivo.

Gniloba korenin

in koreninskega vratu

Bolezen opazimo na nekaterih

grmovnicah, predvsem pa na rodo-

dendronih, kjer se kažejo znaki v

obliki zavrte rasti in celo propada

rastline. Na li-

stih ne vidimo

značilnih zna-

kov, pač pa se ti

zelo očitno ka-

žejo na koreni-

nah, saj te

postanejo rde-

čkaste. Najbolj

učinkovito je, če

27maj 2015

z varovalnim sredstvom na osnovi njiv-

ske preslice bio plantella natur-f.

Listna luknjičavost

Je bolezen, ki jo najdemo predvsem na

lovorikovcu, kjer naredi precej škode

zlasti v deževnih letih. Opazimo jo kot

okrogle pegice na listih, ki kmalu poru-

menijo, potemnijo in odpadejo. List je

videti luknjičast. Okužba se prenaša z iz-

padlimi deli listov. Tudi lovorikovec

lahko preventivno varujemo z rednim

škropljenjem z bio plantella natur-f, po-

skrbimo pa tudi za redno odstranjeva-

nje obolelih in odpadlih listov.

Siva plesen

Se pojavlja na večini okrasnih rastlin,

predvsem na odmrlih delih. Zato je naj-

pomembneje, da odcvetele, poškodo-

vane in odmrle dele čim prej od-

stranimo. Pogosta je tudi na rododen-

dronih, kjer se najprej pojavi na odcve-

telih cvetnih listih v obliki okroglih

pegic, ki so pri svetlih cvetovih rdečka-

ste barve, pri temnih pa sive. Bolezen se

seli na popke, ki se zato ne odprejo, in

tudi na poganjke. Na rastlinah prepre-

čimo bolezen z rednim škropljenjem z

bio plantella natur-f, ob vsakoletnem

pojavljanju in vlažnem vremenu pa

lahko rastline po cvetenju poškropimo

s fungicidom vivera switch.

Štorovke

Včasih se zgodi, da naši grmički začnejo

hirati brez kakšnih očitnih znakov na

rastlini. Rastlina dobesedno vene pred

našimi očmi, rast je zavrta, listi rumenijo

in prezgodaj odpadejo. Na koncu za-

bolezen preprečimo s pravilnim saje-

njem in izbiro zemlje. Za rododendrone

izkopljemo globoko in široko jamo in jo

napolnimo s plantella zemljo za rodo-

dendrone. Sadike naj bodo posajene

tako globoko kot v loncu.

Še nekaj boleznirododendronovRododendrone lahko napade tudi fitof-

tora, ki jo opazimo kot temnejše lise na

vrhu vej in vejic, potemnijo pa tudi listni

peclji in listi. Pomembno je, da rastlin ne

zalivamo po listih in jim omogočimo

čim bolj odcedna tla. Ne gnojimo z gno-

jili s preveč dušika, ampak uporabimo

membransko gnojilo za rododendrone

plantella formula 365 za rododendrone,

iz katerega se hranila sproščajo posto-

poma vse leto.

Če na listih opazimo pegice, ki so znotraj

svetle, obdaja pa jih temen obroč, gre

najverjetneje za pegavost listov, ki ni ne-

varna. Napadene liste sproti odstranju-

jemo.

Nevenka Breznik

Listna luknjičavost lovorikovca. Siva plesen na rododendronu.


Majda in Bojan sta se pred

letom in pol vselila v hišo. Od-

ločila sta se, da si takoj uredita

prostor okoli hiše, zato sta pred

enim letom postavila 6 visokih

gred, ki imajo skupno površino

12 m2. Za visoke grede sta se od-

ločila, ker je okoli hiše, ki je tik ob gozdu, le trda, ilovnata zemlja.

Pa tudi obdelovanje in pobiranje pridelkov je mnogo lažje. Pri

delu jima je v pomoč Gaia in izdelki, ki jih revija priporoča.

28 www.klubgaia.si

Gaia na obisku

Vrt na višiniČudovitega majskega smo se oglasili priMajdi Šisernik Predik in njenemsoprogu Bojanu v Pamečah priSlovenj Geadcu. Povabila stanas zaradi želje po praktičnemznanju o vrtnarjenju na visokihgredah. Poleg teh smo siogledali še lepo osmišljenuporabni okrasni vrt.

Visoka greda se je od jeseni posedla za približno 30 cm. Na dnu je

že nekaj svežega komposta. Mikroorganizmi v kompostu s svo-

jim delovanjem ustvarjajo toploto, ki greje rastline kot talno

gretje. To je posebej pomembno zgodaj spomladi, ko je še

hladno. Visoke grede sta iz lesa sestavila sama, znotraj pa sta jih

obdelala z »gumbasto« folijo, tako da je les zaščiten in ne

propada. Gredo sva napolnila z vejicami, nanj položili filc iz ovčje

volne ter na vrh stresli plantella univerzalno vrtno zemljo. Plast

iz filca odganja talne škodljivce in dobro zadržuje vlago. Za

pravo rast, razvoj in dobro ukoreninjenje smo uporabili plantella

vrtno zemljo, ki je najboljša zemlja za vzgojo vrtnin.

Skupaj smo zasadili visoko gredo, ko smo jo napolnili z vsem

potrebnim materialom. Visoka greda meri 2m x 1m (2 m2). Po sre-

dini grede smo posadili 4 sadike paradižnika, ki jih je Majda vzgojila

sama, poleg paprike in še česa. Ob robu grede smo posadili sadike

brstičnega ohrovta in brokolija. Med te velike in visoke rastline smo

dali sadike pora in zelene. V en kot grede smo posadili timijan in v

drugi šetraj. Ob robu pa smo sadili sadike rdečestebelne blitve in še

v kot posejali seme žametnic. Maja je že dovolj toplo za sajenje

sadik plodovk, kot so: paradižniki, paprike, jajčevci. Zemljo na vrt-

nih gredicah je treba primerno pripraviti z

organskim gnojenjem. Zato uporabimo

100% organsko gnojilo bio plantella nu-trivit za paradižnik in

druge plodovke, ki vsebuje

veliko naravnega kalija, ki

je pomemben za zdrave,

lepe, sočne plodove. Kas-

neje v rastni dobi tudi dog-

nojujemo z istim gnojilom.


maj 2015 29

Če želite, da se

naši strokovnjaki

o vašem vrtu in

rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas

pokličite na brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k

članom odpravi tudi nacionalna televizija.

Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na

obisku na prvem programu RTV SLO,

oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in

zanimive primere vrtov naših članov

bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na

vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na

spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Preostale visoke grede so že polne zelenjave. Tu

sta posejala rdečo peso, peteršilj in grah.

Vse sadike smo pognojili s tekočim organskim

gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrtin tako poskrbeli za prehrano in dobro ukorenin-

jenost rastlin.

Po delu v vrtu se prileže počitek pod vrbo.

Vanes Husić

Za zaščito rastlin pred škodljivci Majda in

Bojan že redno uporabljata nov učinkovit

izdelek za krepitev rastlin in proti

škodljivcem bio plantella thymi, ki vsebuje izvlečke iz timijana in brina.


Oblikovanje vrta

30 www.klubgaia.si

Gredica po meriVrtnarjenje ni težavno, pa tudi ne tako zelo zahtevno gledeprostora kot si mnogi začetniki predstavljajo. Že majhenprostor, kamor vrt postavimo in dovolj svetlobe ob doslednioskrbi in prehrani nam omogočita domač pridelek.Da bi predstavili še nekaj idej, kako narediti domač vrtiček, je Vrtnarstvo Alt iz Pri-

stave pri Ljutomeru v sodelovanju s Klubom Gaia na sejmih Green in Naturo pred-

stavilo nekaj novih možnosti zelenjavnih gredic.

Vertikalna stena iz palet, ki jo je

enostavno pritrditi in za katero

uporabimo stare materiale za

reciklažo, kot so: tetrapaki, plastični

baloni za vodo ali celo kavne vrečke,

lahko hitro postane mini vrtiček v

višino. Vsaka rastlina raste v svoji

posodi, če je ta večja, pa lahko tudi v

sosedstvu drugih. V manjših ‘posodah’

bodo najboljše uspevale raznovrstne

solatnice in manjša zelišča.

Gredica iz navadnih lesenih

brun je enostavna za

postavitev. Spodaj položimo

folijo ali mrežo, da preprečimo

rast plevelov in dostop

škodljivcev iz tal. Že 20 cm

substrata nam omogoči rast

zelenjadnic za sprotno

porabo. Če tem dodamo še

dišavno in cvetlično noto, bo

mini vrtiček popoln.

Enostavno je sajenje v

diagonali iz enega do

nasprotnega vogala gredice.

Pri sajenju v okrasno-uporabno gredico upoštevamo pravila

dobrih in slabih sosedov ter dodajamo še koristne rastline.

Za bolj požrešne zelenjadnice, kot so plodovke, ob sajenju

uporabimo organsko gnojilo bio plantella nutrivit zaparadižnik in druge plodovke s fulvinskimi in huminskimi

kislinami ter dodanim kalijem naravnega izvora. Za solat-

nice uporabimo bio plantella nutrivit za solato, zelje, cve-tačo,… s prilagojeno sestavo hranil za listnato zelenjavo.

V fazi rasti vrtnine dognojujemo z naravnim organskim

gnojilom iz ekstrakta morskih alg bio plantella vrt, ki rast-

line vse leto oskrbuje z vsemi glavnimi hranili in krepi ko-

reninski sistem.

Prijazno domača in enostavna je višja gredica iz šibja. Višino

smo pridobili s paletami, lahko tudi s stiropornimi ploščami,

kamor položimo vodoprepustno folijo ali filc, nasujemo

kvaliteten substrat plantella univerzalna vrtna zemlja in

ustvarjamo z rastlinami. Zelenjavo sadimo v skupine,

razmejitve pa naredimo s sezonskimi cvetlicami in dišavni-

cami. Tako na majhni površini pridobimo istočasno

uporabno in okrasno gredico. To pleteno gredico je po

našem naročilu naredil Gaian Ivan Vajngerl iz Svete Trojice.

Po svoji meri si jo lahko naročite na tel. 051 211 675.

Loreta Vlahović


maj 2015 31

Zelenjavni vrt na KošenicahNa Košenicah v Novem mestu je lokalna skupnost dobila v najem od občine lep kos zemlje.Odločili so se narediti prikazni zelenjavni vrt, na katerem so začeli z deli v oblikidelavnice, pod mentorstvom strokovnjaka Kluba Gaia. Kolobar smo naredili s pomočjobrezplačne aplikacije Naredivrt.si. Skrbnika vrta sta zakonca Džamdžić, ki živita v svojihiši ob samem vrtu.

Oblikovanje vrta

Zbralo se je veliko ljudi iz skupnosti, da bi se naučili

kolobariti in postavljati dobre in slabe sosede skupaj.

Pričakal nas je velik prerahljan vrt, pripravljen na sajenje in

sejanje. Najprej smo začrtali 4 poljine in se spravili k delu.

Na koncu smo zasadili in zasejali vrt, razdeljen na pravilen 4-leten kolobar. Vse

rastline smo označili s tablicami in napisano sorto. Na tretji je visok fižol, sadike

blitve, por, čebula in korenček, med katerega smo posejali tudi redkvico.

Česen med

raznoliko solato

odganja

škodljivce s solate

ter ji tudi izboljša

okus. Solato smo

dognojili z

organskim

gnojilom bioplantella nutrivit

za solato, zelje,cvetačo,...

Vanes Husić

Pridne roke so posadile na 4. poljino bob in poleg kamilice,

in sicer zato, ker nase prevzamejo breme črnih uši, da ne

sesajo fižola in boba. Prav tako smo posadili in posejali

solato in česen. Tu sta pristala še grah in nizek fižol. Sadike

smo zalili z vitaminskim kompleksom bio plantella vita za

boljše ukoreninjenje in večanje odpornosti.


Potem ko so nas prehranske smernice dolgo usmerjale k zame-

njavi masla in drugih nasičenih maščob z margarino, se je izka-

zalo, da se prav v njej skriva eden največjih

sovražnikov zdravja – transmaščobne kisline.

Te po eni strani vplivajo na dvig ravni škod-

ljivega holesterola (lipoproteinov nizke go-

stote ali LDL) in po drugi še na znižano

raven koristnega (lipoproteinov visoke go-

stote ali HDL). Poleg tega spodbujajo

vnetne procese, ki so povezani z nastan-

kom bolezni srca, sladkorne bolezni in

drugih kroničnih bolezni. Raziskave ka-

žejo, da je prehranski vnos transmaščob

neodvisen dejavnik tveganja za bolezni

srca in ožilja. Zato so margarine, ki so

danes na prodajnih policah, proizve-

dene drugače in že skoraj brez njih. Žal

pa nas slovenska zakonodaja pred

transmaščobnimi kislinami ne ščiti kot

zakonodaje nekaterih drugih držav,

na primer Danske ali Avstrije in Mad-

žarske, kjer je njihova vsebnost omejena

pod dva odstotka.

Našo popustljivost izkoriščajo nekateri proizvajalci, ki z nežele-

nimi in zato cenejšimi surovinami še vedno izdelujejo prehranske

izdelke, kot so piškoti, vaflji, izdelki iz testa in sladic.

Največ transmaščob je v živilih, ki so pripravljena z uporabo

delno hidrogeniranih rastlinskih maščob. Te so bile dolgo prilju-

bljene zaradi slabega slovesa nasičenih – predvsem živalskih –

maščob in zaradi daljše obstojnosti v primerjavi s tekočimi in ke-

mijsko manj stabilnimi rastlinski olji, kot je olivno.

Več preberite v majski številki Vzajemnosti

Revija Vzajemnost je namenjenaupokojencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu. V enainštiridesetih letih je postalaza nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področjadelovnega prava, socialne varnosti,zdravstvenega varstva, skrbi za starejše inosebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letihposvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesecobjavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izletali letovanje po meri starejših. Ne manjka nitibranja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del innagradnih iger.

Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Naročam revijoPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Transmaščobe nevarne kot kajenje

Revija Vzajemnost predstavlja

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 20 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.

Vzajemnost je lepo darilo

Če zaužijemo pet gramov transmaščob na dan, tveganje srčno-žilnih bolezni povečamopodobno, kot če bi pokadili pet ali deset cigaret, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko.Običajno jih ne. Če smo ljubitelji piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic in v trgovino nehodimo s povečevalnim steklom, da bi brali deklaracije, pa se nam lahko zgodi prav to.


V nacionalni projekt Ekošola, so zajete vse enote Vrtca Murska Sobota. V naši enoti Ringaraja smo si v letošnjem letu znotraj projektov »Zgodnje naravoslovje za trajnostni razvoj«izbrali tematski sklop ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG. Vanj so vključeni otroci prvega indrugega starostnega obdobja. Skrbimo za čisto, varno in zdravo bivalno okolje, v kateremse otroci dobro počutijo. Posebno skrb namenjamo zdravi prehrani, zračenju prostorov ingibanju ter igri otrok na svežem zraku.

Ob uvajanju novih, zdravih namazov v prehrano ugotavljamo, da jih otroci ne ma-

rajo, jih niti ne poskušajo. Eden izmed njih je čičerikin namaz s pečenim korenč-

kom.

Odločili smo se, da ga pripravimo skupaj z otroki in jih na ta način pritegnemo, da

ga vsaj poskusijo. In res je bilo tako. Otroci so ob pripravi namaza uživali, bili aktivni,

okušali in poimenovali so sestavine, ki smo jih potrebovali za pripravo namaza. Na

koncu pa z užitkom zagrizli v kruh, namazan s čičerikinim namazom, s katerim smo

se predstavili tudi na Celjskem sejmu (Altermed).

Selma Šalika, Vrtec Murska Sobota, enota Ringa raja

maj 2015 33

Mladi vrtnar

Kako navdušiti otroke

RECEPT: Čičerikin namaz s pečenim korenčkom• trije korenčki • 40 dag čičerike • 2 žlici olja • ščepec mlete kumine

• žlička sladke mlete paprike • sol • 3 stroke česna • žlička nasekljanega peteršilja


Vrt Rifnik na lokaciji Jakob pri Šentjurju 7b, Šentjur pri Celju odpira svoja vrata že od leta 1998. V vrtu so zbirke iglavcev, trajnic

in drevnine. Da v vrtu nisem pozabil na rastline , ki rastejo v senci in polsenci dokazujejo številne sorte host, ki se bohotijo kar v

400 različnih velikostih in barvah listov. Poleg tega lahko v vrtu občudujete številne druge

posebne in nenavadne rastline, ki so redke ne samo pri nas, temveč tudi v Evropi. V vrtu je

na ogled tudi največja zbirka slovenskih sort okrasnih rastlin tako trajnic kot tudi

drevnine.

Vrt v strmini družine Franc se ponaša z lepimi zbirkami drevnin in trajnic. Med

prijatelji rastlin je vrt znan, kot najbolj strm vrt v Sloveniji.

Vrt Hruševec Jožeta Zupanca leži skoraj v samem centru Šentjurja, v naselju

Hruševec. Tu lahko vidite alpske rastline, iglavce in vodne ter obvodne rastline.

Če iščete ideje za svoj vrt, kombinacije rastlin, boste dobili v omenjenih

vrtovih dovolj idej, ki jih lahko uresničite v svojem vrtu. Prav tako lahko na ta

dan dobite odgovore na vprašanja o rastlinah, njihovih problemih in vsem, kar

ste želeli vedeti o rastlinah, pa niste izvedeli drugje.

NA DNEVE ODPRTIH VRAT JE OGLED VRTOV BREZPLAČEN. Za več informacij o vrtu: www.rifnik.si, kjer boste našli tudi podatke

o rastlinah ali 03 5740 521, 068 137 040 ali e-naslov: [email protected].

Sončnica je enoletnica, ki zraste do tri

metre visoko. Sejemo jo od konca aprila

in v maju, na sonce ali v delno senco. Sa-

dike sončnice si lahko vzgojimo tudi v

šotnih lončkih in jih kasneje presajamo

na prosto. Na ta način vzgojene rastline

bodo višje, pa tudi cvetele bodo bolj

zgodaj. Ker je odporna na vročino in

sušo, je sončnica primerna tudi za son-

čne balkone in terase, kjer imamo na-

vadno nižje sorte. Pomemben čas, ko

sončnica ne sme trpeti pomanjkanja

vode, je približno 20 dni pred in po cve-

tenju. Sončnica cveti od julija do sep-

tembra z velikimi rumenimi cvetovi, s

črno sredino, obstajajo pa tudi različice

z rdečkastimi, bledorumenimi ali ru-

meno-oranžnimi cvetovi. Če želimo

seme shraniti, cvetove zaščitimo z

vrtno tkanino. Privežemo jo okrog cve-

tov, saj začno ptice zobati seme še pre-

den je suho. Ko sončnice odcvetijo,

cvetove porežemo in obesimo. Tako

bodo s svojimi semeni pticam v veselje

še dolgo v zimo.

Andreja Tomšič

Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

www.kalia.si

Zelenjavni vrt

34 www.klubgaia.si

Rada ima sonceVeliki cvetovi, obrnjeni k soncu, ponosno kažejo svojo lepoto in vabijo naš pogled. Danesskoraj ne najdemo vrta brez sončnice, prikrajšani pa niso niti tisti, ki vrta nimajo. Majhnesorte namreč čudovito uspevajo v velikih loncih in koritih.

UGODNO: od 7. do 19. majaSonœnica v lonœku, premera 13 cm

Art. 34421

Redna cena: 3,49 €

Akcijska cena: 2 ,49 €

DNEVI ODPRTIH VRAT ŠENTJURSKIH VRTOV13. in 14. junij 2015, od 8. do 18. ure


Nagradna igra

Dom brez mrgolazni

Zahrbtni tigrasti komarin ostali mrčes

Zanesli so jih predvsem z rabljenimi

pnevmatikami, v katerih je zastajala

voda z ličinkami, pa tudi z vodnimi rast-

linami. V Evropi je bil prvič zabeležen leta

1979. V Slovenijo naj bi se priselili iz so-

sednje Furlanije Julijske krajine leta

2005. Od tod so se s transportom odra-

slih osebkov v avtomobilih razširili v za-

hodno in jugozahodno Slovenijo.

Ličinke tigrastega komarja živijo v majh-

nih stoječih vodah, npr. v majhnih lužah,

pa tudi v različnih vdolbinah, kjer zastaja

voda (pnevmatike, žlebovi, posode in

sodi za vodo, vaze, …). Odrasli komarji

so v Evropi najštevilčnejši poleti v urba-

nih okoljih. Pri nas prezimijo na stopnji

jajčeca, ne pa kot odrasli osebki. Aktivni

so preko celega dneva, predvsem v ju-

tranjem in večernem mraku. Samci in sa-

mice se hranijo s cvetnim nektarjem,

samice pa tudi s krvjo različnih živali –

dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev. Nekaj

dni po hranjenju s krvjo samice začnejo

z odlaganjem jajc. Samica lahko živi več

kot 1 mesec in v tem času proizvede

okoli 1000 jajc, ki jih odloži nad vodno

gladino. Na suhem so lahko najmanj eno

leto, izležejo pa se nekaj dni potem, ko

jih zalije voda.

Ličinke živijo v vodi in se hranijo z bakte-

rijami, algami in drugimi drobnimi or-

ganizmi. Hitrost rasti ličink je odvisna od

temperature vode. V topli vodi dosežejo

odraslost v manj kot tednu dni.

Nevarni za zdravje Tigrasti komarji so nadležni zaradi pika-

nja. Poleg tega pa so tudi prenašalci pov-

zročiteljev bolezni med ljudmi, med

katerimi je virus chikungunye, vročice

denga, zahodnega Nila in virus LaCrosse.

Leta 2007 se je v Italiji več kot 300 ljudi

okužilo z virusom »chikungunya«, ki

povzroča boleče sklepe, visoko telesno

temperaturo in izpuščaje. Prenašalec bo-

lezni je bil prav tigrasti komar.

Učinkoviti ukrepiOdstranimo vse možnosti, kjer bi lahko

zastajala voda (žlebovi, zbiralniki vode,

plastične folije na vrtovih) ali pa jih po-

krijmo in tako preprečimo dostop odra-

slim komarjem. Na terasah odstranimo

vse podstavke za rože, kjer zastaja voda.

Komarje zatiramo z effect univerzalnim

insekticidom v aerosolu, ki z dodano

aromo citronele prijetno osveži vonj pro-

stora. Po 5 minutah pršenja v vse 4 kote

srednje velike sobe, smo 100% učinko-

viti, deluje podaljšano, tudi ob krajšem

zračenju prostora. Uporabljamo ga tudi

za zatiranje muh, mušic, moljev in pršic

ter plazečega mrčesa (mravlje, ščurki,

uši,…). Dodan repelent pa odganja

mrčes iz naše bližine.

Z effect univerzalnim insekticidom v raz-

pršilki zatiramo ves leteči in plazeči

mrčes v kleteh, shrambah, na terasah, v

kampih ter drugih odprtih in zaprtih

prostorih, kjer nas mrčes nadleguje. In-

sekticid s kontaktnim in podaljšanim de-

lovanjem tudi do 3 mesece zagotavlja

zanesljivo zaščito, varen je za uporabo

ter obstojen na svetlobi. Še gospodar-

neje pa je uporabiti koncentrat z emul-

zijo effect koncentrat - univerzalni

insekticid, ki ga mešamo z vodo, in sicer

80 ml/10 l vode na 100 m2, nato ga eno-

stavno škropimo po fasadi, oknih in vho-

dih.

Mira Arh

Majhna vrsta komarja, ki ne brenči, a piči tako neopazno, da jetežko verjeti, da je močna srbečica posledica njegovega pika. Teloje veliko do 1 cm, temno obarvano, z značilnimi belimi progami naokončinah in belo progo po sredini zgornje strani oprsja.

Vaøi podatki:

Ime in priimek: .......................................................................

Naslov, poøta in poøtna øtevilka: ......................................

...................................................................................................

Podpis: ....................................................................................

Med spodnjima sliœicama je 5 razlik.Poiøœite jih in obkroæite, dopiøite øe svojepodatke in nam reøitve do 25. maja poøljitena naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360Vrhnika. Izærebali bomo tri sreœneæe, kibodo prejeli Effect nagrado.

Uœinkovito nadmrœes!

Uœinkovito nadmarsiœes!


Navadni jetrnik

Slovenski naravni biseri

Ko so v zadnjih zimskih tednih bukovi inhrastovi gozdovi še prekriti z rjavimipreprogami odpadlega listja in posušenih trav,nas na prisojnih obronkih – poleg navadnihmalih zvončkov in trobentic - opominjajo naskorajšnji prihod pomladi tudi nežni modro-vijoličasti cvetovi navadnega jetrnika. Taprikupna cvetlica dodobra izkoristi kratek čas,preden se drevesne krošnje olistajo in jiodvzamejo svetlobo.Sredi marca smo njegovo kratkotrajno privlačnost (cveti le

približno teden dni, njegovo cvetenje pa se zaključi sredi

aprila) občudovali na južnem pobočju Nanosa, na Žingarci, ki

leži okrog sedemsto metrov nad morjem. Opazujoč njegova

rastišča, je bilo očitno, da mu razen sončne toplote posebej

prijajo rodovitna, humusna, rahla tla, pri čemer sodi med naj-

bolj zanesljive pokazatelje apnenčaste prsti. Pet do petnajst

centimetrov visoka zelnata trajnica raste posamič pa tudi v

večjih in manjših skupinah, tako da lahko v družbi z navad-

nimi malimi zvončki in trobenticami naletimo na slikovita

belo-rumeno-modra pregrinjala, s katerimi je prekrita prebu-

Cvetovi poženejo

pred listi.

www.klubgaia.si36

jajoča se narava. Pri tem so za navadni jetrnik značilni zelo ra-

zlični odtenki barve njegovih cvetnih listov od skoraj bele,

svetlo modre, modre, temno modre do vijoličaste.

Usnjati pritlični listi ostanejo zeleni tudipozimiKakor navaja ugledni slovenski botanik dr. Jože Bavcon, je na-

vadni jetrnik (Hepatica nobilis) precej podoben vetrnicam,

zato so ga nekoč celo uvrščali v skupen rod. Njegove glavne

značilnosti pa opiše takole: »Rastlina ima v zemlji kratko ko-

reniko, ki je velikokrat povsem na površju in se učvršča z dokaj

gostim šopom korenin. Iz nje lahko izrašča več navideznih

rozet s številnimi trikrpimi listi in še številnejšimi cvetovi. Ti

imajo šest do deset cvetnih lističev, ki so lahko različno veliki.

Pod njimi so trije čašni listi, ki so bolj ali manj dlakavi. V cvetu

se gnete veliko prašnikov in številne srebrno dlakave plod-

nice. Po oprašitvi in oploditvi se na cvetišču razvije mnogo

enosemenskih oreškov s kratkim kljunom, ki jih po dozoritvi

mravlje raznašajo naokoli.«

Usnjati pritlični listi večinoma ostanejo zeleni tudi pozimi in

propadejo šele po odcvetenju, ko jih, potem ko so cvetovi že

pognali, nadomestijo novi, svetlozeleni puhasti in nežni listki.

Dostikrat je rastlina ob cvetenju čisto brez lanskih listov, kar

je posledica bodisi dolge in ostre zime bodisi požrešnosti žu-

želk, ki jih že jeseni nagrizejo. Ponoči ter v oblačnih in megle-

nih dneh se cvetovi zaprejo in počakajo na prve sončne žarke.

Jetrnik je rod, ki obsega deset vrst, od katerih v Sloveniji raste

samo ena vrsta, ki je povsod zelo razširjena razen v vzhodnem

delu države, kjer je redkejša. Njeno latinsko ime izvira iz grške

besede ‘hepar’ (= jetra), ki naj bi ga dobila zaradi oblike njenih

listov. Hkrati pa so navadni jetrnik že v srednjem veku upora-

bljali predvsem pri obolenjih jeter in žolča, vendar pri tem

pride v poštev le posušena zel, saj je sveža strupena.

Boris Dolničar

Cvetovi imajo 6 do

10 cvetnih lističev

in številne prašnike.


Klubske strani

37maj 2015

SIROVA RULADA S PEHTRANOMSestavine:

• 1 skodelica indijskih oreščkov, 1 skodelica dateljnov

• kokosova moka (200 g)

• 200 g sira za namaz (Tamar, Philadelphia…)

• nariban parmezan

• 2 žlici narezanega pehtrana

Postopek: Oreščke in dateljne namočimo čez noč in zmeljemo. Damo

na papir za peko, ki ga posujemo na debelo s kokosovo moko. Z

nožem razmažemo

razmešan sir na veli-

kost 30 X 25 cm, ki mu

dodamo parmezan.

Obilno potresemo z

narezanim pehtra-

nom in s pomočjo pa-

pirja zavijemo kot

rulado. Pred rezanjem

naj v hladilniku po-

čiva vsaj čez noč.

KOPRIVNA JUHASestavine:

• velika pest kopriv

• 3 krompirji

• 1 vložena hruška

• sol

• muškatni oreh

Postopek: Krompir olu-

pimo, narežemo in damo

kuhat v slano vodo. Malo

pred koncem kuhanja do-

damo koprivne listke in

samo prevremo ter od-

stranimo z ognja. Dodamo odcejeno hruško iz kom-

pota in vse skupaj s paličnim mešalnikom pasiramo

ter potresemo z muškatnim orehom.

SONCE NA KROŽNIKUSestavine za POLPETE:

• 1 kg cvetače • 0,5 l vode • 10 dag koruznega zdroba

• 2 jajci • moka po potrebi

Postopek: Cvetačo v slani vodi samo prevremo, temeljito odcedimo

in na grobo zmiksamo , da še ostanejo drobni koščki. Iz koruznega

zdroba in vode skuhamo gostejšo polento in jo vmešamo med zre-

zljano cvetačo. Ko se malo ohladi, vmešamo še jajci in toliko moke,

da zmes postane čvrsta. Segrejemo olje in vanj z žlico dajemo

kupčke, ki jih takoj malo sploščimo in zlato rjavo zapečemo. Odcejat

jih damo na papirnato brisačo.

Sestavine za MASLENOZELIŠČNI KROMPIR:

• 0,75 kg batate ali navadnega krompirja

• 4 žlice masla • 2 žlici zelišč (timijan, peteršilj, žajbelj, origano)

Postopek: Batate olupimo in kuhamo 10 -12 minut. Maslo samo

malo segrejemo in

dodamo nasekljana

zelišča, premešamo

in dodamo kuhane in

odcejene batate.

Ponev obračamo in

stresamo, da se ze-

lišča enakomerno raz-

poredijo po batati.

JAGODE S ČOKOLADOSestavine za 2 kozarca:

• 1 zelo zrela banana

• 250 g maskarponeja (ali skute)

• 400 g jagod z domačega vrta

• rebro temne čokolade

• jagodna meta

Postopek: Najprej z nožem nastrgamo čokolado na

mrvice. Banano s paličnim mešalnikom pasiramo in z

vilicami nežno primešamo maskarpone. Tudi polovico

jagod pasiramo, ostale pa narežemo na manjše kocke.

V kozarec izmenoma nalagamo kremo iz banan in

mascarponeja, ki jo posujemo s čokolado , na to damo

jagode. To ponovimo večkrat, zaključimo pa z jago-

dami. Po želji okrasimo z jagodno meto in posujemo

s pravim kakavom. V tej »sladici« jagode niso sladkane,

z omenjeno kremo pa so zares okusne in lahko obču-

timo pravi okus jagod.

članica Kluba Gaia

Anka Alt

Gaini spomladanski recepti


Koledar del

38 www.klubgaia.si

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

5, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

Zelenjavni vrtMaj je čas za sajenje sadik plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec) v vrt. Tla

pognojimo z bio plantella nutrivitom za paradižnik in druge plodovke. 1kg ga

zadostuje za 3 m2.

Za večje površine plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec) 2 tedna pred sajenjem

sadik pognojimo z organskim gnojilom plantella organik K, saj je kalij (K) zelo

pomemben za zdrave in sočne plodove. Ker potrebujejo veliko hranil, je

primerno gnojenje 2 kg na 10 m2.

Rastline pri presajanju v vrt zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim

kompleksom bio plantella vita, v koncentraciji 20-30 ml v 2-5 l za zmanjšanje

šoka pri presajanju in boljšo ukoreninjenost.

Začnemo lahko z dognojevanjem: graha, fižola, zelja, cvetače, pri čemer

uporabimo enkrat tedensko organsko tekoče gnojilo bio plantella vrt.

Jagode prvič dognojujemo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za

jagode in jagodičevje. Kot klasično gnojilo lahko uporabimo plantella specialno

gnojilo za jagode. Za več plodov in cvetov gnojimo na 14 dni, in sicer v

večernem času. Pognojimo, dobro zalijemo, da ga zemlja takoj vsrka. Za večje

nasade jagod uporabimo organsko gnojilo v peletah plantella organik, ki ga 7,5

kg zadostuje za 20 m2.

Zdaj so pogost vrtni škodljivec polži, ki jih učinkovito zatremo z vabo za polže

plantella arion +.

Okoli loncev z vrtninami in rožami naredimo pas z bio plantella gelom proti

polžem in jih tako zaščitimo, saj polži ne morejo preko gela do rastlin.

Uši se že redno pojavljajo v vrtu, a se jih učinkovito znebimo z naravnim

pripravkom bio plantella flora kenyatox verde, ki vsebuje naravni insekticid

piretrin iz dalmatinskega bolhača.

Pršice so tudi pogost škodljivec, ki

ga opazimo na spodnji strani lista.

Uporabimo bio plantella aktiv, s

katerim jih kontaktno uničimo.

Proti ušem, tripsom, resarjem

uporabimo pripravek bio plantella

thymi, ki uniči te mehkokožne

škodljivce in deluje odvračalno.

SadovnjakNa drevesa namestimo bio plantella rumene lepljive plošče, na katere lovimo

škodljivce v sadovnjaku, kot sta jabolčni zavijač in češnjeva muha.

Proti zelenim in rjavim ušem, ki so na mladih poganjkih jablan, hrušk, sliv in

drugih, ukrepamo kontaktno s pripravkom bio plantella flora kenyatox verde, ki

vsebuje naravni insekticid piretrin. Na naraven način krepimo rastline s

sredstvom bio plantella natur-f , s čimer zmanjšamo možnost okužbe s plesnimi.

Na debla dreves in na oporne kole okoli dreves namestimo bio plantella lepljivi

trak, ki bo preprečil gosenicam, pedicem, mravljam in ostalim škodljivcem, da bi

se povzpeli v drevesno krošnjo.

Proti škrlupu uporabljamo pripravek vivera score, ki deluje preventivno in

kurativno. Uporabimo koncentracijo 1,5 ml na 10 l oziroma 3 ml na 100 m2 za

kurativno škropljenje.

Sredstvo bio plantella aktiv uporabimo proti pršicam , deluje kontaktno, in sicer

odlično proti ušem.

15161718

�

2021222324

�

262728293031

�

123

�

56789

1011

�

131415

MajP

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

JunijP

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

od 16.00

do 8.00od 9.00 od 14.00 od 15.00

do 15.00 od 16.00

do 13.00

do 12.00 od 13.00

do 10.00 od 11.00

do 13.00

do 16.00 od 17.00

do 11.00 od 12.00

do 18.00

od 19.00

do 15.00 od 16.00

do 8.00 od 9.00

od 8.00

16h


Vrtna trataV maju je zadnji čas za dosejevanje trate, kjer je najbolje

uporabiti seme plantella contessa, saj ima obloženo

seme, ki dobro vzklije, ptiči ga ne jedo in veter ga ne

odnese. 30 m2 površine dosejemo z 1 kg semena.

Drugo gnojenje trate opravimo s klasičnim gnojilom

plantella specialno gnojilo za

vse vrste trav, ki ga

potrebujemo 1 kg za 33 m2.

Za večje površine je na voljo

pakiranje 3 kg za 100 m2,

5 kg za 150 m2 ali 20 kg

za 660 m2.

Sobne rastlineČe še niste presadili cvetočih sobnih rastlin, jih

presadite v kakovostno in dobro odcedno zemljo

plantella specialna zemlja za okrasne rastline.

Za zatiranje listnih uši in pršic na rastlinah

uporabimo naravni insekticid bio plantella aktiv.

Enostavno gnojenje cvetočih rastlin omogoča

gnojilo v obliki šumečih tablet, ki se stopi v vodi,

plantella tabs za cvetoče rastline. 1 tableta

zadostuje za 1 l raztopine, s katero gnojimo enkrat

tedensko, posebej v času cvetenja.

Pri zelenih sobnih rastlinah pa uporabimo plantella

tabs gnojilo za zelene rastline. Pri klasičnih tekočih

gnojilih sta na voljo plantella cvet za cvetoče rastline

in plantella list za listnate rastline.

Za lepe, čiste liste na rastlinah z gladko površino

uporabimo bio plantella balzam za liste. Prej jih z

vlažno krpo lepo očistimo, nato pa poškropimo.

Okrasni vrtVrtnice dognojimo s plantella specialnim gnojilom za

vrtnice pred poletjem in v začetku velikih vročin. Za 20

m2 potrebujemo 1 kg gnojila, ki ima vrhunsko kristalno

sestavo in je hitro topen v vodi.

Vrtnice so zelo hitro napadene s plesnimi, zato jih

enkrat tedensko škropimo z naravnim sredstvom bio

plantella natur – f, ki vsebuje izvlečke njivske preslice.

Tako okrepimo rastline in jih naredimo bolj odporne.

Poletne čebulnice (dalije, lilije, gladijole) potrebujejo

dobro odcedno zemljo, zato jih sadimo v plantella

specialno zemljo za okrasne rastline.

Kisloljubne okrasne rastline (rododendron, azaleja,

hortenzija,…) in sadne rastline (ameriška borovnica,

brusnica) pred vročim poletjem pognojimo s plantella

specialnim gnojilom za rododendrone, ki imajo posebno

kristalno sestavo in se hitro topijo v vodi.

Okrasne grede, grme okrasimo z lubjem plantella

dekorativno borovo lubje ali s sekanci, pri katerih izbiramo

med plantella rdečimi ali lešnikovo rjavimi lesnimi sekanci.

Tako naredimo zelo učinkovito in lepo zastirko.

�

Okenske in balkonske rastlineSurfinije in petunije presajamo in sadimo v kakovostno

zemljo plantella specialno zemljo za surfinije, saj jim tako

zagotovimo odcedno zemljo iz najkakovostnejših šot.

Balkonske rastline, kot so pelargonije, sadimo v

odcedno petkomponentno zemljo plantella balkonia z

edinstveno sestavo in aktivatorji cvetenja. Prav tako

hranila zagotavljajo začetno rast in razvoj rastlin.

Za dobro ukoreninjanje in zmanjšanje šoka ob

presajanju rož in ostalih rastlin uporabimo 1x tedensko

vitaminski kompleks bio plantella vita.

Če na balkonskih rastlinah opazimo uši ali tripse,

uporabimo insekticid na osnovi naravnega piretrina bio

plantella flora kenyatox verde.

Postavimo bio plantella rumene lepljive ploščice, kamor

se ujamejo ščitkar in ostali škodljivci na balkonskih rožah.

Cvetoče rože na balkonih potrebujejo veliko hranil za

bujno cvetenje, zato jih redno dognojujemo s

tekočim gnojilom plantella cvet, ki vsebuje

vsa mikro in makro hranila ter pomembne

aktivatorje cvetenja za veliko cvetov.

Za preprečevanje koreninske gnilobe

uporabimo fungicid, vivera proplant.

Za enostavno dognojevanje

balkonskih rastlin uporabimo gnojilo

v obliki šumečih tablet

plantella tabs za balkonsko cvetje.

TrtaProti peronospori vinske trte uporabimo pripravek

vivera ridomil, s katerim škropimo vsaj dvakrat v

razmaku 10 – 14 dni v suhem vremenu, v primeru

veliko dežja pa škropljenje ponovimo čez 1 teden.

Uporabimo koncentracijo 25 g na 10 l vode.

Proti oidiju, črni pegavosti, rdečemu listnemu ožigu

škropimo s pripravkom vivera quadris, kar opravimo

sredi maja, ko so mladike dolge okoli 10 cm.

Koncentracija je 10 ml na 10 l vode.

39maj 2015



Documents

Posadimo vrtnice brez trnov Vse o škodljivcih in boleznih ... · maj 2015 5 Gaia maj 2015.qxp 5/8/15 9:05 AM Page 5. Okrasni vrt 6 Volčji Potok imamo izkušnje s takšnimi sortami