UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSLOVNI NAČRT PODJETJA PETACODE D.O.O.

Ljubljana, december 2006 JAKA PETAČ

IZJAVA

Študent JAKA PETAČ izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisala pod mentorstvom DR. PATRICIE KOTNIK, in dovolim objavo

diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne____________ Podpis: ____________________

KAZALO 1. UVOD.......................................................................................................................................1 2. POVZETEK..............................................................................................................................1

2.1. Kratek opis podjetja ........................................................................................................1 2.2. Priložnost in strategija.....................................................................................................2 2.3. Ciljni trg ..........................................................................................................................2 2.4. Konkurenčne prednosti ...................................................................................................2 2.5. Ekonomika, dobičkonosnost in možnost žetve ...............................................................3 2.6. Vodstvena skupina in kadri .............................................................................................3

3. BIOMETRIJA IN NJENA UPORABA ...................................................................................3 3.1. Definicija biometrije .......................................................................................................3 3.2. Kako biometrija deluje ....................................................................................................4 3.3. Vrste biometrije...............................................................................................................4 3.4. Prednosti in uporaba biometrije ......................................................................................5

4. PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE...................................6 4.1. Panoga dejavnosti............................................................................................................6 4.2. Podjetje............................................................................................................................7 4.3. Proizvodi in storitve ........................................................................................................8 4.4. Poslanstvo in vizija podjetja............................................................................................9 4.5. Strategija vstopa in rasti ..................................................................................................9

5. TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA...................................................................................10 5.1. Kupci .............................................................................................................................10

5.1.1 Skupine kupcev .........................................................................................................10 5.1.2 Analiza ankete ...........................................................................................................11 5.1.3 Predstavitev ugotovitev .............................................................................................14

5.2. Obseg trga in trendi .......................................................................................................15 5.3. Konkurenca ...................................................................................................................16 5.4. Sprotno ocenjevanje trga...............................................................................................19

6. EKONOMIKA POSLOVANJA.............................................................................................19 6.1. Kosmati dobiček in dobiček iz poslovanja....................................................................19 6.2. Analiza donosnosti ........................................................................................................20 6.3. Fiksni, variabilni in polvariabilni stroški ......................................................................22

7. NAČRT TRŽENJA ................................................................................................................23 7.1. Celotna trženjska strategija ...........................................................................................23 7.2. Cenovna strategija in prodajna politika.........................................................................24 7.3. Tržno komuniciranje .....................................................................................................26 7.4. Prodajne poti .................................................................................................................28

8. NAČRT, DIZAJN IN RAZVOJ .............................................................................................28 8.1. Status razvoja in prihodnje naloge ................................................................................28 8.2. Izboljšave proizvoda in novi proizvodi .........................................................................29 8.3. Sredstva namenjena razvoju..........................................................................................29

8.4. Industrijska lastnina ...................................................................................................... 29 9. PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT ........................................................................... 29

9.1. Geografska lokacija....................................................................................................... 29 9.2. Poslovni prostori ........................................................................................................... 30 9.3. Operativni ciklus ........................................................................................................... 31 9.4. Pravne zahteve, dovoljenja in vprašanja okolja ............................................................ 31

10. VODSTVENA SKUPINA IN KADRI .................................................................................. 32 10.1. Organizacijska struktura ............................................................................................... 32 10.2. Vodstveno osebje .......................................................................................................... 33 10.3. Profesionalni svetovalci in storitve ............................................................................... 34 10.4. Politika zaposlovanja in nagrajevanja v podjetju.......................................................... 34

11. SPLOŠNI TERMINSKI PLAN.............................................................................................. 35 11.1. Ključne aktivnosti v prvem poslovnem letu ................................................................. 35 11.2. Terminski načrt ............................................................................................................. 35

12. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI............................................................................. 36 12.1. Makro raven .................................................................................................................. 36 12.2. Raven podjetja............................................................................................................... 37 12.3. Simulacije...................................................................................................................... 38

13. FINANČNI NAČRT .............................................................................................................. 39 13.1. Predračun poslovnega izida .......................................................................................... 39 13.2. Predračun bilance stanja................................................................................................ 40 13.3. Predračun izkaza finančnih tokov................................................................................. 41 13.4. Davčni status ................................................................................................................. 41 13.5. Kontrola stroškov.......................................................................................................... 41

14. PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE Z VIRI ..................................................................... 42 14.1. Zaželeno financiranje.................................................................................................... 42 14.2. Pridobivanje virov financiranja..................................................................................... 42 14.3. Upravljanje z obratnim kapitalom podjetja................................................................... 42

15. SKLEP.................................................................................................................................... 43 LITERATURA ............................................................................................................................. 44 VIRI .............................................................................................................................................. 44 PRILOGE..........................................................................................................................................

1. UVOD Razlog za tovrstno temo diplomske naloge je v tem, da sem še kot študent delal v različnih podjetjih, v katerih sem se seznanil s problemom nadzora zaposlenih. Večina podjetij zato uporablja kartični sistem za kontrolo pristopa svojih zaposlenih, ki pa prav tako ni zanesljiv. Tako sem vse bolj premišljeval, na kakšen način bi lahko izboljšal ta nadzor. In ker veliko brskam po spletu, sem prišel v stik s proizvajalcem tovrstne opreme na prstni odtis. Poleg kontrole pristopa pa sem zasledil še nekatere druge izdelke s tovrstno tehnologijo. Ko sem bil seznanjen s prednostmi izdelkov na prstni odtis, sem takoj videl priložnost uvedbe teh izdelkov na slovenskem trgu. Pred začetkom vsakega novega posla pa je smiselno narediti poslovni načrt, ki je bil idealna priložnost zame, saj sem ravno zaključeval študij. S tem poslovnim načrtom sem raziskal in prikazal možnosti uvedbe izdelkov na prstni odtis na slovenski trg. Poslovni načrt je bil napisan z namenom, da se preveri zanimanje za izdelke in finančne posledice projekta. Zaenkrat so s tem področjem povezana pravna vprašanja, ki prodajo teh izdelkov močno ovirajo. Poslovni načrt je bil napisan, kot da tega problema ni, vendar se ga zavedamo. Obstaja možnost spremembe zakonodaje. Ko se to zgodi, je zaradi konkurence zelo pomembno, da bo podjetje čimprej vstopilo na trg, kar naj bi ta poslovni načrt omogočil. Struktura poglavij poslovnega načrta je taka, kot se uporablja pri podjetniških predmetih na Ekonomski fakulteti (Vahčič et al., 2002). Ker gre za novejšo temo, pa sem pred samim poslovnim načrtom napisal nekaj več o sami biometriji. Finančne projekcije in simulacije so narejene s pomočjo programskega modela, ki ga ponuja dr. Vahčič v okviru svojih predavanj.

2. POVZETEK

2.1. Kratek opis podjetja Podjetje Petacode d.o.o. bo ustanovljeno v mesecu januarju leta 2007, kot družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelj družbe bo ena oseba, ki bo prispevala začetni kapital. Večino tega predstavlja denarni vložek v višini 4.700.000 SIT, ostalo pa osebni računalnik, potreben za poslovanje. Sedež podjetja je v okolici Kranja, v urejenih pisarniških prostorih podjetja Finančnik – Petač k.d. Golnik. S poslovanjem bomo začeli v mesecu januarju, ko načrtujemo prvo naročilo predstavitvenih izdelkov, prvo prodajo pa nameravamo realizirati po izvedenih začetnih trženjskih aktivnostih, v mesecu aprilu. Podjetje se bo ukvarjalo s prodajo izdelkov na prstni odtis, v prvih petih letih poslovanja bodo to varnostni sefi, ključavnice in sistemi za kontrolo pristopa.

1

2.2. Priložnost in strategija Priložnost vidimo v tehnologiji, ki je na našem trgu prisotna v zelo majhnem obsegu in je tako slovenski javnosti večinoma še nepoznana. Prav zaradi tega podjetja in posamezniki niso seznanjeni s prednostmi, ki jih taki izdelki ponujajo v primerjavi s podobnimi izdelki drugačne tehnologije. Večinoma se podjetja, ki ponujajo nekatere izdelke biometrične tehnologije, ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi in niso osredotočena samo na te izdelke. Naše podjetje pa bo ponujalo izključno biometrične izdelke, spremljali bomo tehnološki napredek in podjetjem ter posameznikom ustrezno svetovali. Z ustrezno izbranimi pogodbenimi podjetji jim bomo zagotovili popolno in kvalitetno storitev. Podobni proizvodi na trgu že obstajajo in tako predstavljajo možnost nadomestka naših izdelkov. Zato naša strategija ne bo temeljila na visokih cenah, poleg tega pa so izdelki na prstni odtis slovenskemu trgu še dokaj neznani. Odločili smo se za strategijo, ki bo temeljila predvsem na predstavitvi prednosti biometričnih izdelkov pred že uveljavljenimi izdelki na slovenskem trgu. Gradili bomo na zavedanju kupcev, da taki izdelki na trgu obstajajo, predstavili njihove značilnosti in jim sporočali, da za podobno ceno lahko dobijo tehnološko bolj izpopolnjen izdelek.

2.3. Ciljni trg Naš glavni ciljni trg so slovenska podjetja. Ker bomo ponujali tri različne skupine izdelkov, lahko naše ciljne kupce razdelimo v tri skupine. Največjo skupino predstavljajo podjetja, ki imajo več kot 10 zaposlencev in željo po nadzoru le teh. Velikokrat prihaja do zlorab kartic pri kontroli pristopa, z biometričnim sistemom je to praktično nemogoče. Druga skupina kupcev so manjša podjetja in bogati posamezniki, ki želijo preprečiti vstop nezaželenim osebam v določen prostor. Zaradi relativno visoke cene izdelka smo se pri posameznikih osredotočili predvsem na premožnejši sloj prebivalstva. Tretjo skupino kupcev pa predstavljajo hoteli, ki svojim gostom v hotelskih sobah nudijo sefe, v katere lahko za čas bivanja shranijo stvari, ki imajo zanje vrednost.

2.4. Konkurenčne prednosti Glavna konkurenčna prednost našega podjetja so izdelki, ki jih bomo ponujali. Ti izdelki temeljijo na biometrični tehnologiji, ki je v Sloveniji zastopana v majhnem obsegu in tako bomo eno izmed prvih podjetij, ki bomo take izdelke ponujali slovenskem trgu. Naslednja prednost je osredotočenje na samo to dejavnost, kar nam omogoča, da poleg samih izdelkov podjetjem nudimo tudi kvalitetno svetovanje in ažurne informacije na področju biometrične tehnologije. Konkurenčnih prednosti naših izdelkov pred že uveljavljenimi izdelki na trgu je več. Najpomembnejša za podjetja so manjši stroški uporabe, saj je pri sorodnih kartičnih sistemih poleg sistema samega potrebno izdelati tudi kartice, ki predstavljajo določen strošek in so lahko ponarejene in zlorabljene. To pri biometričnih sistemih ni mogoče in je s tem povečana tudi

2

sama varnost. Prsta tudi ne moreš pozabiti ali zgubiti, kot se ti lahko zgodi v primeru kartice ali ključa.

2.5. Ekonomika, dobičkonosnost in možnost žetve Glede na novonastalo podjetje in novosti teh izdelkov na trgu na začetku poslovanja ne pričakujemo visokih donosov. Velik izdatek bo v prvi četrtini leta 2007 predstavljalo trženje samih izdelkov. V naslednji četrtini leta, ko bodo kupci obveščeni o naših izdelkih, pričakujemo prvo prodajo, ki se bo proti koncu leta 2007 povečevala. V prvem letu poslovanja tako ne pričakujemo dobička, le pokritje vseh stroškov. Točko preloma, torej točko, ko bomo začeli ustvarjati dobiček, pričakujemo v prvem tromesečju leta 2008. V obdobju petih let, za katerega je ta poslovni načrt narejen, pričakujemo realno rast prodaje v višini vsaj 10 % letno. Oceno rasti prodaje smo naredili na podlagi konkurenčnih podjetij, ki so podobno rast dosegala od leta 2001 do 2005. Dobiček v velikosti 4 mio SIT bomo dosegli v drugem poslovnem letu in se bo z leti povečeval. V petem letu poslovanja bo znašal približno 5 mio SIT.

2.6. Vodstvena skupina in kadri V prvem letu poslovanja bo zaposlen samo ustanovitelj podjetja in bo tako odgovoren za poslovanje podjetja kot celote. Razlog v tem so razpoložljiva sredstva in obseg dela, ki ga lahko opravlja ena oseba. V začetku leta 2008 pa zaradi povečanega povpraševanja načrtujemo zaposlitev komercialista, ki bo zadolžen za pospeševanje prodaje. Prav tako to načrtujemo na začetku tretjega leta poslovanja. Zaposlene bomo izbirali na podlagi razpisa, pogoj bo izkušnje v prodaji in pa minimalno visokošolska izobrazba. Plačilo bo sestavljeno iz fiksnega in stimulativnega dela. Pogodbeno bomo najeli tudi zunanje sodelavce, ki bodo opravljali inštalacijska in montažna dela. Vodenje poslovnih knjig in davčno svetovanje bomo zaupali računovodskem servisu.

3. BIOMETRIJA IN NJENA UPORABA

3.1. Definicija biometrije Biometrija je proces zbiranja, proučevanja in shranjevanja podatkov o posameznikovih fizičnih lastnostih z namenom identifikacije in avtentikacije. Ta definicija vsebuje nekatere pomembne lastnosti, ki se nanašajo na njeno uporabo. Prva taka je edinstvenost, s katero je nek predmet eden in edini. Se pravi, da mu ni enakega in se razlikuje od drugih. Naslednja lastnost je merljivost, ki je pomembna za zanesljivost identifikacije. Ta je dosežena, če je predmet relativno statičen in mu je mogoče določiti količino. Dandanes je identiteta potrjena z nečim, kar oseba ima ali z nečim, kar oseba ve (vozniško dovoljenje, PIN koda bančnih kartic). Biometrija pa vključuje nekaj, kar oseba je ali dela. In tukaj pridemo do naslednje lastnosti, ki je karakteristika.

3

Delimo jo na psihološki (prstni odtisi, zvočni signal, vzorec oči,…) in na vedenjski del (način, kako napišejo svoje ime ali tipkajo na tipkovnici). Avtomatizem pomeni, da se morajo stvari odvijati brez človekove pomoči. In če hočemo da proces označimo za biometrijo, mora prepoznati človeške karakteristike hitro in brez večje človeške pomoči. Naslednja pomembna lastnost je prepoznava. To pomeni izbrati nekoga iz množice podatkov. Oseba mora biti v neki bazi podatkov, da jo tehnologija lahko prepozna. Temu rečemo »one-to-many« ujemanje in odgovarja na vprašanje kdo je ta oseba. Kontrola ali potrditev pravilnosti skuša vzpostaviti resnico ali pravilnost. Tukaj računalniški sistem primerja podatke, ki jih oseba vnese, s podatki, ki so shranjeni v računalniku. Temu rečemo »one-to-one« ujemanje in odgovarja na vprašanje ali je ta oseba res tista, za katero se predstavlja. Zadnja pomembna lastnost je identiteta, s katero je neka oseba specifična, edinstvena. Pomembno je tudi razlikovanje med identiteto in identifikacijo, kjer slednja pomeni povezavo specifičnih lastnosti z individualno osebo.

3.2. Kako biometrija deluje Sistem, ki uporablja biometrijo, deluje v treh korakih. Prvi korak je postopek zbiranja podatkov. Vsak sistem ima neke vrste zbiralni mehanizem. Največkrat je to senzor, kamor položimo prst ali dlan, kamera, ki zajame sliko obraza ali nenazadnje program, ki spremlja hitrost in ritem našega tipkanja. Naslednji korak je izvleček podatkov. Izdelki za komercialno uporabo ponavadi ne uporabljajo vseh podatkov, ki jih vnesemo, kot to velja za vojsko, policijo in druge pravnomočne organe. Zato so v spomin spravljeni le določeni znaki (npr. določene mere prstnega odtisa ali točke pritiska pri podpisu). Kateri znaki so spravljeni, je odvisno tako od tipa biometrije, kot tudi od sistema, ki podatke shranjuje. Ta izvleček podatkov se pretvori v matematično kodo, ki je shranjena kot vzorec v celotnem sistemu. Konfiguracija sistema pa potem določa kaj, kako in kje bo določena informacija shranjena. Zadnji korak je primerjava in ujemanje. V sistemu so že shranjene informacije o določeni osebi in vedno, ko skušamo priti do njih, sistem primerja naše podatke z že znanimi. V primeru ujemanja podatkov imamo dostop do sistema.

3.3. Vrste biometrije Kot prvi tip biometrije naj omenim oči. Tu prepoznavamo šarenico, barvni obroč ki obdaja zenico, in očesno mrežnico, sloj krvnih žilic na zadnji strani očesa. Za šarenico je značilno, da niti levi in desni vzorec istega človeka ni enak, kaj šele, da bi bil enak med ljudmi. Deluje pa tako, da kamera zajame oko in signal spremeni v digitalno obliko. Zanimivo je, da niti kontaktne leče ne motijo tega postopka. Očesna mrežnica pa tvori značilen vzorec, ki prične razpadati kmalu po smrti. Pri postopku prepoznave mora oseba gledati v določeno točko, sproži se bliskavica in tako prepozna sloj krvnih žilic na zadnjem delu očesa. Slabost te oblike je ravno ta svetloba, ki se pojavi pri postopku, zaradi katere se ljudje pogosto pritožujejo. Uporabljena je pri visokih stopnjah varnosti, kjer je varnost na prvem mestu in mnenja ljudi niso tako pomembna.

4

Pri obrazu prav tako ločimo dva tipa prepoznave. Najbolj pogosti način uporablja video, medtem ko drugi način uporablja termično obdelavo. Pri prvem načinu te zajame kamera, ki si zapomni nekaj točk na obrazu (npr. položaj oči, ust in nosnice). Take prepoznave ne zmoti niti mimika obraza, očala, klobuk ali brada. Pri termični obdelavi tvoj obraz zajame infrardeča kamera, kjer se prepoznava izvrši na podlagi cepitve krvnih žilic v obrazu. Prednost te vrste prepoznave je v tem, da je lahko izvršena brez uporabe rok, kjer enostavno gledamo v nek ekran. Oseba tako ne ve, kdaj se njen obraz analizira. Največkrat je ta način uporabljen v igralnicah in na letališčih. Tehnologija prstih odtisov se je najprej uporabljala v vojski in policiji. Vse bolj pa se razširja tudi na komercialna tržišča. Tako je na trgu več različnih izdelkov te vrste prepoznave. Nekatera analizirajo jasna znamenja na prstu, druga pore na prstu, spet tretja pa razliko med grebeni prsta. V praksi je ta vrsta priznana kot zelo zrel način preverjanja identitete in se zato tudi uporablja pri finančnih transakcijah, varovanju omrežja in kontroliranju gibanja posameznikov. V tej diplomski nalogi se bom osredotočil na to področje. Naslednja vrsta prepoznave je geometrija rok oz. dlani in prsta. Tehnologija uporablja tri dimenzionalno sliko dlani in izmeri ostrino, širino in dolžino prstov in členkov. Je ena izmed najbolj uporabljenih vrst biometrije v današnjem svetu. Prednost te vrste je velika prilagodljivost različnim uporabnikom in dolga življenjska doba, saj se dobro obnese tudi v zunanjih pogojih. Pod geometrijo spada tudi preverjanje podpisa. Tu se opazuje kot, pod katerim se drži pisalo, čas, ki je potreben za podpis, kakšen je bil pritisk na samo podlago in kolikokrat je bilo pisalo dvignjeno s papirja. Pri prepoznavi glasu se ugotavlja ritem, uglašenost in ton glasu. Je zelo enostaven za uporabo in za upravljanje niso potrebne večje izkušnje. Za kvaliteto delovanje sistema pa je pomemben tudi morebiten hrup v ozadju. Obstajajo še druge vrste, med katerimi bi kot zanimivost mogoče omenil obliko ušesa, vonj človeka in pa DNA, ki pa jo velikokrat ne smatrajo kot tehnologijo na podlagi biometrije.

3.4. Prednosti in uporaba biometrije Podjetja uporabljajo tovrstno tehnologijo, ker omogoča pozitivno identifikacijo osebe. Z njo se prepreči prevara in zloraba ter povečuje ugled do strank. Biometrija je idealna za posel, ki se odvija elektronsko, saj avtomatsko dokaže identiteto osebe in istočasno zagotavlja, da ni možna poosebitev. Biometrija se prav tako bori proti zlorabi kreditnih kartic, saj je veliko zlorab storjenih prav s plačili preko interneta. Velikokrat gre za ukradene kartice iz denarnic ali pa za slabo varovane spletne strani, kjer potekajo plačila. Z biometrijo smo v tem primeru zavarovani, saj ne rabimo nobene kartice, njene kode ali gesla za plačevanje preko spleta. Dovolj je že naš prst in senzor prstnih odtisov.

5

Vse večkrat se dogaja, da nam kdo ukrade identiteto. Dovolj je že naša osebna izkaznica, ki jo hitro izgubimo. S tem nas lahko oškoduje povsod, kjer moramo za določeno storitev ali blago predložiti osebno izkaznico. Tudi pri sami izgubi identifikacijskega predmeta nam ni treba opravljati vseh zapletenih postopkov ponovno, saj zapis na podlagi biometrije ostane v sistemu in ga moramo samo obnoviti. Tu biometrija nastopa kot varovalec identitete. Zelo pomembna prednost je povečana varnost. Ne samo na področju biometrije, ampak tudi na vseh drugih področjih, saj je uporaba biometrije spodbudila strokovnjake na drugih področjih, da so sledili čim večji varnosti. Lahko rečemo, da so bile tradicionalne metode varovanja izzvane. Kartice in ključi se lahko izgubijo, pozabijo, se ponaredijo. Podobno velja tudi za gesla in zato so te stvari preveč ranljive, da bi zagotavljale ustrezno varnost. Nasprotno lahko trdimo za izdelke, izdelane na tehnologiji biometrije, kjer se karakteristike povezujejo samo z individualnim posameznikom. Oseba, katere identiteto preverjamo, mora biti prisotna na samem kraju identifikacije in ni si ji treba zapomniti gesla ali nositi kakega drugega znaka prepoznave. Gledano z ekonomskega vidika je pomembno omeniti tudi sam prihranek pri stroških. Podjetje mora za zaposlene voditi evidenco prihodov in odhodov. Večino podjetij za to uporablja kartice, ki jo ima vsak zaposleni. Velikokrat se zgodi, da se te kartice izgubijo, kar vedno znova predstavlja strošek za podjetje. Prav tako se taka kartica velikokrat zlorabi (ko zaposleni sodelavcu preda svojo kartico, sam pa odide predčasno) in tako podjetje plačuje zaposlencu delovne ure, pa čeprav ni prisoten na delovnem mestu. S tehnologijo biometrije do teh stroškov ne more priti, saj je potrebna fizična prisotnost osebe.

4. PANOGA DEJAVNOSTI, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE

4.1. Panoga dejavnosti Podjetje Petacode bo imelo registrirano več dejavnosti. Prva bo dejavnost Drugo projektiranje in tehnično svetovanje (K74.204). Ker je večina naših izdelkov računalniško vodenih, bomo vzporedno registrirali še dejavnost K72.600, to je Druge računalniške storitve. Prav tako bomo podjetja oskrbovali z računalniškimi programi, ki so potrebni za delovanje teh sistemov, poleg teh pa jim bomo nudili tudi svetovanje, kar najdemo pod šifro K72.220 (Standardna klasifikacija dejavnosti, 2002). V nadaljevanju bom analiziral privlačnost panoge biometričnih izdelkov s Porterjevim modelom petih sil konkurenčnosti. 6

Tabela 1: Porterjev model petih sil konkurenčnosti

Porterjeva matrika Intenzivnost Vstopanje novih konkurentov v panogo majhna

Nevarnost zamenjave proizvodov/storitev velika Pogajalska moč kupcev srednja

Pogajalska moč dobaviteljev velika Tekmovalnost med obstoječimi konkurenti v panogi majhna

Vir: Lasten prikaz, 2006. Nova podjetja, ki vstopajo v panogo, prinašajo nove kapacitete. Željo po pridobitvi tržnega deleža in mnogokrat tudi relativno visoka sredstva. To skoraj vedno vodi k znižanju donosnosti kapitala podjetij v panogi. V našem primeru je vstopanje novih konkurentov majhno, saj obstajajo zakonske ovire za uporabo takih izdelkov na slovenskem trgu. To ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Tako na drugi strani najdemo veliko nadomestnih izdelkov, kamor spadajo predvsem mehanske ključavnice in sefi, ki so privlačnejši tudi v smislu cene. Kupci izrabljajo svojo potencialno moč za doseganje določenih ciljev. Ti se med seboj razlikujejo, vendar so najpogostejši znižanje cen ter povečanje kakovosti in dodatnih storitev. Pri zniževanju cen za tovrstne izdelke nimajo prav velike moči, saj ni veliko ponudnikov in se v primeru previsoke cene ne morejo obrniti za konkurenta. Lahko pa zahtevajo dodatne storitve, kot so inštalacija, namestitev, vzdrževanje in nadgradnja izdelkov. Prav tako kot kupci tudi dobavitelji izrabljajo svojo potencialno moč za doseganje določenih ciljev. Dobavitelji so močni, kadar lahko brez večjih posledic zase spreminjajo cene ali kakovost svojih proizvodov. Oboje ima velik vpliv na dobičkonosnost podjetij v panogi. Ker gre tu za nekaj dobaviteljev, ki so najmočnejši in najbolj inovativni, imajo veliko moč pri določanju vrednosti svojih proizvodov. Sama tekmovalnost med podjetji v panogi je majhna, saj kot sem že omenil, ni veliko podjetij, ki bi ponujalo te izdelke. Tudi panoga kot taka zaenkrat še ne beleži visoke stopnje rasti.

4.2. Podjetje Podjetje Petacode d.o.o. bo registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo z enim samim lastnikom. Ustanovljeno bo v mesecu januarju 2007 z začetnim kapitalom 4.850.000 SIT. S poslovanjem bo podjetje začelo še isti mesec. Osnovna dejavnost bo prodaja izdelkov na prstni odtis. Ker gre za izdelke, ki jih je treba vgrajevati, bomo v sodelovanju s pogodbenimi podjetji nudili tudi to. Sprva bo zaposlena le ena oseba. V drugem in tretjem letu pa nameravamo zaposliti dodatnega komercialista, ki bo skrbel za prodajo. Začasno nam bodo pomagali tudi študentje, ki bodo delali preko študentskega servisa. Sedež podjetja bo v Kranju, Pangršica 14, kjer imamo urejene pisarniške prostore. Prav tako je dovolj prostora za skladiščenje izdelkov. Podjetje bomo v nadaljnjih mesecih v primeru velikega povpraševanja preselili v Obrtno cono Šenčur pri Kranju. Investitor teh objektov je Protim Ržišnik & Perc, d.o.o.

7

Podjetje bo imelo pogodbene partnerje za montažo svojih artiklov. Za inštalacijo kontrole dostopa bo skrbelo elektroinštalacijsko podjetje, prav tako bomo najeli samostojnega podjetnika za montažo ključavnic na prstni odtis. Računovodski servis pa bo skrbel za vodenje poslovnih knjig in svetovanje.

4.3. Proizvodi in storitve Podjetje Petacode d.o.o. bo zastopnik za tuja podjetja v Republiki Sloveniji in se ne bo ukvarjalo s proizvodno dejavnostjo. Ciljni trg predstavljajo podjetja, ki imajo večje število zaposlenih ter hoteli. Seveda pa bodo naše izdelke lahko kupila tudi druga podjetja in posamezniki, ki bodo hoteli obvarovati svoje premoženje. Strankam bomo nudili tudi samo montažo in inštalacijo naših izdelkov. Zato bomo podpisali pogodbo o sodelovanju s podjetjem, ki se ukvarja z elektroinštalacijami, ki bo za nas opravljal tovrstna dela. Kasneje nameravamo za to usposobiti lastnega zaposlenca, ki mu bo pomagal študent. Glavne prodajne skupine izdelkov so:

• Ključavnice na prstni odtis, • Varnostni sefi na prstni odtis, • Kontrola pristopa na prstni odtis.

Na podlagi analize trga naš največji potencial predstavljajo sistemi za kontrolo pristopa na prstni odtis. Nekatera slovenska podjetja že ponujajo sisteme za identifikacijo pristopa, večinoma so to kartični sistemi. Prav tako več kot dve tretjini anketiranih podjetij tak sistem uporablja. Podjetje Petacode bo izdelke uvažalo iz držav Daljnega vzhoda. Imelo bo dva partnerja in sicer podjetje Anviz biometric technology Co.,Ltd iz Kitajske in podjetje Easyintech Co.,Ltd iz Južne Koreje. Ti dve podjetji sta tudi pokazali interes poslovanja s Slovenijo. Ključavnice na prstni odtis bomo kupovali od podjetja Easyintech. Prvi tip ključavnice je Rexecu 7100. Najpomembnejša prednost tega izdelka je odpiranje vrat s pomočjo lastne identitete. Za vstopanje v želen prostor ne rabite ključa, kartice ali kakega drugega predmeta. Ključ ali kartico lahko izgubimo ali ponaredimo. Pri prstnem odtisu je to skorajda nemogoče, saj ima vsak človek drugačen prstni odtis. Ključavnico lahko odklenemo s prstnim odtisom ali s kodo. Ima spomin za 99 uporabnikov. Ta ključavnica ima vgrajen optični senzor, ki zmanjšuje možnost napak identifikacije. Narejena je iz jekla in uporabna tako za desno kot tudi za levo odpirajoča se vrata. V primeru poskusa vloma se sproži alarm, ki je vgrajen v ohišju ključavnice. Prav tako se ta sproži v primeru požara, ko se vrata avtomatsko odklenejo. Ključavnico napajajo baterije in je uporabna za vrata debeline od 35 do 55 milimetrov. V kolikor se bo pokazalo večje zanimanje za ta izdelek, bomo ponudbo razširili še na druge ključavnice, ki jih ima v ponudbi zgoraj omenjeno podjetje.

8

Varnostne sefe bomo kupovali od podjetja Anviz. Ti sefi imajo vgrajen optični senzor in pa LCD zaslon. Sef ima prostora za deset prstnih odtisov, lahko pa ga odpremo tudi s kodo. V kolikor poskusimo vlomiti, se nam sef po treh neuspelih poskusih zaklene in ga nekaj časa ne moremo odpreti niti s pravo kodo ali prstnim odtisom. Pri odpiranju nas lahko spremlja tudi zvok. Posebna vrsta sefa je narejena za hotele. Tu gre za izdelek, ki ima prostor le za en prstni odtis, ki se vsakič, ko ga odpremo, izbriše. Sefi so lahko narejeni tudi po želenih merah. Naslednjo skupino izdelkov podjetja Petacode predstavlja kontrola pristopa na prstni odtis. Tudi te izdelke bomo kupovali od podjetja Anviz, saj ima zelo širok spekter le teh. Sprva bomo naročali preprostejše produkte, ki sprejmejo do 1760 različnih prstnih odtisov, kar je popolnoma dovolj za slovenska podjetja. Vsi ti izdelki imajo vgrajen optični senzor. Poleg je priložen tudi računalniški program, kjer spremljamo vse aktivnosti. Večji identifikatorji so že oblikovani tako, da so vgrajeni na stojalu in so namenjeni predvsem podjetjem, kjer se dnevno zbere množica ljudi, na primer letališčem. Ti lahko sprejmejo neskončno število različnih prstnih odtisov. Najbolj enostavne identifikatorje pa preko USB vmesnika priključimo na računalnik in tako spremljamo dogajanje. Ti so uporabni predvsem v majhnih podjetjih.

4.4. Poslanstvo in vizija podjetja Opredelitev poslanstva ni enostavna naloga, saj z njim podjetje določi najpomembnejše prvine svojega delovanja. Poslanstvo podjetja opisuje, kaj je namen podjetja in kako ga lahko doseže. Pri opredeljevanju svojega poslanstva mora podjetje upoštevati svoje razlikovalne sposobnosti in tržne priložnosti (Potočnik, 2002, str. 43). Poslanstvo podjetja Petacode je ponudba izdelkov na prstni odtis podjetjem in posameznikom v dogovorjenem roku. Pomembna je kakovost, za katero bomo skrbeli tudi z garancijo na izdelke in s samo montažo. Prijaznost osebja bo poskrbelo, da bodo naše stranke zadovoljne in se bodo z veseljem vračale in izdelke priporočale drugim. Vizijo lahko opredelimo kot močno željo po uresničitvi nečesa. Nekakšno oblikovanje slike o bodočnosti kot sestave sedanjih dejstev, upanj, sanj, nevarnosti in priložnosti. Vizija podjetja Petacode je postati vodilno podjetje v Sloveniji v ponudbi izdelkov na prstni odtis. To bomo dosegli s tem, da bomo sledili trendom na svetovnem trgu in to ponujali našim kupcem.

4.5. Strategija vstopa in rasti Vstop podjetja na trg je načrtovan za mesec januar 2007. Sprva se bomo osredotočili na okoliška večja podjetja, ker se je lažje časovno uskladiti. Tukaj imam v mislim podjetja na Gorenjskem in v Ljubljani. To je del Slovenije, v katerem je situirano največ velikih in srednje velikih podjetij. Ko bo zanimanje za izdelke preraslo v sam nakup izdelkov, se bomo osredotočili tudi na druge razvite regije v Sloveniji.

9

Ko podjetje razvije nov izdelek ali uvaja svoje izdelke na nove trge, je določanje ustrezne prodajne cene pogosto najpomembnejše vprašanje in največji problem (Potočnik, 2002, str. 243). Ker gre za visoko kvalitetne izdelke, bomo postavili relativno visoke cene in tako delovali s strategijo visoke vrednosti. Ostala podjetja bodo ponujala povprečne izdelke po povprečni ceni oziroma slabše kakovosti po nižji ceni. Tako si med seboj ne bomo konkurirali. Biometrični izdelki predstavljajo novost na našem tržišču, zato se tukaj pojavi problem neprepoznavnosti. Večina kupcev takim izdelkov ni naklonjena, zato je pomembna popolna predstavitev proizvodov. Za to bom sprva skrbel sam, kasneje bo to delo opravljal študent Ekonomske ali kake druge ustrezne fakultete. Pri samem vstopu na trg ne bo pretiranega oglaševanja v medijih, saj je naša ciljna populacija ozko opredeljena, prav tako pa to predstavlja velik strošek za novoustanovljeno podjetje. Največji strošek oglaševanja bodo tako predstavljali katalogi. Predstavitev naših izdelkov bomo izvajali na sedežih podjetij in po pošti, seveda po predhodni najavi po telefonu. V januarju 2007 bomo dali tudi plačani oglas nekaterim časopisom, kjer bomo opisali predvsem prednosti naših izdelkov in javnosti dali vedeti, da obstajamo.

5. TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA Tržna analiza je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi kupci (Drnovšek, 2005, str. 26).

5.1. Kupci

5.1.1 Skupine kupcev Kupce lahko razdelimo v dve osnovni skupini (Drnovšek, 2005, str. 29):

1. Kupci, ki nastopajo na trgu izdelkov za široko potrošnjo (fizične osebe, gospodinjstva), 2. Kupci, ki nastopajo na medorganizacijskih trgih (podjetja).

Podjetje Petacode se bo osredotočilo na drugo skupino kupcev, to so podjetja. Seveda pa ne smemo pozabiti, da v podjetjih opravljajo nakup osebe, katerim se ta izdelek zdi zanimiv in uporaben. Tako moramo upoštevati tudi same značilnosti posameznikov, ki sodelujejo v nakupnem procesu. V okviru demografske osnove smo le te razdelili po kriteriju bruto mesečnega dohodka na osebo na:

• nižji sloj (manj kot 240.000 SIT), • srednji sloj (od 240.000 SIT do 310.000 SIT), • višji sloj (več kot 310.000 SIT).

10

Najpomembnejša skupina kupcev za izdelke kontrole pristopa so srednje velika in velika podjetja v Sloveniji, registrirana kot družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Dejavnost, s katero se podjetja ukvarjajo, ni pomembna. Pomembno pa je to, da poslujejo pozitivno in da imajo vsaj 10 zaposlencev, za katere želi ugotavljati prisotnost na delu. Mejo 10 zaposlencev smo postavili zato, ker smatramo, da je podjetjem z manjšim številom zaposlencev bistveno lažje ugotavljati njihovo prisotnost. Glavni dejavniki, ki vplivajo na odločitve kupcev, so zmanjšanje stroškov, povečanje učinkovitosti dela in preprečevanje zlorab kartic. Vse to skupaj lahko strnemo v boljši nadzor zaposlencev. Med potencialne kupce uvrščamo tudi državne in privatne institucije, združenja in zbornice, državne organe, agencije in predstavništva. Pomembni odjemalci so tako tudi banke, bolnice in nenazadnje sama letališča. Za prodajo varnostnih sefov in ključavnic na prstni odtis pa so poleg pravnih pomembne tudi fizične osebe. Ciljamo na del prebivalstva, ki spada v višji sloj - ima več kot 310.000 SIT bruto mesečnega dohodka. Ti kupci imajo materialne dobrine višjih vrednosti, katere bi hoteli zavarovati in jim zato denar, odštet za naš izdelek, v primerjavi z varnostjo ne pomeni veliko. Glavni razlog za nakup teh izdelkov je večji občutek varnosti. Z varnostnimi sefi ciljamo predvsem na hotele. Prav tako ne rabijo nobene posebne inštalacije, zato bi se lahko prodajali tudi v trgovinah s tehničnim blagom, kjer bi našli svojega kupca.

5.1.2 Analiza ankete Med potencialnimi kupci smo naredili tržno raziskavo, s katero smo želeli oceniti, kakšno je potencialno povpraševanje glede tovrstnih proizvodov na slovenskem trgu. Naredili smo dve anketi in sicer eno za kontrolo pristopa in drugo, krajšo, za varnostne sefe. Glede na prednosti, ki jih prinaša internet, smo se odločili, da prvo anketo izvedemo preko spletne strani, drugo pa pošljemo po elektronski pošti. Prva anketa je bila namenjena podjetjem, ki zaposlujejo več kot 10 ljudi, saj je te treba nadzorovati in tako predstavljajo potencialne kupce za kontrolo pristopa. Anketa se je nahajala na spletni strani, prošnjo za izpolnitev pa smo poslali po elektronski pošti. Selekcijo po vseh registriranih podjetjih in njihove kontaktne podatke sem dobil v Poslovnem imeniku RS (Http://www.pirs.si, 2006). Celotna anketa je vsebovala 11 vprašanj in je prikazana v Prilogi 5. Anketiranci, ki so na prvo vprašanje odgovorili z ne (ne uporabljajo sistema za kontrolo pristopa), se jim je avtomatsko odprla stran s sedmih vprašanjem, ki jih je spraševalo, če so razmišljali o nakupu takega sistema. Anketo je pravilno izpolnilo 131 podjetij, kar predstavlja naš vzorec. Drugo, krajšo anketo, smo naredili med slovenskimi hoteli in sicer za izdelek varnostni sef. Po elektronski pošti smo jim zastavili dve krajši vprašanji tipa da/ne in jih prosili za odgovor. Od 120 slovenskih hotelov se jih je odzvalo 45, kar predstavlja vzorec druge ankete. V nadaljevanju prikazujemo rezultate ankete, ki smo jo naredili za izdelek kontrole pristopa. Predstavljena so vprašanja, katerih rezultati so najbolj pomembni za oceno trga. S prvim

11

vprašanjem smo skušali ugotoviti, koliko podjetij sploh uporablja takšen sistem. Rezultati so prikazani na Sliki 1. Slika 1: Delež podjetij, ki uporabljajo sisteme za kontrolo pristopa

NE 34%

DA66%

Vir: Anketa o biometrični kontroli pristopa in njeni rezultati (Priloga 5). Iz zgornjih rezultatov je razvidno, da dve tretjini vprašanih podjetij uporablja tak sistem, torej so ti sistemi v večji meri uveljavljeni v slovenskih podjetjih. Na vprašanje, ali so že slišali za tovrstne izdelke na prstni odtis, jih je samo tretjina odgovorila pritrdilno. Podjetja smo vprašali tudi o izbranem ponudniku podjetij, ki uporabljajo tak sistem. Slika 2: Tržni deleži ponudnikov kontrole pristopa

35%

22%1%

18%

24%

Špica International

Četrta pot

Lindempa

Jantar

drugo

Vir: Anketa o biometrični kontroli pristopa in njeni rezultati (Priloga 5). Iz zgornje slike lahko sklepamo, da največji del kupcev pokriva podjetje Špica International, ki je skupaj s podjetjem Četrta pot in Jantar prodalo kar trem četrtinam anketiranih podjetij. Ta podjetja našemu predstavljajo največjo konkurenco. Kot ponudnik nekega proizvoda je

12

pomembno vedeti, katerim dejavnikom dajejo kupci pri nakupu največjo prednost. Najpomembnejši dejavniki nakupa so predstavljeni v Sliki 3. Slika 3: Najpomembnejši dejavniki nakupa

13%

42%21%

7%

9%

8%Cena

Koristi, ki jih prinaša

Podpora in garancija

Predstavitev in nastoppodjetja, ki jih prodaja

Plačilni pogoji

Priporočila znancev inreference podjetja

Vir: Anketa o biometrični kontroli pristopa in njeni rezultati (Priloga 5). Kot lahko vidimo, so največ kupcem najpomembnejše koristi, ki jih izdelek prinaša. Koristi kontrole pristopa na prstni odtis so večje, kot to velja za obstoječe izdelke na trgu, zato moramo te kupcu jasno predstaviti. Približno petini kupcev sta pri odločitvi o nakupu najpomembnejši podpora in garancija, le 13 % vprašanim pa je najpomembnejša cena. Za naše podjetje je torej pomembno, da prodaja koristen izdelek z zgrajeno podporo in garancijo v primeru kakršnihkoli napak pa čeprav je cena tega malo višja. Da bi lahko ocenili velikost trga za sisteme kontrole pristopa na prstni odtis, smo anketirance, ki sistema za kontrolo pristopa še ne uporabljajo, v anketi povprašali o tem, ali so razmišljali o nakupu takšnega sistema. Od tistih, ki pa tak sistem že uporabljajo, pa nas je zanimalo, če so z njim zadovoljni. Slika 4: Odstotek potencialnih kupcev sistema kontrole pristopa

Vir: Anketa o biometrični kontroli pristopa in njeni rezultati (Priloga 5).

Ste razmišljali o nakupu sistema?

DA30%

NE70%

Ali ste z obstoječim sistemom zadovoljni?

DA82%

NE18%

13

Z vprašanjem ali ste razmišljali o nakupu sistema za kontrolo pristopa, je 30 % podjetij, ki takega sistema še ne uporabljajo, odgovorilo pritrdilno. Prav tako pa je izmed vseh vprašanih podjetij, ki tak sistem že imajo, 18 % nezadovoljnih. Vsa ta podjetja predstavljajo potencialne kupce za take sisteme v prihodnje. Z matematičnim izračunom (0,34 x 0,3 + 0,66 x 0,18) je to skupno 20 % vseh slovenskih podjetij, ki zaposlujejo več kot 10 ljudi. Za varnostne sefe pa me je predvsem zanimalo, koliko hotelov uporablja le te in če bi bili pripravljeni kupiti tak izdelek na prstni odtis. Ugotovitve so predstavljene na naslednji sliki. Slika 5: Odstotek hotelov, ki imajo sefe v hotelskih sobah

NE 51%

DA 49%

Vir: Anketa o varnostnih sefih in njeni rezultati (Priloga 6). Razvidno je, da približno v polovici hotelov uporabljajo take sefe v hotelskih sobah. Kar nekaj hotelov pa jih ima na voljo v recepciji. Pri vprašanju ali bi bili pripravljeni kupiti tak sef na prstni odtis, jih je večina odgovorila negativno, kar četrtina pa je pokazala interes in bi se o nakupu odločali na podlagi ponudbe. Tako je velikost trga za varnostne sefe na prstni odtis približno 25 % vseh hotelskih sob v Sloveniji. Poleg podjetij in hotelov ciljamo tudi na premožnejše posameznike, ki pa jih z anketo nismo zajeli in jih zato tudi ne bomo vključili v finančne projekcije.

5.1.3 Predstavitev ugotovitev Ocenjujemo, da so potencialni kupci sistemov za kontrolo pristopa na prstni odtis podjetja, ki so nezadovoljna z obstoječim sistemom in podjetja, ki podobnega sistema še ne uporabljajo in so o nakupu že razmišljali. Ta podjetja predstavljajo 20 % vseh slovenskih podjetij z nad 10 zaposlenci. Glavne slabosti obstoječih sistemov kontrole pristopa, ki jih obstoječi uporabniki omenjajo, so povezane s tehničnimi težavami in problemi, povezani z uporabo programa. To bomo v našem podjetju skušali odpraviti oziroma se osredotočiti na čimbolj enostavno uporabo programa. Ker se na eni strani večina anketirancev odloča za nakup na podlagi koristi, ki jih izdelek za njih prinaša, hkrati pa jih večina še ni slišala za te izdelke na prstni odtis, bo zelo pomembna sama predstavitev izdelka. Podjetja se morajo zavedati, da tak izdelek na trgu

14

obstaja, poznane jim morajo biti tudi vse koristi in prednosti izdelka. Največ podjetij bi bilo pripravljeno kupiti tak izdelek po cenah, ki so podobne cenam konkurenčnih izdelkov kartičnih kontrol pristopa, kar moramo upoštevati pri oblikovanju prodajne cene. Kupci hotelskih sefov pa so predvsem večji in nadstandardni hoteli, ki imajo sefe v hotelskih sobah, ne samo v recepciji. Zanimanje za sefe na prstni odtis je pokazala približno četrtina vprašanih hotelov, zato tudi celoten trg ocenjujemo na takšen delež hotelov v Sloveniji.

5.2. Obseg trga in trendi Tehnologija na podlagi biometrije zaenkrat še ne bo poniknila. V prihodnjih letih napovedujejo veliko rast, tako na področju potrjevanja istovetnosti, kot tudi na področju same legalizacije. Tehnologijo skušajo čimbolj približati uporabnikom. Prav tako bo ta bolj tajnopisna, z namenom povečanja varnosti. To bodo dosegli s kombiniranjem več različnih biometričnih metod in pa s povezavo le teh z drugimi metodami. Osredotočili se bodo na standardizacijo in metode, katerih točnost bodo izboljšali z nenehnim raziskovanjem in napredki v tehnologiji, z namenom zmanjšanja napak. Prihodnost biometrije vidijo predvsem v izboljšanju varnosti, saj lahko kamere z vgrajeno tehnologijo geometrije obraza nadzorujejo in legitimirajo osebo, katere podatke imajo shranjene v svoji bazi. Tako bodo skrite varnostne kamere nameščene z namenom opazovati vhode zgradb in natančno legitimirati potencialnega osumljenca ali terorista, v bazi več milijonov slik, v manj kot eni sekundi. Tako bo alarm prenesen k varnostnikom še v pravem času. Prav tako se bo izboljšala varnost spletnih nakupov, varovan bo dostop do avtomobilov in prenosnih telefonov. V prihodnosti se napoveduje, da bo biometrična tehnologija razvila 3D infrardečo prepoznavo obraza, ki bo uporabna tako za kontrolo dostopa, kot tudi za samo varovanje. Vse te varnostne inovacije bodo razširile njeno uporabo in ji pripomogle k večji natančnosti. Na podlagi raziskave, ki jo je izvedla Mednarodno biometrično združenje lahko sklepamo (Http://www.biometricgroup.com, 2006) :

1. Svetovni prihodki od biometrične tehnologije se ocenjujejo na rast od sedanjih 2,7 milijard ameriških dolarjev na 5,7 milijard dolarjev v letu 2010. Ti bodo spodbujeni predvsem od širokega spektra vladnih programov ter pobude privatnega sektorja;

2. Tehnologija prstnih odtisov bo predstavljala 43,6 %, prepoznava obraza pa 19 % vse tovrstne tehnologije;

3. Prihodki od prodaje biometrije na podlagi prepoznave obraza so napovedujejo preseči 250 milijonov ameriških dolarjev do leta 2008;

4. Največja svetovna trga za biometrične izdelke in storitve bosta po pričakovanjih postala Azija in Severna Amerika;

5. Več biometričnih sistemov, povezanih v enega, bo zraslo nekje na 5 % celotnega biometričnega trga.

15

S tako mlado tehnologijo ima tako biometrična kot identifikacijska tehnologija vse možnosti za pridobitev izboljšanih standardov in natančnosti. Ker se tehnologi zavzemajo za nenehne izboljšave, bodo verjetno v kratkem času presegli kvaliteto sedanjih izdelkov, tako da v prihodnosti ta tehnologija zavzela prostor na trgu visoko tehnoloških izdelkov. Izračun prodanih količin sem naredil na podlagi ankete, ki sem jo izvedel za izdelek kontrole pristopa in varnostnih sefov. Število registriranih podjetij nad 10 zaposlenih je v Sloveniji v letu 2004 bilo nekaj čez 6000 podjetij (Http://www.stat.si, 2006). Na podlagi ankete lahko predvidimo, da je 20 % od teh potencialnih kupcev in v naši oceni upoštevamo,da v obdobju petih let prodamo te izdelke polovici od njih. To predstavlja skupno 600 podjetjem v petih letih, kar je v povprečju 120 prodanih kontrol pristopa letno. Ključavnice na prstni odtis nameravamo prodajati predvsem manjšim podjetjem, ki imajo do 10 zaposlenih. Teh je po podatkih Statističnega urada republike Slovenije v letu 2005 bilo registriranih 87.315. V petih letih nameravamo prodati vsaj 2,5 % tem podjetjem, kar je v povprečju 440 teh izdelkov letno. Tukaj nismo upoštevali prodaje fizičnim osebam, ki prav tako predstavljajo možne kupce za ta izdelek. Pri varnostnih sefih smo si pomagali s podatkom o številu hotelskih sob v hotelih z več kot tremi zvezdicami. Teh je v Sloveniji v letu 2004 bilo 12.300 (Http://www.stat.si, 2006). Na podlagi ankete je bilo 25 % hotelov zainteresiranih za nakup tega izdelka, kar znaša nekje 3075 hotelskih sob. Predvidevali smo prodajo polovici zainteresiranim hotelom v petih letih, kar znaša v povprečju 300 varnostnih sefov letno. Tudi inštalacija in montaža ključavnic sta narejeni glede na prodano količino. Zaradi večje količine naročil bomo pri teh podjetjih dobili 10 % popust, kar nam bo predstavljalo dobiček.

5.3. Konkurenca Konkurenco lahko razdelimo v posredno in neposredno. Zaradi razmeroma novega izdelka na trgu je večino konkurence posredne in konkurirajo s tehniko, ki je nadomestna biometriji. Zaradi raznolike ponudbe naše konkurente razdelimo na podjetja, ki tržijo:

• Ključavnice na prstni odtis, • Kontrolo pristopa in identifikacijo zaposlenih, • Varnostne sefe.

Na področju ključavnic na prstni odtis je konkurenca zelo majhna ali celo nična. Podjetje Lindempa in BM trade ponujata izdelke podjetja Ekey. Ti so sestavljeni iz notranje in zunanje enote, ne obsegajo pa kljuke. Tako lahko rečemo, da izdelki Ekey in biometrične ključavnice, ki bodo v ponudbi našega podjetja, zadovoljujejo isto potrebo, vendar izdelka nista identična. Cene teh izdelkov se gibljejo od 413 pa tja do 705 evrov (cenik Linde MPA d.o.o., 2006). Omenjeni podjetji nista specializirani za prodajo izdelkov na področju biometrije in je to zanju le ena izmed mnogih dejavnosti oziroma področij prodaje. Linde MPA je podjetje, ki se ukvarja z uvozom, izvozom in zastopanjem visokokakovostnih izdelkov s področja avtomobilizma, maziv in transporta (Http://www.limdempa.si, 2006). Glavna dejavnost podjetja BM TRADE Branko Munda s.p. je trženje proizvodov in storitev blagovnih znamk LOCTITE - HENKEL, CZ 16

RETEZY, EKEY in PBOX (Http://www.bmtrade-si.com, 2006). Naslednje podjetje, ki je predstavilo svoje ključavnice na prstni odtis, pa je podjetje Prosum, ki je s predstavitvijo seznanilo svoje kupce v prestižnem hotelu v Monacu. Na njihovi spletni strani ni zaslediti podrobnosti o tej ponudbi. Tudi to podjetje ni specializirano za prodajo in trženje biometričnih kljuk, ampak je to le en majhen del njihove ponudbe. Podjetij, ki ponujajo sisteme kontrole pristopa, je v Sloveniji kar nekaj, torej je na tem segmentu konkurenca močnejša. Najbolj znana podjetja so Jantar d.o.o., Četrta pot d.o.o., Iskra sistemi d.o.o., Tenzor d.o.o. in Špica International d.o.o. Slednje podjetje zelo dobro trži svoj izdelek Time&Space, saj je prodalo že več kot 1000 licenc za uporabo tega programa (Http://www.spica.si, 2006). V svoji ponudbi ima izdelke na prstni odtis podjetja Bioscrypt. Večina konkurentov spada med posredno konkurenco, saj največ njihove ponudbe predstavlja kontrola pristopa in identifikacija zaposlenih na kartico, ne pa na prstni odtis. Ker pa se trendi spreminjajo, lahko pričakujemo, da bodo imeli biometrični senzorji vse večjo vlogo v njihovi ponudbi. Ostala manjša podjetja, ki prav tako predstavljajo posredno konkurenco, so Identicus Slovenija d.o.o., Conventor d.o.o. in Gambo d.o.o. Podobno kot za kontrolo pristopa in identifikacijo zaposlenih velja tudi za varnostne sefe. Obstaja namreč kar nekaj ponudnikov, katerih tehnologija večinoma temelji na elektronskih ključavnicah, ne pa na prstnih odtisih. Tako so naši glavni konkurenti na tem področju podjetje Primat d.d. Maribor, Trevis d.o.o., Plenus d.o.o., Metalka commerce d.o.o., Optis d.o.o. in podjetje Protrade. Nobeno od teh podjetij nima v svoji ponudbi sefov z vgrajenimi ključavnicami na prstni odtis. Podrobneje smo analizirali naše glavne konkurente na področju kontrole pristopa, to so podjetja Špica International, Četrta pot, Jantar in Tenzor (Slika 6). Povprečna rast čistih prihodkov od prodaje teh podjetij v obdobju 2001 do 2005 je v povprečju znašala malo manj kot 12 %, medtem ko se jim je čisti poslovni izid iz rednega delovanja v povprečju povečal kar za nekaj več kot 49 %. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da zanimanje za tovrstne sisteme narašča. Ker gre za substitute našim izdelkom, ki pa uporabljajo slabšo tehnologijo, predvidevamo, da bo v nadaljnjih letih tudi našemu podjetju na področju teh izdelkov prodaja rasla. 17

Slika 6: Čisti prihodki od prodaje konkurence

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

2001 2002 2003 2004 2005

v 10

00 S

IT ŠPICAJANTAR

ČETRTA POT

TENZOR

Vir: GVIN, 2006. Lastni izračuni. Analiza prednosti in slabosti konkurence pokaže sledeče. Omenjena podjetja, ki predstavljajo v večini našo posredno konkurenco, imajo že dobro uveljavljeno ime in redne stranke, s katerimi sodelujejo. Prav tako so velikega pomena poslovni kontakti, ki jim omogočajo pridobitev poslov. Zaradi večletnega nastopanja na trgu poznajo tudi vse ovire in možnost izogibanja tem oviram. Ker je Slovenija majhna država, se zelo veliko poslov opravi na podlagi pisnih ali ustnih referenc, ki jih imajo uveljavljena podjetja več kot novonastala. Nenazadnje so te pomembne tudi za vstop na tuje trge. Vsa podjetja imajo postavljeno tudi spletno stran, ki s svojo ažurnostjo pripomore k čim boljši informiranosti kupca. Zaradi večletnega poslovanja imajo zadosten kapital in tako se tudi v primeru neplačila obveznosti nekega kupca podjetje ne bo znašlo v finančni stiski. Pod slabosti bi na prvem mestu omenil samo tehnologijo. Kot smo že omenili, večina podjetij ponuja izdelka, ki ne temeljijo na biometriji. In tukaj vidim potencial oziroma tržno nišo za naše podjetje. Vsi izdelki bodo temeljili na tehnologiji prstnega odtisa. Prav tako se podjetja ne ukvarjajo samo z eno dejavnostjo, nekatera celo z več nesorodnimi dejavnostmi. Taka podjetja niso specializirana in osredotočena na določen izdelek in tako velikokrat ne sledijo trendom. Tudi kupci sčasoma postanejo nezadovoljni, saj je pomembna stalna skrb za njih. Tabela 2: Prednosti in slabosti konkurence

Prednosti konkurence Slabosti konkurence uveljavljeno ime tehnologija

znani kupci razdrobljenost dejavnosti poznajo ovire na trgu sledenje trendom finančna stabilnost

Vir: Lasten prikaz, 2006. 18

Kot prednost našega podjetja naj omenim, da bodo vsi izdelki v ponudbi temeljili na biometrični, se pravi na najnovejši tehnologiji. Zavzemali se bomo za kvalitetno vgradnjo in konkurenčne cene. Cene naših izdelkov sprva ne bodo smele biti višje od konkurence, ki ponuja sorodne izdelke, ki ne temeljijo na tehnologiji prstnega odtisa. Tako bo kupec lahko izbral cenovno enak produkt vendar novejše tehnologije. Zaradi neuveljavljenega imena naša plačilna politika ne bo temeljila na celotnem ampak samo na delnem predplačilu. Slabost oziroma tveganje pa obstaja predvsem pri prevozu od dobavitelja do našega podjetja. Ker je razdalje velika, obstaja večja možnost poškodb, prav tako so možne zamude pri samem roku dobave.

5.4. Sprotno ocenjevanje trga Marušič opredeljuje raziskavo tržišča kot standardiziran postopek, ki je zasnovan na principih znanstvene metode, s katero se pridobivajo, analizirajo in interpretirajo podatki z namenom, da se pridobijo informacije, ki so potrebne pri odločanju in reševanju problemov s področja trženja (Marušič, 1992, str. 6). Ker bo naše podjetje ponujalo napredno tehnologijo, je zelo pomembno, da sproti spremljamo inovacije in nove izdelke na tržišču. Te informacije bomo dobili predvsem pri naših dobaviteljih. Vemo namreč, da so kupci, kar se tiče kvalitete izdelkov, vedno bolj zahtevni, zato se bomo še posebej potrudili, da ne bodo razočarani. Po petih letih poslovanja nameravamo v podjetju kupiti program CRM, ki bo skrbel za podatke o naših kupcih. Tako si nameravamo zgraditi bazo, ki bo vsebovala podatke o strankah, njihovih nakupih in vrednosti samega nakupa. Ta računalniški program nam omogoča tudi to, da ko nas neka stranka pokliče, se nam njeni podatki avtomatsko pokažejo na ekranu. Tako lahko takoj izvemo, s kakšno stranko imamo opravka. Svojo ponudbo bomo prilagodili individualnim strankam, glede na njihove potrebe. Kakovost naših storitev in produktov bomo preverjali s telefonskim klicem kupcu enkrat letno. V kolikor pa bo prišlo do kakšnih težav s strani stranke, bomo dostopni telefonsko in bomo to težavo poskušali rešiti v čim krajšem času. Trženje bomo prilagajali različnim tržnim segmentom in se zavzemali za pridobivanje novih strank ter vzdrževanje dolgoročnih odnosov.

6. EKONOMIKA POSLOVANJA

6.1. Kosmati dobiček in dobiček iz poslovanja Znesek kosmatega dobička dobimo, ko od prihodkov poslovanja odštejemo proizvodne stroške in amortizacijo. Dobiček iz poslovanja pa predstavlja razliko med kosmatim dobičkom in stroški prodaje in uprave. Za lažji prikaz dobička v podjetju Petacode d.o.o. smo te podatke uredili v Tabeli 3.

19

Tabela 3: Prikaz poslovanja podjetja Petacode d.o.o. v prvih petih letih (v 1000 SIT) Kazalci poslovanja / Leto 1. 2. 3. 4. 5. Prihodki poslovanja 20116 47348 52083 57291 63020 Proizvajalni stroški 13596 33441 40362 43618 47199 Amortizacija 65 131 197 149 68 KOSMATI DOBIČEK IZ PRODAJE 6455 13776 11525 13525 15753 Stroški prodaje 2519 2750 2790 2834 2882 Stroški uprave 4670 5820 6482 6622 6782 DOBIČEK IZ POSLOVANJA -734 5206 2253 4069 6088 Prihodki financiranja 0 100 200 260 420 Odhodki financiranja 0 0 0 0 0 DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA -734 5306 2453 4329 6508 Davek na dobiček (25%) 0 1317 603 1082 1627 ČISTI DOBIČEK -734 3990 1850 3247 4881

Vir: Izkaz poslovnega izida (Priloga 13). Kot je razvidno iz tabele, bomo čisti dobiček dosegli v drugem letu poslovanja, ki se bo v drugem letu zmanjšal predvsem na račun večjih proizvajalnih stroškov. Prav tako se bodo vsako leto povečevali proizvajalni stroški, katerih največji del predstavljajo plače zaposlenih. Prihodki financiranja predstavljajo dodaten denar podjetju, ki je rezultat vezave denarja pri banki za dobo enega leta. Tako glede same likvidnosti ne pričakujemo večjih težav, saj se prihodki od poslovanja povečujejo vsako poslovno leto.

6.2. Analiza donosnosti Predvideni dobički, ki naj bi jih podjetje dosegalo, so prikazani v Tabeli 3, grafično pa so ponazorjeni na Sliki 7. Kot lahko opazimo, je velika razlika med dobičkom prvega leta in vseh nadaljnjih. Razlog je predvsem v tem, da smo na začetku predvideli manjšo prodajo zaradi neprepoznavnosti proizvodov in tudi prodajalec je direktor sam. V drugem in tretjem letu poslovanja nameravamo zaposliti dodatne ljudi, kar vpliva tudi na same proizvajalne stroške. Razlog za tak predviden dobiček vidimo v zgodnjem vstopu na trg z izdelki najnovejše tehnologije in v majhnem številu konkurenčnih podjetij. Z zaposlitvijo dodatnih prodajalcev računamo na povečanje prihodkov poslovanja in s tem tudi čistega dobička.

20

Slika 7: Prikaz čistega dobička prvih 5 let poslovanja podjetja Petacode d.o.o.

-2000

-10000

10002000

3000

40005000

6000

1 2 3 4 5

Leto poslovanja

v 10

00 S

IT

Vir: Izkaz poslovnega izida (Priloga 13). Donosnost prikazujemo s tremi kazalci, prikazanimi v Sliki 8. Prvi tak je ROA (Return on Assets) – stopnja donosa na sredstva in kaže razmerje med čistim dobičkom in povprečnimi sredstvi v nekem obdobju. V prvem poslovnem letu je ta kazalec dosegel vrednost – 0,15, kar pomeni, da bo podjetje na vsakih 100 SIT sredstev doseglo 15 SIT izgube. V naslednjih letih se bo ta vrednost nekoliko povišala, tako da bo vseskozi pozitivna in se bo gibala okoli 0,3. Slika 8: Stopnje donosov po letih poslovanja

Stopnje donosov

-0,40

-0,20

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1 2 3 4 5

Leto poslovanja

Stop

nje

ROA ROE ROS Vir: Kazalniki (Priloga 15). Kazalec ROE (Return on Equity) izraža donosnost kapitala in nam pove, koliko dobička doseže podjetje na vsakih 100 SIT vloženega kapitala. Po letih se bo gibal različno. Prvo leto je ta kazalec – 0,15, v drugem letu pa 0,97. V nadaljnjih letih bo ta kazalec nekoliko manjši in se bo gibal od 0,23 do 0,37, kar je posledica delitve dobička v podjetju.

21

Tretji kazalec nam kaže stopnjo donosa na prihodke in ima kratico ROS (Return on Sales). V prvem poslovnem letu ima vrednost – 0,04, kar pomeni, da bomo na vsakih 100 SIT prodaje ustvarili 4 SIT izgube. V naslednjih letih pa ta kazalec zavzema pozitivne vrednosti in sicer od 0,04 do 0,08.

6.3. Fiksni, variabilni in polvariabilni stroški Ločimo več skupin stroškov. Stroške, ki se ne spreminjajo z obsegom proizvodnje, imenujemo fiksni stroški. Glavnino teh stroškov predstavljajo fiksni deli plač zaposlenih in pa stroški prodaje. Sem spada tudi najemnina, ki se v tretjem letu poveča zaradi najema novih, večjih poslovnih prostorov. Pod fiksne stroške prav tako uvrščamo stroške računovodskih storitev, ki niso odvisni neposredno od obsega prodaje, se pa letno lahko spremenijo glede na število faktur in zaposlencev podjetja. Variabilni stroški se spreminjajo z obsegom proizvodnje, največji del teh pa v našem podjetju predstavlja strošek materiala ter prevoz izdelkov in stimulacija zaposlenim. Stroški plač zaposlenih in plača direktorja so polvariabilni stroški. Plače so urejene s pogodbo o zaposlitvi in so poleg fiksnega dela sestavljene tudi iz stimulativnega dela, ki je vezan na količino prodanih izdelkov. Slika 9: Sestava stroškov podjetja Petacode d.o.o.

0%

20%

40%

60%

80%

100%

1 2 3 4 5

Leto poslovanja

SKUPAJ STROŠKI UPRAVE

SKUPAJ STROŠKIPRODAJESKUPAJ PROIZVAJALNISTALNI STROŠKIAMORTIZACIJA

SKUPAJ STROŠKI DELA

SKUPAJ STROŠKISTORITEVSKUPAJ STROŠKIMATERIALA

Vir: Kazalniki (Priloga 15). Kot je razvidno iz zgornje slike, največji del stroškov predstavljajo stroški materiala, kar so v našem podjetju izdelki. Velik strošek so tudi storitve, katerih glavnino predstavljajo inštalacija in montaža ključavnic. V drugem letu se občutneje spremeni razmerje med proizvajalnimi stalnimi stroški in stroški uprave. To gre predvsem na račun večjih izdatkov za plače zaposlenih in višje najemnine. Podroben ogled vseh stroškov je prikazan v finančnih projekcijah.

22

7. NAČRT TRŽENJA

7.1. Celotna trženjska strategija Vsaka trženjska strategija obsega zbiranje in preučevanje ciljnega trga ter oblikovanje trženjskega spleta za ta ciljni trg. S trženjsko strategijo podjetje določi, kako bo doseglo trženjske cilje, kako lahko izkoristi priložnost in kako se bo izognilo morebitnim nevarnostim (Potočnik, 2002, str. 58). Podjetje Petacode bo svoje proizvode in storitve sprva tržilo na regionalnem področju, to je na Gorenjskem in Ljubljani. V tej regiji je lociranih veliko srednje velikih in velikih podjetij, na katere se bomo osredotočili najprej. Razlog v tem je geografska bližina in poznanstva v podjetjih, ki so vse bolj ključnega pomena. V nadaljevanju bomo zajeli tudi druge slovenske regije. Seveda bodo naši izdelki na voljo vsem podjetjem v Sloveniji, le obširnejšega trženja v posameznih regijah ne bomo izvajali. Razlog v tem so veliki stroški, ki so na začetku poslovanja nezaželeni, saj kot majhno podjetje sprva ne bomo imeli veliko sredstev, ki bi jih namenili agresivnemu oglaševanju. Svojo ponudbo bomo predstavili tudi bližnjim arhitektom, ki projektirajo objekte, v katere potem vključijo potrebno opremo. V zameno za prodajo jim bomo ponudili določeno provizijo od prodaje. V naslednjih mesecih, ko bomo pridobili že nekaj strank, bomo začeli s trženjem po telefonu. V bazi podatkov, na primer v iBon-u, bomo poiskali potencialne stranke in jih poklicali. Ker je potrebna sama predstavitev podjetja, bomo oblikovali spletno stran, ki bo imela funkcijo informiranja o naših izdelkih. Vsebovala bo nekaj slik, tehnične podatke izdelkov ter informacije o strukturi in ciljih podjetja. Na spletu bomo sproti objavljali tudi referenčna podjetja. Glavne ciljne skupine za kontrolo pristopa so torej srednje velika in velika podjetja, ki želijo vršiti nadzor nad zaposlenimi. Varnostne sefe bomo tržili predvsem po hotelih, saj vemo, da vsaka soba potrebuje svoj sef, kamor gost lahko varno spravi vredne predmete. Ker hotelov na Gorenjskem ni veliko, se bomo osredotočili na celotno Slovenijo. Ciljno skupino za ključavnice na prstni odtis pa predstavljajo bogatejši posamezniki in manjša podjetja, ki s tem lahko preprečijo dostop nezaželenim osebam. Naše proizvode in storitve bomo tržili vse leto, ker ponujamo izdelke, ki niso sezonske narave. Najbolj intenzivno trženje pa se bo izvajalo proti koncu koledarskega leta, saj takrat podjetja približno vedo, kakšen bo njihov poslovni izkaz in se tako odločajo o nakupih, z namenom povečanja svojih stroškov. Ključavnice na prstni odtis bomo kasneje oglaševali tudi na velikih oglasnih plakatih, ki so postavljena pred industrijskimi conami po vsej Sloveniji. Tam pa zato, ker je na enem mestu situiranih največ manjših in srednje velikih podjetij. Pri trženju si bomo pomagali tudi s katalogi, katere bomo po predhodni najavi pošiljali potencialnim kupcem. Vseboval bo slike in opise naših izdelkov v slovenskem jeziku, priložena bo tudi naša referenčna lista. Drugi način pošiljanja katalogov pa bo izveden na podlagi 23

izpolnjene profitne kartice, ki nam jo bo poslalo zainteresirano podjetje. Ker gre za nove izdelke na slovenskem trgu, ki večini še niso tako poznani, se zavedamo, da je pomembna osebna predstavitev, ki jo bomo izvajali na željo stranke. Kasneje bo del našega trženja predstavljalo službeno vozilo, na katerem bo naša reklama.

7.2. Cenovna strategija in prodajna politika Cena je pri vsakem nakupu zelo pomemben dejavnik. Če se postavimo v vlogo potrošnika, bomo za nizko ceno skušali dobiti čim več, oziroma zadovoljiti našo potrebo tam, kjer je najceneje. V kolikor pa gledamo z očmi prodajalca, bi radi prodali našo blago po čim višji, seveda še sprejemljivi ceni. Pri tehnološko razvitih, dragih izdelkih pa se ljudje velikokrat ne odločajo samo na podlagi cene, ampak jim je bolj pomembna podpora, garancija in ugled podjetja. Ker oba naša dobavitelja prihajata iz držav Daljnega vzhoda, bo cena naših izdelkov odvisna od več dejavnikov. Na našo ceno, ki bo osnova za DDV, bodo tako poleg nabavne cene vplivali prevoz, carina in stroški špediterja. Končna veleprodajna in maloprodajna cena pa bo določena z ustreznima maržama. Seveda bodo stroški prevoza odvisni od načina prevoza in števila artiklov, ki jih bomo naročili. Sprva bomo naročili le predstavitvene modele in pri tem koristili letalski prevoz, zato bo cena teh izdelkov nekoliko dražja. Kasneje se bomo zavzemali za vrsto prevoza, ki nam bo dobavila artikle v vsaj 14 dneh od dneva naročila in ne bo predstavljala prevelikega stroška. Našli bomo pravo razmerje med ceno in rokom dobave. Od podjetja Easyintech bomo kupovali ključavnico na prstni odtis, to je model Rexecu 7100. Nabavna cena tega izdelka je 290 ameriških dolarjev, kar je približno 55.000 SIT. Carinska stopnja na take izdelke znaša 3 %, stroški špedicije 2 % carinske vrednosti, prevozni stroški pa približno 5.000 SIT na enoto. Minimalna količina naročila je šest enot, ki so zapakirane v škatli. Tako bo cena, ki predstavlja osnovo za DDV znašala približno 63.000 SIT. Veleprodajno maržo smo določili v višini 10 %, tako da veleprodajna cena znaša nekaj več kot 83.000 SIT. Maloprodajna cena, katere marža je 30 %, pa bo znašala malo čez 108.000 SIT. Naslednja skupina izdelkov so varnostni sefi, katere bomo dobavljali od podjetja Anviz biometrics iz Kitajske. Nabavna cena tega izdelka je ca. 30.000 SIT. Carinska stopnja in špediterski stroški ostajajo enaki kot pri prejšnjem izdelku, prav tako obe marži. Tako bi veleprodajna cena znašala nekaj več kot 62.000 SIT, maloprodajna pa 80.000 SIT. Ker je sef precej težak, je poštnina glede na njegovo vrednost kar precej visoka. Tako tu ne izključujemo možnosti ladijskega prevoza. Največji potencial pa vidimo v izdelkih, ki nadzorujejo kontrolo pristopa v objekte. Za tovrstne izdelke bo prav tako naš dobavitelj podjetje Anviz biometrics iz Kitajske, ki je pokazalo tudi največ zanimanja za vstop na slovenski trg. Teh izdelkov je več vrst, zato bomo prikazali izračun cene samo za model AV-100, ki je najosnovnejši in zato tudi najcenejši. Mislim, da bi bil za začetek primeren za slovenski trg. Nabavna cena za tak izdelek znaša 40.000 SIT in v kolikor jih naročimo pet hkrati, znašajo prevozni stroški približno 35.000 SIT. Carinska stopnja in

24

špediterski stroški so enaki kot pri prejšnjih proizvodih, tako da končna maloprodajna cena znaša malo manj kot 80.000 SIT, kar je povsem primerljivo s konkurenčnimi kartičnimi sistemi v Sloveniji. Cene izdelkov smo dobili od omenjenih podjetij, po predhodnem povpraševanju. Prav tako so nam posredovala približne zneske prevoznih stroškov, ki pa so odvisni od količine nabavljenih artiklov in samega načina transporta, zato smo tu upoštevali nekoliko manjšo vrednost od letalskega prevoza, ki je najdražji. Podatke o carinski stopnji sem dobil od Carinske uprave Republike Slovenije in sicer na podlagi klasifikacije proizvodov. Veleprodajno in maloprodajno maržo pa sem postavil na taki ravni, da so cene naših izdelkov konkurenčne cenam izdelkov, ki že obstajajo na trgu. Tako bo na začetku pomembna strategija prilagajanja cen, ker gre za nove izdelke. Z njo podjetje določi, ali bo novost začelo prodajati po visoki ceni (strategija posnemanja smetane) ali pa bo oblikovalo nizko ceno, da bi čim prej prodrlo na trg in osvojilo načrtovan tržni delež. Našo ceno bomo z maržo prilagodili konkurenčnim izdelkom, ki predstavljajo možen nadomestek. S strategijo posnemanja smetane se daje kupcu vtis o ekskluzivnosti, edinstvenosti proizvodov. Cena ne sme biti pretirano nizka, saj gre za tehnološko dovršene in kakovostne izdelke. Kot sem že omenil, ciljamo na bogate posameznike in večja podjetja, ki razpolagajo z več kapitala. Prav tako ne pride v poštev morebitno znižanje cen, saj si marsikateri to lahko razlagajo tako, da je izdelek zastarel, pomanjkljiv in ga bo nadomestil nov izdelek. Znižanje cene si lahko razlagajo tudi s finančnimi težavami podjetja, kar pa sigurno ne bi radi. V prihodnosti pa bo verjetno prišlo do povišanja cen naših izdelkov, kar bo posledica širjenja podjetja, zaposlovanja novih oseb in nenazadnje povečevanja ugleda podjetja. Zvišanje cene ponavadi zmanjša prodajo, lahko pa ima tudi pozitiven vpliv, če kupci menijo, da ima izdelek izjemne lastnosti. Našim rednim strankam bomo nudili tudi količinski popust, ki pa ne bo večji od 8 % za velike stranke, saj ne smejo dobiti vtisa, da so ti artikli nizke vrednosti. Vse artikle se bo prodajalo na podlagi naročilnice, ki jo bo stranka poslala po faksu ali pošti. Ob prejemu izpolnjene naročilnice bo kupec moral plačati 50 % vrednosti naročila. Ostalih 50 % pa tri dni pred montažo. Rok dobave in montaže naj ne bi bil daljši od treh tednov od prejema avansa na naš transakcijski račun. S takimi plačilnimi pogoji bi se izognili tveganju neplačila in prevelikim terjatvam, ki so zelo nezaželene na začetku poslovanja in so velikokrat razlog za propad podjetja. Zavedamo se, da bomo s tem izgubili nekaj strank, ampak ker bomo prodajali ekskluzivne izdelke, bo kupec pač moral pristati na naše plačilne pogoje, v kolikor bo hotel izdelek imeti. Pristali bomo tudi na razne kompenzacije, saj vemo, da tako veliko lažje sklenemo prodajo. V kolikor bomo imeli težave z neplačevanjem ali zamudami pri plačilih naših kupcev, kar nam lahko povzroča težave pri plačevanju naših obveznosti, se bomo včlanili v Ekompenzacije. Kar 91 % njihovih članov delno pobota prijavljene obveznosti (Http://www.ekompenzacije.com, 2006).

25

Za vsak naš izdelek bomo nudili garancijo, ki jo bo kupec lahko uveljavljal v primeru kakršnihkoli napak. Na mobilnem telefonu bomo dosegljivi tudi izven delovnega časa, tako da bomo skušali težavo rešiti še naslednji dan.

7.3. Tržno komuniciranje Tržno komuniciranje je orodje, s katerim podjetje obvešča in prepričuje kupce o svojih izdelkih in dejavnostih in si tako pomaga pri sami prodaji. Zelo pomembno je, da oblikujemo privlačno sporočilo in izberemo pravilno komunikacijsko pot, ki nas bo vodila do prejemnika sporočila. Poznamo več sestavin tržno komunikacijskega spleta, naše podjetje pa se je odločilo za oglaševanje, stike z javnostmi ter za neposredno in elektronsko trženje. Za samo tržno komuniciranje potrebujemo orodja, ki naš delovni proces nadgrajujejo. Tako smo se odločili za tiskanje katalogov, ki bodo ažurni vsako leto. Tem bo priložen cenik naših izdelkov, ki ga bomo po potrebi spreminjali večkrat letno. Kataloge bo za nas oblikovalo in tiskalo podjetje Figo d.o.o., prvo leto imamo namen natisniti 500 izvodov. Ta številka se tekom leta, v primeru večjega povpraševanja, lahko še poveča. Slike in tekst izdelkov bomo dobili od naših dobaviteljev, potrebno ga bo le prevesti in mogoče dodati kakšno svojo sliko. Cena tiska in vezave kataloga znaša 2.400 SIT + DDV. Skupni strošek katalogov je tako 1.200.000 SIT + DDV. Na začetku poslovanja, ko si zaradi premajhnih sredstev intenzivnega oglaševanja ne moremo privoščiti, vidimo največji potencial v odnosih z javnostmi, saj gre tu za neplačano komuniciranje prek množičnih medijev. Razlogov za to je več. Prvega sem že omenil, poleg tega je pomembno tudi to, da ljudje veliko bolj verjamejo člankom kot oglasom. S tem bomo dosegli začetno prepoznavnost izdelkov, predstavili prednosti glede na nadomestke in si nenazadnje naredili dobro reklamo. Sprva se bomo osredotočili na časopis Finance in Delo, ker imata veliko naklado in ju berejo podjetniki, ki so naša ciljna skupina. Sporočilo za medije bo dolgo približno pol strani, bistvo članka bo v prvem delu sporočila. Po predhodni najavi po telefonu bomo sporočilo poslali po elektronski pošti. Pomembno je, da smo aktualni, zato bomo sporočilo poslali takoj po odprtju podjetja in medije sproti obveščali o novostih, ki jih bomo ponujali na trgu. V kolikor bomo v času poslovanja naredili kakšno napako, jo bomo priznali in govorili o tem, kako jo odpravljamo, seveda pa se je potrebno znati tudi pohvaliti. Ker bomo sami nastopali v medijih, moramo spremljati medijske objave, saj bomo tako že zgodaj zvedeli, kaj je bilo zapisano o nas in bomo lahko pravočasno reagirali. Tako vrsto komuniciranja bomo ohranili čez vse obdobje, saj se zavedamo, da stalna prisotnost v medijih pomeni prisotnost v zavesti porabnikov. Odziv potencialnih kupcev na sporočila v medijih pa bomo ustvarili z neposrednim trženjem. Najnovejša oblika takega trženja je elektronsko trženje. Elektronsko bomo tržili preko spletne strani, ki jo bo za naše podjetje oblikoval študent, strokovnjak s tega področja. Potreben bo le še zakup prostora na strežniku in oblikovanje elektronskih naslovov. Spletna stran bo imela predvsem nalogo obveščanja javnosti o naših izdelkih in storitvah. Vsebovala pa bo tudi osnovne

26

podatke o podjetju, kontaktne podatke, podatke o novostih in naše reference. V posebni rubriki bomo objavljali tudi sporočila za javnost, na voljo bo tudi spletno naročanje katalogov. Na začetku poslovanja bomo neposredno tržili tudi z profitnimi karticami, ki jih ponuja podjetje P&G Group iz Ljubljane. Profitna kartica je barvna kartica velikosti 15x10 cm in vsebuje ponudbo in predstavitev izdelkov in storitev posameznega podjetja. Izhajajo štirikrat letno, zato se bo naše podjetje odločilo za objavo v mesecu marcu. V kolikor bo odziv dober, se bomo tovrstnega direktnega trženja posluževali tudi v prihodnje. Za tovrstno oglaševanje smo se odločili, ker so prejemniki teh kartic poslovni ljudje z visoko kupno močjo, ki v svojem vsakodnevnem poslovnem ali privatnem življenju potrebujejo naše izdelke. Drug razlog je v tem, da zajamejo 36.000 naslovov, tudi stroški glede na lastno pošiljanje katalogov so zanemarljivi. Nenazadnje pa se s temi karticami podjetjem ne vsiljujemo, saj se sami odločijo, če jih naši izdelki zanimajo in dobijo kataloge. Oglaševanja se bomo posluževali naslednje leto, ko bomo imeli dovolj sredstev, namenjenih temu. In sicer se bomo posluževali oglasnih panojev podjetja Metropolis in Proreklam-Europlakat. Cena mesečnega najema takega panoja stane približno 100.000 SIT po ceniku. V kolikor bi oglaševali na več koncih naenkrat, pa se je glede cene možno dogovoriti. Oglaševali bi ključavnice na prstni odtis, s katerimi ciljamo na manjša in srednje velika podjetja ter bogatejše posameznike. Zato bodo naši plakati postavljeni pred večjimi industrijskimi conami na različnih koncih Slovenije. Tako bomo oglasni plakat postavili na Gorenjskem, Štajerskem in dva v Ljubljani. Pri samem oglaševanju bomo morali upoštevati Slovenski oglaševalski kodeks ter Zakon o varstvu potrošnikov, v tistem delu, ki govori o oglaševanju. Prav tako pa ne smemo pozabiti na etiko, zato bo naše oglaševanje predvsem informiralo, ne pa zavajalo kupce. Tabela 4: Stroški tržnega komuniciranja podjetja Petacode

VRSTA STROŠKA LETNA VIŠINA

STROŠKA (V 1000 SIT) ČAS NASTANKA STROŠKA Vzdrževanje spletne

strani 150 Prvo in vsako naslednje leto Profitne kartice 400 Dvakrat letno vsako leto Oglasni panoji 300 Drugo in vsako naslednje leto

Izdelava katalogov 1200 Vsako leto na začetku leta SKUPAJ 2050

Vir: Lasten prikaz, 2006. Cilj našega tržnega komuniciranja je ustvariti zavedanje slovenskih srednje velikih in velikih podjetij o naših proizvodih ter jih seznaniti s prednostmi glede na obstoječe izdelke na trgu. Predstaviti izdelke v tolikšni meri, da bo v roku enega leta za njih vedelo vsaj 50 % teh podjetij. Doseganje cilja bomo merili z anketo, ki jo bomo na začetku naslednjega leta poslali naključno izbranim podjetjem v Sloveniji.

27

7.4. Prodajne poti Prodajna pot je pot, ki jo naredi izdelek od prodajalca do kupca. Podjetje Petacode bo imelo razvito neposredno in posredno prodajno pot. Po posredni poti bomo prodajali le varnostne sefe na prstni odtis, saj pri njih ni potrebna montaža ali kakšno drugo posebno znanje. Ponudili jih bomo tehničnim trgovinam po Sloveniji, kot je na primer Merkur. Za njih smo oblikovali veleprodajne cene. Drugače pa bomo vse artikle prodajali neposredno končnim kupcem, brez posrednikov. Na tem mestu naj omenim le arhitekte, katerim bomo nudili 10 % provizijo, v kolikor nam bodo pridobili posel. Ker je za večino naših prodajnih artiklov potrebna predhodna inštalacija, bomo za to najeli elektroinštalacijsko podjetje, sam priklop in inštalacijo programov pa bo naredil predstavnik našega podjetja, na začetku direktor sam. Tako se bo končnemu kupcu zaračunala tudi omenjena inštalacija, medtem ko bo sam priklop programov že vštet v ceni izdelka.

8. NAČRT, DIZAJN IN RAZVOJ

8.1. Status razvoja in prihodnje naloge Naše podjetje se ne bo ukvarjalo s proizvodno dejavnostjo, zatorej tudi ne bomo razvijali kakšnih novih proizvodov. Na področju storitvene dejavnosti pa je pomembno, da spremljamo trende na področju biometrije, nove izdelke z izboljšano tehnologijo in te ponudimo našim strankam. Le tako bomo lahko sledili smernicam in si konkurenčnost zagotavljali tudi s kombiniranjem drugih cenovnih in necenovnih dejavnikov. Zaradi zniževanja stroškov pošiljanja bomo na področju varnostnih sefov na prstni odtis v prihodnosti iskali proizvajalca le teh v državah Evropske skupnosti. Vsak sef je težak približno 30 kg, kar pomeni velik strošek pri poštnini. Optične senzorje bomo še naprej kupovali pri istem dobavitelju, ki jih bo naš morebitni novi proizvajalec sefov potem vgrajeval. To akcijo bomo izvedli v primeru nižjih celotnih stroškov. Ostale naše prihodnje naloge predvsem temeljijo na razvoju kataloga, spletne strani ter same prepoznavnosti podjetja. Spletna stran bo na začetku imela predvsem funkcijo predstavitve podjetja in njegove dejavnosti. Ko bomo oblikovali katalog, bo ta v elektronski obliki na voljo tudi na tej strani, tako da si ga bodo obiskovalci lahko shranili na svoj računalnik in po želji tudi natisnili. V nadaljevanju pa bomo spletno stran nadgradili s podrobnimi opisi in raznimi fotografijami naših izdelkov. Pomembna je ažurnost spletne strani, predvsem v povezavi z novimi izdelki, ceniki in informacijami na področju biometrije. Katalog bomo razvili v sodelovanjem s podjetjem Figo d.o.o., ki se ukvarja s tiskanjem in oblikovanjem raznih publikacij. Za to podjetje smo se odločili predvsem na podlagi dobrih referenc in osebnega poznanstva, tudi cene katalogov pri konkurentih se ne razlikujejo veliko. Fotografije samih izdelkov in opise le teh bomo dobili od dobaviteljev, naša naloga bo prevesti te podatke v slovenski jezik. Kataloge bomo natisnili enkrat letno, na začetku bo to 500 izvodov. Ta naklada 28

se v primeru velikega povpraševanja lahko kadarkoli poveča. Vse nove izdelke, ki se bodo pojavili tekom leta, pa bomo natisnili na barvni A4 list, ki ga bomo priložili katalogu ter označili kot novost na trgu. Katalog bo zasnovan tako, da bo privlačen na pogled in prijeten za branje. Pomembno je namreč, da pritegne pozornost ljudi s svojim videzom in vsebino. Prepoznavnost podjetja bomo gradili tudi z logotipom podjetja, ki ga bo za nas oblikoval študent, kateremu bomo zaupali izdelavo spletne strani. V kolikor nam logotip ne bo všeč, bomo za to najeli oglaševalsko agencijo. Naš slogan se bo glasil »biometric solutions« ali »biometrične rešitve«. Logotip s sloganom podjetja bomo natisnili na manjše nalepke, ki jih bomo diskretno nalepili na vsak naš proizvod.

8.2. Izboljšave proizvoda in novi proizvodi Na same izboljšave bomo lahko vplivali le s predlogi, ki jih bomo zasnovali na podlagi povratnih informacij naših strank. Te informacije bomo poslali našim dobaviteljem in samo od njih je odvisno, če jih bodo upoštevali. Pomembno pa je, da takoj, ko pride nov ali izboljšan izdelek, le tega ponudimo na našem trgu in o tem obvestimo kupce.

8.3. Sredstva namenjena razvoju Ker, kot že omenjeno, večjih razvojnih projektov ne bomo imeli, bodo tudi naša sredstva namenjena razvoju manjša. Tako bodo ta sredstva namenjena predvsem kupovanju novih izdelkov na trgu. V prihodnosti pa bomo več teh sredstev namenjali zaposlovanju strokovnjakov s področja elektroinštalacij in računalniške tehnologije. S prvega omenjenega področja zato, ker bomo kasneje sami izvajali inštalacije in morebitne tehnične napake tudi odpravljali. Z računalniškim tehnologom pa bi program za kontrolo dostopa lahko prevedli v slovenščino ali pa celo razvili svojega. To nameravamo realizirati po petih letih poslovanja.

8.4. Industrijska lastnina Ker bomo imeli le zastopništvo za izdelke, se nam v tem primeru vprašanje o industrijski lastnini ne zdi smiselno. To so izdelki, katerih lastnik pravic je proizvajalec sam. Potrebno pa bo zavarovati naš program za kontrolo pristopa, v kolikor ga bomo razvili v našem podjetju. Ustrezno se bomo zavarovali glede na zakone o intelektualni lastnini. Pomembno je zaščititi logotip in slogan našega podjetja, zato bomo izpolnili zahteve Urada republike Slovenije za intelektualno lastnino o registraciji znamke in izpolnili zahtevo o registraciji znamke (Priloga 11)

9. PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT

9.1. Geografska lokacija Za našo dejavnost geografska lokacija nima večjega pomena, ker bomo mi obiskovali stranke, ne one nas. Prav tako so naše stranke porazdeljene po celotni Sloveniji, tako da tudi posamezno

29

mesto ne igra posebne vloge. Pomembna se nam zdi bližina avtoceste, saj bomo tako lahko hitreje obiskovali stranke in ne bomo izgubljali dragocenega časa v prometnih zastojih. To nam bo koristilo tudi kasneje, ko bomo inštalacije izvajali sami, saj bomo s tem zmanjšali možnosti zamude pri stranki. Na začetku poslovanja bo zaradi manjših sredstev sedež podjetja na domu ustanovitelja podjetja. Tam so že urejeni pisarniški prostori družinskega podjetja, ki pa niso polno zasedeni. Oddaljenost od avtoceste je približno 5 km. Kasneje, v kolikor bodo ti prostori postali premajhni, bomo spremenili lokacijo. Ena od možnosti je poslovno obrtna cona Šenčur, katere investitor je podjetje Protim iz Šenčurja. Ta cona se nahaja neposredno ob avtocesti, kar pomeni določeno prednost. Zavedamo pa se, da je ponudba poslovnih prostorov velika in se nenehoma spreminja, tako da bomo ob morebitni spremembi lokacije morali preučiti več ponudb. Bomo pa situirani v Kranju ali njegovi bližnji okolici, predvsem zaradi bližine doma in nižjih stroškov najema, kot pa v prestolnici Slovenije.

9.2. Poslovni prostori Družinsko podjetje ima že v lasti opremljene poslovne prostore, tako da bo te oddajalo podjetju Petacode. Prostora v pisarni je še za dve delovni mesti, kar zadostuje za začetek poslovanja. Prav tako je v pisarni dostop do interneta, nameščena je tudi klimatska naprava za lažje delo v vročih dneh. Za varovanje te opreme skrbi alarm, ki je vklopljen ob naši odsotnosti. K obstoječemu telefonskemu priključku bomo naročili dodatno telefonsko številko, ki bo registrirana na podjetje Petacode. Na začetku bom uporabljal svoj osebni računalnik, ki ga bom kot osnovno sredstvo vložil v podjetje. Tako bo za nemoteno poslovanje potrebno kupiti le telefon z vgrajenim faksom. Sprva si ne bomo ustvarjali velikih zalog proizvodov, zato večjega prostora za skladiščenje tudi ne bomo potrebovali. V kolikor pa se pojavi potreba po večjem skladišču, pa nam to ne bo predstavljalo prevelikega problema, saj je na tej lokaciji na voljo dovolj praznih prostorov, ki bi jih lahko uredili v skladišče, dovolj veliko za zalogo naših izdelkov. V tretjem poslovnem letu nameravamo spremeniti lokacijo. V obrtni coni Šenčur je na voljo več poslovnih prostorov, namenjenih pisarniški dejavnosti. Prostori so komunalno urejeni, cena mesečnega najema znaša 9,5 eur/m2 + DDV. V ceno najema obratovalni stroški in oprema pisarniških prostorov niso vključeni. Pisarniško opremo je možno naročiti in jo vzeti v najem. Cena najema opreme je odvisna od razreda kvalitete, se pa po besedah Sonje Burazin, vodje upravljanja pri podjetju Protim Ržišnik Perc, giblje od 1 eur/m2 do 3,5 eur/m2. Tako mesečni strošek najema za pisarno 40 m2 ocenjujemo na 120.000 SIT. Primer takega prostora je predstavljen v Prilogi 9. Poslovni prostor bi moral biti sestavljen iz dveh ločenih pisarn. Prva pisarna bi bila namenjena direktorju podjetja, druga pa za zaposlence podjetja, kot so na primer računalniški tehnolog in prodajalci.

30

9.3. Operativni ciklus Naše podjetje bo izdelke kupovalo od dveh dobaviteljev. Pri večini izdelkov bomo izvajali enak operativni ciklus, ta se bo nekoliko razlikoval le pri varnostnih sefih na prstni odtis. Te bomo poleg končnim kupcem ponujali tudi trgovcem. Ker se naše podjetje s samo proizvodnjo ne bo ukvarjalo, bom v tem poglavju opisal potek od samega naročila do dostave stranki. Izdelke bomo kupovali na podlagi naročila stranke, tako da bomo uvedli sistem dobave »just in time«. Ker se naši izdelki nenehno tehnično izboljšujejo in na trg prihajajo novi, izboljšani izdelki, tudi ne bomo imeli prevelikih zalog. S tem se bomo izognili, da bi nam v primeru manjšega povpraševanja ti izdelki ostali na zalogi in bi tako postali zastareli. Drugi pozitivni učinek, ki ga prinaša »just in time«, pa so seveda manjši stroški zalog in skladiščenja. Zaradi tega bo tudi čas dobave in montaže izdelka kupcu malo daljši, ki ga ocenjujemo nekje do treh tednov. Večji so tudi stroški prevoza. Rok dobave in pogoji plačila bodo zapisani tudi v predračunih, ki jih bomo pošiljali kupcem. Vendar pa je neko varnostno zalogo le potrebno imeti, zato bomo vedno imeli na zalogi po dva artikla vsakega izdelka. Ti bodo služili predvsem za morebitno uveljavljanje reklamacije. Proizvode bomo dajali iz skladišča po načelu FIFO, se pravi izdelek, ki je prišel prvi na zalogo, bo tudi prvi porabljen. Malo drugačna pa bo naša politika naročanja varnostnih sefov, ki jih bomo ponujali tudi trgovcem. V kolikor se bo pokazalo zanimanje za te izdelke in se bodo v trgovinah tudi prodajali, si bomo morali narediti večjo zalogo le teh. Vemo namreč, da trgovci kupujejo večjo količino in večinoma izdelke želijo takoj, ko jim jih zmanjka. Dostavo do našega podjetja bodo uredila podjetja, od katerih bomo kupovali, naprej do kupca pa bomo dostavljali s svojim vozilom, na dan priklopa sistema. V kolikor bo šlo za veliko artiklov (predvsem imam v mislih varnostne sefe), bomo za to najeli prevoz, ki bo le te v dogovorjenem roku dostavil stranki. Pomembno je, da artikel ob prihodu v Slovenijo natančno pregledamo in takoj zaznamo možne poškodbe. Tako lahko takoj uveljavimo reklamacijo. Spremljati bo potrebno napredke tehnologije. Tako bomo vedeli, iz kakšnih materialov so sestavljeni naši artikli in kakšne so prednosti le teh v primerjavi z drugimi. Kupovali bomo le izdelke, ki bodo narejeni na podlagi najnovejše tehnologije in iz vrhunskih materialov.

9.4. Pravne zahteve, dovoljenja in vprašanja okolja Podjetje Petacode bo registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo, z enim samim ustanoviteljem. Diagram postopka ustanovitve gospodarske družbe je predstavljen v Prilogi 12. Naše podjetje mora biti zelo pozorno na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki v svojem tretjem poglavju natančno določa, kakšne so pravne zahteve na področju biometrije v javnem in zasebnem sektorju. Za naše poslovanje je ta zakon ključnega pomena, zato ga bom razložil podrobneje. Biometrične ukrepe v javnem sektorju se lahko določi le z zakonom, če je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega 31

namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Tukaj se pojavi prvi problem, saj je evidentiranje delovnega časa nedvomno mogoče izvajati tudi z uporabo metod, ki manj posegajo v zasebnost posameznika, kot je to v primeru izvajanja biometričnih ukrepov. Mogoča je npr. uporaba raznih sistemov, kjer se posameznik pri evidentiranju identificira s čipno ali kakšno drugačno kontaktno ali brezkontaktno kartico. Biometrične ukrepe v javnem sektorju pa se lahko določi z zakonom, če gre za izpolnjevanje obveznosti iz obvezujoče mednarodne pogodbe ali za identifikacijo posameznikov pri prehajanju državnih meja. Podobno kot javni sektor, tudi zasebni lahko izvaja biometrične ukrepe le, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Take ukrepe lahko izvaja le nad svojimi zaposlenimi, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni. Prav tako je izvajalec teh ukrepov (v našem primeru podjetje Petacode) dolžan pred uvedbo ukrepov posredovati državnemu nadzornemu organu opis nameravanih ukrepov in razloge za njihovo uvedbo. Izpolniti mora predpisan obrazec (Priloga 7), na podlagi katerega je državni nadzorni organ dolžan v dveh mesecih odločiti, ali je nameravana uvedba biometričnih ukrepov v skladu s tem zakonom. Rok se lahko podaljša za največ en mesec, če bi uvajanje teh ukrepov prizadelo več kot 20 zaposlenih ali če reprezentativni sindikat pri delodajalcu zahteva sodelovanje v upravnem postopku. Vidimo, da lahko mine veliko časa, preden ustrezni organi sploh odobrijo izvajanje takih ukrepov. Izvajanje biometričnih ukrepov brez dovoljenja Informacijskega pooblaščenca je nezakonito in se šteje za prekršek za katerega je v skladu z 99. členom ZVOP-1 predpisana globa od 1.000.000 do 3.000.000 SIT za pravno osebo javnega sektorja. Glede na zgoraj navedeno, lahko zaključim, da je slovenski trg na področju biometrije še zelo zaprt in strogo varovan z zakonskimi predpisi. To je verjetno razlog, da se podjetja ne poslužujejo biometričnih ukrepov, saj kot navedeno zahteva veliko birokracije in porabljenega časa. Večinoma podjetja niso pripravljena čakati tako dolgo, saj jim tudi ta vloga ne da nobene garancije, da bodo po preteku tega časa takšne ukrepe lahko izvajali v skladu z zakonom.

10. VODSTVENA SKUPINA IN KADRI

10.1. Organizacijska struktura V podjetju Petacode bo na začetku poslovanja redno zaposlena le ena oseba, ustanovitelj podjetja. Tako bo organizacijska struktura zelo preprosta, saj bo direktor podjetja odgovoren za celotni poslovni proces. Ustanovitelj podjetja je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki ima tudi delovne izkušnje v različnih podjetjih. Skrbel bo tako za področje nabave, kot tudi za samo trženje in prodajo. Izvajali bomo osebno predstavitev izdelkov na sedežih podjetij, zato bomo najeli in predhodno usposobili študenta, ki bo delo opravljal preko študentskega servisa. To se nam zdi smiselno

32

predvsem zato, ker delo ni redno, prav tako ne bo potekalo ves delovni dan. Plačilo bo prejemal po urni postavki, upravičen bo tudi do stimulacije, v kolikor bo stranka predstavljen izdelek tudi kupila. Prav tako bomo za izdelavo spletne strani najeli študenta, strokovnjaka s tega področja. Samo inštalacijo oziroma napeljavo raznih kablov, ki so potrebni za priklop naprav, bo za nas opravljalo elektroinštalacijsko podjetje. Z njimi bomo sklenili pogodbo o sodelovanju, plačilo bo po dogovoru. Samostojni podjetnik bo pogodbeno za nas montiral tudi ključavnice na prstni odtis. Računovodski del bomo zaupali računovodskemu servisu, družinskemu podjetju Finančnik-Petač. Ta bo skrbel za vodenje poslovnih knjig, obveščanje o novostih na področjih zakonodaje ter za samo finančno svetovanje podjetju Petacode. Višina računa bo odvisna od števila prejetih in izdanih računov in števila zaposlenih. Poslovali bomo preko spletnega bančništva. Slika 10: Organizacijska struktura podjetja Petacode d.o.o. v prvem poslovnem letu

Podjetje Petacode d.o.o.

Elektroinštalacijsko podjetje Monter s.p.

Računovodski servis

Nabava, prodaja in trženje -ustanovitelj podjetja

Vir: Lasten prikaz, 2006. V naslednjih letih poslovanja bomo ob povečani prodaji zaposlovali lasten kader, ki bo usposobljen na svojem področju. Tako bomo zaposlili diplomiranega ekonomista za področje prodaje ter osebe, ki bodo skrbele za inštalacijo oziroma montažo artiklov. Na računovodskem področju ne bomo delali sprememb, saj je to področje zelo občutljivo na področju zakonodaje in predpisov in je zaradi tega bolje imeti najboljše ljudi, ki jim zaupaš. Prav tako pa se s tem znebiš določene odgovornosti v primeru napak, za kar so določene visoke kazni.

10.2. Vodstveno osebje Lastnik, ustanovitelj in hkrati investitor podjetja Petacode bo odgovoren za poslovanje družbe kot celote. Lastil si bo vse pridobljene zaslužke, odgovoren bo za poslovanje podjetja. Po spremenjenem zakonu o gospodarskih družbah (4. april 2006) bo z uvedbo evra višina minimalnega ustanovitvenega kapitala za d.o.o. znašala 7500 EUR oziroma 1,8 milijona SIT.

33

Lastnik bo predvsem zaradi visokih stroškov oglaševanja vložil v podjetje 4,85 milijona SIT. Večino teh sredstev bo predstavljal denar, ki ga bo dobil iz lastnih prihrankov, ostalo bo računalniška oprema, ki je v njegovi lasti. Po tem zakonu je poslovodja odgovoren družbi za škodo, ki je postala kot posledica kršitve njegovih nalog, posledično pa lahko upniki družbe od njega zahtevajo odškodninski zahtevek (povzeto po ZGD-1, UL RS št. 42/2006).

10.3. Profesionalni svetovalci in storitve Kot že omenjeno, bo podjetje na začetku poslovanja sodelovalo s pogodbenimi podjetji, predvsem zaradi manjših stroškov plač. Tudi če povpraševanje po izdelkih ne bo veliko, tako podjetje ne bo imelo nepotrebnih stroškov. Podjetje, ki bo za nas opravljalo računovodske storitve in nam nudilo svetovanje na tem področju, pa bo računovodski servis. V kolikor se bo v nadaljevanju poslovanja pokazalo, da zaposlenim v podjetje Petacode primanjkuje določenega znanja, se bomo udeleževali ustreznih seminarjev in delavnic. Prav tako ne izključujemo možnosti sodelovanja z oglaševalsko agencijo, če se pojavi potreba po močnejšem in bolj efektivnem trženju. Profesionalne svetovalce in storitve bomo plačevali glede na njihove uradne cenike, v primeru večjih zneskov pa ne izključujemo možnosti pogajanja za ceno in možnih kompenzacij.

10.4. Politika zaposlovanja in nagrajevanja v podjetju Na začetku poslovanja bo redno zaposlen samo ustanovitelj podjetja, ki bo prejemal plačo. Prevoza na delovno mesto ne bo, izplačeval si bo le potne stroške in dnevno nadomestilo za prehrano. V naslednjih letih poslovanja bo njegova plača naraščala skladno s prodajo in finančnimi zmogljivostmi podjetja. Osebo, ki bo skrbela za prodajo in trženje, bomo v naslednjem letu zaposlili za določen čas enega leta, s poskusno dobo treh mesecev. V kolikor se bo v tem času izkazal, ga bomo v tretjem letu zaposlili za nedoločen delovni čas. Njegova plača bo sestavljena iz fiksnega dela in stimulacije, ki bo odvisna od prodaje. Prav tako bo upravičen do vseh nadomestil, saj je poštenost do svojih zaposlencev ključnega pomena za uspeh. Oni so tisti, ki predstavljajo podjetje kupcem, zato morajo biti primerno motivirani. Stimulacija se bo s pridnostjo in delom povečevala. Podobni pogoji bodo veljali tudi za morebitne zaposlence na področju inštalacije in montaže. Študentu, ki ga bomo preko študentskega servisa najeli za izdelavo spletne strani, bomo za izdelavo kvalitetne strani namenili 100.000 SIT. Študent, ki bo predstavljal artikle po podjetjih, bo imel urno postavko 1000 SIT, krite bo imel tudi stroške prevoza. Kot že omenjeno, pa bo v primeru pridobitve kupca s predstavitvijo dobil tudi ustrezno stimulacijo.

34

11. SPLOŠNI TERMINSKI PLAN

11.1. Ključne aktivnosti v prvem poslovnem letu Podjetje Petacode d.o.o. bo s poslovanjem začelo v mesecu januarju 2007, ko bo tudi ustanovljeno. Prva aktivnost bo izdelava poslovnega načrta, ki bo zaključen še v letu 2006. Temu sledi registracija podjetja in ostali postopki za njeno potrditev. Nadalje sledi najem poslovnih prostorov podjetja Finančnik – Petač, ki so že opremljena. Potrebna bo le inštalacija telefona in računalnika ter nabava telefaksa. Sledi dogovarjanje s proizvajalci naših artiklov in prvo naročilo, ki bo služilo predvsem kot predstavitveni modeli. Ker bo šlo za manjšo količino (po en izdelek vsakega prodajnega artikla), se bomo posluževali letalskega prevoza, ki traja približno štiri delovne dni. Na prvo pošiljko računamo v začetku februarja. Sledilo bo iskanje pogodbenih izvajalcev in samo spoznavanje artiklov. Meseca marca, ko izidejo profitne kartice, bomo začeli z oglaševanjem. Promocijske aktivnosti bomo nadaljevali skozi celo leto. Ker za to rabimo kataloge, bomo le te skušali realizirati v mesecu aprilu. Študentu bomo do konca maja 2007 postavili rok za izdelavo spletne strani. Na prvo naročilo kupca računamo v mesecu aprilu in ga v tem mesecu nameravamo tudi realizirati. Naročila bomo dobivali skozi celo leto, največji porast pričakujemo proti koncu vsakega leta, ko podjetja že poznajo svoj poslovni rezultat in kupujejo stvari z namenom povečanja svojih stroškov in s tem zmanjšanje davčne osnove. Ob koncu prvega poslovnega leta bomo objavili razpis za zaposlitev novih oseb, z njimi opravili razgovor in jih v začetku prihodnjega leta tudi zaposlili. Na podlagi povedanega, pričakujemo prilive sredstev konec meseca aprila, sami odlivi pa bodo nastali že v mesecu januarju.

11.2. Terminski načrt Tabela 5 ponazarja trajanje posameznih aktivnosti od ustanovitve podjetja do konca prvega poslovnega leta, to je od januarja 2007 do konca decembra leta 2007. Aktivnosti, ki so prikazane pred prvim mesecem, se nanašajo na obdobje pred registracijo podjetja. 35

Tabela 5: Terminski načrt prvega poslovnega leta podjetja Petacode d.o.o. Aktivnost / mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12Izdelava poslovnega načrta

Postopki registracije podjetjaNajem poslovnihprostorovDogovarjanje sproizvajalci in prvonaročilo

Iskanje pogodbenihizvajalcevPromocijske aktivnostiPriprava katalogovin spletne straniSprejem inrealizacija naročilkupcevZaposlovanje novihoseb

Prilivi sredstev

Odlivi sredstev Vir: Lasten prikaz, 2006.

12. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI

12.1. Makro raven Makro raven je raven gospodarstva kot celote in takšna tveganja vplivajo na poslovanje podjetij v različnih panogah in niso odvisna od enega samega podjetja. Tveganja podjetja Petacode na makro ravni so sledeča. Padec splošne blaginje. V tem primeru bi se zmanjšali prihodki prebivalstva in z njimi tudi njihova potrošnja. Tako bi prebivalci kupovali predvsem izdelke nižjega cenovnega razreda in pa nujne dobrine, v kar pa se naši artikli ne uvrščajo. Prav tako to velja za podjetja, katera bi prodala manj izdelkov in posledično tudi manj kupovala. To bi predvidoma zmanjšalo našo prodajo, vendar je ta scenarij manj verjeten.

36

Zakonodaja. Ta zaenkrat predstavlja največji problem za naše podjetje. Zakonodaja na področju biometrije je zelo stroga in se na vse načine trudi za minimalno vlogo biometrije na slovenskem trgu. Z uvedbo biometrije se posega v Zakon o varstvu osebnih podatkov, razen v nekaterih posebnih okoliščinah. Za uvedbo biometrije na javni in zasebni ravni je tako potrebno veliko birokracije in raznih dovoljenj, na katera se čaka do treh mesecev. Zato bo za nemoteno poslovanje treba počakati na spremembo Zakona o varstvu osebnih podatkov, na področju biometrije. Državni ukrepi na področju uvoza. Ker naše podjetje ne bo poslovalo z državami članicami Evropske Unije, moramo na uvožene artikle plačevati carino. Stopnja te je trenutno 3 %. Lahko pa se država odloči za omejitev pritoka takih izdelkov iz azijskih držav, poveča carinsko stopnjo ali uvede kakšne druge restriktivne ukrepe. S tem bi se posledično povečali naši stroški, verjetno tudi čas dobave do stranke in s tem zmanjšanje zaupanja podjetju. Tečajna nihanja. Artikle bomo plačevali v ameriških dolarjih, ta tečaj pa je precej nestabilen. Z januarjem 2007 bo v Sloveniji uradno plačilno sredstvo Euro, tako da so mogoča tečajna nihanja med tema dvema valutama. Ukrepi v državah, s katerimi bomo poslovali. Nenazadnje so pomembni tudi ti ukrepi, ki jih bo potrebno spremljati. Tu imamo v mislih predvsem ukrepe držav Kitajske, Južne Koreje in pa držav, iz katerih bodo prihajali naši kupci. Zanima nas njihova zakonodaja, ki ureja področje biometrije ter področje mednarodne menjave.

12.2. Raven podjetja Na tej ravni nastanejo težave zaradi podjetja samega ali njegovega ožjega poslovnega okolja. Zato je pomembno, da se podjetje zaveda teh težav in se nanje pripravi z namenom izognitve neugodnim posledicam. Tako so tveganja na mikro ravni za podjetje Petacode naslednja. Konkurenca. Kot v vsaki panogi, imamo tudi v naši panogi konkurente, ki so trenutno že uveljavljeni na trgu z sorodnimi izdelki. V primeru omilitve zakonodaje na področju biometrije se lahko odločijo za prodajo tovrstnih izdelkov in zato lahko prevzamejo zastopništvo za izdelke, ki bi jih prodajalo naše podjetje. Prav tako verjamemo, da obstaja še kdo, ki ima načrte s tovrstnimi izdelki prodreti na slovenski trg, kar nam bo predstavljalo konkurenco. Tako bomo na trg skušali vstopiti čim prej, si ustvariti dobro ime in tako biti korak pred konkurenco. Površna izvedba del. Tukaj imam v mislih predvsem slabo izvedena inštalacijska dela in montaže. Treba bo izbrati tiste izvajalce del, ki že imajo izkušnje in bodo resno nastopali pri delu. Njihovo delovanje bomo na začetku poslovanja nadzorovali in se z njimi pogovorili o možnih napakah.

37

Manjša prodaja od predvidene. V kolikor se bo zgodilo zgoraj navedeno, bomo skušali spremeniti cenovno politiko, posluževali se bomo raznih promocijskih aktivnosti, predvsem z namenom povečanja prepoznavnosti podjetja in njegove ponudbe. Napake v dobavi. Ker bo podjetje kupovalo izdelke iz zelo oddaljenih držav, ne izključujemo motnje v dobavi. Te se nanašajo predvsem na poškodovanje artiklov in zamude pri roku dobave. V kolikor bodo artikli pogosto poškodovani, bomo o tem obvestili proizvajalca in se dogovorili o boljši zaščiti embalaže. V primeru zamude pa bomo izbrali drugega, zanesljivejšega prevoznika. Okvare artiklov. Tehnološki izdelek, ki vsebuje veliko elektronike, se lahko tudi pokvari oziroma se pokaže kakšna motnja. Za vse artikle bomo nudili garancijo in tako v primeru napak, te napake tudi brezplačno odpravili. V kolikor se napaka ne bo mogla odpraviti, bomo artikel brezplačno zamenjali z novim, pokvarjenega pa poslali proizvajalcu v popravilo oziroma zamenjavo. Prav zato bomo imeli na zalogi po dva izdelka vsakega artikla. Neučinkovito trženje in informiranost kupcev. Dobro trženje in informiranost potencialnih kupcev je ključnega pomena za novonastalo podjetje, ki na trgu ponuja nove izdelke. Tako bomo temu primerno namenili veliko pozornosti in denarja. V kolikor se izkaže, da naše tržno komuniciranje na žanje uspehov, se bomo posvetovali s strokovnjaki na tem področju in našo trženjsko politiko temu ustrezno spremenili.

12.3. Simulacije Simulacija 1 Osnovni potek dogodkov. Prvo leto beležimo izgubo, vsa nadaljnja pa dobiček, ki se nam od četrtega leta dalje povečuje. Simulacija 2 Zaradi neučinkovitega trženja je od drugega leta dalje prodaja 15 % nižja od načrtovane. Posledično imamo v tem letu polovico manjši dobiček, v tretjem letu pa beležimo izgubo. Od četrtega leta dalje podjetje posluje z dobičkom, ki se z leti povečuje. Simulacija 3 Zaradi stabilnih političnih razmer v ZDA v letu 2008, tečaj dolarja pridobi na vrednosti. Tako se naša prodajne cene povišajo za 10 %. To ima pozitiven vpliv na dobiček, ki je od tega leta dalje približno dvakrat večji v primerjavi z osnovno simulacijo.

38

Simulacija 4 Zaradi nestabilnih političnih razmer, ki se zaostrijo v letu 2009, v Južni Koreji izbruhne državljanska vojna. Z našim dobaviteljem Easyintech tako izgubimo stike in moramo ključavnice na prstni odtis črtati s seznama prodaje. Celotni prihodki od prodaje se nam tako zmanjšajo. V tem letu ima podjetje 2,7 mio SIT izgube, ki pa se z leti zmanjšuje. Tako v petem poslovnem letu beležimo le malo več kot 100.000 SIT izgube. Simulacija 5 V letu 2008 se začne v medijih veliko govoriti o biometričnih izdelkih in koristih, ki jih prinašajo. Tako se povpraševanje po njih poveča, podjetja zahtevajo spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov. Država zakon omili, kar nam na področju prodaje kontrole pristopa od leta 2009 dalje omogoča 15 % večjo prodajo teh izdelkov. Dobiček se nam v tem letu poveča za 30 %, v nadaljnjih dveh poslovnih letih pa je 20 % oziroma 15 % večji od predvidenega dobička v osnovni simulaciji.

13. FINANČNI NAČRT

13.1. Predračun poslovnega izida Izkaz uspeha nam prikazuje dosežen dobiček preko načrtovane prodaje in vseh stroškov, ki nastanejo pri tem. Izkaz uspeha podjetja Petacode d.o.o. je izdelan na podlagi ocenitve trga in tržnih podatkov, s čimer sem predvideval obseg prodaje in stroškov v prvih petih letih poslovanja. Tabela 6: Izkaz poslovnega izida IZKAZ POSLOVNEGA IZIDAPRIHODKI POSLOVANJA 0 0 0 415 807 807 1068 1068 2255 3314 5167 5218 20116 47348 52083 57291 63020PROIZVAJALNI STROŠKI 70 70 70 367 583 583 728 728 1515 2168 3338 3376 13596 33441 40362 43618 47199AMORTIZACIJA 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 65 131 197 149KOSMATI DOBIČEK IZ PRODAJE -75 -75 -75 43 218 218 335 335 735 1140 1823 1836 6455 13776 11525 13525 15753STROŠKI PRODAJE 0 0 290 1290 0 180 30 30 250 50 50 350 2519 2750 2790 2834 2882STROŠKI UPRAVE 370 370 370 370 370 400 400 400 400 400 400 420 4670 5820 6482 6622 6782DOBIČEK IZ POSLOVANJA -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 5206 2253 4069 6088PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 200 260 4ODHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 5306 2453 4329 6508IZREDNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0IZREDNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DOBIČEK PRED DAVK

68

20

I -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 5306 2453 4329 6508DAVEK NA DOBIČEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1317 603 1082 1627ČISTI DOBIČEK -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 3990 1850 3247 4881 Vir: Izkaz poslovnega izida (Priloga 13). Iz izkaza poslovnega izida je razvidno, da so odhodki poslovanja večji od prihodkov le v prvih treh mesecih, ko še ne predvidevamo prodaje, stroški pa že nastanejo. V nadaljnjih mesecih in letih so prihodki večji od odhodkov. Dobiček iz poslovanja načrtujemo od devetega meseca dalje, ko s prodajo začnemo pokrivati tudi stroške. V prvem poslovnem letu beležimo izgubo v

39

višini nekaj več kot 700.000 SIT, v petem letu pa dosežemo skoraj 5 mio SIT dobička. Podatke o stroških sem dobil neposredno pri podjetjih, s katerimi bom posloval in so tako realni. Največji del teh stroškov predstavljajo material in zunanje storitve.

13.2. Predračun bilance stanja Bilanca stanja nam prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na določen trenutek, običajno je to ob koncu leta. Aktiva, na kateri izkazujemo sredstva in pasiva, kjer so prikazane obveznosti, morata biti uravnoteženi. Sredstva na obeh straneh so prikazana po sedanji, neodpisani vrednosti. Tabela 7: Bilanca stanja

OBDOBJE: -1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV VBILANCEBILANCA STANJASREDSTVA 4850 4405 3959 3224 1608 1549 1145 1125 1029 1311 2188 3897 4961 4961 10022 10603 14403 19429SREDSTVA (RAZEN DENARJA) 150 1051 1018 1048 1199 977 972 967 961 956 951 945 940 940 6009 6726 8864 13796NEOPREDMETENA SREDSTVA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

150 205 199 194 189 183 178 172 167 162 156 151 146 146 215 219 70 2

FINANČNE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5000 5000 8000 13000TERJATVE IZ POSLOVANJA 0 30 18 60 217 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 713 0 0ZALOGE MATERIALA / TRGOVSKEG 0 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360ZALOGE PROIZVODOV 0 457 441 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434DENAR 4700 3353 2941 2176 408 572 173 158 68 355 1238 2951 4021 4021 4013 3877 5539 5633OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

4850 4405 3959 3224 1608 1549 1145 1125 1029 1311 2188 3897 4961 4961 10022 10603 14403 19429

KAPITAL 4850 4405 3959 3224 1608 1456 1094 998 903 987 1677 3050 4116 4116 8106 9955 13202 18083OSNOVNI KAPITAL 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850ZADRŽANI DOBIČEK 0 -445 -891 -1626 -3242 -3394 -3756 -3852 -3947 -3863 -3173 -1800 -734 -734 3256 5105 8352 13233DOLG 0 0 0 0 0 93 51 127 127 324 511 846 845 845 1916 647 1201 1346OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 0 0 0 0 0 93 51 127 127 324 511 846 845 845 1916 647 1201 1346 Vir: Bilanca stanja (Priloga 13). Na začetku smo v podjetje vložili 4.850.000 SIT sredstev, katerih glavnina predstavlja denar. Kapital se bo z leti povečeval in bo v petem letu dosegel vrednost 18 milijonov SIT. Neopredmetenih osnovnih sredstev nimamo, opredmetena pa predstavljajo računalniki in drobni inventar. Od drugega leta poslovanja dalje smo se zaradi večje količine denarja na računu odločili za finančno naložbo in sicer za vezavo denarja pri SKB banki, pri kateri znaša SIOM obrestna mera 4 % (Http://www.skb.si, 2006). Terjatve iz poslovanja predstavljajo terjatve države iz naslova DDV za nabavljeno opremo. Zaradi naše plačilne politike (50 % ob naročilu, 50 % 3 dni pred montažo) večjih terjatev do kupcev ne pričakujemo in bomo tako ostali likvidni. V primeru nelikvidnosti bomo najeli kratkoročni kredit pri ustrezni banki.

40

Na zalogi bomo vedno imeli po dva izdelka vsakega prodajnega artikla. Na začetku poslovanja bodo to predstavitveni izdelki, kasneje bo ta zaloga namenjena tudi za nadomestilo pokvarjenih artiklov. Obveznosti iz poslovanja so posledica še neplačanega zneska državi iz naslova DDV in davka na dobiček. Ostalih večjih obveznosti zaenkrat ne pričakujemo.

13.3. Predračun izkaza finančnih tokov Predračun izkaza finančnih tokov prikazuje bodoče, predračunane pritoke in odtoke denarja z namenom ugotavljanja vzrokov povečanja ali zmanjšanja denarja v določenem časovnem obdobju (Vahčič et al., 2002, str. 111). Tabela 8: Izkaz denarnih tokov IZKAZ DENARNIH TOKOVDENAR KONEC OBDOBJA 4700 3353 2941 2176 408 572 173 158 68 355 1238 2951 4021 4021 4013 3877 5539 5633ČISTI DOBIČEK -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 3990 1850 3247 4881AMORTIZACIJA 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 65 131 197 149POVEČANJE DOLGA 0 0 0 0 93 -42 75 0 197 188 335 -2 845 1071 -1269 554 144POVEČANJE KAPITALA (BREZ DOBIČKA) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0POVEČANJE SREDSTEV (BREZ DENARJA) 907 -28 35 157 -217 0 0 0 0 0 0 0 854 5200 913 2287 5000DENARNI TOK -1347 -412 -765 -1768 163 -399 -15 -90 287 883 1714 1070 -679 -8 -136 1662 94

68

Vir: Izkaz denarnih tokov (Priloga 13). Vse svoje obveznosti do dobaviteljev in države bomo v prvih letih poslovanja financirali z denarjem, ki bo kot ustanovitveni kapital vložen v podjetje. Predvidevamo, da bomo od drugega leta dalje imeli na računu večjo količino denarja, ki ne bo krožila, zato se bomo odločili za vezavo denarja pri SKB banki, kjer so letne obresti po SIOM obrestni meri 4 % (Http://www.skb.si, 2006).

13.4. Davčni status Podjetje Petacode bo kot d.o.o. davčni zavezanec, saj načrtovani letni promet presega 5 milijonov SIT, kar je zahtevana meja za vključitev v sistem DDV-ja. Prav tako pa bo podjetje zavezanec za plačilo davka na dohodek in davka na izplačane plače ter prispevkov za socialno varnost. V primeru dobička pa je ta obdavčen 25 %.

13.5. Kontrola stroškov Za kontrolo stroškov bo odgovoren direktor podjetja, ki se bo redno posvetoval z najetim računovodskim servisom. Z vsakim naročilom bomo sprotno preverjali, če so nastali stroški upravičeni in v kolikor ne bodo, bomo poiskali vzrok in ta problem rešili. Če se bo na dolgi rok pokazalo, da so nekateri stroški občutno večji od načrtovanih, pa bomo skušali privarčevati kje drugje. Seveda pri tem ne sme trpeti kvaliteta izdelkov in storitev.

41

14. PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE Z VIRI Vsako podjetje za poslovanje potrebuje ustrezna sredstva, ki jih je najtežje pridobiti ob samem začetku poslovanja. Zaradi tega moramo ta sredstva uporabiti kar se da smotrno. Podjetje lahko financiramo z dolžniškim ali lastniškim kapitalom, ki imata različne prednosti in slabosti. Pri dolžniškem je pomembno predvsem to, da sredstva dobimo naenkrat, vračamo jih pa postopoma. Negativna plat tega načina pa so obresti in pa jamstvo, ki ga moramo predložiti v kolikor ne vrnemo kredita. Pri lastniškem financiranju smo udeleženi pri dobičku podjetja, ne zahteva jamstva in nam daje nekakšno obliko lastniškega položaja v podjetju.

14.1. Zaželeno financiranje Za odprtje družbe z omejeno odgovornostjo bo z uvedbo evra v podjetje potrebno vložiti 7.500 eurov, kar znaša približno 1.800.000 SIT. Ob ustanovitvi bo ustanovitelj v podjetje vložil 4.700.000 SIT gotovine, 150.000 SIT bo predstavljala računalniška oprema. Denar bo pridobil iz lastnih prihrankov in bo zadostoval za začetni zagon poslovanja in nabavo prvih artiklov ter oglaševanja v prvem letu poslovanja.

14.2. Pridobivanje virov financiranja Potrebna finančna sredstva bo prispeval ustanovitelj sam. V kolikor se kasneje pojavi potreba po dodatnem financiranju, bomo sprva najeli kredit pri družinskem podjetju, saj nam je najbližje in tako ne bo problema glede rokov odplačila. Tudi obresti ne bodo visoke. Drug način, ki ga tudi ne izključujemo, pa je najetje kratkoročnega kredita pri poslovni banki, ki nam bo ponudila najboljše pogoje vračila. Dolgoročnega kredita ne bomo najemali, saj potrebujemo denar za samo delovanje podjetja ter financiranje morebitnih zalog in terjatev.

14.3. Upravljanje z obratnim kapitalom podjetja Ažurnost poravnave obveznosti je znak dobrega gospodarjenja. Tega se v našem podjetju zavedamo, zato bomo obveznosti do dobaviteljev poravnali v dogovorjenem roku. Naši plačilni pogoji bodo, kot že omenjeno, temeljili na celotni poravnavi obveznosti pred samo dobavo izdelka. In sicer 50 % ob naročilu, ostalo pa 3 dni pred samo montažo. Tako se bomo izognili prevelikim terjatvam, čeprav bomo na ta račun verjetno izgubili nekaj strank. V kolikor bo šlo za večje naročilo in bo podjetje zahtevalo odlog plačila kot pogoj za nakup, bomo podjetje preverili v iBonu-u. Če se bo izkazalo, da kupec redno poravnava svoje obveznosti in nima večjih zamud pri plačilih le teh, mu bomo odlog plačila tudi odobrili, vendar največ 50 %. S tem si bomo večino svojih stroškov že pokrili. Večjih zalog proizvodov ne načrtujemo, ker se bomo zavzemalo za »just in time« dobavo. Na zalogi bosta le dva proizvoda vsakega artikla, ki ju bomo namenili morebitnim reklamacijam izdelkov. Ob večjem povpraševanju po varnostnih sefih, si bomo naredili zalogo le teh v večjem

42

obsegu, saj pri tem artiklu v daljšem času ni večjih tehnoloških sprememb. Prevelika zaloga artiklov ni smiselna, saj to lahko vpliva na likvidnost podjetja. V primeru nastanka likvidnostnih težav si bomo pomagali s kreditom, najetim pri družinskem podjetju. Vendar zaradi omenjene plačilne politike podjetja večjih težav pri poslovanju ne pričakujemo.

15. SKLEP Namen moje diplomske naloge je bilo dokazati, da je investicija v novonastalo podjetje Petacode d.o.o. ekonomsko upravičena. Priložnost sem videl v izdelkih na prstni odtis in tako prikazal poslovanje podjetja ob predpostavki vseh potrebnih sestavin. Vzpostavil sem stik z vsemi vpletenimi osebami in podjetji, tako da poslovni načrt temelji na dejanskih podatkih. Kot se je pokazalo v poslovnem načrtu, obstaja zanimanje za tovrstne izdelke. Glede na finančne projekcije bi že od drugega poslovnega leta dalje dosegali dobiček, pozitivni so tudi kazalci donosnosti. Problem pa se pojavi pri zakonodaji, v kateri je razlog, da takih izdelkov še ni na našem tržišču. Tako Zakon o varstvu osebnih podatkov ne dovoljuje uporabe biometričnih izdelkov, v kolikor za njih obstajajo podobni nadomestki, to pa so seveda kartični sistemi. Trenutno podjetje Petacode ne bo ustanovljeno, predvsem zaradi zgoraj omenjenega razloga. Treba bo spremljati omenjen zakon, saj se zakoni v naši državi nenehno spreminjajo. Takoj ko bodo ta Zakon omilili in za izvajanje biometričnih ukrepov ne bo takih zahtev, bomo poslovni načrt uresničili. V tem primeru lahko rečemo, da bo investicija v podjetje Petacode d.o.o. donosna. Tako bomo eno izmed prvih podjetij, ki bomo slovenskemu tržišču ponudili takšne izdelke.

43

LITERATURA 1. Potočnik Vekoslav: Temelji trženja s primeri iz prakse. Ljubljana : GV založba, 2002. 531

str. 2. Vahčič Aleš et al. : Osnove podjetništva: priročnik za vaje. Ljubljana : Ekonomska

fakulteta, 2002. 167 str. 3. Mateja Drnovšek, Rok Stritar, Aleš Vahčič: Osnove podjetništva. Priročnik za pripravo

poslovnega načrta 2005-2006. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2005. 137 str. 4. Marušič Mira: Iztraživanje tržišta. 3. izdaja. Zagreb : Informator, 1992. 350 str. 5. Michelle M. Sheen: Trends in biometrics security: Heterogeneous product offerings and

cost reduction. 15 str. [URL: http://www.epolymath.com/trendsinbiometrics.pdf], 15.9.2006.

6. Podboj Martin: Poslovni načrt – uvoz alkoholne pijače. Diplomsko delo. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 2006. 34 str.

7. Porter M.: Competitive Strategy. New York: The Free Press, 1998. 396 str. 8. Marjan Kodelja, Zoran Banovič: Evropski veliki brat. 6 str.

[URL: http://www.mojmikro.si/articles/mi05_18-23biometrija.pdf], 15.10.2006. 9. Brina Černetič: Prosumova draga zabava v Monaku.

[URL: http://www.manager-on.net/show.php?id=141438], 10.10.2006.

VIRI 1. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Uradni list RS, št. 113/2005). 2. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006). 3. Vahčič Aleš: Zapiski s predavanj predmeta Poslovno okolje podjetja, 2002. 4. Standardna klasifikacija dejavnosti.

[URL: http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=1891], 2002. 5. Izdelek Integral plus. [URL: http://www.identicus.si/registracija-delovnega-casa.html],

7.9.2006. 6. Sistemi za kontrolo dostopa podjetja Lumatik.

[URL: http://www.lumatik.si/site/kontrola_dostopa.php], 7.9.2006. 7. Sobni sefi podjetja Protrade. [URL: http://protrade-int.si/sefi.php], 7.9.2006. 8. Ognjevarni trezorji podjetja Metalka commerce.

[URL: http://www.metalka-commerce.si/trezor-dokumenti.html], 7.9.2006. 9. Trezorji podjetja Protektas d.o.o..

[URL: http://www.zakleni.si/izdelki_stanovanja_trezorji.php], 7.9.2006. 10. Trezorji podjetja Optis d.o.o. [URL: http://www.optis.si/program.html], 7.9.2006. 11. Zidni in pohištveni trezorji podjetja Plenus.

[URL: http://www.plenus.si/prodajni/2_podrobno/2_1_zidni.htm], 7.9.2006. 12. Trezorji podjetja Trevis. [URL: http://www.trevis.si/trezorji_ii_les.html], 7.9.2006. 13. Biometrics Market and Industry report.

44

[URL: http://www.biometricgroup.com/reports/public/market_report.html], 20.9.2006. 14. Biometrija – kmalu še ena stalnica?

[URL: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,790,53389&fromsearch=1#comment], 20.9.2006.

15. Kategorizacija oglasnih površin. Metropolis Media. [URL: http://www.metropolis-media.si/prodaja.php?l=raziskave&s=kategorizacija], 21.9.2006.

16. Obrtno poslovna cona v Šenčurju. [URL: http://www.rzisnik-perc.si/opc/menu.html], 10.10.2006.

17. Mnenja in odločbe – Varstvo osebnih podatkov. [URL: http://www.iprs.si/index.php?id=424&tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=176&cHash=e80e4714f1], 11.10.2006.

18. Ekompenzacije.com - mesečni podatki o prijavljenih obveznostih v večstranske kompenzacije in doseženih pokritjih po sodelujočih članih v letu 2006. [URL: https://www.ekompenzacije.com/www2/index.php?show=pregledi], 11.10.2006.

19. Seznam slovenskih podjetij z nad 20 zaposlenci. [URL: http://www.pirs.si/index.php?lang=11&lang=11&dep_id=1&layout=61&place_type_search=1&legal_status_type_search=1&workers_number_from=20&community_type_search=1&administrative_unit_type_search=1&activity_type_search=1&x=13&y=14&view=1&start=10], 2.9.2006.

20. Obrestna mera SIOM. [URL: http://www.skb.si/menu.html], 12.9.2006. 21. Prikaz povprečnih bruto plač v Sloveniji za avgust 2006 v posameznih upravnih enotah.

[URL: http://e-uprava.gov.si/ispo/povprecneplace/zacetna.ispo], 12.9.2006. 22. Ekey biometrijski sistemi Linde MPA. [URL: http://www.fingerprint.si], 14.8.2006. 23. O biometriji. [URL: http://www.jacob.si/index.php?id=16], 14.8.2006. 24. Alice Osborn: The future of Biometrics – Trends and emerging uses for biometric

technology. [URL: http://ezinearticles.com/?The-Future-of-Biometrics----Trends-and-Emerging-Uses-for-Biometric-Technology&id=92159], 15.9.2006.

25. Alice Osborn: Biometrics history – Looking at biometric technologies from past to present [URL: http://ezinearticles.com/?Biometrics-History----Looking-at-Biometric-Technologies-from-Past-to-Present&id=91803], 15.9.2006.

26. Podatki o izdelkih podjetja Anviz biometric. [URL: http://www.anvizbiometric.com/], 18.6.2006.

27. Podatki o izdelkih podjetja Easyintech. [URL: http://www.easyintech.com/eng/main/], 18.6.2006.

28. Podatki o podjetju Četrta pot. [URL: http://www.cetrtapot.si/index.php], 20.7.2006. 29. Podatki o podjetju Špica international. [URL: http://www.spica.si/default.aspx], 20.7.2006. 30. Podatki o podjetju Jantar. [URL: http://www.jantar.si/], 20.7.2006.

45

PRILOGE PRILOGA 1: Sistem za kontrolo pristopa AV100 PRILOGA 2: Sistem za kontrolo pristopa AV200 PRILOGA 3: Varnostni sef FB300 PRILOGA 4: Ključavnica na prstni odtis Rexecu 7100 PRILOGA 5: Anketa o biometrični kontroli pristopa in njeni rezultati PRILOGA 6: Anketa o varnostnih sefih in njeni rezultati PRILOGA 7: Obrazec za prijavo biometrijskih ukrepov PRILOGA 8: Analiza konkurence PRILOGA 9: Poslovni prostor v Obrtni coni Šenčur PRILOGA 10: Profitne kartice podjetja PG Group PRILOGA 11: Zahteva za registracijo znamke PRILOGA 12: Diagram poteka gospodarske družbe PRILOGA 13: Bilance PRILOGA 14: Projekcije PRILOGA 15: Kazalniki PRILOGA 16: Simulacije

PRILOGA 1: Sistem za kontrolo pristopa AV100

1

2

PRILOGA 2: Sistem za kontrolo pristopa AV200

3

4

PRILOGA 3: Varnostni sef FB300

5

6

PRILOGA 4: Ključavnica na prstni odtis Rexecu 7100

Back-up password system - You may register up to 10 passwords, each ranging from 1 to 16 digits.

The use of multiple wireless RF remote controls - Up to 10 remote controls can be used for larger areas.

To eliminate or add users - You can eliminate or add users. It is even possible to return the system to its initial state and register a new password when you want to change all the users or in the event of moving

Losing the remote control not to effect security - When one or more of the remote controls are lost, resetting the remaining remote controls will deactivate the lost one.

Automatic locking function - The sensor will automatically lock the door within 5 seconds upon the closing of the door.

Alarm system for forced door entry - The alarm will go off when a door is forced open by an unauthorized person.

Security lock function - The security lock prevents break-ins through doors with small openings

Battery change notification alarm system - When it becomes time to change the battery, the alarm will go off six times and a blue light on the lower part of the keypad will blink three times. This warning system will go off until the battery dies, therefore it is recommended to change the battery within a week.

Security lock mode (Complete security function) - When all the users are inside, you can deactivate the unit by turning the knob to the lock position. After this procedure, the door cannot be opened in any way from the outside

7

Manual mode selection function - (When the door is open for a long period of time) You may select the manual mode when the door is frequently used due to various activities.

Emergency power supply for energy failure - When you have failed to replace the battery on time, you can open the door with your fingerprint or password while connecting a rectangular type 9V battery to the emergency power terminal located on the upper part if the keypad.

Dimension(Outside) : 40(D)¥ª80(W)¥ª290(H) Zn Die casting Dimension(Inside) : 35(D)¥ª80(W)¥ª290(H) ABS plastic

Door handle : Al Die casting Remote control : RF wireless (Option) Mortise : KS Number of users : 100 Power : DC 6V Power supply (Body) : 1.5V 8pcs AA alkaline

(Remote Control): 1.5V 4pcs AAA size alkaline Battery life : 18 months if the system is used an average of 15 times daily. Door thickness : Regular 35mm~55mm, Optional 45mm~55mm

Automatic locking sensor : 1 Magnetic sensor each

8

PRILOGA 5: Anketa o biometrični kontroli pristopa in njeni rezultati ANKETA 1. Ali uporabljate v podjetju sistem za kontrolo dostopa (prihodov, odhodov zaposlenih)? Da 66,4% Ne 33,6% 2. Ste z obstoječim sistemom zadovoljni? Da 81,7% Ne 18,3% 3. V kolikor uporabljate sistem za kontrolo dostopa, katerega ponudnika ste izbrali? Špica International 34,1% Četrta pot 22% Lindempa 1,2% Jantar 18,3% Drugo 24,4% 4. Katere so prednosti obstoječega sistema? ___________________________________________ 5. Katere so slabosti? ___________________________________________ 6. Če sistema še nimate, ste razmišljali o nakupu? Da 29,5% Ne 70,5% 7. Prosimo, razvrstite dejavnike nakupa od 1 do 6, kjer 1 pomeni najpomembnejši dejavnik, 6 najmanj pomemben dejavnik nakupa. Cena Koristi, ki jih prinaša Podpora in garancija Predstavitev in nastop podjetja, ki sisteme prodaja Plačilni pogoji Priporočila znancev in reference podjetja

9

8. Ali ste bili v podjetju že seznanjeni s sistemi za kontrolo dostopa na prstni odtis? Da 35,2% Ne 64,8% 9. S tem sistemom se izloči zloraba in izguba kartic, poveča se sama varnost. Po kakšni ceni bi bili pripravljeni kupiti tovrsten izdelek? Po ceni, višji od kartičnih sistemov. 9% Po ceni, enaki sorodnim kartičnim sistemom. 52,4% Po ceni, nižji od kartičnih sistemov. 6,6% Takega izdelka nismo pripravljeni kupiti. 32% 10. Koliko zaposlenih ljudi je v vašem podjetju? Manj kot 20 4,2% Od 20 do vključno 50 39,8% Od 51 do vključno 100 20,3% Od 101 do vključno 200 11% Več kot 200 24,6% 11. Prosim, če nam lahko zaupate še dejavnost podjetja. _________________________________________________

10

PRILOGA 6: Anketa o varnostnih sefih in njeni rezultati Spoštovani! Kot študent Ekonomske fakultete v Ljubljani opravljam diplomsko delo, katerega sestavni del je tudi raziskava trga. Zato bi Vam postavil dve vprašanji: 1. Ali so vaših hotelskih sobah na voljo varnostni sefi? DA: 48,8% NE: 51,2% 2. Ali ste morda razmišljali in bi bili pripravljeni kupiti tak sef na prstni odtis? DA: 6,7% NE: 93,3% Odgovore prosim pošljite v obliki 1.(da/ne), 2.(da/ne) na spodnji mail oziroma kot odgovor temu mailu. Dobrodošli so tudi komentarji. Vaše sodelovanje bo zelo pripomoglo k mojem diplomskem delu, za kar se Vam že vnaprej zahvaljujem. Lep pozdrav, Jaka Petač Email: jakapetac@gmail.com

11

PRILOGA 7: Obrazec za prijavo biometrijskih ukrepov

12

13

PRILOGA 8: Analiza konkurence Pri analizi konkurence smo poleg ponudbe podjetij, ki nam predstavljajo konkurenco na področju kontrole pristopa, pregledali tudi ponudbo podjetij, ki ponujajo varnostne sefe. Ta podjetja so:

• Protrade [URL: http://protrade-int.si/sefi.php]; • Metalka commerce [URL: http://www.metalka-commerce.si/trezor-dokumenti.html]; • Protektas d.o.o. [URL: http://www.zakleni.si/izdelki_stanovanja_trezorji.php]; • Optis d.o.o. [URL: http://www.optis.si/program.html]; • Plenus [URL: http://www.plenus.si/prodajni/2_podrobno/2_1_zidni.htm]; • Trevis [URL: http://www.trevis.si/trezorji_ii_les.html].

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

2001 2002 2003 2004 2005 Povprečje rasti

ŠPICA 1.007.632 1.120.264 1.121.655 1.692.594 1.343.021 9,42%

JANTAR 125.231 167.220 186.051 223.904 244.138 14,55%

ČETRTA POT 244.041 339.226 311.767 431.890 459.607 21,42%

TENZOR 716.526 814.950 604.622 779.593 744.545 10,97%

11,27%

Čisti prihodki od prodaje

0

200.000

400.000

600.000

800.0001.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

2001 2002 2003 2004 2005

v 10

00 S

IT ŠPICAJANTARČETRTA POTTENZOR

14

ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA

2001 2002 2003 2004 2005 Povprečje rasti

ŠPICA 1.033.821 1.166.969 1.203.800 1.753.120 1.433.483 9,12%

JANTAR 6.796 17.077 22.054 43.802 38.583 32,27%

ČETRTA POT 1.613 18.495 6.021 25.948 35.547 142,98%

TENZOR 50.081 48.902 6.271 55.065 16.844 63,90%

49,65%

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja

0100.000200.000300.000400.000500.000600.000700.000800.000900.000

1.000.0001.100.0001.200.0001.300.0001.400.0001.500.0001.600.0001.700.0001.800.000

2001 2002 2003 2004 2005

v 10

00 S

IT ŠPICAJANTARČETRTA POTTENZOR

15

PRILOGA 9: Poslovni prostor v Obrtni coni Šenčur

16

PRILOGA 10: Profitne kartice podjetja PG Group

17

18

PRILOGA 11: Zahteva za registracijo znamke

19

PRILOGA 12: Diagram poteka gospodarske družbe

Oblikovanje in preveritev poslovne zamisli, izdelava poslovnega načrta

Izbor statusne oblike, določitev dejavnosti, sedeža in firme

Sestava in overitev družbene pogodbe (Vzorec družbene pogodbe)

Vpis gospodarske družbe v sodni register

Poslovanje gospodarske družbe

Pridobitev odločbe o izpolnjevanju pogojev; obrtnega dovoljenja;

licence; ostala dovoljenja

Sprejem internih aktov; oibjava prostih delovnih mest in sklenitev pogodb

z delavci; prijava delavcev

Za dejavnosti določene s posebnimi predpisi

Odprtje transakcijskega računa pri poslovni banki

Vpis gospodarske družbe v statistični in davčni register – pridobitev davčne številke in statusa

zavezanca za DDV

20

PRILOGA 13: Bilance PROJEKCIJE PETACODE Simulacija: 1

Mesec LetoOBDOBJE: -1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V DRUGI PODATKI

BILANCEBILANCA STANJASREDSTVA 4850 4405 3959 3224 1608 1549 1145 1125 1029 1311 2188 3897 4961 4961 10022 10603 14403 19429SREDSTVA (RAZEN DENARJA) 150 1051 1018 1048 1199 977 972 967 961 956 951 945 940 940 6009 6726 8864 13796NEOPREDMETENA SREDSTVA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

150 205 199 194 189 183 178 172 167 162 156 151 146 146 215 219 70 2

FINANČNE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5000 5000 8000 13000TERJATVE IZ POSLOVANJA 0 30 18 60 217 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 713 0 0ZALOGE MATERIALA / TRGOVSKEG 0 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360ZALOGE PROIZVODOV 0 457 441 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434DENAR 4700 3353 2941 2176 408 572 173 158 68 355 1238 2951 4021 4021 4013 3877 5539 5633OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

4850 4405 3959 3224 1608 1549 1145 1125 1029 1311 2188 3897 4961 4961 10022 10603 14403 19429

KAPITAL 4850 4405 3959 3224 1608 1456 1094 998 903 987 1677 3050 4116 4116 8106 9955 13202 18083OSNOVNI KAPITAL 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850 4850ZADRŽANI DOBIČEK 0 -445 -891 -1626 -3242 -3394 -3756 -3852 -3947 -3863 -3173 -1800 -734 -734 3256 5105 8352 13233DOLG 0 0 0 0 0 93 51 127 127 324 511 846 845 845 1916 647 1201 1346OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 0 0 0 0 0 93 51 127 127 324 511 846 845 845 1916 647 1201 1346IZKAZ POSLOVNEGA IZIDAPRIHODKI POSLOVANJA 0 0 0 415 807 807 1068 1068 2255 3314 5167 5218 20116 47348 52083 57291 63020PROIZVAJALNI STROŠKI 70 70 70 367 583 583 728 728 1515 2168 3338 3376 13596 33441 40362 43618 47199AMORTIZACIJA 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 65 131 197 149 68KOSMATI DOBIČEK IZ PRODAJE -75 -75 -75 43 218 218 335 335 735 1140 1823 1836 6455 13776 11525 13525 15753STROŠKI PRODAJE 0 0 290 1290 0 180 30 30 250 50 50 350 2519 2750 2790 2834 2882STROŠKI UPRAVE 370 370 370 370 370 400 400 400 400 400 400 420 4670 5820 6482 6622 6782DOBIČEK IZ POSLOVANJA -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 5206 2253 4069 6088PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 200 260 420ODHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 5306 2453 4329 6508IZREDNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0IZREDNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DOBIČEK PRED DAVKI -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 5306 2453 4329 6508DAVEK NA DOBIČEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1317 603 1082 1627 0,25 Davek na dobičekČISTI DOBIČEK -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 3990 1850 3247 4881 0,20 Davčne olajšave za inv. v OSIZKAZ DENARNIH TOKOVDENAR KONEC OBDOBJA 4700 3353 2941 2176 408 572 173 158 68 355 1238 2951 4021 4021 4013 3877 5539 5633ČISTI DOBIČEK -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 3990 1850 3247 4881AMORTIZACIJA 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 65 131 197 149 68POVEČANJE DOLGA 0 0 0 0 93 -42 75 0 197 188 335 -2 845 1071 -1269 554 144POVEČANJE KAPITALA (BREZ DOBIČKA) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0POVEČANJE SREDSTEV (BREZ DENARJA) 907 -28 35 157 -217 0 0 0 0 0 0 0 854 5200 913 2287 5000DENARNI TOK -1347 -412 -765 -1768 163 -399 -15 -90 287 883 1714 1070 -679 -8 -136 1662 94

21

PRILOGA 14: Projekcije PODATKI IME PODJETJA: PETACODE

SKUPINA:POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OBDOBJUPOVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OBD 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 3 3ANALIZA RAZMERIJ DO DRŽAVE IZ NASLOVA DDVTERJATVE ZA DDV KONEC OBDOBJA 30 18 60 300 68 110 87 87 127 151 187 199 199 189 221 233 249OBVEZNOSTI ZA DDV KONEC OBDOBJA 0 0 0 83 161 161 214 214 451 663 1033 1044 1044 789 868 955 1050SALDO IZ NASLOVA DDV 30 18 60 217 -93 -51 -127 -127 -324 -511 -846 -845 -845 -600 -647 -722 -801NEOPREDMETENA SREDSTVA Število enot: 1 62,00SKUPAJ NABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00SKUPAJ AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ POPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEOPREDMETENO SREDSTVONABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVNEPREMIČNINE Število enot: 1 75,00SKUPAJ NABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ POPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPREMIČNINANABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVOPREMA Število enot: 5 88,00SKUPAJ NABAVNA VREDNOST 150 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 410 610 610 610SKUPAJ AMORTIZACIJA 0 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 65 131 197 149 68SKUPAJ POPRAVEK VREDNOSTI 0 5 11 16 22 27 32 38 43 48 54 59 65 65 195 392 540 608SKUPAJ NEODPISANA VREDNOST 150 205 199 194 189 183 178 172 167 162 156 151 146 146 215 219 70 2SKUPAJ NABAVE V OBDOBJU 0 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 200 200 0 0SKUPAJ VSTOPNI DDV 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 40 40 0 0OSEBNI RAČUNALNIK 1NABAVNA VREDNOST 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150 150AMORTIZACIJA 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 50 50 50 2 0 0,33 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 4 8 12 17 21 25 29 33 37 41 45 50 50 99 149 150 150NEODPISANA VREDNOST 150 146 142 138 134 129 125 121 117 113 109 105 101 101 51 2 0 0NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVDROBNI INVENTARNABAVNA VREDNOST 0 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60AMORTIZACIJA 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 15 15 15 15 0 0,25 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 1 3 4 5 6 8 9 10 11 13 14 15 15 30 45 60 60NEODPISANA VREDNOST 0 59 58 56 55 54 53 51 50 49 48 46 45 45 30 15 0 0NABAVE V OBDOBJU 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 0 0 0 0 0,20 Stopnja DDVOSEBNI RAČUNALNIK 2NABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 200 200 200 200AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 66 66 66 2 0,33 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 66 132 198 200NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 134 68 2 0NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 200 0 0 0 0,20 Stopnja DDVOSEBNI RAČUNALNIK 3NABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 200 200 200AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 66 66 66 0,33 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 66 132 198NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 134 68 2NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 200 0 0 0,20 Stopnja DDVOPREMANABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 AmortizacijskPOPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVFINANČNE NALOŽBE Število enot: 2 125,00SKUPAJ NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5000 5000 8000 13000SKUPAJ ZMANJŠANJE NALOŽB 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -5000 0 -3000 -5000SKUPAJ PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 200 260 420VEZAVA DENARJANALOŽBA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5000 5000 8000 13000ZMANJŠANJE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -5000 0 -3000 -5000PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 200 260 420 0,04 Letna obrestNALOŽBANALOŽBA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZMANJŠANJE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestTERJATVE IZ POSLOVANJA Število enot: 1 137,00SKUPAJ TERJATVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ ZMANJŠANJE TERJATEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0TERJATEVTERJATEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZMANJŠANJE TERJATVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestZALOGE MATERIALA / TRGOVSKEGA BLAGASKUPAJ VREDNOST ZALOGE MATE 0 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360 360ZALOGA KONTROLE PRISTOPA 1 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80ZALOGA KONTROLE PRISTOPA 2 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110ZALOGA KLJUČAVNIC 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110ZALOGA VARNOSTNIH SEFOV 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60ZALOGA MATERIALA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0KAPITALSKUPAJ GIBANJE KAPITALA 4850 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4850 0 0 0 0POVEČANJE / ZMANJŠANJE KAPITA 4850 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4850DELITEV DOBIČKA 0 0 0 0 0

22

PODATKI IME PODJETJA: PETACODESKUPINA:

OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA Število enot: 1 156,00SKUPAJ OBVEZNOSTI IZ FINANCIRA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ ZMANJŠANJE OBVEZNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ DANE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0OBVEZNOSTOBVEZNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DANE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestOBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA Število enot: 1 164,00SKUPAJ OBVEZNOSTI IZ POSLOVAN 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ ZMANJŠANJE OBVEZNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ DANE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0OBVEZNOSTOBVEZNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DANE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestPRIHODKI POSLOVANJA / SPREMENLJIVI STROŠKI Število enot: 7 172,00SKUPAJ PRIHODKI 0 0 0 0 415 807 807 1068 1068 2255 3314 5167 5218 20116 47348 52083 57291 63020 #####SKUPAJ IZSTOPNI DDV 0 0 0 0 83 161 161 214 214 451 663 1033 1044 4023 9470 10417 11458 12604 #####SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 80 245 245 355 355 800 1130 1785 1785 6780 17390 19129 21042 23146SKUPAJ STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 212 263 263 298 298 585 905 1369 1407 5601 11269 12396 13636 15000SKUPAJ STROŠKI DELA 0 0 0 0 5 5 5 5 5 60 63 114 114 375 942 1036 1140 1254SKUPAJ ZALOGE PROIZVODOV 0 457 441 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434 434SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 40 50 50 57 57 53 117 153 161 738 1335 1469 1616 1777KONTROLA PRISTOPA 1NETO PRODAJNA CENA 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0PRODANA KOLIČINA 0 0 0 2 2 2 2 2 5 5 5 5 30 90 99 109 120ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2PRIHODEK 0 0 0 160 160 160 160 160 400 400 400 400 2400 7200 7920 8712 9583IZSTOPNI DDV 0 0 0 32 32 32 32 32 80 80 80 80 480 1440 1584 1742 1917 0,20 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 80 80 80 80 80 200 200 200 200 1200 3600 3960 4356 4792STROŠKI STORITEV 0 0 0 19 19 19 19 19 47 47 47 47 282 846 931 1024 1126STROŠKI DELA 0 0 0 5 5 5 5 5 12 12 12 12 72 216 238 261 287VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104 104VSTOPNI DDV 0 0 0 1 1 1 1 1 3 3 3 3 16 49 53 59 65SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8 51,8MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0 40,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1ZUNANJE STORITVE 0,0 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4 9,4VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5PREVOZ,ŠPED. IN CARINA 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 0,20 Stopnja DDVCENA STORITVE 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1PREVOZ DO MEJE 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4STIMULACIJA ZAPOSLENIM 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4CENA DELA 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0KONTROLA PRISTOPA 2NETO PRODAJNA CENA 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0PRODANA KOLIČINA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 2 5 18 20 22 24ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2PRIHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 100 200 200 500 1800 1980 2178 2396IZSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 40 40 100 360 396 436 479 0,20 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 55 110 110 275 990 1089 1198 1318STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 5 5 14 49 53 59 65STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 6 6 15 54 59 65 72VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121 121VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3 10 11 12 13SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7 60,7MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1ZUNANJE STORITVE 0,0 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5PREVOZ,ŠPED. IN CARINA 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 0,20 Stopnja DDVCENA STORITVE 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7 2,7POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1PREVOZ DO MEJE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7 6,7POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0STIMULACIJA 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0CENA DELA 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

23

PODATKI IME PODJETJA: PETACODESKUPINA:

KLJUČAVNICANETO PRODAJNA CENA 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0PRODANA KOLIČINA 0 0 0 0 3 3 5 5 0 5 5 5 31 80 88 97 106ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2PRIHODEK 0 0 0 0 324 324 540 540 0 540 540 540 3348 8640 9504 10454 11500IZSTOPNI DDV 0 0 0 0 65 65 108 108 0 108 108 108 670 1728 1901 2091 2300 0,20 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 165 165 275 275 0 275 275 275 1705 4400 4840 5324 5856STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 132 116 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110 110VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 66,2 58,2 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0 55,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1ZUNANJE STORITVE 0,0 8,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0PREVOZ,ŠPED. IN CARINA 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,20 Stopnja DDVCENA STORITVE 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PREVOZ DO MEJE 4,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8 4,8POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 3,2 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0STIMULACIJA 3,2 3,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0 108,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VARNOSTNI SEFNETO PRODAJNA CENA 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0PRODANA KOLIČINA 0 0 0 0 0 0 0 0 20 20 40 40 120 280 308 339 373ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2PRIHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 1600 1600 3200 3200 9600 22400 24640 27104 29814IZSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 320 320 640 640 1920 4480 4928 5421 5963 0,20 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 0 0 0 0 600 600 1200 1200 3600 8400 9240 10164 11180STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 345 345 690 690 2070 4830 5313 5844 6429STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 48 48 96 96 288 672 739 813 894VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 12 12 24 24 72 168 185 203 224SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7 49,7MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0 30,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1ZUNANJE STORITVE 0,0 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3 17,3VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6PREVOZ,ŠPED. IN CARINA 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 0,20 Stopnja DDVCENA STORITVE 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0 3,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1PREVOZ DO MEJE 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3 14,3POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4STIMULACIJA 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4 2,4CENA DELA 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0INŠTALACIJANETO PRODAJNA CENA 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0 51,0PRODANA KOLIČINA 0 0 0 5 5 5 5 5 5 11 14 15 70 108 119 131 144ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PRIHODEK 0 0 0 255 255 255 255 255 255 561 714 765 3570 5508 6059 6665 7331IZSTOPNI DDV 0 0 0 51 51 51 51 51 51 112 143 153 714 1102 1212 1333 1466 0,20 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STROŠKI STORITEV 0 0 0 193 193 193 193 193 193 425 540 579 2702 4169 4586 5044 5549STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VSTOPNI DDV 0 0 0 39 39 39 39 39 39 85 108 116 540 834 917 1009 1110SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZUNANJE STORITVE 0,0 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6VSTOPNI DDV V STORITVAH 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7 7,7STORITEV 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 0,20 Stopnja DDVCENA STORITVE 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6 38,6POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

24

PODATKI IME PODJETJA: PETACODESKUPINA:

MONTAŽA KLJUČAVNICNETO PRODAJNA CENA 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5 22,5PRODANA KOLIČINA 0 0 0 0 3 3 5 5 0 5 5 5 31 80 88 97 106ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PRIHODEK 0 0 0 0 68 68 113 113 0 113 113 113 698 1800 1980 2178 2396IZSTOPNI DDV 0 0 0 0 14 14 23 23 0 23 23 23 140 360 396 436 479 0,20 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 52 52 86 86 0 86 86 86 533 1376 1514 1665 1831STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VSTOPNI DDV 0 0 0 0 10 10 17 17 0 17 17 17 107 275 303 333 366SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZUNANJE STORITVE 0,0 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2VSTOPNI DDV V STORITVAH 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4 3,4STORITEV 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 17,2 0,20 Stopnja DDVCENA STORITVE 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PROIZVODNETO PRODAJNA CENA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0PRODANA KOLIČINA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PRIHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0IZSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVSTROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0MATERIAL 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA ENOTE MATERIALA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ZUNANJE STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDVCENA STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0CENA DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PROIZVAJALNI STALNI STROŠKISKUPAJ PROIZVAJALNI STALNI STR 0 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 840 3840 7800 7800 7800SKUPAJ VSTOPNI DDV 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 168 168 360 360 360NAJEMNINA 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 840 840 1800 1800 1800 0,20 Stopnja DDVPLAČA DELAVCA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3000 6000 6000 6000 0,00 Stopnja DDVSTROŠEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVSTROŠKI PRODAJESKUPAJ STROŠKI PRODAJE 0 0 0 290 1290 0 180 30 30 250 50 50 350 2519 2750 2790 2834 2882SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 42 242 0 36 6 6 50 10 10 10 412 490 498 507 516PREZENTACIJA IZDELKA ŠTUDENT 0 0 80 80 0 0 0 0 0 0 0 0 160 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVTRŽNO KOMUNICIRANJE 0 0 200 1200 0 150 0 0 200 0 0 0 1750 2050 2050 2050 2050 0,20 Stopnja DDVREPREZENTANCA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 300 300 300 300 300 300 0,00 Stopnja DDVPROVIZIJA ŠTUD.SERVIS 0 0 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 19 0 0 0 0 0,20 Stopnja DDVPROVIZIJA ARHITEKTOM 0 0 0 0 0 30 30 30 50 50 50 50 290 400 440 484 532 0,20 Stopnja DDVSTROŠEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVSTROŠKI UPRAVESKUPAJ STROŠKI UPRAVE 0 370 370 370 370 370 400 400 400 400 400 400 420 4670 5820 6482 6622 6782SKUPAJ VSTOPNI DDV 4 4 4 4 4 10 10 10 10 10 10 14 94 240 280 308 340PLAČA DIREKTORJA 350 350 350 350 350 350 350 350 350 350 350 350 4200 4620 5082 5082 5082 0,00 Stopnja DDVRAČUNOVODSKE STORITVE 20 20 20 20 20 50 50 50 50 50 50 70 470 1200 1400 1540 1700 0,20 Stopnja DDVSTROŠEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVIZREDNI PRIHODKISKUPAJ IZREDNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0PRIHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDVIZREDNI ODHODKISKUPAJ IZREDNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0ODHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDV

25

PRILOGA 15: Kazalniki CILJNE SPREMENLJIVKEKAPITAL 4850 4405 3959 3224 1608 1456 1094 998 903 987 1677 3050 4116 4116 8106 9955 13202 18083DOBIČEK 0 -445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 3990 1850 3247 4881DENAR 4700 3353 2941 2176 408 572 173 158 68 355 1238 2951 4021 4021 4013 3877 5539 5633

STRUKTURA PRIHODKOV (v %)SKUPAJ PRIHODKI 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 99,8 99,6 99,5 99,3KONTROLA PRISTOPA 1 #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 38,6 19,8 19,8 15,0 15,0 17,7 12,1 7,7 7,7 11,9 15,2 15,1 15,1 15,1KONTROLA PRISTOPA 2 #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,0 3,9 3,8 2,5 3,8 3,8 3,8 3,8KLJUČAVNICA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 40,2 40,2 50,6 50,6 0,0 16,3 10,5 10,3 16,6 18,2 18,2 18,2 18,1VARNOSTNI SEF #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 71,0 48,3 61,9 61,3 47,7 47,2 47,1 47,1 47,0INŠTALACIJA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 61,4 31,6 31,6 23,9 23,9 11,3 16,9 13,8 14,7 17,7 11,6 11,6 11,6 11,6MONTAŽA KLJUČAVNIC #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 8,4 8,4 10,5 10,5 0,0 3,4 2,2 2,2 3,5 3,8 3,8 3,8 3,8PROIZVOD #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0PRIHODKI FINANCIRANJA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,4 0,5 0,7IZREDNI PRIHODKI #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

22

STRUKTURA ODHODKOV (v %)

SKUPAJ PRIHODKI 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0SKUPAJ STROŠKI MATERIALA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 19,3 30,4 30,4 33,3 33,3 35,5 34,1 34,5 34,2 33,7 36,7 36,6 36,6 36,5SKUPAJ STROŠKI STORITEV #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 51,0 32,7 32,7 27,9 27,9 25,9 27,3 26,5 27,0 27,8 23,8 23,7 23,7 23,6SKUPAJ STROŠKI DELA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 1,2 0,6 0,6 0,4 0,4 2,7 1,9 2,2 2,2 1,9 2,0 2,0 2,0 2,0AMORTIZACIJA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 1,3 0,7 0,7 0,5 0,5 0,2 0,2 0,1 0,1 0,3 0,3 0,4 0,3 0,1SKUPAJ PROIZVAJALNI STALNI STROŠKI #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 16,9 8,7 8,7 6,6 6,6 3,1 2,1 1,4 1,3 4,2 8,1 14,9 13,6 12,3SKUPAJ STROŠKI PRODAJE #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 310,7 0,0 22,3 2,8 2,8 11,1 1,5 1,0 6,7 12,5 5,8 5,3 4,9 4,5SKUPAJ STROŠKI UPRAVE #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 89,2 45,9 49,6 37,5 37,5 17,7 12,1 7,7 8,0 23,2 12,3 12,4 11,5 10,7ODHODKI FINANCIRANJA #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0IZREDNI ODHODKI #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0DAVEK NA DOBIČEK #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,8 1,2 1,9 2,6ČISTI DOBIČEK #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! -389,5 -18,9 -44,9 -8,9 -8,9 3,8 20,8 26,6 20,4 -3,6 8,4 3,5 5,6 7,7

STRUKTURA PRIHODKOV

0%

20%

40%

60%

80%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJEPROIZVODMONTAŽA KLJUČAVNICINŠTALACIJAVARNOSTNI SEF

Č

STRUKTURA ODHODKOV

-60%-40%-20%

0%20%40%60%

80%100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE

SKUPAJ STROŠKI MATERIALA SKUPAJ STROŠKI STORITEVSKUPAJ STROŠKI DELA AMORTIZACIJASKUPAJ PROIZVAJALNI STALNI STROŠKI SKUPAJ STROŠKI PRODAJESKUPAJ STROŠKI UPRAVE ODHODKI FINANCIRANJAIZREDNI ODHODKI DAVEK NA DOBIČEKČISTI DOBIČEK

26

POVPREČNA SREDSTVA NA ZAPOSLENEGA V OBDOBJUPOVPREČNA SREDSTVA NA ZAPOSLENEGA 4627 4182 3592 2416 1578 1347 1135 1077 1170 1750 3043 4429 4961 3746 3437 4168 5639

PRIHODEK NA ZAPOSLENEGAPRIHODEK NA ZAPOSLENEGA 0 0 0 415 807 807 1068 1068 2255 3314 5167 5218 20116 23724 17428 19184 21147

ČISTI DOBIČEK NA ZAPOSLENEGAČISTI DOBIČEK NA ZAPOSLENEGA

-445 -445 -735 -1617 -152 -362 -95 -95 85 690 1373 1066 -734 1995 617 1082 1627

POVPREČNA SREDSTVA NA ZAPOSLENEGA

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE

SRED

STVA

PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA

0

5000

10000

15000

20000

25000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV VOBDOBJE

PRIH

OD

EK

ČISTI DOBIČEK NA ZAPOSLENEGA

-2000

-1500

-1000

-500

0

500

1000

1500

2000

2500

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE

?IST

I DO

BI?

EK

27

STRUKTURA OBVEZNOSTI KONEC OBDOBJA (V %)

CELOTNE OBVEZNOSTI 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

KAPITAL 100,0 100,0 100,0 100,0 94,0 95,5 88,7 87,7 75,3 76,6 78,3 83,0 83,0 80,9 93,9 91,7 93,1

DOLG 0,0 0,0 0,0 0,0 6,0 4,5 11,3 12,3 24,7 23,4 21,7 17,0 17,0 19,1 6,1 8,3 6,9

STOPNJE DONOSOVROA (ČISTI DOBIČEK / POVPREČNA SREDSTVA) ROA -1,15 -1,28 -2,46 -8,03 -1,16 -3,23 -1,01 -1,06 0,87 4,73 5,42 2,89 -0,15 0,53 0,18 0,26 0,29

ROE (ČISTI DOBIČEK / POVPREČNI KAPITAL) ROE -1,15 -1,28 -2,46 -8,03 -1,19 -3,41 -1,10 -1,21 1,07 6,21 6,97 3,57 -0,15 0,97 0,23 0,33 0,37

RETURN ON SALES (ČISTI DOBIČEK / PRIHODEK) ROS #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! -3,90 -0,19 -0,45 -0,09 -0,09 0,04 0,21 0,27 0,20 -0,04 0,08 0,04 0,06 0,08

INTERNA STOPNJA DONOSA (IZ PODATKOV PO LETIH) 0 I II III IV V

INTERNA STOPNJA DONOSA 30,1% -4850 0 0 0 0 18083

STRUKTURA OBVEZNOSTI KONEC OBDOBJA

0%

20%

40%

60%

80%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE KAPITAL DOLG

STOPNJE DONOSOV

-0,40

-0,20

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

I II III IV V

LETO

STO

PNJE

ROA ROE ROS

28

PRILOGA 16: Simulacije KAPITAL ObdobjeŠtevilka simu -1 1 2 3 4 5simulacija 1 4850 4116 8106 9955 13202 18083simulacija 2 4850 4116 6034 5359 5995 7904simulacija 3 4850 4116 7109 8262 11142 16020simulacija 4 4850 4116 8106 5328 3753 3634simulacija 5 4850 4116 8106 8523 10393 13961

DENAR ObdobjeŠtevilka simu -1 1 2 3 4 5simulacija 1 4700 4373 4365 4229 5891 5985simulacija 2 4700 4373 6501 4608 6294 8549simulacija 3 4700 4373 4435 2708 4022 4131simulacija 4 4700 4373 4365 3944 3893 3902simulacija 5 4700 4373 4365 3013 3132 1917

Gibanje vrednosti kapitala

0

5000

10000

15000

20000

-1 1 2 3 4 5

čas

kapi

tal

simulacija 1simulacija 2simulacija 3simulacija 4simulacija 5

Gibanje vrednosti denarja

0

2000

4000

6000

8000

10000

-1 1 2 3 4 5

čas

dena

r

simulacija 1simulacija 2simulacija 3simulacija 4simulacija 5

29

DOBIČEK ObdobjeŠtevilka simu -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0 -734 3990 1850 3247 4881simulacija 2 0 -734 1918 -675 636 1909simulacija 3 0 -734 6993 5153 6880 8878simulacija 4 0 -734 3990 -2778 -1575 -119simulacija 5 0 -734 3990 2417 3871 5568

Dolg/ObveznoObdobjeŠtevilka simu -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0 17 19 6 8 7simulacija 2 0 17 16 9 12 12simulacija 3 0 17 30 8 11 9simulacija 4 0 17 19 8 13 14simulacija 5 0 17 19 7 11 9

Gibanje vrednosti dobička

-4000

-2000

0

2000

4000

6000

8000

10000

-1 1 2 3 4 5

čas

dobiče

k

simulacija 1simulacija 2simulacija 3simulacija 4simulacija 5

Stopnja zadolženosti (v%)

05

101520253035

-1 1 2 3 4 5

čas

Dol

g/O

bvez

nost

i

simulacija 1simulacija 2simulacija 3simulacija 4simulacija 5

30

ROA ObdobjeŠtevilka simu -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0,00 -0,15 0,53 0,18 0,26 0,29simulacija 2 0,00 -0,15 0,32 -0,10 0,10 0,24simulacija 3 0,00 -0,15 0,93 0,54 0,64 0,59simulacija 4 0,00 -0,15 0,53 -0,35 -0,31 -0,03simulacija 5 0,00 -0,15 0,53 0,25 0,37 0,41

ROE ObdobjeŠtevilka simu -1 1 2 3 4 5simulacija 1 0,00 -0,15 0,97 0,23 0,33 0,37simulacija 2 0,00 -0,15 0,47 -0,11 0,12 0,32simulacija 3 0,00 -0,15 3,30 1,01 1,10 0,97simulacija 4 0,00 -0,15 0,97 -0,34 -0,30 -0,03simulacija 5 0,00 -0,15 0,97 0,34 0,51 0,59

Gibanje ROA

-0,60-0,40-0,200,000,200,400,600,801,00

-1 1 2 3 4 5

čas

RO

A

simulacija 1simulacija 2simulacija 3simulacija 4simulacija 5

Gibanje ROE

-1,00

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

1 2 3 4 5 6

čas

RO

E

simulacija 1simulacija 2simulacija 3simulacija 4simulacija 5

31