POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. za · PDF filePOSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. – občina Žužemberk GREGOR KLEMENČIČ, Direktor NOVO MESTO, oktober 2016 2017

POSLOVNI PLAN KOMUNALE

NOVO MESTO d. o. o. –

občina Žužemberk

GREGOR KLEMENČIČ,

Direktor

NOVO MESTO, oktober 2016

2017

POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. za leto 2017

S t r a n 1 | 83

KAZALO

1.POMEMBNEJŠI PODATKI O DRUŽBI KOMUNALA NOVO MESTO D.O.O. .................................................................... 4 1.1.LASTNIKI DRUŽBE ......................................................................................................................................................... 5 1.2.ORGANIZIRANOST DRUŽBE IN ORGANI VODENJA ................................................................................................................. 5 2.DEJAVNOSTI DRUŽBE ................................................................................................................................................. 6 3.RAZVOJNA STRATEGIJA DRUŽBE ................................................................................................................................ 7 4.IZHODIŠČA PRI PRIPRAVI PLANA ................................................................................................................................ 8 5.CILJI POSLOVANJA DRUŽBE IN AKTIVNOSTI DELOVANJA V LETU 2017 ....................................................................... 9 6.POVZETEK ................................................................................................................................................................ 11 7.NAČRTOVANO IZVAJANJE DEJAVNOSTI GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB ................................................................. 12 7.1.VODOOSKRBA ...................................................................................................................................................... 12

7.1.1.Vzdrževanje vodovodnega omrežja .............................................................................................................. 12 7.1.2.Vodne izgube ................................................................................................................................................ 13 7.1.3.Elektro vzdrževanje ....................................................................................................................................... 14 7.1.4.Menjava vodomerov ..................................................................................................................................... 14 7.1.5.Služba za popis vodomerov ........................................................................................................................... 15 7.1.6.Obnove in novogradnje vodovoda in vodovodnih priključkov ...................................................................... 15 7.1.7.Vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja .................................................................................................. 16 7.1.8.Novi vodovodni priključki .............................................................................................................................. 17 7.1.9.Kakovost vode v vodovodnih sistemih .......................................................................................................... 17

7.2.ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA ....................................................... 20 7.2.1.ODVAJANJE ODPADNIH VODA ...................................................................................................................... 20 7.2.2.ČIŠČENJE ODPADNIH VODA .......................................................................................................................... 23 7.2.3.PRAZNJENJE GREZNIC IN MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV ............................................................ 27 7.2.4.KAKOVOST ODPADNE VODE ......................................................................................................................... 28

7.3.SPLOŠNA KOMUNALA .......................................................................................................................................... 30 7.3.1.ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV .................................................................................................................. 30 7.3.2.TRŽNICA ........................................................................................................................................................ 35 7.3.3.PARKIRIŠČA, PARKIRNA HIŠA ........................................................................................................................ 35 7.3.4.ZRC…………….. ................................................................................................................................................ 35 7.3.5.ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ........................................................................................................................... 35

7.4.SEKTOR RAZVOJ IN INVESTICIJE ............................................................................................................................ 38 7.5.SLUŽBA GEOINFORMATIKE ................................................................................................................................... 40 7.6.INFORMATIKA IN TELEKOMUNIKACIJE ................................................................................................................. 43 8.TRAJNOSTNI RAZVOJ ............................................................................................................................................... 44 8.1.ZAPOSLENI ............................................................................................................................................................... 44

8.1.1.Izobraževanje ................................................................................................................................................ 44 8.1.2.Zdravje, varnost pri delu in zdravstveno varstvo .......................................................................................... 45

8.2.INFORMIRANJE, STIKI Z JAVNOSTMI IN KULTURA DRUŽBE ..................................................................................................... 45 8.3.DRUŽBENA ODGOVORNOST ......................................................................................................................................... 48 9.POLITIKA KAKOVOSTI IN VAROVANJA OKOLJA ........................................................................................................ 48 10.JAVNA NAROČILA .................................................................................................................................................. 49 11.UPRAVLJANJE S TVEGANJI ..................................................................................................................................... 50 12.SWOT ANALIZA ...................................................................................................................................................... 52 13.POSLOVNI PLAN CELOTNE DRUŽBE ....................................................................................................................... 53 13.1.PLAN FIZIČNEGA OBSEGA OBVEZNIH KOMUNALNIH DEJAVNOSTI ......................................................................................... 53 13.2.PLAN PRIHODKOV .................................................................................................................................................... 54 13.3.PLAN ODHODKOV .................................................................................................................................................... 56 13.4.METODOLOGIJA ZA UGOTAVLJANJE POSLOVNIH REZULTATOV DRUŽBE PO DEJAVNOSTIH IN OBČINAH .......................................... 61 13.5.PREGLED POSLOVANJA ENOT SKUPNEGA POMENA ........................................................................................................... 70 13.6.PLANIRANI REZULTAT POSLOVANJA KOMUNALE NOVO MESTO D. O. O................................................................................. 71 14.URAVNOTEŽEN SISTEM KAZALNIKOV .................................................................................................................... 76 15.PLANIRANO POSLOVANJE PO OBČINAH................................................................................................................ 78 15.1.OBČINA ŽUŽEMBERK .......................................................................................................................................... 78

15.1.1.Planirani fizični obseg obveznih gospodarskih javnih služb ........................................................................ 78 15.1.2.Planirani poslovni rezultat .......................................................................................................................... 79 15.1.3.Predlog potrebnih investicijskih vlaganj v infrastrukturo ........................................................................... 83


S t r a n 2 | 83

872 km vod. omrežja

19.000 vod. priključkov

91 VH

48 črpališč, 22 vrtin

410 km kan. omrežja

11.200 kan. priključkov

19 ČN

77 črpališč

11.019 zabojnikov

cca.1.140

parkirnih mest

5 pokopališč

tržnica, WC, javne

povšine

8 občin

777 km2


S t r a n 3 | 83

PROJEKTI 2017

Koordinacija projekta Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na

območju osrednje Dolenjske.

Prevzem izvajanja OGJS čiščenje javnih površin od 1.7.2017 dalje.

Projekt gospodarske zbornice Slovenije in Zbornice komunalnega

gospodarstva »Voda iz pipe«.

Iskanje rešitev za končni produkt pri sušenju blata.

Certificiranje laboratorija na CČN Novo mesto.


S t r a n 4 | 83

1. POMEMBNEJŠI PODATKI O DRUŽBI KOMUNALA NOVO MESTO D.O.O.

Centralna čistilna naprava Ločna Naslov: Šmarješka cesta 10, 8000 Novo mesto Telefon: 07 39 32 751

Parkirna hiša Naslov: Novi trg 7, 8000 Novo mesto Telefon: 07 33 21 802

Pokopališče Srebrniče Naslov: Srebrniče 1a, 8000 Novo mesto Telefon: 07 39 31 392

Ime družbe: Komunala Novo mesto d. o. o., javno podjetje Naslov: Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto Telefon: 07 39 32 450 Faks: 07 39 32 509 Spletna stran: www.komunala-nm.si Šifra dejavnosti: 36.000 zbiranje, čiščenje in distribucija vode Matična številka: 5073120 Identifikacijska številka za DDV: SI 13503766 Glavne dejavnosti:

- zbiranje, čiščenje in distribucija vode - kanalizacija in delovanje čistilnih naprav - zbiranje in odvoz odpadkov

Oblika organiziranosti: družba z omejeno odgovornostjo Poslovodja: Gregor Klemenčič, univ.dipl.inž.geod. Nadzorni svet: dr. Tomaž Savšek (predsednik) Dušan Papež(namestnik) mag. Janja Horvat Jaklič Peter Kostrevc Andrej Božič Vladimir Metelko Andrej Hočevar Revizijska hiša: DINAMIC d.o.o. Novo mesto (za leto 2015 in 2016) Pridobljeni certifikati: ISO 9001: 2008, ISO 14001: 2004 »Družini prijazno podjetje« (osnovni)

http://www.komunala-nm.si/


S t r a n 5 | 83

1.1. Lastniki družbe

Ustanoviteljice družbe so Mestna občina Novo mesto, občine Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske

Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice. Osnovni kapital družbe znaša 3.939.510 EUR.

1.2. Organiziranost družbe in organi vodenja

Komunala Novo mesto d. o. o. je organizirana kot javno podjetje, po kapitalski sestavi in odgovornosti

pa je družba z omejeno odgovornostjo.

V Uradnem listu RS, št. 118/2005 je bil objavljen Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Novo

mesto, d. o. o.. Na osnovi sprejetega odloka so ustanoviteljice Mestna občina Novo mesto, občine

Škocjan, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč sprejele družbeno pogodbo dne

28.12.2006. Dne 27.8.2009 pa je prišlo do vpisa spremembe družbenikov v družbeno pogodbo, nastale

na podlagi Pogodbe o razdružitvi poslovnega deleža MO Novo mesto z dne 3.7.2009. Tako sta bili kot

novi družbenici vpisani občini Straža in Šmarješke Toplice.

Organi družbe po veljavni družbeni pogodbi so:

- skupščina družbenikov,

- nadzorni svet,

- poslovodja (direktor),

- skupni organ ustanoviteljic – svet županov.

Z vidika upravljalno vodstvene hierarhije poteka vodenje družbe na sledečih ravneh:

- politika družbe in strateški management (direktor in kolegij direktorja),

- izvedbeni management (operativni vodje služb – enot),

- operativno izvajanje dela (strokovni ter proizvodni delavci).

Organizacijske enote:

-direktor

-pomočnik direktorja

-sektor vodooskrbe, sektor odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter splošna komunala

-enote skupnega pomena.

65,768%

3%

3%

4%5%

6% 5%

GRAF 1: LASTNIŠKI DELEŽI V DRUŽBI

Mestna občina Novo mesto

Občina Šentjernej

Občina Škocjan

Občina Mirna Peč

Občina Dolenjske Toplice

Občina Žužemberk

Občina Straža

Občina Šmarješke Toplice


S t r a n 6 | 83

2. DEJAVNOSTI DRUŽBE

Komunala Novo mesto d.o.o. opravlja (v posamezni občini v skladu z odlokom) naslednje obvezne gospodarske javne službe:

in naslednje izbirne gospodarske javne službe:

oskrba s pitno vodo

odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda (razen v občini Šentjernej)

ravnanje s komunalnimi odpadki

pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč (samo v Mestni občini Novo mesto)

čiščenje javnih površin (samo v Mestni občini Novo mesto)

tržne dejavnosti na vodooskrbi vključno z izdelovanjem in vzdrževanjem vodovodnih priključkov ter gradbenimi oz.

montažnimi deli

tržne dejavnosti na področju kanalizacije in čiščenja odpadnih voda (praznjenje greznic, čiščenje

kanalizacij,…)

upravljanje s tržnico (samo v Mestni občini Novo mesto)

urejanje javnih sanitarij (samo v Mestni občini Novo mesto)

upravljanje parkirišč, parkirne hiše (samo v Mestni občini Novo mesto)


S t r a n 7 | 83

3. RAZVOJNA STRATEGIJA DRUŽBE

Vizija

Prepoznavnost podjetja bomo krepili na podlagi usmerjenosti k celovitemu izvajanju komunalnih

storitev.

Poslanstvo

Osnovno poslanstvo družbe je izvajanje kakovostnih in zanesljivih komunalnih storitev za vse

uporabnike, kar omogoča življenje v čistem in zdravem okolju. Svoje poslanstvo gradimo na

strokovnosti, temeljnih vrednotah družbe in dolgoletnih izkušnjah na področju izvajanja komunalnih

storitev.

Vrednote

Pri delovanju so naše vrednote kakovostno in strokovno opravljene storitve, družbena in okoljska

odgovornost, skrb za zaposlene in pripadnost družbi. Sinergija z našimi deležniki nam bo omogočila

fleksibilno, zanesljivo in odgovorno ravnanje do okolja.

Strateške usmeritve družbe

V danih razmerah bo družba v okviru strateških usmeritev delovala na posameznih področjih za

realizacijo sledečih ciljev :

- zagotavljati in izboljševati kakovost in varno oskrbo vseh komunalnih in ostalih storitev,

- ohraniti zadovoljstvo naših uporabnikov,

- zagotoviti trajnostni razvoj in nemoteno delovanje javnih služb,

- zagotavljati ekonomsko učinkovitost poslovanja,

- ohraniti ekonomsko in socialno varnost zaposlenih,

- doseganje okoljskih ciljev in odgovornega ravnanja do okolja,

- uporabnike storitev informirati in obveščati o odgovorni rabi oziroma načinu opravljanja storitev,

- izvajati aktivnosti v skladu s sprejetimi strategijami,

- izboljševati storitve in uvajati novosti in

- krepiti pozitivno javno podobo družbe.

Ključni dokument na področju strateških usmeritev družbe je Strategija poslovanja družbe za obdobje

2016 – 2019.


S t r a n 8 | 83

4. IZHODIŠČA PRI PRIPRAVI PLANA

Plan za leto 2017 je pripravljeni za vsako občino in dejavnost posebej.

Izhodišče za izdelavo plana fizičnega obsega obveznih in drugih gospodarskih javnih služb po

občinah je bil trend gibanja prodanih količin v preteklih letih, v obdobju januar-avgust 2016 z oceno

do konca leta ter predvidena dinamika za prihodnje leto; upoštevano izvajanje dejavnosti praznjenja

greznic in MHČN v MO Novo mesto ter občinah Dolenjske in Šmarješke Toplice ter občini Straža.

Izhodiščne cene, ki smo jih upoštevali pri izračunu prihodkov obveznih komunalnih storitev za leto

2017, so veljavne prodajne cene iz meseca oktobra 2016.

Ocena prihodkov in odhodkov za leto 2016 je pripravljena na podlagi rezultata 1-8/2016 ter

ocenjenega obsega poslovanja do konca leta 2016.

Višino planiranih odhodkov smo uskladili z višino planiranih prihodkov, pri čemer nismo presegati

višine ocenjenih stroškov za leto 2016 (storitve), razen tistih, ki so vezani na večji obseg dejavnosti

in tistih, na katere družba nima vpliva.

Vpliv sušenja blata na CČN Ločna na stroške: povečanje stroškov energije - plina, pri obratovanju

nastajala elektrika, kar znižuje stroške nakupa električne energije na CČN Ločna, zaradi prevzema

sušilnice blata v najem konec leta 2016 se bo povečala najemnina infrastrukture, znatno pa se bodo

znižali stroški komunalnih odpadkov zaradi nižjih količin odloženega blata.

Višja najemnina infrastrukture v skoraj vseh občinah poslabšuje rezultat na posameznih

dejavnostih, zato bi dvigu najemnine moralo slediti povišanje cene omrežnine. Zaradi tega so

planirane subvencije višje.

V letu 2017 je predviden večji obseg menjav vodomerov in obnov priključkov kot v letu 2016,

sredstva za števnino in vzdrževalnino se bodo črpala iz omrežnine na oskrbi s pitno vodo, zato bo

rezultat na dejavnosti s pitno vodo slabši.

Zaradi stalnega povečevanja cen s strani podjetja CeROD zmanjševanju količin obdelanih in

odloženih odpadkov ne sledijo nižji stroški komunalnih storitev.

Že pri pripravi plana za leto 2016 smo zapisali, da bo zaradi nižjih količin zbranih odpadkov potrebno

zvišati cene storitev, vendar nobena občina ni spremenila cen, zato tudi v letu 2017 dejavnost

zbiranja in odvoza odpadkov izkazuje negativen rezultat.

Izvajanje OGJS čiščenja javnih površin bo v prvi polovici leta 2017 izvajal zunanji izvajalec, s

1.7.2017 pa bomo dejavnost izvajali v lastni režiji, zato smo v drugi polovici leta predvideli dodatno

zaposlitev sedmih delavcev.

Stroški dela se povečujejo zaradi štirih novih zaposlitev v operativnih sektorjih, zaposlitve sedmih

delavcev na čiščenju javnih površin s 1.7.2017 in zaradi uskladitve z novo kolektivno pogodbo.

Občina Dolenjske Toplice nima zagotovljenega ustreznega čiščenja odpadnih voda na svoji čistilni

napravi, zato smo že avgusta 2016 na osnovi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor pričeli z

odvažanjem odpadne vode na CČN Novo mesto. Strošek prevoznih storitev mesečno

prefakturiramo občini, tako da so prevozne storitve upoštevane med stroški in prihodki Komunale.


S t r a n 9 | 83

5. CILJI POSLOVANJA DRUŽBE IN AKTIVNOSTI DELOVANJA V LETU 2017

Tabela 1: Cilji družbe v letu 2017

CILJI V LETU 2017 AKTIVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV 2017

1. Doseči čiste prihodke iz prodaje v višini 16,2 milijona EUR. - ohranjanje obsega storitev gospodarskih javnih služb

-pridobivanje novih uporabnikov storitev odvajanja OV - priključevanje

na kanalizacijsko omrežje

- sprejem elaboratov o oblikovanju cen storitev praznjenja

greznic še v ostalih občinah

- aktivno pridobivanje del na področju tržnih dejavnosti

kazalniki: 1.1., 2.1.- 2.3., 3.1.-3.3., 4.1.-4.4., 5.1.3.-5.1.5., 5.2.5.-5.2.7., 5.3.3.-5.3.5.

2. Na področju drugih dejavnosti družbe doseči pozitiven finančni izid

v višini 376.093 EUR.

- aktivno pridobivanje del na področju tržnih dejavnosti

kazalniki: 5.1.5.,5.2.7.,5.3.5.

3. Izdelati 180 novih vodovodnih priključkov. - dosledno priključevanje porabnikov na nove vodovodne sisteme.

kazalnik: 1.2.

4. Obnoviti 250 vodovodnih priključkov. Zaradi načina izvedbe in obveznih zemeljski del po urejenih površinah je obnove

vodovodnih priključkov v večjem številu možno izvajati le v primeru obnov vodovodov

v bivalnih naseljih. kazalnik: 1.3.

5. V okviru redne zamenjave zamenjati 3.300 vložkov vodomerov. Sistem daljinskega odčitavanja omogoča hitrejši popis stanja vodomerov,

zanesljivejše podatke ter večkratni popis ob enakem številu popisovalcev. Način

popisa je prijaznejši do uporabnika, saj ne zahteva odpiranje vodomernega jaška oz.

neposreden dostop do vodomera. kazalnik: 1.4.

6. Očistiti 1.200 greznic in MKČN na območjih, kjer ni urejene javne

kanalizacije.

Izvajanje rednega praznjenja greznic in blata iz hišnih čistilnih naprav po občinah.

kazalnik: 2.5.

7. Priključiti 300 objektov na kanalizacijsko omrežje. Nadaljevanje intenzivnega priključevanja vseh porabnikov na novozgrajenih

kanalizacijskih sistemih ter posredovanje kršiteljev na občinsko inšpekcijsko

službo. Novo priključevanje se bo vršilo na novo zgrajenih sistemih.kazalnik: 2.6.

8. Zmanjšati količino odloženih mešanih odpadkov na 3.000 ton. - povečanje količin ločeno zbranih odpadkov

- dosledno izvajanje strategije ravnanja z odpadki.

kazalnik: 3.3.

9. Povečati količine ločeno zbranih frakcij na 8.200 ton. - povečanje količin ločeno zbranih odpadkov bomo dosegli z doslednejšim

ločevanjem odpadkov na izvoru nastanka (preko ekoloških otokov, zbirnih centrov ter

preko zbiranja biološko razgradljivih odpadkov),

-postavitev dodatnih posod za zbiranje ločenih frakcij ter kompostnikov za lastno

kompostiranje,

- pospeševanje ločenega zbiranja bo potekalo tudi z aktivnostmi okoljskega

informiranja in osveščanja. -

dosledno izvajanje strategije ravnanja z odpadki.kazalniki: 3.4.


S t r a n 10 | 83

Aktivnosti delovanja družbe v letu 2017:

Na nivoju družbe

Ohraniti finančno varnost ter finančno stabilnost v okvirih, ki bodo zagotavljali nemoteno poslovanje

v letu 2017.

Na področju tveganj delovanja, bomo le-ta obvladovali v okviru odgovornosti in pooblastil znotraj

posameznih organizacijski enot in poslovnih procesov.

Nadaljevali bomo z intenzivnimi komunikacijami z javnostmi (lokalne skupnosti, gospodinjstva,

vzgojno-izobraževalne institucije in zavodi, krajevne skupnosti, zaposleni in mediji). Osnovno merilo

so trajne, verodostojne in zanesljive komunikacije, s ciljem ustvariti pozitivno podobo pri uporabnikih

naših storitev.

Področje vodooskrbe

Nadgrajevali bomo sistem nadzora nad vodovodnimi objekti in napravami z namenom čim

hitrejšega odkrivanja napak na vodovodnem sistemu oziroma ob pomanjkanju pitne vode in s tem

zmanjševanje vodnih izgub.

Koordinacija in vodenje projekta »Hidravlične izboljšave in izgradnje sistema pitne vode na območju

Dolenjske«, katerega izgradnja in posodobitev bo ključnega pomena za izboljšanje vodooskrbe v

Mestni občini Novo mesto, občinah Šentjernej, Škocjan, Straža in Šmarješke Toplice.

Izboljšanje vodooskrbe v občinah Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk bo zagotavljala

realizacija projekta »Suhokranjski vodovod.«

V letu 2017 nadaljujemo z posodobitvijo telemetrijskega sistema in prenos podatkov na novo

sodobnejšo SCADO z možnostjo dostopa preko spletne aplikacije. Prenos vseh objektov iz

obstoječega radijskega sistema na GPRS bomo izvedli predvidoma v dveh letih.

Področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode

Sistematično izvajanje praznjenja greznic in MKČN (malih komunalnih čistilnih naprav) v skladu s

programom izvajanja rednega praznjenja greznic.

Z lokalnimi skupnostmi in pristojnimi inšpekcijskimi službami bomo opozarjali na obvezen priklop na

javno kanalizacijsko omrežje.

Zaradi obratovanja sušilnice blata na CČN Novo mesto zmanjšujemo količino blata in s tem

povezanih stroškov, nadaljevali pa bomo z iskanjem rešitev za končni produkt.

Izdelali bomo Strategijo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda in jo posredovali v

obravnavo na občinske svete občin ustanoviteljic.

Področje ravnanja z odpadki

Izvajali bomo akcije informiranja in osveščanja uporabnikov na temo ločevanja odpadkov s ciljem

povečevati količine ločeno zbranih odpadkov na izvoru preko mreže ekoloških otokov v skladu s

sprejeto Strategijo ravnanja z odpadki.

V sodelovanju z občinami pospeševali in definirali aktivnosti za ureditev zbirno reciklažnih centrov

v občinah, kjer to še ni urejeno, oziroma jih opremljati z dodatnimi zabojniki, kjer bo to potrebno.


S t r a n 11 | 83

6. POVZETEK

PRIHODKI v EUR LETO 2015 1-8/2016 PLAN 2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS1 2 3 4 5 5/4 5/1

1.Čisti prihodki iz prodaje 15.663.678 10.040.523 15.132.369 15.162.785 16.210.828 107 103

1.1. Vodna povračila 290.312 194.584 235.851 291.876 288.724 99 99

1.2. Okoljska dajatev odpadki 108.989 25.041 102.610 37.562 27.857 74 26

1.6. Subvencije 414.240 227.688 343.307 343.307 376.194 110 91

1.5. Drugi poslovni prihodki 163.234 10.749 173.983 163.234 100

2.Finančni prihodki 71.081 28.203 70.125 42.189 45.078 107 63

3.Drugi prihodki 50.588 28.803 34.683 35.500 34.683 98 69

4. SKUPAJ 16.762.121 10.555.592 15.918.947 16.087.200 17.146.599 107 102

ODHODKI v EUR LETO 2015 1-8/2016 PLAN 2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 5 5/4 5/1

1.Stroški materiala 1.677.114 1.064.820 1.623.824 1.572.288 1.698.119 108 101

2.Stroški storitev 9.940.684 6.380.452 9.290.614 9.549.500 10.148.979 106 102

-okoljska dajatev 108.989 25.041 102.610 37.562 27.857 74 26

3.Stroški dela 3.747.595 2.466.877 3.896.607 3.896.607 4.184.999 107 112

4.Odpis vrednosti 403.831 267.989 421.303 393.769 393.519 100 97

5.Drugi odhodki 418.068 257.032 346.727 408.241 403.481 99 97

-vodno povračilo 291.797 194.584 235.851 291.876 288.724 99 99

6.SKUPAJ 16.187.292 10.437.169 15.579.073 15.820.405 16.829.097 106 104

POSLOVNI IZID v EUR LETO 2015 1-8/2016 PLAN 2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 5 5/4 5/1

1.Poslovni izid iz poslovanja 486.765 78.686 254.797 211.828 259.741 123 53

2.Poslovni izid iz financiranja 59.866 28.083 70.125 41.857 45.078 108 75

3.Poslovni izid iz rednega delovanja 546.631 106.770 324.923 253.685 304.819 120 56

4.POSLOVNI IZID OBDOBJA 574.829 118.423 339.874 266.795 317.502 119 55

5.Davek od dobička 93.069 14.211 40.785 32.015 38.100 119 41

6. Odloženi davki 1.494

7..ČISTI POSLOVNI IZID 483.253 104.212 299.089 234.780 279.402 119 58

REZULTAT OCENA PLAN NAJEMNINA INFR. PLANIRAN NAJEMNINA ZA PREDVIDENA

OBČINA 2015* 2016** 2016 OCENA 2016 REZULTAT 2017** UPORABO INFRASTR. SUBVENCIJA

Mestna občina Novo mesto 788.826 170.000 250.628 2.605.788 213.912 2.701.380

Občina Šentjernej 188.975 96.795 89.246 175.728 103.590 175.728

Občina Škocjan -5.015 -5.000 -8.888 92.651 -7.729 92.651 7.729

Občina Mirna Peč -84.122 -98.307 -98.531 153.175 -95.083 153.175 95.083

Občina Dolenjske Toplice -55.678 -20.000 -13.660 189.817 -23.986 189.817 23.986

Občina Žužemberk -126.016 -180.000 -204.068 199.572 -197.547 199.572 197.547

Občina Straža -38.138 -10.000 -14.121 229.810 -14.707 229.810 14.707

Občina Šmarješke Toplice -61.489 -30.000 -4.038 243.808 -37.142 243.808 37.142

SKUPAJ 607.341 -76.512 -3.432 3.890.348 -58.692 3.985.941 376.194

* brez upoštevanja subvencij

** brez upoštevanja davka od dohodka pravnih oseb


S t r a n 12 | 83

7. NAČRTOVANO IZVAJANJE DEJAVNOSTI GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB

7.1. VODOOSKRBA

Sektor vodooskrbe pokriva dejavnost oskrbe s pitno vodo na področju osmih občin, kjer upravljamo z

19 vodovodnimi sistemi, 18 vodnimi viri, 872 km vodovodnega omrežja (brez vodovodnih priključkov) in

19.000 aktivnimi vodovodnimi priključki. Osnovni namen izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s

pitno vodo predstavlja priprava in distribucija zadostnih količin zdrave pitne vode ter nadzor in

vzdrževanje javnega vodovodnega omrežja.

Letna količina načrpane vode znaša okoli 4,6 milijona m3, in ohranja nivo preteklih let.

7.1.1. Vzdrževanje vodovodnega omrežja

V sklopu vzdrževanja vodovoda odpravljamo okvare na vodovodnem omrežju in izvajamo tekoča

vzdrževalna dela na vodovodnih objektih. V letu 2016 smo na celotnem vodovodnem omrežju odpravili

632 okvar, kar je za 45 okvar več kot v preteklem letu. V letošnjem letu (do avgusta) je bilo odpravljenih

375 okvar kar kaže, da do konca letošnjega leta okvare ne bodo presegle števila 590. Za leto 2017 pa

ocenjujemo enako število vodovodnih okvar.

Veliko število vodovodnih okvar posredno pomeni tudi velike vodne izgube in visoke stroške

vzdrževanja, kar pa posledično vpliva tudi na lastno ceno vode.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015ocena2016

plan2017

Prodana 3.648.374 3.675.058 3.651.874 3.584.190 3.538.791 3.528.076 3.513.534 3.766.100 3.764.579 3.765.590

Načrpana 4.724.359 4.908.899 4.787.943 4.723.919 4.653.960 4.641.033 4.618.862 4.994.120 4.592.786 4.631.676

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

5.000.000

5.500.000Graf 2: NAČRPANA IN PRODANA VODA v m3

762 760 793

717 752

587 632

590 590

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ocena

2016

plan

2017

Graf 3: ŠTEVILO VODOVODNIH OKVAR

126

41

21

4

60

59

26

38

0 30 60 90 120 150

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 4: ŠTEVILO VODOVODNIH OKVAR PO OBČINAH V OBDOBJU 1-8/2016


S t r a n 13 | 83

Za izvajanje gradbenih del pri popravilu vodovodnih okvar, rekonstrukcijah omrežja, asfaltiranja imamo

izbranega zunanjega izvajalca. Zunanjega izvajalca imamo tudi za izvajanje košnje okolice vodovodnih

objektov. Skupna površina vzdrževanja znaša 55.350 m2 in jo zaradi obsega del v poletnem času ne

moremo sami izvajati.

Tabela 2: Pregled planiranih del za leto 2017, ki se bodo izvajala na vodovodnem omrežju v okviru izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo:

OPIS OPRAVILA termin

1 Dnevni pregled procesnega vodenja in stanja v vodovodnem omrežju dnevno

2 Tedenski popis sektorskih vodomerov in ogled objektov vodovoda 1x tedensko

3 Diagnostika in odkrivanje okvar na cevovodih dnevno

4 Pregled delovanja in vzdrževanje merilno regulacijske opreme vodovoda dnevno

5 Sanacija okvar na vodovodu dnevno

6 Dvigi in spusti vrtinskih črpalk po potrebi

7 Nadzor delovanja črpalk dnevno

8 Kontrola in vzdrževanje zračnikov po potrebi

9 Izpiranje delov vodovodnega omrežja po potrebi

10 Čiščenje vodohranov po potrebi

11 Pregled delovanja reducirnih ventilov 1x letno

12 Kontrola vsebnosti prostega klora v vodi dnevno

13 Umerjanje analizatorjev prostega klora 1x letno

14 Kontrola motnosti vode na vodnih virih dnevno

15 Umerjanje merilnikov motnosti 1x letno

16 Nadzor kakovosti vode in odvzem vzorcev vode za analize dnevno

17 Menjava vodomerov v skladu z veljavno zakonodajo vsakih 5 let

18 Odkazi tras javnega vodovoda za zunanje naročnike po potrebi

19 Obnove dotrajanih vodovodnih priključkov po potrebi

20 Menjave pokrovov jaškov in cestnih kap po potrebi

21 Košnja in urejanje okolice objektov vodovoda (zunanji izvajalec) 4x letno

22 Odčitavanje gospodinjskih vodomerov 4x letno

23 Odčitavanje večjih porabnikov 1x mesečno

7.1.2. Vodne izgube

Vodne izgube so razmerje med prodano in načrpano vodo in jo izračunamo po enačbi:

%100)1(

nacr

prodizg

Q

QV

v kateri predstavlja:

Qprod - količino celotne prodane vode vključno z vso evidentirano odpisano vodo, vodo ki jo porabimo v

procesu priprave (analizatorji prostega klora, merilniki motnosti, izpiranje omrežja, čiščenje vodohranov,

polnilna mesta)

Qnačr - količina celotne načrpane ali dobavljene vode.

Ocenjujemo, da skupne vodne izgube v letu 2016 ne bodo presegle 23 % in bodo v okviru planiranih.

Enak delež predvidevamo tudi za leto 2017. Dodatno zniževanje vodnih izgub je kljub predvidenemu


S t r a n 14 | 83

manjšemu številu vodnih okvar nerealno zaradi prisotnega rahlega trenda upadanja količin prodane

vode.

Največje vodne izgube nastajajo v občini Žužemberk, kjer znašajo v povprečju 46 %. Vzrok za takšno

stanje ni samo v slabem stanju vodovodnega omrežja, pač pa tudi v majhni količini prodane vode na

dolžino vodovodnega omrežja. Ker so vodne izgube prikaz razmerja med načrpano in prodano vodo in

v največji meri odvisne od prodane vode, jih ne smemo primerjati med občinami kot merilo za kakovost

vodovodnega omrežja.

Zamenjava dotrajanih vodovodnih odsekov ima neposredni učinek na delež vodnih izgub in tudi na

kakovost vode v vodovodnem omrežju. Poleg neposrednega iztekanja vode zaradi okvar vodovoda

moramo upoštevati kot vodne izgube tudi vso izgubljeno vodo, ki jo porabimo za izpiranje cevovodov in

vodohranov.

7.1.3. Elektro vzdrževanje

V sklop elektro vzdrževanja spada vzdrževanje elektro naprav, merilno regulacijske opreme, sistema

telemetrije in vzdrževanje naprav za dezinfekcijo vode. Celoten sistem vodooskrbe nadzorujemo s

sistemom procesnega vodenja, ki pa za svoje delovanje potrebuje merilno regulacijsko opremo, kamor

spadajo merilniki pretoka, nivoja, tlaka, temperature, motnosti in klora. V sistem procesnega vodenja je

vključenih 84 vodovodnih objektov, prenos podatkov pa poteka preko radijskega sistema, ki ga po

potrebi zamenjujemo in obnavljamo s sodobnejšim GPRS sistemom. V letu 2017 planiramo obseg

obnov elektro naprav in merilno regulacijske opreme v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih bodo občine

namenila v okviru investicijskega vzdrževanja.

Poraba električne energije je skoraj konstantna in ni večjih odstopanj v zadnjih letih. V letu 2017 lahko

pričakujemo nekoliko višjo porabo v primerjavi z letom 2016 zaradi začetka delovanja vodarn na vodnih

virih Jezero in Stopiče.

7.1.4. Menjava vodomerov

Redna menjava vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo, ki določa zamenjavo merilne

naprave vsakih pet let. Glede na obstoječe število vodovodnih priključkov to pomeni, da moramo letno

zamenjati okoli 3.800 vodomerov. Količina predvidenih menjav se od leta do leta razlikuje in je odvisna

od števila izvedenih vodovodnih priključkov v posameznem letu in posledično števila vodomerov, ki jim

je pretekel petletni rok.

23,87

22,49

23,14

21,95

22,52 22,87

22,23

23,23 22,80

20,00

21,00

22,00

23,00

24,00

25,00

Graf 5 : VODNE IZGUBE v %

18,96

18,94

30,45

16,27

27,03

44,23

23,31

23,67

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 6: VODNE IZGUBE PO OBČINAH V OBDOBJU 1-8/2016 v %


S t r a n 15 | 83

7.1.5. Služba za popis vodomerov

Služba za popis vodomerov mesečno odčita cca 5.600 vodomerov kar je osnova za mesečni obračun

porabljene vode. Vsi večji porabniki, podjetja in javne ustanove se odčitavajo vsak mesec ostala

gospodinjstva pa enkrat na 4 mesece kar pomeni, da se v vmesnem obdobju obračunava akontacija

porabe. Vsi vodomeri so opremljeni z radijskim oddajnikom, ki omogoča zajem stanja na daljavo oz.

brez odpiranja vodomernega jaška.

7.1.6. Obnove in novogradnje vodovoda in vodovodnih priključkov

Gradbena skupina izvaja montažna dela pri novogradnjah in obnovah vodovodnega omrežja in

vodovodnih priključkov. V letu 2015 je skupina vgradila 3.958 metrov novih vodovodnih cevi, od katerih

je bilo 2.971 m obnov in 978 m novogradenj. V letu 2017 ocenjujemo nekoliko večji obseg del pri

prevezavah novozgrajenih vodovodov in obnovah priključkov zaradi izvedbe projekta »Suhokranjskega

vodovoda« in projekta »hidravličnih izboljšav«. Vendar pa bo obseg del v največji meri odvisen od

sredstev, ki ga bodo občine namenile v obnovo v okviru investicijskega vzdrževanja.

Komunala Novo mesto upravlja z nekaj manj kot 19.000 vodovodnimi priključki. Zaradi načina izvedbe

in obveznih zemeljskih del po urejenih površinah je omenjene obnove v večjem številu možno izvajati

le v primeru obnov sekundarnih vodovodov. V letu 2017 planiramo nekoliko manjše število obnov

priključkov predvsem zaradi velikega obsega del pri prevezavah novih vodovodov. Do konca leta 2016

1.401

166

49

64

148

40

160

139

0 400 800 1.200 1.600

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 8: MENJAVA VODOMEROVPO OBČINAH V OBDOBJU

1-8/2016

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015ocena2016

plan2017

Obnove 3.877 6.669 8.608 5.520 6.049 5.806 2.971 400 1.686

Novogradnje 11.320 3.858 1.380 2.378 855 2.247 987 1.000 994

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

M

Graf 9: OBNOVE IN NOVOGRADNJE VODOVODA

3.723 3.429

2.536

3.972

3.484

4.002

3.554

2.900

3.300

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ocena2016

plan2017

Graf 7 : REDNA MENJAVA VODOMEROV


S t r a n 16 | 83

predvidevamo obnovo okoli 200 vodovodnih priključkov, v letu 2017 pa okoli 250. Dejansko število

obnov pa bo v veliki meri odvisno od sredstev, ki jih bodo občine namenile za obnovo sekundarnega

vodovodnega omrežja.

7.1.7. Vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja

Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ul. RS št. 88/2012) določa vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja v

okviru obvezne občinske GJS, katere vir financiranja predstavlja omrežnina. Sredstva za vzdrževanje

(menjavo) občine zagotavljajo v okviru pogodbe o investicijskem vzdrževanju. Na osnovi izkušenj

preteklih let smo določili minimalen obseg zamenjav, ki predstavlja 1% vseh vgrajenih hidrantov.

Vzrok za zamenjavo predstavljajo poškodbe z vozili (prometne nesreče) in okvare zaradi nestrokovnega

rokovanja. V letu 2015 smo na celotnem območju upravljanja zamenjali 28 poškodovanih ali nedelujočih

hidrantov.

Tabela 3: Število hidrantov po občinah in planirana sredstva za vzdrževanje

Občina Število NH Število PH Skupaj

Plan sredstev 2017

v EUR

Novo mesto 978 743 1.721 27.300

Šentjernej 273 122 395 6.100

Škocjan 91 48 139 4.200

Mirna peč 79 99 178 4.300

Dolenjske Toplice 81 97 178 4.300

Žužemberk 110 144 254 5.700

Straža 88 74 162 4.200

Šmarješke Toplice 103 82 185 4.300

SKUPAJ 1.803 1.409 3.212 60.400

Za leto 2017 planiramo enako število potrebnih zamenjav hidrantov (1%), vzdrževalne pogodbe pa

bomo uskladili z višino razpoložljivih sredstev v okviru proračuna posamezne občine. Za oceno stroškov

se uporablja pavšalni izračun, ki je ovrednoten na 1.170 EUR za podzemni (PH) in 1.274 EUR za

nadzemni hidrant (NH), obračun pa se bo izvedel na osnovi dejansko opravljenega dela in vgrajenega

materiala.

245

200 180 174

293

200

250

0

50

100

150

200

250

300

350

2011 2012 2013 2014 2015 ocena2016

plan2017

Graf 10: OBNOVLJENI VODOVODNI PRIKLJUČKI

51

18

2

6

8

5

8

16

0 20 40 60

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 11: OBNOVLJENI VODOVODNI PRIKLJUČKI PO

OBČINAH V OBDOBJU 1-8/2016


S t r a n 17 | 83

7.1.8. Novi vodovodni priključki

V letu 2017 planiramo izvedbo 180 novih vodovodnih priključkov. Čeprav se v zadnjih letih število novih

priključkov iz leta v leto zmanjšuje na račun manjšega števila novogradenj in višje stopnje pokritosti z

javnim vodovodnim omrežjem pričakujemo v letu 2017 povečanje na račun realizacije Suhokranjskega

vodovoda in projekta Hidravličnih izboljšav.

7.1.9. Kakovost vode v vodovodnih sistemih

Nadzor nad kakovostjo pitne vode, izvajamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04,

26/06, 92/06 in 25/09) in v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. V letu

2015 je bilo za potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz odvzetih 556 vzorcev pitne vode, od

katerih je bilo 6 mikrobiološko in 5 fizikalno kemično neustreznih. Iz rezultatov preizkušanja lahko

povzamemo, da je voda, ki priteče iz vodovodnega omrežja kemično neoporečna ter da je vzrok

neskladnosti mikrobiološkega izvora in povišane motnosti, ki pa iz zdravstvenega vidika ne predstavlja

večjega tveganja za zdravje. Največ težav s kakovostjo vode nam je povzročala motnost na dveh

največjih vodnih virih (Jezero in Stopiče), ki se redno pojavi po vsakem obilnejšem deževju. Zaradi

povišane motnosti smo morali v letu 2015 objaviti ukrep obveznega prekuhavanja vode v trajanju 38 dni

na vodnem viru Jezero in 42 dni na vodnem viru Stopiče.

V letu 2017 ne pričakujemo več težav s povečano motnostjo zaradi začetka delovanja obeh vodarn in

tehnologije ultrafiltracije, ki je trenutno v poizkusnem obratovanju in že kaže izredno ugodne rezultate

čiščenja.

408

324

245

200180 174 179

130

180

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

Graf 12: NOVI VODOVODNI PRIKLJUČKI

51

18

2

6

8

5

8

16

0 20 40 60

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 13: NOVI VODOVODNI PRIKLJUČKI PO OBČINAH V OBDOBJU 1-8/2016


S t r a n 18 | 83

Tabela 4: Količina in delež ustreznih odvzetih vzorcev za potrebe mikrobioloških in fizikalno kemijskih analiz v letu 2015 po posameznem vodovodnem sistemu

Leto 2015 Odvzeta kol. celokupna

VODNI VIR (m3) trdota vode (N) št. vzorcev % ustreznih št. vzorcev % ustreznih

Brusnice 99.458 13,8 16 93,75 4 100,00

Bučka 26.779 21,5 12 100,00 4 100,00

Dol Toplice 158.092 14,0 19 100,00 5 100,00

Gabrje 42.298 18,5 16 93,75 5 100,00

Globočec 264.643 13,0 14 100,00 6 100,00

Gornji Križ 30.706 15,8 11 100,00 3 100,00

Hrastje 195.370 18,9 12 100,00 4 100,00

Javorovica 74.686 14,2 16 100,00 4 100,00

Jelendol 13.140 18,4 12 100,00 3 100,00

Kamenje 12.144 14,4 12 100,00 3 100,00

Mirna peč 114.858 14,8 11 100,00 4 100,00

NM - Jezero 2.042.568 15,5 105 99,05 51 94,12

NM - Stopiče 1.509.927 13,7 80 98,75 40 95,00

Stare žage 112.158 17,9 12 91,67 4 100,00

Suhadol 4.717 21,5 11 100,00 3 100,00

Škocjan 143.554 17,6 17 94,12 3 100,00

Vrhpolje 135.654 18,9 16 100,00 4 100,00

Ždinja vas 13.368 12,8 11 100,00 3 100,00

SKUPAJ 4.994.120 403 153

mikrobiološke analize fizikalno-kemične analize

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

80,00

90,00

100,00

Bru

sn

ice

Bu

čka

Dol T

op

lice

Ga

brje

Glo

bo

čec

Go

rnji

Kri

ž

Hra

stje

Javoro

vic

a

Jele

nd

ol

Ka

me

nje

Mir

na

pe

č

NM

- J

eze

ro

NM

- S

top

iče

Sta

re ž

ag

e

Su

ha

do

l

Škocja

n

Vrh

po

lje

Žd

inja

vas

Graf 13: Rezultati mikrobioloških in fizikalno-kemičnih preizkav po posamezih vodovodnih sistemih v letu 2015

mikrobiološke analize % ustreznih fizikalno-kemične analize % ustreznih


S t r a n 19 | 83

PROJEKTI 2017

Koordinacija projekta ˝Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje

Dolenjske˝.

Glede na predvideno dinamiko projekta bosta v l. 2016 realizirani vodarni v obsegu okoli 90 %, kar

pomeni, da so dnevi obveznega prekuhavanja kot posledica motnosti vode na vodnem viru za nami;

preostanek, v obsegu okoli 10 %, pa bo izveden v začetku l. 2017. Glede na predvideno dinamiko

gradnje cevovodov in vodohranov je pričetek del nastopil konca l. 2016, v celoti pa bodo objekti

zaključeni do konca l. 2017. Vključno z ureditvijo vse končne dokumentacije, bo objekt končan v začetku

l. 2018.

Tabela 5: Načrtovani izkaz poslovnega izida oskrbe s pitno vodo v letu 2017

OGJS druge dejavnosti v EUR

KOMUNALA NOVO MESTO Gradbena

Dejavnost oskrbe s pitno vodo Vodooskrba dela SKUPAJ

Poslovni prihodki 4.775.822 1.098.974 5.874.796

Vodna povračila 288.713 288.713

Subvencije 122.308 122.308

Finančni prihodki 14.151 150 14.301

Drugi prihodki 0 0

SKUPAJ PRIHODKI 5.200.994 1.099.125 6.300.119

Stroški materiala 511.357 352.253 863.611

Stroški storitev 2.640.844 99.786 2.740.630

- najemnina za uporabo infrastrukture 1.459.621 1.459.621

Amortizacija opreme JP 41.798 14.589 56.387

Stroški dela 736.310 165.897 902.207

Drugi stroški 300.598 2.506 303.105

- vodno povračilo 288.713 288.713

Prevrednotevalni posl.odhodki 12.558 12.558

Finančni odhodki

Drugi odhodki 17.347 17.347

Splošni stroški izdelave 119.769 24.208 143.978

Stroški enot skupnega pomena 267.029 95.089 362.118

SKUPAJ ODHODKI 4.630.265 771.675 5.401.940

POSLOVNI IZID 570.729 327.450 898.180


S t r a n 20 | 83

7.2. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA

7.2.1. ODVAJANJE ODPADNIH VODA

Komunala upravlja preko 410 km javnega kanalizacijskega omrežja in 11.200 kanalizacijskimi priključki.

V sklopu izvajanja dejavnosti upravljamo tudi z zadrževalnimi bazeni, razbremenilniki in črpališči

odpadnih voda. Do konca leta 2016 bomo od občin prejeli v upravljanje še novozgrajeno kanalizacijsko

omrežje, tako da za leto 2017 planiramo nekoliko večje količine prodane odpadne vode in tudi nove

kanalizacijske priključke.

Na javno kanalizacijo je priključenih cca 62 % prebivalcev oskrbovanega območja. Na kanalizacijske

sisteme s črpališči odpadne vode, ki se zaključujejo s čistilnimi napravami, pa 1 % manj.

Ocenjujemo, da bo konec leta 2016 v obratovanju 83 črpališč odpadne vode. V letu 2017 jih planiramo

usposobiti še 3, in sicer v občini Škocjan, če bo zgrajena kanalizacija med Dolenjo Staro vasjo in ČN v

obrtni coni Dobruška vas.

Vzdrževanje kanalizacijskega omrežja

Glavni cilji in naloge delovanja sektorja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v letu 2017 bodo usmerjene

v tekoče vzdrževanje. S tem bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javne gospodarske infrastrukture,

ki se izvaja v skladu s sprejetimi predpisi in pravilniki. Poleg rednega vzdrževanja pa planiramo še

sledeče:

- Upravljanje objekta za dodatno obdelavo blata s sušenjem.

- Skupaj s predstavniki Tovarne zdravil Krka d. d. v letu 2017 planiramo sodelovanje na področju

odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

- Zagotavljati našim odjemalcem 24-urno pomoč vse dni v letu, z interventnim čiščenjem interne

kanalizacije, ki je v lasti lastnikov objektov in s tem izboljševati kvaliteto storitev izvajanja

gospodarske javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih voda.

- Na osnovi novih strokovnih spoznanj zagotavljati optimalnejše delovanje čistilnih naprav na

področju rabe energije in produkcije odvečnega blata.

- V sklopu tekočega vzdrževanja bomo redno obnavljali strojno in elektro opremo, izvajali manjše

sanacije objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav. Izvajali bomo čiščenje kanalizacije s

55 57 57

68 69 7177

83 86

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Graf 14: ŠTEVILO ČRPALIŠČ

59

0

0

4

6

6

7

1

0 20 40 60 80

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 15: ŠTEVILO ČRPALIŠČ V LETU 2016


S t r a n 21 | 83

specialnim vozilom in pregledovali novozgrajeno kanalizacijo s TV kamero. Med rednimi

vzdrževalnimi deli bomo tudi sami sanirali manjše gradbene poškodbe na kanalizacijskem

omrežju in s pomočjo zunanjih izvajalcev sanirali morebitne večje okvare na dotrajanih odsekih

javne kanalizacije.

- Na osnovi predvidenih sredstev bomo tudi izvedli rekonstrukcijo kritičnih odsekov kanalizacije.

- V okviru stranskih storitev nameravamo tudi v prihodnjem letu vršiti aktivnosti na montaži strojne

in elektro opreme na črpališčih odpadnih voda pri novogradnjah.

- Za zagotavljanje kvalitete zgrajenih kanalizacijskih vodov in s tem dolge življenjske dobe bomo

dobavljali kvalitetne kanalizacijske cevi in litoželezne pokrove z grbom občin za prepoznavnost

celostne podobe občin vsem gradbenim izvajalcem.

- V okviru nalog bo tudi v letu 2017 izdelan program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske vode na območjih. V skladu z zakonodajo bo posredovan na MOP.

- V mesecu marcu 2017 bomo izdelali poročilo o delovanju komunalnih čistilnih naprav,

nastajanju odpadkov, delovanju malih in hišnih čistilnih naprav, izvajanju gospodarske javne

službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

- S stranskimi storitvami na področju delovanja sektorja (praznjenje greznic, čiščenje objektov

kanalizacije, snemanje s TV kamero) pa bomo v čim večji meri delovali tudi zunaj meja

dolenjskih občin, in sicer v občinah Brežice, Metlika, Semič, Črnomelj in Trebnje.

Za ustrezno obratovanje javne kanalizacije je potrebno tekoče in sistemsko urejeno vzdrževanje javne

kanalizacije. Za posamezne objekte je v okviru projekta izvedenih del izdelan tudi projekt za obratovanje

in vzdrževanje posameznega objekta. Vsa tekoča opravila z okvirnim rokovnikom, ki jih je potrebno

izvajati za nemoteno obratovanje javne kanalizacije s pripadajočimi objekti obravnava in določa

Terminski plan vzdrževanja in čiščenja kanalskih vodov za območje občin: MO Novo mesto, Škocjan,

Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Straža in Šmarješke Toplice (dokument NZD 7.5-04-27).

Tabela 6: Plan predvidenih tekočih vzdrževalnih del glede na potrebe in specifiko izvajanja dejavnosti v posamezni občini

Zap. št. opravila

Opis opravila Pogostost opravljanja /leto

1. Čiščenje kanalizacije in jaškov z vozilom za pranje kanalov z visokim pritiskom

Celo leto glede na ugotovljeno stanje

2. Čiščenje sifonov na javni kanalizacije Celo leto glede na ugotovljeno stanje

3. Čiščenje peskolovov na javni kanalizaciji Celo leto glede na ugotovljeno stanje

4. Čiščenje razbremenilnikov visokih vod Celo leto glede na ugotovljeno stanje

5. Čiščenje izpustov Celo leto glede na ugotovljeno stanje

6. Odstranjevanje odpadkov meh. pred čiščenja Celo leto glede na ugotovljeno stanje

7. Čiščenje bazenov za zadrževanje padavinske vode Celo leto glede na ugotovljeno stanje

8. Čiščenje bazenov na črpališčih Celo leto glede na ugotovljeno stanje

9. Kontrola odprtih odvodnikov Maj

10. Kontrolni pregled delovanja črpališč s pomočjo procesnega vodenja

Vsak delovni dan

11. Kontrolni pregled kanalizacije Vsak delovni dan

12. Kontrola jaškov Vsak delovni dan

13. Pregled kanalov s TV kamero Vsak mesec glede na potrebe

14. Kontrola obratovanja razbremenilnikov Vsak mesec


S t r a n 22 | 83

15. Kontrola obratovanja črpališč Vsak mesec

16. Kontrola sifonov na javni kanalizaciji Vsak mesec

17. Pregled in kontrola instalacij na črpališčih December

18. Urejanje okolice (košnja, čiščenje, pometanje,…) Maj, junij, julij, avgust, september oz. po

potrebi

19. Odkazi trase javne kanalizacije zunanjim naročnikom in izvajanje kontrole posegov ob in na javni kanalizaciji

Vsak delovni dan

20. Popravilo pokrovov jaškov Po potrebi

21. Manjša gradbena popravila Po potrebi

22. Popravilo inštalacij črpališč Po potrebi

23. Deratizacija V skladu z planom deratizacije ZZV NM

predvidoma spomladi in jeseni

Priključevanje objektov

Na področju kanalizacijskih sistemov v upravljanju Komunale d. o. o. Novo mesto bomo tudi v letu 2017

nadaljevali z iskanjem možnosti za priključitev vseh objektov, kjer nastajajo odpadne vode in je po

zadnjih tehnoloških in finančno sprejemljivih rešitvah možno odpadne vode odvesti v javno kanalizacijo.

Novo priključevanje se bo predvsem vršilo na novih sistemih, kjer se končuje gradnja in pridobiva

uporabno dovoljenje za obratovanje v letošnjem letu. S pomočjo inšpekcijskih služb bo potrebno tudi v

letu 2017 priključevati na javno kanalizacijo posamezne objekte, katerih lastniki se niso odzvali zahtevi

po priključitvi objektov na javno kanalizacijo v predpisanem zakonskem roku.

Da bi bil odziv glede priključevanje na javni kanalizacijsko omrežje čim večji, bomo v letu 2016 (po

predhodnem dogovoru s posameznimi občinami) nudili možnost ureditve vseh potrebnih dokumentov

(prijava, pogodba, soglasje …) na domu.

460

374

261

200 225 223

330 300 300

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

Graf 16: NOVI KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI

90

0

0

0

19

19

72

39

0 20 40 60 80 100

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dol. Toplice

Žužemberk

Straža

Šmar. Toplice

Graf 17: NOVI KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI PO OBČINAH V

OBDOBJU 1-8/2016


S t r a n 23 | 83

7.2.2. ČIŠČENJE ODPADNIH VODA

Komunala Novo mesto d. o. o. ima v upravljanju 19 čistilnih naprav. Na celotnem kanalizacijskem

omrežju, ki je v upravljanju Komunale Novo mesto d. o. o., se trenutno odvaja preko 53 % in na čistilnih

napravah očisti 62 % vode, ki je bila prodana preko javnega vodovodnega omrežja (vključno z

grezničnimi goščami in blatom in MKČN).

Komunala prevzema blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) in malih komunalnih čistilnih naprav

(MKČN) na področjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena ali izgradnja ni predvidena. Blato iz ČN se

pripelje na centralno čistilno napravo Novo mesto v nadaljnjo obdelavo.

Predvidena vzdrževalna dela na posamezni čistilni napravi se izvajajo skladno s poslovniki obratovanja

posamezne čistilne naprave.

Tabela 7: Število KČN po občinah – stanje na 31.8.2016

Občina KČN

Novo mesto 10

Šentjernej 0

Škocjan 0

Mirna Peč 3

Dolenjske Toplice 1

Žužemberk 1

Straža 1

Šmarješke Toplice 3

SKUPAJ 19

Komunalne čistilne naprave v občini Novo mesto

1. CČN Novo mesto na lokaciji v Ločni je bila zgrajena med leti 1975-1980, razširjena in

obnovljena med leti 2011-2013. Čistilna naprava je v rednem obratovanju in ima kapaciteto

55.000 populacijskih enot (PE).

Čistilno napravo sestavljajo naslednji sklopi:

- Mehansko predčiščenje

- Biološko čiščenje (v dveh linijah po 5 reaktorjev)

- Membranska filtracija

- Obdelava blata

- Čiščenje zraka

4.634 4.7565.390

6.4965.572 5.739

6.703

7.8008.300

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ocena2016

plan2017

Graf 18:KOLIČINA PREVZETEGA BLATA v m3


S t r a n 24 | 83

Čistilna naprava deluje popolnoma avtomatizirano, vsi procesi čiščenja potekajo preko procesnega

vodenja s pomočjo krmilnika SCADA in nastavljenih parametrov. Prisotnost operaterja je potrebna samo

za nadzor in vzdrževalno - servisna dela. Iz tega naslova je racionalno prilagojen tudi delovni čas

operaterjev (8 ur na dan pet delovnih dni). Ostali čas ima dežurni operater doma računalniško tablico s

popolno povezavo v sistem ČN ter možnostjo pregleda in nastavitev, tako da lahko v primeru alarmov

oz. potreb od doma nadzira in nastavlja procese.

V začetku leta 2016 smo pričeli s sušenjem dehidriranega blata, s čimer se je bistveno zmanjšala

količina obdelanega blata. Posušeno blato s cca. 94% suhe snovi se odvaža na sežig v cementarno

Anhovo, v bodoče pa se iščejo rešitve uporabe suhega blata za sosežig v bližnji okolici.

2. Čistilna naprava Brusnice je bila zgrajena leta 2001 s kapaciteto 800 PE in stoji v bližini naselja

Male Brusnice ob potoku Brusničica. Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema

naselja Male Brusnice, Velike Brusnice, Leskovec in del Dolenjega Suhadola. Čistilna naprava

deluje v skladu z zakonodajo. Potrebna je zamenjava zalogovnika za blato, saj je zaradi visoke

podtalnice obstoječi zalogovnik poškodovan. Zaradi širjenja kanalizacijskega omrežja bo

potrebno v prihodnjih letih pripraviti razširitev čistilne naprave na 1.200 PE. Potreben je prenos

daljinskega procesnega vodenja na nov SCADA program. Zaradi lažjega nadzora nad

delovanjem čistilne naprave (biološki del čiščenja), je možnost vgradnje sonde za merjenje

koncentracije aktivnega blata v prezračevalni bazen.

3. Čistilna naprava Češča vas je bila zgrajena leta 1997 s kapaciteto 400 PE. Prispevno območje,

ki ga zajema čistilna naprava, je naselje Češča vas, kompleks javnih skladišč BTC, Srebrniče in

Zalog. Čistilna naprava deluje v skladu z zakonodajo. V letu 2014 je bilo dopolnjeno daljinsko

procesno vodenje.

4. Čistilna naprava Gumberk je bila zgrajena leta 2003 s kapaciteto 600 PE. Območje, ki ga

pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema naselja Ratež, Sela pri Ratežu, Gumberk in

Petelinjek. Čistilna naprava deluje v skladu z zakonodajo, izdelana je bila tudi izboljšava ravnanja

z odvečnim blatom. Potreben je prenos daljinskega procesnega vodenja na nov SCADA

program. Zaradi širjenja kanalizacijskega omrežja bo potrebno v prihodnjih letih pripraviti

razširitev čistilne naprave na 1.000 PE. Zaradi lažjega nadzora nad delovanjem čistilne naprave

(biološki del čiščenja), je možnost vgradnje sonde za merjenje koncentracije aktivnega blata v

prezračevalni bazen.

5. Čistilna naprava Otočec je bila zgrajena leta 1986 s kapaciteto 1.000 PE in stoji pod naseljem

Otočec. Prispevno območje, ki ga zajema čistilna naprava, je naselje Otočec in Lešnica. Čistilna

naprava je v fazi rekonstrukcije, povečava na 1900 PE z nitrifikacijo, denitrifikacijo in se zaključi

v letošnjem letu.

6. Čistilna naprava Prečna je bila zgrajena leta 2006 s kapaciteto 800 PE in stoji v bližini naselja

Prečna ob potoku Temenica. Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema naselje

Prečna. Čistilna naprava je v obratovanju in deluje v skladu z zakonodajo. V prihodnjem letu je

potreben prenos daljinskega procesnega vodenja na nov SCADA program. Zaradi lažjega

nadzora nad delovanjem čistilne naprave (biološki del čiščenja), je možnost vgradnje sonde za

merjenje koncentracije aktivnega blata v prezračevalni bazen.

7. Čistilna naprava Suhadol je bila zgrajena leta 2008 s kapaciteto 100 PE. Čistilna naprava je v

obratovanju in deluje v skladu z zakonodajo. Problematika je vezana na pridobitev

okoljevarstvenega dovoljenja, ker je čistilna naprava locirana na vodovarstvenem območju.

Rešuje se v okviru izdelave vodovarstvenih pasov na območju upravljanja z viri Komunale d.o.o.

V prihodnjem letu je potreben prenos daljinskega procesnega vodenja na nov SCADA program.


S t r a n 25 | 83

8. Čistilna naprava Brezje je bila zgrajena leta 2011 z zmogljivostjo 20 PE. Čistilna naprava je v

obratovanju in deluje v skladu z zakonodajo.

9. Čistilna naprava Luknja je bila zgrajena leta 2012 s kapaciteto 50 PE. Obratovati je začela v

letu 2014 in v letu 2015 so bile opravljene prve meritve.

10. Čistilna naprava Veliki Slatnik je bila prevzeta v upravljanje julija 2015. Membranska čistina

naprava v velikosti 600 PE je zgrajena za potrebe naselij Veliki Slatnik, Križe in Potov vrh. Čistilna

naprava deluje v skladu z zakonodajo. Na čistilni napravi je potrebno vgraditi še eno črpalko za

prečrpavanje iz anoksičnega bazena v prezračevalni bazen, saj v primeru okvare, izpada

črpalke, ki stalno deluje, ni mogoče zagotavljati čiščenja na čistilni napravi in prihaja do zalitja

bazenov in razlivanja iz bazenov. Zaradi lažjega nadzora nad delovanjem čistilne naprave

(biološki del čiščenja), je potrebno vgraditi sondo za merjenje koncentracije aktivnega blata.

Komunalne čistilne naprave v občini Mirna Peč

1. Čistilna naprava Mirna Peč je bila zgrajena leta 1993 s kapaciteto 1.000 PE in stoji na levem

bregu vodotoka Temenica. Prispevno območje, ki ga zajema čistilna naprava, je naselje Mirna

Peč. Čistilna naprava je v obratovanju 22 let in dosega predpisane normative. V sklopu

nadaljnjega širjenja omrežja bo nujna tudi razširitev čistilne naprave. Izdelan je PGD in PZI

projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje.

2. Čistilna naprava Globodol je bila zgrajena leta 2006 s kapaciteto 300 PE in stoji na začetku

naselja Gorenji Globodol. Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema naselja

Gorenji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol. Čistilna naprava dosega predpisane

normative.

3. Čistilna naprava Šranga je bila zgrajena leta 2007 s kapaciteto 100 PE in stoji v naselju

Šranga. Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema naselje Šranga. Čistilna

naprava je preobremenjena in je potrebna povečava. Ob povečavi je potrebno urediti tudi

ponikovalno polje, ker za trenutno ureditev ponikanja ni mogoče pridobiti okoljevarstvenega

dovoljenja.

Komunalna čistilna naprava v občini Dolenjske Toplice

1. Čistilna naprava Dolenjske Toplice obratuje od leta 1991 s kapaciteto 2.000 PE in pokriva

celotno občino Dolenjske Toplice. S širitvijo omrežja se je zapolnila tudi kapaciteta čistilne

naprave. Nujno je potrebno izvesti razširitev, saj čistilna naprava presega mejne vrednosti za

izpust v vodotok. Z 22.8.2016 je potekel prehodni rok za terciarno in dodatno čiščenje. Ker na

čistilni napravi ni bilo zagotovljenega ustreznega čiščenja, se po odločbi inšpektorja iz čistilne

naprave odvaža cca 200 m3 odpadnih voda na dan.

Komunalna čistilna naprava v občini Žužemberk

11. Čistilna naprava Žužemberk je bila zgrajena leta 2007 in ima kapaciteto 3.000 PE. Nahaja se

na lokaciji opuščenega kamnoloma severno od trase regionalne ceste Žužemberk – Soteska.

Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema širše območje Žužemberka in naselja

Prapreče, Stranska vas in Zafara. Odvodnik prečiščene odpadne vode je reka Krka. Čistilna

naprava je v obratovanju in deluje v skladu z zakonodajo. Zaradi lažjega nadzora nad

delovanjem čistilne naprave (biološki del čiščenja), je možnost vgradnje sonde za merjenje

koncentracije aktivnega blata v prezračevalni bazen.


S t r a n 26 | 83

Komunalna čistilna naprava v občini Straža

1. Čistilna naprava Straža je bila zgrajena leta 1997 in stoji med naseljema Zalog in Hruševec

na levem bregu reke Krke. Zmogljivost čistilne naprave je 5.000 populacijskih enot. Prispevno

območje, ki ga zajema čistilna naprava, so naselja Straža, Vavta vas, Rumanja vas, Loke, del

Zaloga, Potok, Prapreče in Jurka vas. Na čistilni napravi je bilo v začetku leta vzpostavljeno

terciarno čiščenje (nitrifikacija, denitrifikacija, defosfatizacija). Prve meritve po rekonstrukciji so

bile že opravljene, pridobiva se novo okoljevarstveno dovoljenje. Potrebno je obnoviti še grablje

na dotoku, elektro opremo mehanskega predčiščenja, urediti merjenje pretoka in gradbeno

obnoviti objekte.

Komunalne čistilne naprave v občini Šmarješke Toplice

1. Čistilna naprava Šmarjeta je bila zgrajena leta 1980 s kapaciteto 800 PE in stoji na desnem

bregu vodotoka Bečuj pred naseljem Šmarjeta. Prispevno območje, ki ga zajema čistilna

naprava, sta naselji Šmarjeta in Gorenja vas. Na dotoku čistilne naprave je bilo zamenjano

dotrajano grobo sito (5 mm) z zmogljivejšim finim sitom (1 mm). Čistilna naprava je zastarele

tehnologije, potrebna je čimprejšnja prevezava na čistilno napravo Šmarješke Toplice. V dotoku

je zaradi dotrajanega kanalizacijskega sistema veliko podtalnice, kar posledično zmanjšuje

učinek čiščenja in hidravlično preobremenjuje biološki del ter poddimenzioniran usedalnik.

Trenutno se izvajajo dela na obnovi kanalizacije od Šmarjete do čistilne naprava Šmarjeta in

izgradnja novega kanala do čistilne naprave Šmarješke Toplice, kjer se bodo čistilne odpadne

vode naselij Šmarjeta, Gorenja vas in Strelac.

2. Čistilna naprava Strelac je bila postavljena na lokaciji ČN Šmarjeta v letu 2015 za potrebe

kanalizacijskega sistema naselja Strelac. Čistilna naprava je membransko biološkega tipa v

kontejnerski izvedbi velikosti 49 PE.

3. Čistilna naprava Šmarješke Toplice je bila zgrajena leta 2007 s kapaciteto 4.000 PE.

Območje, ki ga pokriva kapaciteta čistilne naprave, zajema naselja Šmarješke Toplice,

Brezovica, Sela in Družinska vas. Čistilna naprava je v obratovanju in deluje v skladu z

zakonodajo glede normativov. Problematika je vezana na pridobitev okoljevarstvenega

dovoljenja, ker je čistilna naprava locirana na vodovarstvenem območju. Problematika se rešuje

v okviru izdelave vodovarstvenih pasov na območju upravljanja z viri Komunale Novo mesto

d.o.o. Na čistilni napravi je potrebno v skladu z zakonodajo urediti merjenje pretoka.

V občini Škocjan še ne obratuje komunalna čistilna naprava.

V prihodnjem obdobju je predviden prevzem in upravljanje čistilne naprave Škocjan. Čistilna

naprava je zgrajena za potrebe Škocjana in vseh naselij ob tranzicijskem vodu do čistilne naprave,

ki se gradi v industrijski coni Dobruška vas.


S t r a n 27 | 83

7.2.3. PRAZNJENJE GREZNIC IN MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV

Komunala Novo mesto, d. o. o. v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne

občinske GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, prevzema odpadno

vodo iz greznic iz vseh objektov, ki nimajo zagotovljenega odtoka v javno kanalizacijsko omrežje,

na CČN Novo mesto.

Z oktobrom 2015 smo uvedli nov način rednega praznjenja grezničnih gošč in blata iz malih

komunalnih čistilnih naprav (MKČN) ter nov način obračunavanja omenjene storitve za območja

brez javne kanalizacije in sedaj dejavnost izvajamo v štirih občinah, in sicer v Mestni občini Novo

mesto ter občinah Dolenjske Toplice, Straža in Šmarješke Toplice.

Komunala Novo mesto d. o. o. je kot izvajalec gospodarske javne službe dolžna zagotavljati

prevzem blata pretočnih in nepretočnih greznic ter blata malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN)

in o tem voditi ustrezne evidence.

Gospodinjstva so dolžna poskrbeti za redno praznjenje, Komunala Novo mesto, d. o. o. pa je kot

izvajalec javne službe dolžna zagotoviti prevzem grezničnih gošč iz obstoječih greznic in blata

MKČN ter o tem voditi ustrezne evidence in izdelati poročila, ki jih narekuje Ministrstvo za okolje in

prostor.

Terminski načrt praznjenja greznic in MKČN

Praznjenje greznic in MKČN izvajamo po vnaprej določenem letnem programu po občinah in

naseljih (NZD 7.5-04-52 Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na

območju občin MO Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice

in Žužemberk za obdobje 2013 – 2016).

Terminski načrt je na voljo tudi na spletni strani Komunale Novo mesto, d. o. o. O terminu odvoza je

uporabnik obveščen po priporočeni pošti najmanj 15 dni pred načrtovanim prevzemom. Uporabnik

lahko zahteva spremembo termina opravljanja storitve, če za to poda upravičene razloge. Uporabnik

je zadolžen, da na dan prihoda zagotovi in omogoči nemoten dostop do greznice oz. MKČN.


S t r a n 28 | 83

7.2.4. KAKOVOST ODPADNE VODE

Na področju izvajanja kontrole kakovosti odpadne vode je zaposlena delavka, ki s pomočjo zunanjega

poslovnega partnerja izvaja monitoring odpadnih voda v skladu s predpisi. Neustreznost vzorcev iztoka

odpadnih vod v vodotok pričakujemo predvsem na objektih, kjer je potrebna rekonstrukcija zaradi

tehnološke zastarelosti oziroma preobremenjenosti.

Kontrola je bistvenega pomena za dobro delovanje čistilnih naprav. Ob rutinskih kontrolah, ki se izvajajo

vsakodnevno, se spremljajo tudi določeni fizikalno-kemijski in biološki parametri:

temperatura, volumski indeks blata,

pretok, mikroskopski pregled aktivnega blata,

pH vrednost, amonijev dušik,

količina raztopljenega kisika, nitratni dušik,

kemijska potreba po kisiku, nitritni dušik,

biokemijska potreba po kisiku za pet dni, celotni fosfor, neraztopljene snovi, celotni dušik, usedljive snovi po 2 urah, TOC (celotni organski ogljik), volumen blata, kovine (krom, cink, baker, svinec, železo).

koncentracija aktivnega blata,

Odpadne vode analiziramo na terenu in v laboratoriju. Na terenu, kjer odpadno vodo vzorčimo,

kontinuirano merimo pretok, temperaturo, pH in raztopljeni 02.

Laboratorijske meritve potekajo predvsem na naslednjih merilnih mestih:

odpadna voda na dotoku čistilnih naprav (obratovalni monitoring),

prezračevalni bazen,

iztok čistilnih naprav (obratovalni monitoring),

izcedna voda, po dehidraciji blata.

V letu 2015 je bilo skupno odvzetih 92 vzorcev dotoka/iztoka ter izcedne vode in 132 vzorca iz

prezračevalnih bazenov iz vseh čistilnih naprav, ob katerih se je redno pri vsakem odvzetem vzorcu

opravil še mikroskopski pregled blata. Pri 464 vzorcih je bila opravljena analiza suhe snovi v odvečnem

blatu. Število analiziranih vzorcev se povečuje, ker redno spremljamo suho snov dehidriranega blata

(surovo blato, pred centrifugo, produkt, izcedna voda).

Pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Novo

mesto, po veljavni zakonodaji (Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter

o pogojih za njegovo izvajanje, Ur. l. RS. št.: 54/11), redno izvaja obratovalni monitoring odpadne vode

na dotoku in iztoku čistilnih naprav, s tem, da vzorčenje na terenu opravljamo sami na čistilnih napravah,

ki so prikazane v spodnji tabeli (glej Tabelo 1).

Pooblaščeni izvajalec letno opravi tudi oceno odpadka sledečih vzorcev:

19 08 01 ostanek na grabljah in sitih,

19 08 02 odpadek iz peskolovov,

19 08 05 blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda.

Ustreznost analitskega dela bomo preverjali s sodelovanjem pri Medlaboratorijski primerjavi –

Odpadne vode (MP-OV) na Kemijskem inštitutu, Ljubljana. Preverjanje se izvaja dvakrat letno,

običajno v mesecu aprilu in oktobru.


S t r a n 29 | 83

PROJEKTI 2017

Racionalno ravnanje s produkti čistilnih naprav

Ravnanje s produkti je tudi ena pomembnejših nalog, saj je možnosti prihrankov na tem segmentu, ki

predstavlja večji delež stroškov obratovanja čistilnih naprave z ustrezno rešitvijo, kar nekaj. Trenutno

stanje nam še ne omogoča pridobivanje produktov iz odvečnega blata. S pomočjo raziskovalnih nalog

oz. dopolnitve tehnologij bomo iskali možnost čim bolj popolne uporabe oz. izrabe odvečnega blata iz

čistilnih naprav. Možnosti, ki se nakazujejo, so predvsem na področju priprave goriva po standardu EN

15359 in EN 15358, pa tudi pridobivanje fosfora, ki v svetu postaja strateška surovina iz odpadne vode.

V odpadni vodi, ki priteče na Centralno čistilno napravo Novo mesto, je cca 10.000 kg fosforja na letni

ravni. Za pripravo teh rešitev se bomo posluževali projektov financiranih s strani EU na področju razvoja

in raziskav.

Izdelava analiz kontrole kakovosti odpadnih voda

Začeli bomo postopke za akreditacijo laboratorija za izvajanje analiz odpadnih voda v skladu z

zakonodajo. Na tem področju bodo vidne tudi sinergije v zvezi z opravljanjem analiz za zunanje

naročnike (na vseh malih čistilnih napravah je potrebno izdelati prve meritve, na vseh čistilnih napravah,

večjih od vključno 50 PE, pa tudi obratovalni monitoring). Vrednost vseh analiz bo v naslednjih obdobjih

presegala 100.000 EUR na letni ravni, kar pomeni, da se lahko s pridobljenimi deli na trgu razbremeni

strošek analiz večjih čistilnih naprav za potrebe obratovalnega monitoringa in vodenja tehnologije.

Tabela 8: Načrtovani izkaz poslovnega izida dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda v letu 2017

obvezne gosp. javne službe druge dejavnosti v EUR

KOMUNALA NOVO MESTO Odvajanje Čiščenje Odvajanje Čiščenje

Dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda odpadnih voda odpadnih voda odpadnih voda odpadnih voda SKUPAJ

Poslovni prihodki 2.073.304 2.141.538 241.499 42.501 4.498.842

Subvencije 111.893 130.810 242.703

Finančni prihodki 6.035 3.620 300 9.955

Drugi prihodki

SKUPAJ PRIHODKI 2.191.232 2.275.968 241.799 42.501 4.751.499

Stroški materiala 118.896 379.302 23.831 3.158 525.187

Stroški storitev 1.604.220 1.559.398 11.075 2.372 3.177.066

- najemnina za uporabo infrastrukture 1.502.910 852.922 2.355.832

Amortizacija opreme JP 29.872 60.122 9.044 494 99.532

Stroški dela 371.873 357.177 102.455 14.412 845.918

Drugi stroški 3.685 4.856 1.139 188 9.868

Prevrednotevalni posl.odhodki 4.680 2.877 23 7.580

Finančni odhodki

Drugi odhodki 4.085 568 4.653

Splošni stroški izdelave 41.881 69.275 4.872 677 116.706

Stroški enot skupnega pomena 93.598 164.599 22.390 3.114 283.700

SKUPAJ ODHODKI 2.268.705 2.597.607 178.891 25.006 5.070.211

POSLOVNI IZID -77.473 -321.639 62.908 17.495 -318.711


S t r a n 30 | 83

7.3. SPLOŠNA KOMUNALA

7.3.1. ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV

Besedo ekologija in pa vrsto izpeljanih pojmov, ki so v povezavi s to besedo, je slišati domala povsod,

vedno pa jo razumemo kot nekaj pozitivnega, nekaj, kar je povezano s človekom, bivalnim okoljem in

naravo nasploh. Pomeni tudi dragoceno vrednoto, ki jo vse bolj cenimo. Na to vpliva vrsta različnih

dejavnikov in ravno ravnanje z odpadki je eden od ključnih elementov, ki ustvarja zelo pomemben odnos

človeka in narave.

V letu 2016 je vlada RS sprejela nov Operativni program ravnanja z odpadki, ki pa na segmentu

komunalnih odpadkov v bistvu ni doživel bistvenih sprememb. V nadaljevanju povzemamo nekaj ključnih

izhodišč, ki so zapisane v tem programu.

Količina nastalih komunalnih odpadkov (odpadki iz skupine 20 in odpadna embalaža iz podskupine 15

01 je bila največja v letu 2008 (922.829 t) in se je povečala za približno 8,5 odstotka glede na leto 2002

(850.740 t), po letu 2008 pa se je količina nastalih komunalnih odpadkov zmanjšala približno

sorazmerno zmanjšanju BDP. V letu 2014 je nastalo 891.708 t komunalnih odpadkov, od tega 6.789 t

(0,76 odstotka) nevarnih odpadkov (na državnem nivoju).

Ločeno je bilo zbranih več kot pol milijona ton komunalnih odpadkov. V zadnjih 12 letih je bil delež

ločeno zbranih komunalnih odpadkov od 8,6 odstotka v letu 2002 do 64,7 odstotka v letu 2014. Po

scenariju II bo v letu 2020 odloženih okoli 10 odstotkov (po scenariju I pa 12 odstotkov) vseh nastalih

komunalnih odpadkov (brez odloženih ostankov termične obdelave RDF), kar je manj, kot je količina, ki

je za odlaganje komunalnih odpadkov predvidena za to leto kot evropsko povprečje v EU v skladu s

pričakovanimi rezultati izvajanja ukrepov iz Tematske strategije preprečevanja in recikliranja odpadkov

(28 odstotkov).

Odlaganje komunalnih odpadkov je sprejemljivo, če:

- so odloženi komunalni odpadki obdelani tako, da vsebujejo čim manj TOC, pri čemer ta nikakor

ne sme presegati 18 odstotkov mase suhih mehansko biološko obdelanih komunalnih odpadkov;

- so biološko razgradljive sestavine komunalnih odpadkov pred odlaganjem stabilizirane;

- so odloženi komunalni odpadki obdelani s postopki za izločanje gorljivih frakcij tako, da njihova

kurilna vrednost ne presega 6.000 kJ/kg;

- masa odloženih obdelanih komunalnih odpadkov dolgoročno (do leta 2030) ne bo presegla

10 odstotkov mase vseh nastalih komunalnih odpadkov.

Trendi na področju ravnanja z odpadki so hiter razvoj sistemov tehnologije zbiranja, predelave in

odstranjevanja odpadkov. Pri izvajanju teh gospodarskih javnih služb je izrednega pomena njihovo

nemoteno in trajno zagotavljanje, ki odraža nivo družbene odgovornosti in politiko trajnostnega

delovanja podjetja. Družbena odgovornost in trajnostni razvoj pa sta koncept, ki postaja v današnji

družbi vse bolj pomemben. Varovanje okolja je eden ključnih stebrov v smislu zagotavljanja trajnostnega

razvoja še posebej, ko govorimo o varovanju in izrabi naravnih virov. Trajnostna izraba naravnih virov

je zagotovljena šele takrat, ko posamezna družba zagotavlja vse potrebe, ne da bi posegla ali kakorkoli

ogrožala potrebe prihodnjih generacij.

Odpadki so že eden tistih možnih virov, s katerimi posamezna družba lahko nadomešča potrebe po

vedno novih in dodatnih surovinah. Ravno v tem se potrjuje že mnogokrat omenjena pet stopenjska

hierarhija ravnanja z odpadki. Kot izvajalci javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki še posebej


S t r a n 31 | 83

izpostavljamo reciklažo odpadkov. To je tista faza, v kateri izvajamo svojo operativno aktivnost, zato je

uspešnost tega procesa zelo odvisna od našega dela.

Z recikliranjem odpadkov zagotavljamo ponovno uporabo odpadnih snovi oz. materialov iz industrije,

kmetijstva in gospodinjstev z namenom zmanjševanja izrabe naravnih virov ter zmanjševanja izdelave

v naravi nerazgradljivih ali celo strupenih materialov oz. izdelkov. Pogoj za uspešno reciklažo je v prvi

vrsti ustrezen sistem zbiranja in sortiranja odpadnih snovi, v nadaljevanju pa tehnološki proces za

predelavo materiala v obliko, ki je uporabna za izdelavo novih produktov. Glede na možnost uporabe

recikliranih snovi oz. materialov lahko z reciklažo izdelamo materiale oz. snovi z enako ali spremenjeno

kakovostjo. V nekaterih primerih pa samo povrnemo funkcionalnost določenega izdelka oz. sestavnega

dela izdelka.

Okoljski cilj ločenega zbiranja za posamezno koledarsko leto pomeni dosežen delež ločeno zbranih

frakcij glede na celotno zbrano količino komunalnih odpadkov. Povzeti so iz operativnega programa

glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov so za odpadni papir, plastiko,

steklo in kovine ter kuhinjske odpadke (osnutek Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki št. 0071-

26/2011, priloga 5), in sicer:

1. delež ločeno zbranih nenevarnih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov, brez ločeno zbranih

bioloških odpadkov, večji ali enak od deleža iz stolpca A,

2. delež ločeno zbranih bioloških odpadkov večji ali enak od deleža iz stolpca B in

3. delež mešanih komunalnih odpadkov manjši ali enak od deleža iz stolpca C.

Tabela 9: Doseganje okoljskega cilja ločenega zbiranja v %

JV SLOVENIJA

leto A B C

2010 15,8 0,8 83,4

2011 17,3 1,0 81,7

2012 19,1 1,3 79,6

2013 21,2 1,6 77,2

2014 23,5 2,1 74,4

2015 26,2 2,7 71,0

2016 29,3 3,6 67,1

2017 32,9 4,6 62,4

2018 35,3 6,0 58,7

2019 36,3 7,7 55,9

2020 37,0 8,1 55,0

Vir.: (nova predlagana) Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki št. 0071-26/2011, priloga 5


S t r a n 32 | 83

Na področju okoljskega ozaveščanja in informiranja, želimo v letu nadaljevati s projektom Kemso ali pa

morebiti kakšen drugi projekt, odvisno od zainteresiranosti partnerjev, ki bi bili pripravljeni sodelovati na

tem področju.

Poleg teh izobraževalnih projektov, pa je nujno okrepiti nadzor pravilnega ločenega zbiranja komunalnih

odpadkov. Znano je, da pri t.i. prinašalnem modelu zbiranja komunalnih odpadkov, ki združuje več

gospodinjstev skupaj, posledica nekoliko slabše izločanje posameznih frakcij. Zato je bi bil poostren

nadzor nujno potreben.

22,8

29,14

43,31

25,6

33,32

46,6

32,9

37,38

49,92

33

39

83

38

41

85

0 20 40 60 80 100

potreben rezultat ločeno zbranih frakcij v % -povzeto iz operativnega plana

dosežen rezultat v % (brez obdelave odpadkov)

dosežen rezultat v % (z obdelavo CeROD)

Graf 19: DOSEGANJE OKOLJSKEGA CILJA

2017 plan 2016 ocena 2015 2014 2013

2.611 2.768

3.915

4.773

5.540

6.473

7.250 7.800

8.200

-

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ocena2016

plan2017

Graf 20 : LOČENO ZBRANE FRAKCIJE (v tonah)

3.436

337

134

145

244

218

223

171

0 2000 4000

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dolenjske Toplice

Žužemberk

Straža

Šmarješke Toplice

Graf 21: Ločeno zbrane frakcije po občinah v 1-8/2016 (v t)


S t r a n 33 | 83

Zbiranje nevarnih odpadkov

Pri zbiranju in nasploh obvladovanju nevarnih odpadkov, je tej skupini odpadkov potrebno posvetiti kar

največjo pozornost. Kljub dejstvu, da je teh odpadkov v celotnem masnem toku komunalnih odpadkov

najmanj, saj po ocenah predstavljajo le okoli 1% od vseh zbranih komunalnih odpadkov. Večja skrb in

pozornost je logična iz vidika, da še tako majhne količine odpadkov, ki pa vsebujejo nevarne snovi, v

okolju in pri ljudeh lahko povzročijo velike posledice.

Glede na celotni masni tok, ki se že nekaj let giblje okoli 19.000 ton, bi bilo pričakovati, da se v tem

masnem toku pojavi okoli 190 ton nevarnih odpadkov. Količine, ki se zberejo v okviru sistemov rednega

zbiranja in prevzemanja odpadkov iz gospodinjstev, se že nekaj let precej konstantn gibljejo nekje med

50 in 60 tonami. Seveda to niso edini sistemi, ki zajemajo te odpadke, saj morajo podjetja in praktično

vsi pravni subjekti sami poskrbeti za ravnanje z nevarnimi odpadki. K temu jih zavezuje tudi uredba o

ravnanju z odpadki, ki določa, da mora imeti vsak povzročitelj nevarnih odpadkov, kjer mu v procesu

nastane več kot 200 kg nevarnih odpadkov, izdelan tudi načrt ravnanja z odpadki. Tako se vsi ti odpadki

ne zajamejo v sistemih zbiranja, ki ga zagotavlja izvajalec javne službe, ampak to prevzemajo

pooblaščeni izvajalci. Z veliko gotovostjo pa lahko ocenimo, da je zbiranje nevarnih odpadkov dobro in

učinkovito.

Zbiranje bioloških odpadkov

Na področju zbiranja biorazgradljivih odpadkov ravno tako ugotavljamo, da so se razmere po letu 2013,

ko je v veljavo stopila uredba o ravnanju z bio razgradljivimi odpadki, precej umirile in stabilizirale.

Količine sicer so nekoliko v porastu. Po verjetnosti bolj na račun vključevanja novih povzročiteljev in

razširitve zbirnih prog. Še vedno pa ostaja to segment zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga ne želimo

vzpodbujati. Namreč celotno območje, kjer deluje novomeška Komunala, močno prevladuje ruralna

poselitev, zato se vse vzpodbude in cilji usmerjajo v lastno kompostiranje na vrtovih in gnojiščih.

35.167

59.716

71.288

84.064

69.728

50.596

66.873

50.000 55.000

-

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ocena 2016plan 2017

Graf 22 : LOČENO ZBRANI NEVARNI ODPADKI (v kg)


S t r a n 34 | 83

Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov

Že prej je bilo omenjeno, da se je celotni masni tok zbranih komunalnih odpadkov precej stabiliziral. Če

primerjamo nekaj zadnjih let lahko ugotovimo, da se količine vseh zbranih komunalnih odpadkov med

leti razlikuje le za nekaj sto ton. V bistvu pa gre za podatek, ki nas ne sme presenetiti, in ga je dokaj

preprosto razložiti. Znano je, da na količine nastalih odpadkov na določenem območju vplivata dva

dejavnika.

Prvi dejavnik, ki bi lahko povzročil nihanje je demografska slika. Večja priseljevanja ali pa nasprotno

izseljevanja, kaj hitro povzročijo spremembe. Med ta dejavnih bi umestili tudi turistično dejavnost, saj

gre tudi za neko vrste demografskih tokov, le da so to sezonskega značaja.

Drugi dejavnik pa je BDP. Nedvomno je, da višji družbeni proizvod povečuje potrošništvo, ki posledično

povzroča tudi več odpadkov. Zelo zanimiva analiza tega dejavnika je prikazana tudi v operativnem

programu ravnanja z odpadki v Sloveniji, ki potrjuje to teorijo.

Seveda pa se nasproti tem dejavnikom, ki povzročajo večjo produkcijo komunalnih odpadkov,

vzpostavljajo mehanizmi, s katerimi pa se proizvajalci prizadevajo to rast nevtralizirati. Razvoj in

tehnologija proizvajanja embalaže gre v smeri, da se za embaliranje proizvodov uporabljajo čim lažji

materiali. Pri tem pa ne gre zgolj za zmanjšanje teže materialov, ampak da se pri tem uporabi čim več

enovrstnih materialov, ki se lažje reciklirajo.

Približno za tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov smo vsako leto zmanjševali ta segment odpadkov,

in za skoraj identično količino povečali delež ločeno zbranih frakcij. Največji delež med temi predstavlja

mešana embalaža, ki tudi v strukturi mešanih komunalnih odpadkov še vedno močno prevladuje. Pri

zbiranju odpadnega papirja, je tudi še prostora za povečevanje tega deleža, medtem pa ko pri steklu v

prihodnje ni pričakovati znatnih rasti. Kljub dejstvu, da se steklo izredno dobro reciklira, in je za mnoge

tekočine nenadomestljiv material, ga vse bolj nadomeščajo plastični materiali, ki pa so znatno lažji. To

pa je ključni moment, ki znižuje prispevke za plačilo t.i. podaljšane odgovornosti, oziroma embalažnine.

160 197

550

889

1.107

1.355 1.468 1.500

1.550

-

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ocena2016

plan2017

Graf 23: LOČENO ZBRANI BIOLOŠKI ODPADKI (v tonah)

779

49

8

11

50

34

53

18

0 200 400 600 800 1000

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Mirna Peč

Dolenjske Toplice

Žužemberk

Straža

Šmarješke Toplice

Graf 24: Ločeno zbrani biološki odpadki po občinah v 1-8/ 2016 (v

t)


S t r a n 35 | 83

7.3.2. TRŽNICA

Generalna prenove mestne tržnice ni prišla v izvedbo, tako še vedno ostaja vprašanje izvedbe v

prihodnjem letu. Glede na pričakovan odmik od te glavne investicijske prenove, se načrtuje nekaj

manjših prenov, ki bi predvsem z vsebinsko prenovo osvežile prodajno ponudbo na sami tržnici.

Predvsem velja tudi temeljito presoditi, ali se programske vsebine, ki se ponujajo tudi na Glavnem trgu,

v okviru sejmov in t.i. petkovih tržnic, ne prekrivajo s ponudbo na sami tržnici.

7.3.3. PARKIRIŠČA, PARKIRNA HIŠA

Na področju dejavnosti urejanja parkirišč, želimo v prihodnjem letu slediti ciljem MO Novo mesto za

učinkovito in gospodarno izrabo tega javnega prostora. To pa želimo doseči z aktivnim vključevanjem

pri izvajanju nadzora nad uporabo parkirišč v sodelovanju z inšpektoratom MO Novo mesto.

Načrtujemo tudi posodobitev parkirnih sistemov in postopno zamenjavo starih parkomatov.

7.3.4. ZRC

Zbirni centri predstavljajo dodatno možnost ločevanja vseh vrst odpadkov fizičnih in pravnih oseb. V letu

2016 sicer nismo dosegli bistvenih premikov pri vzpostavljanju zbirnih centrov v občinah, ki še nimajo

zagotovljene te prepotrebne komunalne infrastrukture (Šmarješke Toplice, Mirna Peč, Škocjan in

Straža).

7.3.5. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN

Za javne površine se na podlagi Odloka o urejanju in čiščenju javnih površin (Uradni list RS, št. 76/05,

39/10, in DUL št.8/15) štejejo; ulice, pločniki, trgi, avtobusna postajališča, parkirišča, tržnice, površine

ob spomeniških in zgodovinskih objektih, dostopne poti, dovozi in parkirni prostori ob javnih objektih.

Za določene sklope izvajanja dejavnosti ima Komunala Novo mesto preko javnega razpisa z izbranim

izvajalcem sklenjeno pogodbo. Storitve, ki jih opravi podizvajalec, se v glavnem navezujejo na ročno

čiščenje in vzdrževanje javnih površin (pometanje, praznjenje koškov, čiščenje vodnjakov, manjša

popravila in vzdrževanja javnih površin in podobno).

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015ocena2016

plan2017

Vsi zbrani komunalni odpadki 23.771 23.463 21.133 19.260 18.814 19.524 19.396 19.500 19.500

Odloženi komunalni odpadki 21.000 20.500 14.309 11.644 10.619 10.439 9.683 3.200 3.000

-

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

Graf 25 : Masni tok vseh zbranih in odloženih komunalnih odpadkov v obdobju 2009-2015 z oceno za 2016 in planom za 2017 (v tonah)


S t r a n 36 | 83

PROJEKT 2017

Politika podjetja in tudi Mestne občine Novo mesto je, da to dejavnost po poteku veljavne pogodbe s

trenutno izbranim podizvajalcem, ki velja do 30. junija leta 2017, pričnemo izvajati sami. Tako se s 1.

julijem načrtuje zaposlitev dodatnih sedmih delavcev, ki bodo neposredno vključeni v operativno

izvajanje čiščenja in vzdrževanja javnih površin.

V tem prvem letu razen drobnega orodja še ne načrtujemo večjih investicij v opremo, se pa že v

naslednjem letu, torej 2018 načrtuje nabava dodatnega poltovornega vozila in manjše električno vozilo,

ki bo namenjeno izvajanju pregleda območja javnih površin ter zagotavljanja hitrih in neposrednih

intervencij čiščenja. Kasneje pa se predvideva tudi povezovanje in združitev vseh javnih površin in vseh

programov čiščenja javnih površin, vključno z zelenimi površinami.


S t r a n 37 | 83

Tabela 10: Načrtovani izkaz poslovnega izida dejavnosti sektorja splošne komunale v letu 2017

*upravljanje deponiranja odpadkov izvaja podjetje CeROD d. o. o., Komunala Novo mesto d. o. o. pa nastopa v procesu zbiranja odpadkov

obvezne gosp. javne službe v EUR

KOMUNALA NOVO MESTO Obdelava in Zbiranje in Pogrebna Pokopališka Čiščenje

Splošna komunala odlaganje odpadkov* odvoz odpadkov dejavnost dejavnost javnih površin

Poslovni prihodki 1.787.399 1.869.560 406.972 117.593 250.000

Okoljska dajatev odpadki 26.252

Subvencije 11.183

Finančni prihodki 4.699 7.600 300 500

Drugi prihodki

SKUPAJ PRIHODKI 1.818.350 1.888.343 407.272 118.093 250.000

Stroški materiala 96.212 64.417 8.390 14.536

Stroški storitev 1.753.565 971.043 149.618 67.529 162.558

- najemnina za uporabo infrastrukture 123.659 28.218 9.547 1.727

- komunalne storitve - okoljska dajatev 26.252

Amortizacija opreme JP 87.700 9.176 561 12.951

Stroški dela 649.737 69.316 46.211 50.611

Drugi stroški 21.856 805 448 1.543

Prevrednotevalni posl.odhodki 4.946 9.466 100 100

Finančni odhodki

Drugi odhodki

Splošni stroški izdelave 24.427 46.459 7.218 2.403 1.183

Stroški enot skupnega pomena 58.960 258.145 40.107 13.353 6.621

SKUPAJ ODHODKI 1.841.899 2.140.617 340.758 138.993 250.000

POSLOVNI IZID -23.548 -252.274 66.514 -20.900 0

druge dejavnosti v EUR

KOMUNALA NOVO MESTO Javni Javna Parkirna

Splošna komunala WC dela Tržnica Parkirišča hiša SKUPAJ

Poslovni prihodki 1.000 23.801 147.000 85.154 4.688.479

Okoljska dajatev odpadki 26.252

Subvencije 11.183

Finančni prihodki 350 13.449

Drugi prihodki 34.683 34.683

SKUPAJ PRIHODKI 1.000 34.683 24.151 147.000 85.154 4.774.045

Stroški materiala 523 1.000 3.426 14.282 10.250 213.035

Stroški storitev 1.128 110 17.739 36.132 17.944 3.177.366

Najemnina za uporabo infrastrukture 713 2.930 3.693 170.487

- komunalne storitve - okoljska dajatev 26.252

Amortizacija opreme JP 6 182 3.518 615 114.709

Stroški dela 64.762 80.254 35.220 996.111

Drugi stroški 778 341 25.771

Prevrednotevalni posl.odhodki 14.612

Finančni odhodki

Drugi odhodki

Splošni stroški izdelave 19 1.799 99 3.687 1.656 88.950

Stroški enot skupnega pomena 104 10.074 550 8.348 9.201 405.462

SKUPAJ ODHODKI 1.779 77.746 21.996 147.000 75.228 5.036.016

POSLOVNI IZID -779 -43.063 2.156 0 9.926 -261.970


S t r a n 38 | 83

7.4. SEKTOR RAZVOJ IN INVESTICIJE

V sektorju razvoj in investicije opravljamo dela in naloge s področja:

- obvezne gospodarske javne službe,

- tržnih dejavnosti in

- del na osnovi javnih pooblastil.

DELA IN NALOGE V OKVIRU OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

Dela in naloge, ki jih SRI izvaja v okviru obvezne GJS na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja

komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter področja splošne komunale, izhajajo iz sprejetih

zakonskih in podzakonskih predpisov s področja GJS. Ključni predpisi so tudi občinski odloki in tehnični

pravilniki. Z vidika del in nalog v okviru GJS je pomembno sodelovanje z občinami kot lastnicami

infrastrukture, saj mora biti sodelovanje obojestransko z namenom doseganja skupnih ciljev – kvalitetna

in zanesljiva oskrba prebivalcev s storitvami GJS, ki so v naši pristojnosti.

S tega področja so naloge SRI predvsem:

Sodelovanje pri pripravi razvojnih strategij in načrtovanje razvoja komunalne infrastrukture

v sodelovanju s posamezno občino.

Sodelovanje pri pripravi in realizaciji načrtov razvojnih programov.

Priprava predloga plana investicij na področju GJI za posamezno občino.

Priprava predloga plana investicijskih vzdrževanj GJI za posamezno občino.

Priprava strokovnih podlag, projektnih nalog in razpisnih dokumentacij za posamezna javna

naročila.

Vodenje postopkov prijav priključitev objektov na komunalno infrastrukturo.

Vodenje upravnih postopkov za pridobitev gradbenih, uporabnih, vodnih in ostalih upravnih

dovoljenj.

Urejanje zemljiških zadev v smislu pridobivanja pravice graditi.

Izvajanje strokovnih tehničnih, razvojnih, organizacijskih in upravnih naloge s področja

vzdrževanja komunalnih objektov.

DELA IN NALOGE V OKVIRU TRŽNIH DEJAVNOSTI

Dela in naloge, ki jih SRI izvaja v okviru tržne dejavnosti na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja

komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter področja splošne komunale so predvsem:

Vodenje investicij gradenj.

Strokovna pomoč pri vodenju investicij gradenj.

Izvajanje gradbenega nadzora.

Izvajanje nadzora upravljavca.

Izvajanje del s področja komerciale.

Izdelava projektnih dokumentacij za področje vodooskrbe.

Izdelava tehničnih rešitev za področje gradnje komunalne infrastrukture v upravljanju

Komunale.

Spremljanje razpisov in priprava vlog za pridobivanje finančnih sredstev.

Urejanje zemljiških zadev v smislu pridobivanja pravice graditi.

Izdelava strokovnih in tehničnih gradiv za potrebe izvedbe upravnih in administrativnih

postopkov.

Izvajanje upravnih in administrativnih postopkov.


S t r a n 39 | 83

Izvajanje del in nalog SRI v okviru tržnih dejavnosti je pomembno zaradi naslednjih vidikov:

Kot upravljavec GJI na območju posameznih občin po izgradnji GJI le-to prevzemamo v najem in

upravljanje, zato je zelo pomembno, da smo aktivno vključeni v proces načrtovanja in izgradnje. Za

objekte, pri katerih kot upravljavec aktivno sodelujemo, zagotavljamo najvišjo možno raven kvalitete

izvedbe, kar z drugimi besedami pomeni, da posamezne občine, kot lastnice GJI, prejmejo v last,

obenem pa tudi Komunala Novo mesto, kot upravljavec, v upravljanje kvalitetno GJI, ki bo zanesljivo,

varno in ekonomično delovala vso svojo predpisano življenjsko dobo. Na osnovi konkretnih investicij

lahko žal ugotovimo, da je med investicijo, pri kateri smo kot upravljavec aktivno vključeni, in investicijo,

ki se izvaja brez našega sodelovanja, zelo velika razlika v smislu kvalitete. Predvsem gre za vprašanje

kvalitete izvedbe komunalnih objektov, vgrajenega materiala, izvedbe posameznih del in tehničnih

karakteristik, ki jih mora novozgrajeno omrežje izpolnjevati.

V obsegu del in nalog tržne dejavnosti SRI skrbi za realizacijo vsako letnih pogodb za investicijsko

vzdrževanje vodovodne, kanalizacijske ter infrastrukture splošne komunale, v sklopu katerih se letno

izvede okoli 50 – 80 samostojnih projektov, v sklopu katerih se izvede okoli 150 samostojnih nalog.

Število in obseg projektov je odvisno od višine finančnih sredstev, ki jih občine namenijo v ta namen.

Potrebe na terenu izkazujejo, da bi morale občine v ta namen namenjati najmanj celotni znesek

amortizacije (najemnine).

Poleg tega SRI skrbi tudi za realizacijo samostojnih investicij tako za občine ustanoviteljice, kot tudi za

zunanje naročnike. Teh primerov je okoli 10 – 20 letno.

Kot najpomembnejši projekt, ki ga SRI v okviru tržne dejavnosti vodi že vse od l. 2007, in za katerega

smo v l. 2016 pridobili sklep o sofinanciranju iz kohezijskih sredstev EU, bi izpostavili projekt

˝Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske˝, katerega fizična

izvedba zajema obnovo približno 40 km vodovodnega omrežja, v sklopu katerega se obnovi ključne

transportne cevovode, med drugim tudi večino magistralnega voda, ki poteka med VH Kij in VH Marof,

izvede 4 nove vodohrane (VH Kij, 4.000 m3, VH Škocjan, 400 m3, VH Gorenja vas, 200 m3, in VH Dolenja

Straža, 100 m3), obnovi 2 obstoječa vodohrana (VH Dolnja Težka voda in VH Gorenja Straža) ter izvede

2 napravi za čiščenje pitne vode (vodarni), na glavnih vodnih virih Jezero (160 l/s), ki se nahaja v občini

Šmarješke Toplice, in Stopiče (60 l/s), ki se nahaja v MO Novo mesto.

Glede na predvideno dinamiko projekta bosta v l. 2016 realizirani vodarni v obsegu okoli 90 %, kar

pomeni, da so dnevi obveznega prekuhavanja za nami, preostanek, v obsegu okoli 10 %, pa bo izveden

v začetku l. 2017. Glede na predvideno dinamiko gradnje cevovodov in vodohranov je pričetek del

nastopil konca l. 2016, v celoti pa bodo objekti zaključeni do konca l. 2017. Vključno z ureditvijo vse

končne dokumentacije, bo objekt končan v začetku l. 2018.

V okviru realizacije projekta bo SRI še naprej izvajal vodilno vlogo pri projektu, in sicer vodenje

investicije ter ostalih del (nadzor upravljavca, strokovna pomoč, idr.), potrebnih za pravočasno in

kvalitetno realizacijo projekta.


S t r a n 40 | 83

7.5. SLUŽBA GEOINFORMATIKE

Služba geoinformatike deluje v družbi kot služba skupnega pomena. Področje dela je razdeljeno na:

Izvajanje geodetskih storitev (zakoličbe, geodetski posnetki izvedenega stanja

infrastrukture, geodetski načrti in ostalo)

V letu 2017 bomo nadaljevali z izvajanjem vseh geodetskih storitev, potrebnih ob izgradnji cevovodov

in objektov. Prizadevali si bomo, da bomo čim več geodetskih storitev opravili sami. Kvalitetni podatki

omrežja in objektov so osnova za popoln in celovit kataster GJI, zato je cilj podjetja, da z lastnim kadrom

in geodetsko opremo izvajamo geodetske storitve. Izkazalo se je, da je to edini način, da dobimo

popolne in kvalitetne podatke.

Vzpostavitev, vzdrževanje in vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki je v

upravljanju Komunale Novo mesto d.o.o. (obdelava terenskih podatkov vnos v digitalni

kataster na osnovi GIS-a, vzdrževanje baz podatkov in ostalo)

Skladno z Zakonom o geodetski dejavnosti in Pogodbe o poslovnem najemu infrastrukture, ki jo imamo

sklenjeno z vsemi občinami, bomo tudi v letu 2017 z občinami sklenili pogodbo o vzpostavitvi, vodenju

in vzdrževanju katastra GJI. Skladno s to pogodbo bomo vsebinsko izvajali naslednja dela in naloge:

Področje vodooskrbe

V okviru dela sektorja bomo skrbeli za redni vnos podatkov izvedenega stanja vodovoda v GIS

programsko opremo. Nadaljevali bomo z izboljšavo obstoječih podatkov omrežja oziroma podatkovnih

baz, saj je del podatkov obstoječega omrežja, ki je starejšega datuma izgradnje, slabše položajne in

višinske natančnosti. Največji poudarek bo na izboljšavi podatkov vodovodnih priključkov.

Poleg fizičnega dela vnosa podatkov v GIS in izboljšavo obstoječih podatkov bomo še naprej

nadgrajevali GIS programsko opremo, ki bo omogočala kvalitetnejše izvajanje gospodarske javne

službe na področju vodovoda. Za nemoteno delo imamo poleg osnovne GIS programske opreme za

vnos in pregled podatkov, v uporabi že naslednje GIS module:

- Evidenca okvar vodovodnega omrežja,

- Evidenca izdanih soglasij,

- Povezava GIS-a s poslovnim sistemom,

- Evidenca osnovnih sredstev,

- Vzdrževanje vodovodnih priključkov,

- Poročanje upravljavca na ministrstvo,

- GJI export.

Za potrebe vodooskrbe je v planu tudi modul Zamenjava vodomera, ki omogoča planiranje in

evidentiranje zamenjave vodomerov ter zagotavlja prostorski pregled in analizo podatkov vodomerov in

z njimi povezanih podatkov. Modul skrbi tako za redne, kot za izredne zamenjave vodomerov. Ena od

prednosti modula glede na običajne procedure je prostorsko oblikovanje delovnih nalogov, oz.

oblikovanje naloga z obkrožanjem nekega dela sistema (naselja) ter izbiro vodomerov, ki se morajo

zamenjati v tekočem letu.

Področje kanalizacije

V okviru dela službe bomo skrbeli za redni vnos podatkov izvedenega stanja vodovoda v GIS

programsko opremo. Poleg rednega vnosa bomo nadaljevali z izboljšavo obstoječih podatkov omrežja

oziroma podatkovnih baz.


S t r a n 41 | 83

Poleg fizičnega dela vnosa podatkov v GJS in izboljšavo obstoječih podatkov, bomo še naprej

nadgrajevali GIS programsko opremo, ki bo omogočala kvalitetnejše izvajanje gospodarske javne

službe na področju kanalizacije. Za nemoteno delo, imamo poleg osnovne GIS programske opreme za

vnos in pregled podatkov, v uporabi že naslednje GIS module:

- Vzdolžni profil,

- TV inšpekcija kanalizacije (povezava GIS-a s TV posnetki kanalizacije) in

- zasebna kanalizacija.

V letu 2015 smo vzpostavili nov modul zasebne kanalizacije, katerega bomo v letu 2016 še dodatno

nadgrajevali za lažjo in preglednejšo uporabo. S tem modulom bo mogoče pripravljati plan čiščenja

greznic in ažurirati bazo greznic na dejansko stanje. V planu pa je še nabava modula za sledenje vozil,

ki je povezana z obstoječo bazo za optimalni plan praznjenja greznic in MČN. V letu 2017 je plan čim

bolje optimizirati delovanje in povezovanje modulov z namenom optimizacije praznjenja.

Prikaz iz modula zasebna kanalizacija (greznice in male čistilne naprave)

Področje splošne komunale

V okviru dela sektorja bomo skrbeli za redni vnos sprememb lokacij posod za odpadke (zabojniki) v GIS

programsko opremo glede na spremenjene in dopolnjene lokacije zabojnikov na terenu.

Modul spremljanja vozil bi bil tudi zelo uporaben pri načrtovanju in optimizaciji poti smetarskih

tovornjakov, v povezavi z lokacijami posod za odpadke.

V letu 2017 bomo na osnovi vzpostavljenega katastra zagotavljali ažurnost in pregled nad

spremembami, kar bo zagotovilo celovit pregled nad pokopališčem.

V letu 2017 je v planu vzpostavitev in praktična uporaba modula za vzdrževanje utrjenih površin v Mestni

občini Novo mesto, katerega namen je vzpostavitev katastra utrjenih površin za potrebe splošne

komunale. Modul nam bo omogočal vpogled v dejansko površino, katero čistimo v zimskem in v letnem

času. Pav tako pa bo služil za kontrolo zunanjih izvajalcev, ki bodo opravljali naloge čiščenja utrjenih

površin. V istem modulu je sistem zelenih javnih površin, katerega bomo v letu 2017 pripravili za širšo

uporabo in lažje odločanje o zelenih javnih površinah.


S t r a n 42 | 83

Prikaz iz modula javne zelene površine po režimih čiščenja javnih površin.

Ostale naloge

Na področju razvoja GIS-a bomo skupaj z ostalimi sektorji v podjetju stremeli k nakupu dodatnih

modulov za upravljanje z GJI.

Poleg nalog, ki so neposredno vezane na investicije, bomo na področju vodenja in vzdrževanja katastra

GJI tekoče izvajali naslednje naloge:

izdajanje podatkov obstoječega omrežja zunanjim uporabnikom,

izdelava analiz in statistik za potrebe tekočih nalog in poročil (občine in ministrstvo),

strokovna pomoč uporabnikom GIS programske opreme,

priprava grafičnih podlaga oziroma izrisov za potrebe tekočih nalog družbe,

ostale naloge na področju GIS-a in geodezije.


S t r a n 43 | 83

7.6. INFORMATIKA IN TELEKOMUNIKACIJE

V letu 2017 bomo nadaljevali s sodobnimi rešitvami in vlaganji na področju informacijsko

telekomunikacijske infrastrukture (ITK).

Zaradi izredno velikega porasta različnih vrst napadov in zlorab na internetu – kibernetskega kriminala,

je bil v letu 2016 največji poudarek varnost informacijskega okolja in s tem varnost informacij podjetja.

Skladno z EU direktivo NIS (Network and Information Security) in EU Data Protection Regulation in

Strategijo kibernetske varnosti RS, smo z vso odgovornostjo začeli z iskanjem in testiranjem rešitev. Do

leta 2018 je potrebno postaviti ITK okolje, ki bo aktivno zaznavalo in tudi preprečevalo krajo osebnih in

poslovnih podatkov. Potrebno bo tudi zagotoviti kodiranje osebnih podatkov. Iz teh razlogov bomo v

letu 2017 končali s segmentacijo IT okolja in zapisali notranja pravila družbe ter pripravili vse potrebno

za pridobitev standarda kakovosti ISO 27001.Uvedli bomo kodiranje vseh osebnih podatkov na relacijski

bazi strežnika, kodirali bomo dokumente, ki imajo status informacija osebnega značaja.

Iz naslova brezprekinitvenega delovanja ITK okolja, bomo vse lokacije povezali v poslovno optično

omrežje MPLS, na oddaljeni lokaciji varne sobe bomo postavili rezervno ITK okolje (t.i. hladna lokacija)

in s tem zagotovili delovanje ključnih procesov Komunale Novo mesto d.o.o. tudi v primeru odpovedi

ITK okolja na lokaciji Podbevškova ulica 12 (Uprava). Zaradi navedenega inzaradi povečanja števila

virtualnih strežnikov in zahtev uporabnikov in rešitev bo potrebno kupiti nov produkcijski strežnik,

starega pa bomo uporabili na »hladni lokaciji«.

Pripravljamo segmentacija IT omrežja, kjer bomo fizično omejevali dostope uporabnikov do podatkov in

procesov glede na njihovo vlogo in nalogo v podjetju. S tem bomo preprečili morebitne nepooblaščene

vdore iz uporabniškega računalnika v IT okolje Komunale Novo mesto d.o.o.

Nadaljevali smo aktivnosti na dokumentnem sistemu EBA. Vpeljali bomo avtomatsko vodenje novih

priključkov na vodovodnem in kanalizacijskem področju. Povezali bomo naš dokumentni sistem EBA v

arhivski dokumentni sistem pri akreditiranem ponudniku. Nadaljevali bomo s projektom digitalizacije

dokumentov in hrambo v varni sobi pri akreditiranem ponudniku.

Zamenjali bomo izrabljeno strojno opremo (osebni računalniki, monitorji, tiskalniki usmerjevalnik in

drugo ITK opremo). V avli upravne stavbe bomo postavili INFO terminal, kjer ser bodo lahko naši

obiskovalci informirali o delu Komunale Novo mesto d.o.o., zaposleni brez lastne ITK opreme, pa bodo

lahko pregledovali ISO dokumentacijo in se dodatno splošno informirali.


S t r a n 44 | 83

8. TRAJNOSTNI RAZVOJ

8.1. Zaposleni

Rast in razvoj v družbi zagotavljajo zadovoljni zaposleni. V družbi v ta namen skrbimo za kakovost

življenja, socialno varnost in varno delo zaposlenih.

Organizacija dela v družbi Komunala Novo mesto d. o. o., je neločljivo povezana z razvojem in

upravljanjem človeških virov, z upravljanjem in organizacijo njihovega časa in učinkovitostjo ter

kakovostjo njihovega dela.

Družba gradi uspeh na zaposlenih z različnimi znanji, na inovativnih posameznikih, ki znajo svoje znanje

izkoristiti in ga uporabljati za rast podjetja ter za svojo osebno rast in razvoj.

Konec leta 2016 bo v družbi zaposlenih 131 delavcev, kar je eden manj kot smo načrtovali. V letu 2017

so predvidene štiri nove zaposlitve v operativnih sektorjih in s 1.7.2017 sedem novih zaposlitev na

dejavnosti čiščenja javnih površin, ki jo bomo začeli izvajati v lastni režiji.

8.1.1. Izobraževanje

V letu 2017 načrtujemo, da bomo zaposlene motivirali z dodatnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem

v okviru delovnega procesa in sicer na naslednje načine:

strokovna srečanja, sejmi, seminarji in posveti s področja:

ravnanja z odpadki,

distribucije pitne vode,

odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

financ in računovodstva,

varnosti in zdravja pri delu,

kadrovskih zadev in

pridobivanja znanj glede na zahteve delovnega procesa.

a) Izobraževanja na področju učinkovite medsebojne komunikacije in poslovnega odnosa na

delovnem mestu.

b) Naročanje strokovne literature s področja dejavnosti družbe, zakonodaje in informatike.

c) Izobraževanje za pridobitev poklica, ki je v interesu družbe.

129

131

135

142

31.12.2015

31.12.2016

30.6.2017

31.12.2017

Graf 26: GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH


S t r a n 45 | 83

8.1.2. Zdravje, varnost pri delu in zdravstveno varstvo

Varnosti in zdravju pri delu posvečamo veliko pozornost. Novo sprejeti delavci opravljajo teoretična

preverjanja znanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva, delovne opreme, varstva okolja

in nevarnih snovi.

Zdravstveni pregledi v letu 2017 bodo potekali v skladu z zdravstveno oceno tveganja posameznih

delovnih mest in po predvidenem terminskem načrtu. V letu 2017 predvidevamo obdobne zdravstvene

preglede za 50 delavcev. Ravno tako bomo izvajali predhodne zdravstvene preglede za vse novo

zaposlene delavce. Na predlog invalidske komisije ZPIZ pa tudi druge usmerjene preventivne

zdravstvene preglede za delavce po končanem daljšem zdravljenju ali rehabilitaciji.

Delavcem, ki opravljajo določena dela, ki so še posebej izpostavljena možnosti okužb (čiščenje

kanalizacije, praznjenje greznic, odvoz odpadkov), bomo poleg cepljenja proti gripi omogočili tudi

cepljenje proti hepatitisu A in B, klopnemu meningitisu in tifusu.

V letu 2017 bomo izvajali tudi usposabljanje za varno opravljanje za del zaposlenih, ki le–tega niso

opravili v letu 2016. Prav tako je predvideno tudi usposabljanje iz varstva pred požarom za vse novo

zaposlene.

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu družba vodo predpisane evidence o rednih servisnih

pregledih protipožarnih sredstev.

8.2. Informiranje, stiki z javnostmi in kultura družbe

Redna komunikacija poteka med družbo in lastniki, to je lokalnimi skupnostmi, uporabniki naših storitev

in zaposlenimi.

Na področju komuniciranja s ključnimi javnostmi bomo nadaljevali z informiranjem, obveščanjem,

oglaševanjem in sodelovanjem pri projektih za varovanje zdravja in okolja. Glede na naravo dejavnosti,

ki jih opravljamo, so naš glavni cilj informirani in okoljsko osveščeni uporabniki naših storitev. Istočasno

želimo z načrtnimi akcijami povečati zaupanje uporabnikov v naše storitve.

Pridobili smo polni Certifikat »Družini prijazno podjetje«. Pridobitev certifikata ima tako kratkoročne,

predvsem pa dolgoročne učinke v podjetju/organizaciji, ki jih lahko opazimo na različnih nivojih:

Vodstvo: ena izmed pozitivnih strani vpeljave certifikata je da z implementacijo ukrepov vodstvo

sporoča, da je zrelo za spremembe, inovacije, druge ali nove načine funkcioniranja, nova znanja.

Pripravljeno je na dodatno izobraževanje (vseživljenjsko učenje), ki jim razširi pogled in pokaže, da

uspešnost podjetja leži v rokah vseh zaposlenih, ne le peščice.

Zaposleni: s certifikatom podjetje svojim zaposlenim med drugim sporoča, da jim ni vseeno za njih

in za njihovo počutje na delu. Posledično se poveča zadovoljstvo zaposlenih, s katerim je povezana

tudi pripadnost podjetju. Najpomembnejše pa je, da zaposleni lahko občuti, da je soustvarjalec

uspeha podjetja. Lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja prinese delo brez dodatnih

skrbi in stresa, ki zveča motivacijo in produktivnost zaposlenih.

Podjetje: na samo podjetje ima pridobitev certifikata in implementacija ukrepov pozitivne

ekonomske učinke; večja je produktivnost, saj so zaposleni bolj mirni in zbrani na delovnem mestu,

če so opravili in poskrbeli za vse družinske obveznosti. Zaradi tega je manj absentizma, boljša je

organizacija dela, zmanjšajo se stroški povezani s fluktuacijo zaposlenih, podjetje pa pridobi na

ugledu.


S t r a n 46 | 83

Družini prijazni ukrepi izboljšujejo: Družini prijazni ukrepi zmanjšujejo:

izkoristek vlaganja v kadre bolniško odsotnost

pridobivanje najboljših kadrov odsotnost zaradi nege otrok

zadrževanje najboljših kadrov število nesreč, povezanih z delom

pripadnost zaposlenih podjetju strošek na enoto

krivuljo učenja in produktivnost fluktuacijo kadrov

organizacijsko kulturo in sodelovanje

med zaposlenimi in vodstvom

stres, mobing, izgorelost

Izvedli bomo tudi krvodajalsko akcijo ter s tem pripomogli k bolj kakovostnemu in lepšemu življenju ter

vzpodbujali družbeno odgovornost.

Preko medijev naša družba komunicira s svojimi uporabniki storitev in na ta način gradi svoj ugled,

mediji pa so tisti, ki prenašajo informacije in zgodbe širši javnosti. Komuniciranje z mediji in

javnostjo zahteva veliko znanja in načrtovanja ter sodelovanja, zato pri vseh stikih z javnostjo pristno

sodelujemo, hkrati pa poskušamo z znanjem, profesionalnim pristopom in inovativnostjo poiskati nove

načina pojavljanja v medijih in ustvarjati nove zanimive zgodbe, predvsem s področja varovanja okolja.

Ugotovili smo, da kar nekaj uporabnikov komunalnih storitev slabo pozna ločevanje odpadkov in

ravnanje z odpadki. Zato bomo izkoristili vsako priložnost, ki se bo ponudila, da bomo v javnih glasilih

in ostalih medijih pojasnjevali podrobnosti o našem delu. Iz vsebine pobud je razvidno, da se je

poznavanje možnosti in omejitev, ki jih ima to področje bistveno izboljšalo, struktura ločenih odpadkov

pa kaže, da se bomo morali na tem področju še truditi.

V letu 2017 bomo nadaljevali z akcijo zbiranja KEMSO (Kartonska Embalaža za Mleko, Sokove in

Ostalo, poznana tudi kot odpadna embalaža Tetra Pak) v šolah z namenom zapiranja snovnega kroga

te odpadne embalaže.

Na področju ravnanja z odpadki načrtujemo povzročitelje odpadkov nadalje obveščati in informirati o

pravilnem načinu ločevanja odpadkov in izvajati aktivnosti v skladu s sprejeto Strategijo zbiranja in

odvoza komunalnih odpadkov. Aktivno bomo sodelovali v projektu »Eko šole« skupaj s predstavniki

izobraževalnih institucij in nadaljevali z eko TEDNOM in dnevom »Dan zemlje«, ter izvedli dan

odprtih vrat.

Kampanjo Pozor(!)ni za okolje začenjamo z mislijo Henryja Forda: »Stopiti skupaj je začetek. Ostati

skupaj je napredek. Delati skupaj je uspeh.« Zahvaljujoč našemu trudu in angažiranosti dijakov z novim

šolskim letom 2016/17 skupaj začenjamo že sedmo poglavje naše skupne okoljske zgodbe. Sodelujoče

šole se trudijo, da čim več odpadkov reciklirajo ali ponovno uporabijo, iz starih stvari, ki jih ne potrebujejo

več in ki bi jih sicer vrgli v smeti, naredili nekaj novega doma zbrale uporabne nakupovalne vrečke, ki

jih ne potrebujejo, so ponudili obiskovalcem trgovine, na kreativen način varčujejo z energijo, …

Komunala Novo mesto sodeluje pri okoljevarstveni kampanji Mestne občine Novo mesto »VSE SE

VRAČA«, ki spodbuja dolgoročno pozitivno spremembo odnosa in vrednot do narave. Akcija predvideva

sodelovanje družin ali skupin meščanov in naj bi pripomogla k temeljiti preobrazbi okoljske politike.


S t r a n 47 | 83

V letu 2017 bomo pristopili k projektu Gospodarske zbornice Slovenije in Zbornice komunalnega

gospodarstva »Voda iz pipe«. Slovenija se lahko pohvali z eno izmed najbolj kakovostnih pitnih vod v

Evropi. Kljub temu veliko ljudi posega po ustekleničeni vodi, ki veliko bolj obremenjuje okolje kot voda

iz pipe in je tudi bolj nezdrava. Komunalna podjetja želimo prebivalce spodbuditi k pitju vode iz pipe in

tako preprečiti proizvajanje dodatnih odpadkov, ki obremenjujejo naše okolje, in hkrati ohranjati naše

naravne vire.

Naši cilji so:

•seznaniti prebivalce s kakovostjo pitne vode v Sloveniji in jo predstaviti kot dragoceno dobrino, ki jo

moramo spoštovati;

•predstaviti prednosti pitja vode iz pipe za okolje, zdravje in svojo denarnico;

•spodbuditi prebivalce k pitju vode iz pipe doma, v službi in javnih prostorih;

•spodbuditi gostince, da tudi svojim gostom postrežejo vodo iz pipe.

Na področju obveščanja javnosti s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod (glede praznjenja

greznic, rokih za hišne čistilne naprave, o čiščenju kanalizacije, TV snemanju kanalov in splošnemu

delu sektorja) bodo aktivnosti predvidoma potekale v nekoliko večjem obsegu zaradi priprave programa

rednega praznjenja greznic in odvoza blata hišnih čistilnih naprav.

Aktivnosti komuniciranja bodo potekale na področjih in za namen:

• informiranje,

• osveščanje,

• oglaševanje,

• sodelovanje pri projektih za varovanje zdravja in okolja.

Komuniciranje bo potekalo na več ravneh in z različnimi ciljnimi javnostmi.

Ključne javnosti, na katere bomo usmerjeni, so:

• lokalne in krajevne skupnosti,

• gospodinjstva,

• vzgojno izobraževalne institucije,

• mediji.

Komuniciranje bo potekalo po že ustaljenih komunikacijskih kanalih. Z obveščanjem in za posredovanje

naših sporočil bomo uporabljali predvsem:

• tiskane medije (s poudarkom na občinskih in krajevnih glasilih), lokalna TV in radio,

• zadnjo stran položnic oziroma v prilogi k izdanim računom,

• tiskani promocijski material (brošure, zloženke,…),

• letna poročila o kakovosti vode, letna poslovna poročila,

• obvestila in novosti bomo tekoče objavljali na spletni stran družbe in FB strani,

• organizirali in sodelovali v informativnih okroglih mizah,

• predavanja, krožke, delavnice, izvedba ekoloških projektov v vrtcih in šolah.

Naš temeljni cilj okoljskega ozaveščanja je spodbuditi zavedanje, da je vsak posameznik dolžan varovati

okolje. Na ta način želimo doseči, da se večina posameznikov prepozna v vlogi onesnaževalca okolja

oziroma v potrebi po varovanju slednjega. Z aktivnostmi komuniciranja želimo ustvariti pozitivno podobo

pri uporabnikih naših storitev.


S t r a n 48 | 83

8.3. Družbena odgovornost

V družbi Komunala Novo mesto d. o. o. pristopamo k izvajanju dejavnosti tako, da nemoteno

zagotavljamo komunalne storitve in pri tem odgovorno upravljamo z javno infrastrukturo.

Družba si pri vsakdanjih poslovnih dejavnostih prizadeva upoštevati:

odgovornost do okolja,

odgovornost do zaposlenih,

odgovornost do različnih javnosti,

odgovornost do lokalnih skupnosti.

Družbeno odgovornost do svojih zaposlenih izražamo z:

motiviranjem zaposlenih,

izobraževanjem zaposlenih,

skrbjo za izboljševanje delovnih pogojev,

notranjim komuniciranjem,

dodatnim pokojninskim zavarovanjem.

V skrbi za širše družbeno okolje pa bomo izvajali aktivnosti v različnih oblikah komuniciranja ter

podajanju informacij o aktualnih dogodkih, aktivno bomo sodelovali z lokalnimi skupnostmi, tako na

področju investicij kot pri oblikovanju lokalne zakonodaje. Družba bo pri svojem delu spremljala in

upoštevala okoljske standarde ter svetovala uporabnikom pri implemetaciji novih tehnologij in rešitev, ki

so zdravju in okolju prijaznejše.

9. POLITIKA KAKOVOSTI IN VAROVANJA OKOLJA

Sistem varovanja z okoljem smo vzpostavili in ga tudi uspešno vzdržujemo skladno z zahtevami

standarda ISO 14001. Sistem temelji na zahtevah, ki izhajajo iz okoljskih predpisov ter na prepoznanih

vplivih in okoljskih vidikih v vseh dejavnostih, ki jih izvajamo v družbi.

Sistem vodenja in kakovosti vzdržujemo v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 na področju

naslednjih dejavnosti:

- oskrbe s pitno vodo,

- odvajanja in čiščenja odpadnih voda,

- ravnanja z odpadki.

- pokopališko–pogrebnih storitvah,

- urejanju pokopališč.

Osnovna usmeritev Komunale Novo mesto d. o. o. je nenehno izboljševanje kakovosti storitev, kar lahko

dosežemo le z vključevanjem vseh procesov, poslovnih funkcij in vsakega zaposlenega v sistem

vodenja ter s tem omogočimo njegovo učinkovito delovanje. Določili, dokumentirali in objavili smo

politiko kakovosti in varovanja okolja, ki je hkrati tudi poslovna politika družbe. Politiko dopolnjujejo in

izboljšujemo s konkretni in merljivi cilji. Kakovost razumemo kot izpolnjevanje zahtev, potreb in

pričakovanj kupcev naših storitev. Pri tem se zavedamo velikega pomena skrbi za zdravo in varno

življenjsko okolje.

Stalno izboljševanje poslovnih procesov z vodenjem integriranega sistema kakovosti in okolja je

izhodišče naše poslovne politike, s katero dolgoročno zagotavljamo izpolnjevanje zahtev in večanje

zadovoljstva kupcev ter takšnih poslovnih rezultatov, ki stopnjujejo zaupanje javnosti, njihovo

zadovoljstvo ter ohranjanje ugleda družbe v javnosti.


S t r a n 49 | 83

Za izboljšanje kakovosti poslovanja in izvajanja storitev bomo skozi postavljene poslovne procese

zagotavljali:

- Kakovostne storitve na vseh področjih našega delovanja.

- Identiteto in razvoj družbe izražali v sloganu »za mojo lepo dolino«. Z njim smo si zastavili cilj

delovanja naše družbe, usmerjene v kulturo bivanja in življenja nasploh.

- Izvajanje zastavljenih ciljev kakovosti stalno spremljamo in sproti odpravljamo neskladnosti. S

korektivnimi in preventivnimi ukrepi preprečujemo ponavljanje že znanih neskladnosti in

nastajanje novih, slabo kakovost pa odpravljamo pri nastanku.

- Vodstvo družbe je odgovorno za določitev in uresničevanje politike in ciljev kakovosti, vsak

zaposlen pa v okviru svoje organizacijske enote za kakovost svojega dela.

- Vodstvo družbe redno spremlja in preverja primernost sprejetih ciljev in poslovne politike.

- Vodstvo družbe podpira in vzpodbuja stalen proces izboljšav na vseh področjih poslovanja.

- Vodstvo družbe ozavešča vse zaposlene o pomembnosti kupčevih zahtev in izpolnjevanje le-

teh ter izpolnjevanje zakonske in druge regulative.

- Vzdrževali in izboljševali bomo sistem vodenja kakovosti po zahtevah standardov ISO 9001 ter

sistem varovanja okolja po zahtevah standarda ISO 14001

- Z rednim izvajanjem notranjih presoj in vodstvenega pregleda bomo spremljali izvajanje in

učinkovitost sistema

- Za vsako leto bomo postavili merljive letne cilje kakovosti-poslovanja in cilje varovanja okolja

ter jih interdisciplinarno spremljali, sprotno izvajali potrebne preventivne in korektivne ukrepe

- Ustreznost vodenja sistema presojali skozi zunanjo certifikacijsko presojo in realizacijo

zastavljenih letnih ciljev.

Letni cilji so predstavljeni v poslovnem planu družbe za tekoče leto. Spremljamo jih mesečno in z njihovo

realizacijo obveščamo zaposlene v preko spletne strani družbe.

10. JAVNA NAROČILA

Družba Komunala Novo mesto d. o. o. bo v letu 2017 vodila postopke javnega naročanja v skladu z

Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Poleg upoštevanja določil navedenih zakonov, bo družba

izvrševala postopke evidenčnega javnega naročanja po internem navodilu.


S t r a n 50 | 83

11. UPRAVLJANJE S TVEGANJI

V družbi smo pri našem delovanju izpostavljeni različnim tveganjem. Nanje lahko vplivamo ali pa

nimamo vpliva in se jim čimbolj prilagodimo. Med tveganja, na katere lahko vplivamo, sodijo tista, ki so

neposredno odvisna od načina našega delovanja (npr.: zdravje in varnost pri delu, zaposleni, varovanje

okolja in druga).Tveganja, na katere nimamo vpliva in so odvisna od zunanjih dejavnikov, pa so v večini

primerov uvrščena v finančna tveganja.

V družbi obvladujemo tveganja v okviru organizacijskih enot-sektorjev in poslovnih procesov.

Kot ključna tveganja prepoznavamo:

Poslovna tveganja in tveganja delovanja

Tveganje zagotavljanja kakovosti storitev

Pri zagotavljanje kakovosti storitev tveganje predstavlja prekinjena dobava pitne vode (v letu 2017

možne delne prekinitve zaradi izgradnje cevovodov v sklopu Hidravličnih izboljšav) ali nekakovostno

opravljanje storitev zaradi okvar na omrežju.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Proces obvladujemo s sistematičnim pregledovanjem

sistemov oskrbe, pravočasnim odkrivanjem in odpravo okvar in izvajanjem predpisanih postopkov

kontrole ter notranjim in zunanjim nadzorom kakovosti. Pri prekinjeni dobavi vode se tveganja

obvladujejo s prevozi vode.

Varnost in zdravje pri delu in varovanje okolja

Tveganje predstavlja nevarnost poškodb, nastanek okolju škodljivih dogodkov ter neustreznega

ravnanja z nevarnimi snovmi.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Tveganje obvladujemo s stalnim usposabljanjem zaposlenih,

stalnim nadzorom in tekočim preverjanjem ocene tveganj delovnih mest. Tveganja varovanja okolja

obvladujemo v skladu z ISO standardi.

Tveganja informacijske tehnologije in informacijskih virov

Tveganja predstavlja nedelovanje informacijske tehnologije, motnje v poslovnem procesu in izguba

podatkov.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: S pomočjo zunanjih izvajalcev obvladujemo tveganje z

nadzorom, zaščito, posodabljanjem informacijskega sistema in načrta varovanja podatkov na

ločenih lokacijah. Na ključnih mestih uporabljamo napajalnike za neprekinjeno delovanje opreme in

zamenjavo stare opreme z novo. Vzpostavljene imamo strežnike za varno kopiranje in arhiviranje

podatkov.

Varovanje premoženja

Tveganje predstavlja nevarnost večjih strojelomov, požara in drugih nepredvidenih škodnih

dogodkov.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Kot upravljalec komunalne infrastrukture tveganje

obvladujemo z izvajanjem fizičnih in tehničnih ukrepov in postopkov s področja varovanja in

zmanjšujemo s sklenjenim zavarovanjem z zavarovalnicami.

Zakonodajno (regulatorno) tveganje se nanaša na netržne dejavnike. Poslovanje družbe je

povezano s pravnimi predpisi, tako na državni kot na lokalni ravni ter na tveganja, ki so posledica

političnih odločitev.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Ažurno spremljamo zakonodajo in sodelujemo v postopkih

priprave predpisov ter deluje v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva.


S t r a n 51 | 83

Tržno ( prodajno) tveganje je povezano z obsegom dejavnosti, ki jih družba izvaja v osmih občinah.

To se kaže v določenem obdobju v preveliki zasedenosti-konice ali kot pomanjkanje v določenem

obdobju na tržni dejavnosti.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Z vidika prodajnih tveganj je za družbo pomembo

obvladovanje in prilagajanje zasedenosti izvajalskih skupin pri izvajanju posameznih projektov s

strani naročnikov-občin.

Finančna tveganja

Tveganje neplačevanja računov s strani kupcev.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Zamudam plačil opravljenih storitev zaradi slabega

finančnega stanja naših strank posvečamo vedno več pozornosti in vse več je sodnih izvršb naših

terjatev. Tveganja obvladujemo z aktivnim pristopom upravljanja s terjatvami (preverjanje bonitete,

zavarovanja plačil, redno spremljanje plačil kupcev, aktivna izterjava).

Tveganja na tržni dejavnosti.

Z izvajanjem projektov izgradnje komunalne infrastrukture na tržni dejavnosti, kjer so investitorji

občine, družba Komunala pa v večini primerov nastopa kot podizvajalec. Pri izvajanju teh projektov

obstaja tveganje, da Komunala svojih terjatev ne bo dobila plačanih, medtem ko bo svoje obveznosti

do dobaviteljev za vgrajene materiale poravnala.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: aktivni pristop upravljanja s terjatvami.

Cenovno tveganje

Cene obveznih komunalnih storitev potrjujejo občinski sveti občin lastnic, zato obstaja tveganje, da

zaradi načina sprejemanja cen prihaja do zamika pri usklajevanju zaračunanih cen z lastno ceno,

predvsem cene omrežnine, ki se povečuje s prevzemanjem nove komunalne infrastrukture v

poslovni najem.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: v začetku vsakega leta pripravimo elaborate o oblikovanju cen

posameznih obveznih gospodarskih javnih služb, ki vsebujejo obračunsko in predračunsko lastno

ceno ter v sodelovanju z občino pripravimo predlog spremembe zaračunane cene.

Likvidnostno tveganje

Predstavlja možnost, da družba naleti na težave pri poravnavi svojih obveznosti ob zapadlosti zaradi

neusklajenosti med dospelimi sredstvi in obveznostmi. Na OGJS obstaja tveganje, da družba ne bo

zmožna plačevati najemnine občinam, ker se le-ta ustvarja skozi cene za storitve OGJS. Dodatno

tveganje predstavlja izvajanje OGJS čiščenja odpadnih voda v občini Dolenjske Toplice, kjer zaradi

zakonske neustreznosti njihove ČN odpadno vodo prevažamo na CČN Novo mesto, stroške

prevoznih storitev pa prefakturiramo občini, vendar obstaja tveganje neplačila oz. zamika plačil.

Aktivnosti za zmanjševanje tveganja: Družba aktivno upravlja s tveganjem likvidnosti in zagotavlja,

da je v vsakem trenutku dovolj denarnih sredstev za sprotno poravnavanje obveznosti in za

zagotavljanje normalnega obsega poslovanja. Politika upravljanje z likvidnostjo v družbi obsega

tekoče spremljanje likvidnosti družbe ter načrtovanje prihodnjih denarnih obveznosti in denarnih

pritokov za njihovo pokrivanje.


S t r a n 52 | 83

12. SWOT ANALIZA

Tabela 11: SWOT analiza


S t r a n 53 | 83

13. POSLOVNI PLAN CELOTNE DRUŽBE

13.1. Plan fizičnega obsega obveznih komunalnih dejavnosti

V spodnji tabeli je prikazan plan fizičnega obsega izvajanja dejavnosti obveznih javnih služb, ki ga

planiramo realizirati v letu 2017 v primerjavi z dejansko realizacijo v letu 2015 ter oceno za leto 2016.

Tabela 12: Fizične količine obveznih komunalnih storitev

Iz tabele je razvidno, da v letu 2017 na obveznih dejavnostih planiramo glede na predvideno oceno za

leto 2016 sledeče:

- ohranjanje količin prodane pitne vode na ravni ocene za leto 2016,

- 1 % povečanje količin odvedene in očiščene odpadne vode,

- 1 % povečanje količin grezničnih gošč in blata iz MKČN,

- 1 % znižanje količin zbranih in odvoženih odpadkov,

- 1 % znižanje količin obdelanih odpadkov in

- 25 % znižanje količin odloženih odpadkov.

Pri količini prodane pitne vode ne pričakujemo velikih sprememb kljub temu, da načrtujemo nove

vodovodne priključke, saj bo zaradi gradnje cevovodov v sklopu projekta Hidravlične izboljšave občasno

pojavljali manjši izpadi vode na posameznih odsekih.

Povečanje količin odvedene in očiščene vode izhaja iz novih priključkov pri gospodinjstvih. Do

povečanje količin grezničnih gošč in blata iz MKČN bo prišlo, ker smo začeli dejavnost v občini Straža

opravljati šele v mesecu marcu 2016.

Količine zbranih in odvoženih ter obdelanih odpadkov se bistveno ne bodo spremenile, ker se masni tok

odpadkov ne zmanjšuje več.

Količine odloženih odpadkov padajo zaradi vse večjega deleža ločeno zbranih odpadkov in zaradi

drugačnega razmerja med obdelanimi in odloženimi odpadki podjetja CeROD.

količina struktura količina struktura količina struktura INDEKS INDEKS

Dejavnost / količine 1 2 3 3/2 3/1

Oskrba s pitno vodo v m3

3.766.100 100 3.764.579 100 3.765.590 100 100 100

gospodinjstva, nepridobitna dejavnost 2.610.193 69 2.608.965 69 2.609.579 69 100 100

pridobitna dejavnost 1.155.907 31 1.155.614 31 1.156.011 31 100 100

Odvajanje odpadnih voda v m3

1.993.706 100 1.993.683 100 2.014.254 100 101 101


pridobitna dejavnost 506.964 25 512.247 26 512.247 25 100 101

Čiščenje odpadnih voda v m3

1.983.328 100 1.994.687 100 2.015.208 100 101 102

gospodinjstv, nepridobitna dejavnost 1.478.557 75 1.467.462 74 1.487.982 74 101 101


Greznične gošče, blato iz MKČN 75.495 314.667 318.251 101

Zbiranje in odvoz odpadkov v kg 19.282.101 100 17.518.772 100 17.407.560 100 99 90


pridobitna dejavnost 1.613.521 8 1.901.461 11 1.932.000 11 102 120

Obdelava odpadkov v kg 12.914.355 100 12.420.038 100 12.262.080 100 99 95

vsi uporabniki - mešani komunalni odp. 12.531.201 97 11.711.492 94 11.528.040 94 98 92

biološki odpadki 383.154 3 708.546 6 734.040 6 104 192

Odlaganje odpadkov v kg 10.023.797 4.146.483 3.096.200 75 31

LETO 2015 OCENA 2016 PLAN 2017


S t r a n 54 | 83

13.2. Plan prihodkov

V spodnji tabeli so razčlenjeni planirani prihodki doseženi iz rednega poslovanja, planirani prihodki iz

financiranja ter drugi prihodki za leto 2017 v primerjavi z letom 2015 in oceno za leto 2016.

Tabela 13: Tabela prihodkov

Čisti prihodki iz prodaje

Zajemajo vse prihodke iz opravljanja storitev obveznih občinskih GJS, prihodke iz prodaje stranskih

storitev in druge prihodke, so za leto 2017 planirani v višini 16.210.828 EUR, kar je za 7 % več od

ocenjenih za leto 2016. Povečanje izhaja iz večje realizacije drugih dejavnostih (še posebej v povezavi

s projektoma Hidravlične izboljšave in Suhokranjski vodovod, ki so se zaradi poznega začetka del

zamaknila v leto 2017), večje realizacije na dejavnosti obdelave in odlaganja odpadkov zaradi povečanja

cen podjetja CeROD, ki jih prefakturiramo občanom ter stroška prevoznih storitev na dejavnosti čiščenja

odpadnih voda v občini Dolenjske Toplice.

Med poslovnimi prihodki prikazujemo tudi prihodke s strani občin za pokrivanje izvedenih del

podizvajalcev na komunalni infrastrukturi (fakture podizvajalcev se prikazujejo med stroški

podizvajalskih storitev – ostali stroški). Podizvajalci podpisujejo pogodbe tudi direktno z občinami, zato

se zmanjšujejo tako prihodki iz tega naslova – prodaja stranskih storitev, kot tudi stroški podizvajalskih

storitev.

Okoljska dajatev za odpadke in vodna povračila od vodnih izgub v skupnem znesku 316.581 EUR sta

v planu za leto 2017 prikazana posebej. Vključena so med prihodke družbe na podlagi Uredbe o

metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja (U. l. RS, št. 87/2012 in

109/2012). Okoljska dajatev za odpadke se znižuje zaradi nižjih količin odloženih odpadkov, vodna

povračila od vodnih izgub pa so nižja predvsem zaradi oprostitve plačila dajatve na porabljeno na

tehnološko vodo tovarne Krka d. d.

Subvencije iz proračunov v višini 376.194 EUR.

Prihodki iz financiranja so planirani v višini 45.078 EUR in se nanašajo na:

- prihodke iz naslova poslovnih terjatev v višini 41.578 EUR (prihodki od obresti iz naslova zamudnih

obresti kupcev, prihodki od plačanih stroškov izvršb in opominov) in

- prihodke iz naslova obresti od depozitov in sredstev na vpogled pri bankah v višini 3.500 EUR.

Drugi prihodki so planirani v višini 34.683 EUR.

PRIHODKI v EUR LETO 2015 1-8/2016 PLAN 2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS1 2 3 4 5 5/4 5/1

1.Čisti prihodki iz prodaje 15.663.678 10.040.523 15.132.369 15.162.785 16.210.828 107 103

1.1. Vodna povračila 290.312 194.584 235.851 291.876 288.724 99 99

1.2. Okoljska dajatev odpadki 108.989 25.041 102.610 37.562 27.857 74 26

1.6. Subvencije 414.240 227.688 343.307 343.307 376.194 110 91

1.5. Drugi poslovni prihodki 163.234 10.749 173.983 163.234 100

2.Finančni prihodki 71.081 28.203 70.125 42.189 45.078 107 63

3.Drugi prihodki 50.588 28.803 34.683 35.500 34.683 98 69

4. SKUPAJ 16.762.121 10.555.592 15.918.947 16.087.200 17.146.599 107 102


S t r a n 55 | 83

Pri delitvi prihodkov iz poslovanja po občinah ter znotraj le-teh na prihodke iz naslova obveznih ter drugih

dejavnosti smo uporabili naslednja merila:

- vse prihodke, ki izhajajo iz opravljanja obveznih komunalnih dejavnosti evidentiramo po posamezni

dejavnosti in po občini, oblikujejo se na podlagi prodanih količin in veljavnih cen v posamezni občini,

-tudi prihodki iz naslova opravljanja drugih komunalnih storitev se evidentirajo po dejavnosti in po

posamezni občini na podlagi knjigovodske listine (delovni nalog), iz katere je razvidno za katero področje

oziroma občino je bila izdana.

Na podlagi tako oblikovanih meril smo planirali prihodke iz poslovanja (prodaja storitev obveznih

občinskih GJS in drugih storitev) z upoštevanjem vodnega povračila in okoljske dajatve v skupni višini

16.527.409 EUR.

Tabela 14: Tabela planiranih prihodkov po občinah

Prihodki ustvarjeni v enotah skupnega pomena so planirani v višini 1.150.318 EUR, ki se večinoma nanašajo na izvajanje investitorskih storitev na področju investicij in geodezije.

Zaradi pokrivanja izgub iz naslova prenizkih prodajnih cen komunalnih storitev planiramo 376.194 EUR subvencij iz proračunov posameznih občin. Tabela 15:Rezultat, najemnina infrastrukture in subvencije po občinah

PLANIRANI PRIHODKI % PLANIRANIH

OBČINA IZ PRODAJE 2017 (v EUR) PRIHODKOV

Mestna občina Novo mesto 10.168.533 62

Občina Šentjernej 1.075.241 7

Občina Škocjan 470.556 3

Občina Mirna Peč 399.471 2

Občina Dolenjske Toplice 953.903 6

Občina Žužemberk 754.261 5

Občina Straža 761.353 5

Občina Šmarješke Toplice 793.773 5

Enote skupnega pomena 1.150.318 7

SKUPAJ 16.527.409 100





Občina Škocjan -5.015 -5.000 -8.888 92.651 -7.729 92.651 7.729

Občina Mirna Peč -84.122 -98.307 -98.531 153.175 -95.083 153.175 95.083



Občina Straža -38.138 -10.000 -14.121 229.810 -14.707 229.810 14.707


SKUPAJ 607.341 -76.512 -3.432 3.890.348 -58.692 3.985.941 376.194




S t r a n 56 | 83

V spodnjem grafu pa je prikazana struktura planiranih prihodkov iz poslovanja na nivoju celotne družbe

Komunale Novo mesto d. o. o. za leto 2017. Iz prikazane strukture je razvidno, da planiramo največ

prihodkov ustvariti na dejavnosti oskrbe s pitno vodo – 33%.

13.3. Plan odhodkov

V letu 2017 planiramo doseči na nivoju družbe Komunala Novo mesto d. o. o. odhodke poslovanja v

višini 16.829.097 EUR, kar je za 4 % več kot v letu 2015 in 6 % več od ocene za leto 2016. Povečanje

stroškov je v pretežni meri zaradi povečanja stroškov storitev in sicer najemnine infrastrukturnih objektov

in naprav in stroškov dela zaradi novih zaposlitev in uskladitve plač z novo kolektivno pogodbo.

Tabela 16: Planirani odhodki v EUR

V nadaljevanju je prikazan pregled planiranih stroškov po vrstah stroškov za leto 2017 glede na leto 2015 in oceno za leto 2016.

Oskrba s pitno vodo33%

Odvajanje odpadnih voda

13%Čiščenje

odpadnih voda14%

Obdelava in odlaganje odpadkov

12%

Zbiranje in odvoz odpadkov

12%

Pogrebna in pokopališka dej.

3%

Čiščenje javnih površin

2%

Druge dejavnosti11%

Graf 26: PLANIRANA STRUKTURA PRIHODKOV

ODHODKI v EUR LETO 2015 1-8/2016 PLAN 2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 5 5/4 5/1

1.Stroški materiala 1.677.114 1.064.820 1.623.824 1.572.288 1.698.119 108 101

2.Stroški storitev 9.940.684 6.380.452 9.290.614 9.549.500 10.148.979 106 102

-okoljska dajatev 108.989 25.041 102.610 37.562 27.857 74 26

3.Stroški dela 3.747.595 2.466.877 3.896.607 3.896.607 4.184.999 107 112

4.Odpis vrednosti 403.831 267.989 421.303 393.769 393.519 100 97

5.Drugi odhodki 418.068 257.032 346.727 408.241 403.481 99 97

-vodno povračilo 291.797 194.584 235.851 291.876 288.724 99 99

6.SKUPAJ 16.187.292 10.437.169 15.579.073 15.820.405 16.829.097 106 104


S t r a n 57 | 83

Stroški materiala Skupni stroški materiala so za leto 2017 planirani v višini 1.698.119 EUR, kar je za 8 % več kot znaša ocena za leto 2016. V letu 2017 predvidevamo večji obseg dela na drugih dejavnostih in pri obnavljanju vodovodnih priključkov, zato so višji predvsem stroški materiala. Tabela 17: Stroški materiala v EUR

Med najpomembnejše stroške v tej skupini stroškov predstavljajo izdatki za nakup vodovodnega

materiala, elektro materiala, gradbenega materiala, pogrebnega materiala, nakup vode za občino

Žužemberk od Komunalnega podjetja Grosuplje, stroški energije, stroški goriva, stroški nadomestnih

delov in materiala za tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev, odpis drobnega inventarja in drugi tekoči

stroški nakupa drobnega materiala.

Stroški porabe materiala, električne energije in goriva so planirani po predvideni porabi in ocenjeni na

nivoju veljavnih cen v letu 2016. Ostali stroški materiala so ocenjeni na osnovi poprečnih stroškov v

obdobju osmih mesecev leta 2016 in glede na predviden obseg opravljanja posamezne dejavnosti v

letu 2017.

Planirani stroški materiala so višji, ker se pričakuje večji obseg del pri montaži, obnovah vodovodnega

omrežja in obnovi ter izgradnji vodovodnih priključkov.

Stroški energije zajemajo tako strošek električne energije kot strošek porabe plina zaradi sušenja blata

v CČN Ločna. Strošek elektrike se zaradi novih črpališč odpadne vode in vodarn Jezero in Stopiče ne

bo povečeval, ker na CČN Novo mesto dosegamo prihranek električne energije zaradi učinka sušilnice

blata.

STROŠKI MATERIALA 2015 1-8/2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 4/1 4/3

Stroški materiala

-vodovodni, gradbeni, elektro in ostali material 800.419 418.376 617.564 750.653 94 122

-pogrebni material 28.559 14.285 21.428 21.142 74 99

-stroški nakupa vode občine Žužemberk 91.170 61.038 91.557 91.557 100 100

Stroški energije 507.703 401.823 566.248 565.785 111 100

Stroški goriva 176.625 107.168 173.575 165.459 94 95

Stroški nadom. delov in materiala za tekoče vzdrž. OS 14.624 17.458 41.186 41.354 283 100

Odpisi drobnega inventarja 8.986 8.751 13.091 14.698 164 112

Stroški pisarniškega materiala 21.713 15.435 23.153 23.238 107 100

Drugi stroški materiala 27.315 20.486 24.486 24.234 89 99

SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 1.677.114 1.064.820 1.572.288 1.698.119 101 108


S t r a n 58 | 83

Stroški storitev

Skupni stroški storitev so planirani v višini 10.148.979 EUR, kar je za 6 % več kot znaša ocena za leto

2016. Planirani so glede na predvidene spremembe v obsegu dejavnosti v letu 2017.

Tabela 18: Stroški storitev v EUR

Spodaj so razloženi odmiki posameznih planiranih stroškov storitev od ocenjenih stroškov za leto 2016:

Strošek storitev sprotnega vzdrževanja se zvišuje zaradi večjega obsega menjav vodomerov

in obnove vodovodnih priključkov.

Prevozne storitve se povečujejo zaradi prevoza odpadne vode iz ČN Dolenjske Toplice na

CČN Novo mesto.

Strošek komunalnih storitev se zmanjšuje predvsem zaradi nižjih količin odloženega blata

zaradi nove sušilnice blata na CČN Ločna.

Strošek okoljske dajatve za odpadke se znižuje zaradi nižjih količin odloženih odpadkov.

Strošek zavarovalnih premij se povečuje zaradi večjega obsega sredstev, vključenih v

zavarovanje – javnega podjetja in infrastrukture ter nekoliko višjih premij na osnovi nove

pogodbe.

Strošek varovanja premoženja se zmanjšuje zaradi ukinitve vratarske službe v sklopu

varovanja in delnim prenosom službe na klicni center (strošek prikazan med ostalimi storitvami).

Višji stroški odvetniških, svetovalnih in administrativnih storitev so posledica priprave

nove družbene pogodbe, odlokov o ustanovitvi podjetja, dogovora o enotni ceni vode, odlokov

na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kolektivne pogodbe

in sistemizacije in reševanja sodnih sporov.

STROŠKI STORITEV 2015 1-8/2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 4/1 4/3

Storitve sprotnega vzdrževanja 1.135.691 711.197 1.066.795 1.115.551 98 105

Prevozne storitve 477.527 337.478 506.217 665.095 139 131

Komunalne storitve 1.754.364 1.635.990 2.203.986 2.157.462 123 98

Okoljska dajatev odpadki 108.989 25.041 37.562 27.857 26 74

Storitve v zvezi s pokojniki 82.244 44.514 66.771 65.916 80 99

Zavarovalne premije 43.897 30.500 45.750 48.926 111 107

Varovanje premoženja 59.844 11.812 17.719 16.653 28 94

Poštne, telefonske in mobitel storitve 52.251 33.084 58.697 54.792 105 93

Odvetniške, svetovalne in administrativne storitve 25.939 19.390 41.890 32.629 126 78

Dnevnice in stroški potovanj 21.704 14.593 22.315 22.151 102 99

Izobraževanje 12.792 3.730 17.698 17.125 134 97

Najemnine 3.806.506 2.522.459 3.890.348 3.992.218 105 103

Ostale storitve: 2.358.936 990.664 1.573.754 1.932.603 82 123

- študentski servis 8.150 14.237 16.237 15.173 186 93

- pogodbe o delu 65.911 45.318 72.153 70.040 106 97

- analize vode, deratizacija 75.195 54.715 83.940 82.525 110 98

- tiskanje položnic in poštnina 111.248 91.377 136.408 136.408 123 100

- stroški taks in izvršb 29.787 12.647 19.181 16.268 55 85

- čiščenje poslovnih prostorov 18.756 12.029 20.013 19.840 106 99

- reklama, reprezentanca 9.553 3.558 25.615 24.143 253 94

- stroški plačil. prometa in garancij 31.621 19.418 29.127 29.040 92 100

- ostale in medobratne storitve 2.008.716 737.366 1.171.081 1.539.165 77 131

SKUPAJ STROŠKI STORITEV 9.940.684 6.380.452 9.549.500 10.148.979 102 106


S t r a n 59 | 83

Stroški reklame in reprezentance se povečujejo zaradi priprave slavnostne akademije ob

60.obletnici ustanovitve podjetja in sodelovanja v projektu »Pijmo vodo iz pipe«.

Med stroški najemnin predstavlja največji strošek najemnina infrastrukturnih objektov in

naprav v višini predračuna amortizacije za leto 2016 in načrtovanega prevzema infrastrukturnih

objektov v letu 2017, in sicer 3.985.941 EUR. Strošek najemnine infrastrukture se povečuje

glede na oceno za leto 2016 za 2 %, in sicer zaradi prenosa sušilnice blata v najem. Glede na

leto 2015 se najemnina infrastrukture povečuje v vseh občinah, razen v občini Dolenjske

Toplice.

Nižji stroški taks in izvržb so posledica znižanja višine taks.

Višji stroški ostalih in medobratnih storitev se nanašajo predvsem na večji obseg obnove

vodovodnih priključkov in na višje podizvajalske storitve zaradi večjega obsega drugih

dejavnosti.

Prevrednotevalni poslovni odhodki obratnih sredstev

Prevrednotevalni poslovni odhodki obratnih sredstev so oblikovani v višini 34.750 EUR za predviden

odpis vrednosti neplačanih terjatev iz poslovanja skladu s pravilnikom o računovodstvu.

Stroški amortizacije Amortizacija opreme javnega podjetja je planirana na osnovi predračuna amortizacije za leto 2016 in

2017 ob upoštevanju novih nabav in je predvidena v višini 358.769 EUR.

Amortizacijske stopnje za opremo družbe so usklajene s stopnjami, kot jih določa Uredba o metodologiji

za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja (Ul. RS, št. 87/2012).

Stroški dela Tabela 19: Stroški dela v EUR

Višina planiranih izdatkov za skupne stroške dela je za 7 % višja od ocenjenih za leto 2016. Stroški se

povečujejo zaradi novih zaposlitev in uskladitve z novo kolektivno pogodbo.

Načrtujemo štiri nove zaposlitve v operativnih sektorjih in zaradi izvajanja dejavnosti OGJS čiščenja

javnih površin v lastni režiji s 1.7.2017 še zaposlitev dodatnih sedmih delavcev. Omenjena zaposlitev

bo povzročila stroške samo v Mestni občini Novo mesto, kjer dejavnost tudi izvajamo.

Osnova za planiranje višine stroškov plač je izhodiščna plača za mesec avgust 2016 po kolektivni

pogodbi za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti in planiranega števila

zaposlenih v skladu s planom in pogoji zaposlovanja.

STROŠKI DELA 2015 1-8/2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 4/1 4/3

Stroški plač 3.322.966 2.200.055 3.480.936 3.735.629 112 107

Drugi stroški dela 397.049 266.822 395.671 449.370 113 114

Rezervacije in odpravnine ob upokojitvi po SRS10 27.580 20.000

SKUPAJ STROŠKI DELA 3.747.595 2.466.877 3.896.607 4.184.999 112 107


S t r a n 60 | 83

Drugi stroški dela predstavljajo regres za letni dopust, prevoz na delo, prehrana med delom odpravnine

in jubilejne nagrade ter druge prejemke iz delovnega razmerja. Regres za letni dopust je načrtovan v

skladu s panožno kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti. Ostali stroški dela (prevoz na delo,

prehrana, odpravnine in jubilejne nagrade) so planirani v okviru obstoječe zakonodaje in kolektivne

pogodbe.

Drugi poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki so za leto 20167 planirani v višini 381.481 EUR. Navedeni znesek predstavlja:

- vodna povračila v skupnem znesku 288.724 EUR, ki so v planu za leto 2017 prikazana

posebej. Vključena so med prihodke družbe in odhodke na podlagi zakonskih predpisov –

Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS (Ul. RS, št. 87/2012)

in

- planirani stroški v višini 92.757 EUR pa v največjem deležu predstavlja plačilo nadomestila za

uporabo stavbnega zemljišča. V manjšem delu zajemajo druge poslovne odhodke še plačilo

članarin Gospodarski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele Krajine ter

Inženirski zbornici Slovenije, stroški srečanja delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije,

stroške srečanja z delavci, solidarnostna pomoč.

Spodnji graf prikazuje strukturo planiranih odhodkov za leto 2017:

stroški materiala10%

stroški storitev60%

stroški dela25%

odpisi vrednosti2%

drugi stroški3%

Graf 27: PLANIRANA STRUKTURA ODHODKOV


S t r a n 61 | 83

13.4. Metodologija za ugotavljanje poslovnih rezultatov družbe po dejavnostih in občinah

Na osnovi 6. točke 19. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Novo mesto, d. o. o. (U.L.

št. 118/05), 29. in 73. člena Družbene pogodbe javnega podjetja Komunala Novo mesto d. o. o.,

Slovenskih računovodskih standardov 2006 (in še posebno SRS 35) in 9. člena Uredbe o metodologiji

za oblikovanje cen storitve obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (U.l. št. 87/12)

prikazujemo metodologijo za ugotavljanje poslovnih rezultatov družbe po dejavnostih in občinah.

Komunala Novo mesto d. o. o. je 9.2.2010 prejela soglasje takratnega Ministrstva za okolje in prostor k

ustreznosti sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov.

Skupni prihodki in stroški

Sodila za razporejanje prihodkov in stroškov poslovanja po dejavnostih in po občinah

Vsi prihodki in stroški se obvezno knjižijo po stroškovnih mestih, ki se v skladu z organiziranostjo družbe

delijo na:

- temeljna stroškovna mesta (za operativne dejavnosti pri opravljanju gospodarskih javnih služb in drugih

tržnih dejavnosti) - preglednica 1,

- splošna stroškovna mesta (za operativne dejavnosti vodooskrbe, odčitovanje vodomerov, kanalizacije

in čistilne naprave, ravnanje z odpadki je organizirano po eno stroškovno mesto) -preglednica 2,

- stroškovna mesta organizacijskih enot skupnega pomena (vodstvo družbe in ostale organizacijske

enote strokovnih služb) - preglednica 3 in 4,

- skupno stroškovno mesto družbe (za prihodke in stroške, katere ni možno pripisati prvim trem

kategorijam stroškovnih mest).

Prihodke je mogoče z vidika dejavnosti in občin ločevati na neposredne in posredne. Večina prihodkov

je neposrednih, kar pomeni, da je izvirno mogoče ugotavljati na katere dejavnosti in na katere občine

se nanašajo. Taki prihodki se že na podlagi nalogov za fakturiranje knjižijo neposredno na posamezno

dejavnost in posamezno občino (velja za vse prihodke dosežene pri opravljanju obveznih gospodarskih

javnih služb in drugih dejavnosti, kot tudi za prihodke iz naslova subvencij). Pri poslovanju Komunale

Novo mesto pa nastaja tudi nekaj t.i. posrednih ali splošnih prihodkov (zlasti prihodki od financiranja in

izredni prihodki). Ti se najprej pripišejo ustreznemu stroškovnemu mestu organizacijskih enot skupnega

pomena, s tega pa se nato razdelijo na temeljne dejavnosti in občine po ključu, ki velja za to stroškovno

mesto. Prihodki iz naslova tranzitnega prometa se evidentirajo na skupno stroškovno mesto. Prihodki

od prodaje ločeno zbranih frakcij se delijo po sodilu: volumen zbirnih posod za ločeno zbrane

odpadke v m3.

Tudi za večino stroškov velja, da jih je mogoče neposredno na podlagi knjigovodske listine

(likvidiranega računa za material, električno energijo, vzdrževanje infrastrukture ali storitve, zbirnika

izdaje materiala iz skladišča, obračun najemnine infrastrukture, prevozne storitve, bančni stroški-trajniki,

stroški posebnih položnic) knjižiti na tisto dejavnost in na tisto občino na katero se taki stroški nanašajo.

Stroške nabave, uprave in prodaje – splošni stroški (to so stroški splošnih stroškovnih mest in

stroškovna mesta organizacijskih enot skupnega pomena) pa bomo v letu 2016 delili na posamezne

dejavnosti v skladu z 9. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitve obveznih

gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer deležu proizvajalnih stroškov.

Planirani stroški splošnih stroškovnih mest in stroškovnih mest enot skupnega pomena predstavljajo

16 % delež v vseh planiranih odhodkih podjetja za leto 2017, visok odstotek se nanaša na podizvajalske

storitve sektorjev SRI in GIS.


S t r a n 62 | 83

Za razporejanje posrednih stroškov operativnih (proizvodnih) dejavnosti, ki jih v trenutku nastanka ni

možno direktno evidentirati na posamezno občino, so izračunani ključi na podlagi naslednjih sodil in

sicer za :

Sektor vodooskrbe

- povprečni ključ za obvezno gospodarsko javno službo je sodilo, ki upošteva število okvar, število

priključkov, dolžino cevovoda, porabljeno vodo, število objektov z MRO, prevožene kilometre in

porabljene delovne ure. Po tem sodilu se delijo stroški splošnega vzdrževanja, ki nastajajo izključno

zaradi opravljanja obvezne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo.

- povprečni ključ za obvezno gospodarsko javne službo s tržnimi dejavnostmi: je sodilo ki

upošteva število okvar število priključkov, dolžin cevovoda, porabljeno vodo, število objektov z MRO,

prevožene kilometre in porabljene delovne ure, vključuje pa tudi delež ki ga predstavljajo tržne

dejavnosti. Po tem sodilu se delijo naslednji stroški splošnega vzdrževanja: zaščitna sredstva, skupna

električna energija, računalniška oprema in druga oprema, pisarniški material, komunalne storitve,

stroški varstva pri delu, poštne, telefonske in mobitel storitve, čiščenje prostorov, stroške dela,

amortizacijo opreme.

- prevoženi kilometri: po tem sodilu se delijo stroški goriva, vzdrževanja osebnih, tovornih in delovnih

vozil, stroški registracije, zavarovanja vozil, cestne takse in drugi stroški, ki se nanašajo na vozila.

- število vodovodnih priključkov je sodilo, ki upošteva število vodomernih naprav (priključkov) v

posamezni občini. Po tem sodilu se delijo stroški skupne opreme za daljinski popis vodomerov,

oddajnikov impulzov ter stroške dela službe za izdelavo vodovodnih priključkov.

- količina načrpane vode iz ČP Jezero je sodilo, ki upošteva količino distribuirane vode iz zajetja ČP

Jezero. Po tem sodilu se delijo stroški opreme, vzdrževanja in energije na črpališču v Družinski vasi.

- količina načrpane vode za posamezno občino: po tem sodilu se delijo stroški nabave plinskega

klora in opreme za redno vzdrževanje merilnikov prostega klora in motnosti.

-število objektov z merilno regulacijsko opremo: po tem sodilu se delijo stroški vzdrževanja in

nabave opreme za sistem procesnega vodenja.

-delež proizvajalnih stroškov: po tem sodilu se delijo posredni stroški na dejavnosti vzdrževanja

priključkov.

-ustvarjeni prihodki po občinah: po tem sodilu se delijo posredni stroški na dejavnosti izdelave

priključkov in gradbene skupine.

Sektor kanalizacije in ČN

- števila opravljenih ur proizvodnih delavcev po posameznih dejavnostih in za posamezno občino:

za razporejanje posrednih stroškov, ki se nanašajo na sektor kanalizacije in ČN in jih v trenutku nastanka

ni možno direktno evidentirati na posamezno dejavnost in občino.

-ustvarjeni prihodki po občinah: za razporejanje posrednih stroškov, ki se nanašajo na praznjenje

greznic in odvoz blata iz MKČN.

Sektor splošne komunale

Za razporejanje posrednih stroškov, ki se nanašajo na sektor splošne komunale in jih v trenutku

nastanka ni možno direktno evidentirati na posamezno dejavnost in občino, so izračunani ključi na

podlagi naslednjih sodil:

- količina pobranih mešanih komunalnih odpadkov v kg: po tem sodilu se delijo stroški obdelave in

deponiranja odpadkov (račune izstavlja Cerod) in sicer tisti stroški, ki se ne morejo neposredno razdeliti

na ustrezno SM; to so stroški obdelanih in deponiranih odpadkov od gospodinjstev in ostalih porabnikov.

-opravljene delovne ure proizvodnih delavcev: po tem sodilu se delijo naslednji stroški zbiranja in

odvoza odpadkov: zaščitna sredstva, varstvo pri delu, vzdrževanje osebnih in tovornih vozil in ostali

stroški, ki se nanašajo na vozila (registracija, zavarovanje, cestne takse), gorivo, amortizacija, stroški

dela, izobraževanje.


S t r a n 63 | 83

-število prebivalcev v posamezni občini: po tem sodilu se delijo naslednji stroški zbiranja in odvoza

odpadkov: skupna električna energija, računalniška in druga oprema, pisarniški material, komunalne

storitve, poštne, telefonske in mobitel storitve, čiščenje prostorov, odvetniške, svetovalne in

administrativne storitve, strokovna literatura, reprezentanca, ogrevanje, varovanje premoženja.

-volumen zbirnih posod za biološke odpadke v m3: po tem sodilu se delijo stroški zbiranja in odvoza

bioloških odpadkov.

Preglednica 1: Ključi delitve stroškov posameznih dejavnosti, ki se ne morejo deliti direktno po občinah

ŠTEVNINA

PRIKLJUČKOV

stroškovno stroškovno stroškovno

mesto % stroškovno mesto % mesto %

mesto %

1101 44,05 Izdelava vod. in kan. priklj. 1501 48,53 1101 46,13

1102 11,22 1201 56,31 1502 14,28 1102 13,52

1103 5,72 1202 10,14 1503 5,67 1103 5,88

1104 3,27 1203 3,38 1504 4,09 1104 1,96

1105 6,61 1204 3,15 1505 6,63 1105 5,32

1106 8,41 1205 8,11 1506 7,49 1106 9,72

1107 4,94 1206 8,78 1507 6,33 1107 3,24

1108 6,77 1207 2,25 1508 6,97 1108 5,22

1111 4,00 1208 7,88 skupaj 100,00 1111 4,00

1112 1,00 skupaj 100,00 Kot ključ delitve posred. stroškov 1112 1,00

1113 1,00 Kot ključ delitve posred. stroškov se uporabi sodilo: št. vodovodnih 1113 1,00

1114 0,50 se uporabi sodilo: delež planiranih priključkov. 1114 0,50

1115 0,50 prihodkov. 1115 0,50

1116 1,00 Stroške na koncu leta MONTAŽA VODOVODOV 1116 1,00

1117 0,40 razdelimo še po občinah po ključu: stroškovno 1117 0,40

1118 0,60 ustvarjeni prihodki po občinah. mesto % 1118 0,60

skupaj 100,00 Montaža vodovodov skupaj 100,00

1401 59,54 Kot ključ delitve posred. stroškov

za SM 11 se uporabi povprečni ključ. 1402 10,69 se uporabi sodilo: prevoženi kilometri.

1403 4,58 VZDRŽEVANJE PRIKLJUČKOV

1404 3,05 stroškovno

1405 4,58 mesto %

stroškovno stroškovno 1406 9,16 Vzdrževanje priključkov

mesto % mesto % 1407 5,34 1601 46,59

1408 3,05 1602 36,74

2101 67,67 2201 58,40 skupaj 100,00 1603 2,46

2103 0,30 2203 0,00 Kot ključ delitve posred. stroškov 1604 1,17

2104 1,47 2204 8,20 se uporabi sodilo: delež planiranih 1605 0,88

2105 3,44 2205 7,00 prihodkov. 1606 7,90

2106 1,72 2206 6,00 Stroške na koncu leta 1607 2,04

2107 2,13 2207 8,00 razdelimo še po občinah po ključu: 1608 2,22

2108 1,67 2208 7,70 ustvarjeni prihodki po občinah. skupaj 100,00

Tržne dejavnosti Tržne dejavnosti VODOOSKRBA Kot ključ delitve posred. stroškov

2111 20,15 2211 4,00 stroškovno se uporabi sodilo: delež proizvajalnih stroškov.

2113 0,25 2213 0,00 mesto % KOLIČINA NAČRPANE VODE

2114 0,05 2214 0,10 Povprečni ključ brez tržnih dej. stroškovno

2115 0,40 2215 0,15 1101 47,28 mesto %

2116 0,25 2216 0,15 1102 13,02 Družinska vas

2117 0,25 2217 0,15 1103 5,99 1101 64,45

2118 0,25 2218 0,15 1104 4,30 1102 9,17

skupaj 100,00 skupaj 100,00 1105 6,31 1103 0,91

Za ključ delitve posrednih stroškov se uporabi sodilo: 1106 9,83 1104 1,74

opravljene delovne ure. 1107 4,77 1105 1,14

1108 8,50 1107 11,73

PRAZNJENJE GREZNIC, MKČN skupaj 100,00 1108 10,87

2301 60,47 skupaj 100,00

2305 12,70 Kot ključ delitve posred. stroškov

2307 7,79 se uporabi sodilo: količina načrpane vode.

2308 19,04

skupaj 100,00

Kot ključ delitve posred. stroškov se uporabi sodilo:

delež planiranih prihodkov.S troške na koncu leta

razdelimo še po občinah po ključu: ustvarjeni prihodki po občinah.

Za ključ delitve posrednih stroškov

ODVAJANJE ODPADNIH VODA ČIŠČENJE ODPADNIH VODA

Obrat.in vzdrž.kan.sistem. Obrat.in vzdrž.čistilnih naprav

VODOOSKRBA IZDELAVA VODOVODNIH PREVOŽENI KILOMETRI

Obrat.vodov.sistem. Menjava vodom. in števnina Obrat.vodov.sistem.


S t r a n 64 | 83

Opomba: Oznaka stroškovno mesto pomeni: a.) prvi dve številki predstavljata dejavnost:

11 – dejavnost vodooskrbe , 12-izdelava vodovodnih priključkov , 15-menjava vodomerov in števnina ,

21-odvajanje odpadnih voda, 22-čiščenje odpadnih voda, 33- odvoz odpadkov

b.) tretja številka pomeni opravljanje obvezne ali druge dejavnosti

0- obvezna dejavnost, 1- druga dejavnost;

c.) četrta številka predstavlja občino v kateri se dejavnost izvaja

1-Mestna občina Novo mesto, 2-občina Šentjernej, 3-občina Škocjan, 4-občina Mirna Peč, 5-občina

Dolenjske Toplice, 6-občina Žužemberk, 7-občina Straža, 8-občina Šmarješke Toplice

Npr: 1101-obvezna dej. vodooskrbe v MO NM, 2214-druge dej. čiščenja odpadnih voda v občini Mirna

Peč

Kot splošna stroškovna mesta so opredeljena vodstva operativnih dejavnosti: vodstvo vodooskrbe,

odčitavanje vodomerov, vodstvo kanalizacije in ČN in vodstvo splošne komunale. Na ta stroškovna

mesta se knjižijo neposredni stroški tega organizacijskega nivoja: stroški dela, materialni stroški, stroški

storitev, amortizacija opreme.

Za razporejanje stroškov splošnih stroškovnih mest na temeljna stroškovna mesta po dejavnostih in po

občinah se uporablja sodilo iz Uredbe (delež proizvajalnih stroškov posamezne dejavnosti v celotnih

proizvajalnih stroških dejavnosti sektorja, razen pri dejavnosti čiščenja javnih površin v MO Novo mesto

in oskrbi s pitno vodo v občini Žužemberk, kjer med proizvajalnimi stroški upoštevamo 10 % stroškov

ZBIRANJE IN ZBIRANJE IN

ključ delitve: delovne ure ključ delitve: število občanov samo MO NM

stroškovno stroškovno stroškovno

mesto % mesto % mesto %

3301 66,23 3301 56,37 3600 69,50

3302 10,78 3302 10,80

3303 6,22 3303 5,00 3700 30,50

3304 2,11 3304 4,50 skupaj 100,00

3305 2,18 3305 5,26

3306 4,11 3306 7,09 Kot ključ delitve posred. stroškov

3307 2,72 3307 5,90 se uporabi sodilo: opravljene

3308 5,65 3308 5,09 delovne ure.

samo MO NM

stroškovno

mesto %

3401 60,00

3402 40,00

skupaj 100,00

Kot ključ delitve posred. stroškov

se uporabi sodilo: opravljene

delovne ure.

POGREB. IN POKOPALIŠKE

ODVOZ ODPADKOV MIRUJOČI PROMET

Parkirišča

ODVOZ ODPADKOV

Parkirna hiša

Pokopališka dejavnost

Pogrebna dejavnost


S t r a n 65 | 83

zunanjega izvajalca oz. dobavitelja vode in pri dejavnosti obdelave in odlaganja odpadkov, kjer med

proizvajalnimi stroški upoštevamo 50 % stroškov podjetja CeROD). Vrednosti ključev se izračunajo na

podlagi obračunskih oz. predračunskih dokumentov.

Preglednica 2: Ključi delitve splošnih stroškov izdelave – vodstva dejavnosti

stroškovno vodstvo stroškovno vodstvo stroškovno

mesto vodooskrbe mesto vodooskrbe mesto priključki

Vodooskrba

Vzdrževanje priključkov 1101 24,73

1101 31,70 1601 1,79 1102 5,12

1102 6,56 1602 0,91 1103 2,88

1103 3,70 1603 0,14 1104 1,55

1104 1,99 1604 0,03 1105 3,40

1105 4,36 1605 0,15 1106 3,92

1106 5,02 1606 0,42 1107 2,93

1107 3,76 1607 0,17 1108 3,95

1108 5,06 1608 0,16

Tržne dejavnosti skupaj 100,00 Kanalizacija

1111 4,07 2101 17,27

1112 0,64 2103 0,08

1113 0,66 2104 0,42

1114 0,33 2105 0,92

1115 0,26 2106 0,48

1116 0,40 2107 0,62

1117 0,27 2108 0,38

1118 0,32 ČN

Izd.vod.priklj.in menj.vodom. 2201 22,69

1201 5,18 2204 1,43

1202 0,87 2205 2,06

1203 0,32 2206 1,39

1204 0,32 2207 2,17

1205 0,98 2208 1,60

1206 1,13

1207 0,23 skupaj 100,00

1208 0,71

Montaža vodovodov

1401 9,45

1402 1,99

1403 0,84

1404 0,37

1405 0,88

1406 1,56

1407 1,06

1408 0,36

Števnina (red.menj.vodomer.)

1501 0,67

1502 0,06

1503 0,03

1504 0,02

1505 0,03

1506 0,02

1507 0,02

1508 0,02

Obrat.vodov.sistemov


S t r a n 66 | 83

Kot stroškovna mesta organizacijskih enot skupnega pomena so opredeljena: vodstvo družbe,

notranja revizija, plan in analize, informatika, del tehničnih služb (SRI, GIS, priključevanje) in poslovne

službe (kadrovsko pravni sektor in splošna služba, nabava, ekonomika).

Vsak strošek organizacijskih enot skupnega pomena se evidentira na tisto stroškovno mesto, ki ga je

povzročilo. Preostali stroški teh dveh organizacijskih enot, ki niso pokriti s prihodki izvajanja tržnih

dejavnosti oz. s prihodki po sklenjenih pogodbah z občinami (za vodenje katastra GJI in za izvajanje

javnih pooblastil) in so povezani z izvajanjem nalog v okviru obvezne GJS varstva okolja in tudi

ostalih organizacijskih enot skupnega pomena, se razporejajo na temeljna stroškovna dejavnosti in

občin po sodilu: delež proizvajalnih stroškov posamezne dejavnosti v celotnih proizvajalnih stroških

podjetja (razen pri dejavnosti čiščenja javnih površin v MO Novo mesto in oskrbi s pitno vodo v občini

Žužemberk, kjer med proizvajalnimi stroški upoštevamo 10 % stroškov zunanjega izvajalca oz.

dobavitelja vode, pri dejavnosti obdelave in odlaganja odpadkov, kjer med proizvajalnimi stroški

upoštevamo 50 % stroškov podjetja CeROD, pri dejavnosti čiščenja odpadnih voda v Dolenjskih

Toplicah, kjer med proizvajalnimi stroški upoštevamo le 10 % stroškov prevoznih storitev zunanjega

izvajalca in pri dejavnosti upravljanja parkirišč v MO Novo mesto, kjer opravljamo dejavnost v imenu

občine in za njen račun, zato se kot strošek ESP delijo samo vodja sektorja splošne komunale ter

ekonomika in informatika).

stroškovno vodstvo stroškovno vodstvo

mesto kanalizacije mesto splošne

in ČN komunale

2101 28,26 3101 1,33

2102 0,00

2103 0,13

2104 0,69 3102 0,02

2105 1,50 Javna dela

2106 0,79 3103 2,02

2107 1,01 Obd. in dep.kom.odpadkov

2108 0,62 3201 16,60

Tržne dejavnosti 3202 2,93

2111 7,16 3203 1,21

2112 0,00 3204 0,92

2113 0,08 3205 1,30

2114 0,02 3206 1,73

2115 0,13 3207 1,40

2116 0,08 3208 1,36

2117 0,08 Zbiranje in odvoz kom.odpad.

2118 0,35 3301 33,46

Čiščenje OV 3302 4,47

2201 37,14 3303 2,28

2202 0,00 3304 1,59

2203 0,00 3305 2,38

2204 2,34 3306 3,71

2205 3,36 3307 2,22

2206 2,28 3308 2,13

2207 3,55 Pogrebna dejavnost

2208 2,63 3401 8,11

Tržne dejavnosti Pokopališka dejavnost

2211 0,95 3402 2,70

2212 0,00 Tržnica

2213 0,00 3500 0,11

2214 0,02 Parkirišča Glavni trg

2215 0,03 3600 4,14

2216 0,03 Parkirna hiša*

2217 0,03 3700 1,86

2218 0,03 skupaj 100,00

Greznice, MKČN

2301 4,07 * Komunala Novo mesto d.o.o. upravlja parkirno

2305 0,86 hišo, ki jo je kot upravljalec pridobila na razpisu

2308 0,51 in jo uvršča v skladu z Odlokom o gospopdarskih javnih službah

skupaj 1,27 med izbirne gospodarske javne službe. O poslovnem izidu

parkirne hiše odloča Odbor za upravljanje parkirne hiše

v skladu s pogodbo o upravljanju.

Vzd.in čist.jav.površin

Javni WC

Obrat.in vzdrž.kanal.sistemov


S t r a n 67 | 83

Vrednosti ključev se izračunajo na podlagi obračunskih oz. predračunskih dokumentov. Na osnovi

priporočil izredne revizije ugotavljamo poslovni izid za izvajanje projektov na nivoju občine preko

sektorja razvoj in investicije.

Obračunsko stroškovno mesto obdelave in odlaganja odpadkov se ne obremenjuje s stroški naslednjih

služb enot skupnega pomena: SRI, GIS, kadrovsko-pravni sektor (v višini 3 %) in splošna služba ter

nabava.

Stroški reprezentance, sponzorstva, donacij in glob se v skladu s 5. točko 8. člena Uredbe o metodologiji

za oblikovanje cen razporejajo na stroškovna mesta tržnih dejavnosti po deležu proizvajalnih stroškov

posamezne tržne dejavnosti na ravni podjetja.

Preglednica 3: Ključi delitve stroškov enot skupnega pomena: SRI, GIS, kadrovsko-pravni sektor (97%) in splošna služba ter služba za nabavo

stroškovno enote stroškovno enote stroškovno enote

mesto skupnega mesto skupnega mesto skupnega

pomena pomena pomena

Vzdrževanje priključkov Vzdrž. in čišč. javnih površin

1101 11,67 1601 0,66 3101 0,67

1102 2,42 1602 0,34 Javni WC

1103 1,36 1603 0,05 3102 0,01

1104 0,73 1604 0,01 Javna dela

1105 1,60 1605 0,05 3103 1,02

1106 1,85 1606 0,16 Zbiranje in odvoz - obvezne

1107 1,38 1607 0,06 3301 16,22

1108 1,86 1608 0,06 3302 1,98

Tržne dejavnosti 3303 1,11

1111 1,50 2101 8,15 3304 0,79

1112 0,23 2103 0,04 3305 1,02

1113 0,24 2104 0,20 3306 1,62

1114 0,12 2105 0,43 3307 1,11

1115 0,10 2106 0,23 3308 1,01

1116 0,15 2107 0,29 Zbiranje in odvoz - tržne

1117 0,10 2108 0,18 3311 0,58

1118 0,12 Tržne dejavnosti 3312 0,26

Izd.vod.priklj.in menj.vodom. 2111 2,06 3313 0,04

1201 1,91 2113 0,02 3314 0,01

1202 0,32 2114 0,01 3315 0,18

1203 0,12 2115 0,04 3316 0,24

1204 0,12 2116 0,02 3317 0,01

1205 0,36 2117 0,02 3318 0,06

1206 0,42 2118 0,10 Pogrebna dejavnost

1207 0,09 Čiščenje OV 3401 4,08

1208 0,26 2201 10,71 Pokopališka dejavnost

Montaža vodovodov 2204 0,68 3402 1,36

1401 3,48 2205 0,97 Tržnica

1402 0,73 2206 0,66 3500 0,06

1403 0,31 2207 1,02 Parkirišča Glavni trg

1404 0,14 2208 0,76 3600 0,00

1405 0,32 Tržne dejavnosti Parkirna hiša

1406 0,58 2211 0,27 3700 0,94

1407 0,39 2214 0,01

1408 0,13 2215 0,01 skupaj 100,00

Števnina (red.menj.vodomer.) 2216 0,01

1501 0,25 2217 0,01

1502 0,02 2218 0,01

1503 0,01 Greznice, MKČN

1504 0,01 2301 1,17

1505 0,01 2305 0,25

1506 0,01 2307 0,15

1507 0,01 2308 0,37

1508 0,01




S t r a n 68 | 83

Preglednica 4: Ključi delitve stroškov enot skupnega pomena: vodstvo, ekonomika , informatika in kadrovsko-pravni sektor (3%)

Na skupno stroškovno mesto družbe se evidentirajo stroški in prihodki, katere ni možno evidentirati

na prvih treh kategorijah stroškovnih mest. Za razporejanje eventualnega presežka prihodkov ali nekritih

stroškov na elementarna stroškovna mesta po dejavnostih in občinah se uporabljajo neposredni prihodki

teh stroškovnih mest.

stroškovno enote stroškovno enote stroškovno enote stroškovno enote

mesto skupnega mesto skupnega mesto skupnega mesto skupnega

pomena pomena pomena pomena

Vzdrževanje priključkov Vzdrž. in čišč. javnih površin Pogrebna dejavnost

1101 10,07 1601 0,57 3101 0,58 3401 3,52

1102 2,09 1602 0,29 Javni WC Pokopališka dejavnost

1103 1,17 1603 0,04 3102 0,01 3402 1,17

1104 0,63 1604 0,01 Javna dela Tržnica

1105 1,38 1605 0,05 3103 0,88 3500 0,05

1106 1,60 1606 0,13 Obdelava odpadkov Parkirišča Glavni trg

1107 1,19 1607 0,06 3301 3,99 3600 1,80

1108 1,61 1608 0,05 3302 0,70 Parkirna hiša

Tržne dejavnosti 3303 0,28 3700 0,81

1111 1,29 2101 7,03 3304 0,21

1112 0,20 2103 0,03 3305 0,30 skupaj 100,00

1113 0,21 2104 0,17 3306 0,41

1114 0,11 2105 0,37 3307 0,33

1115 0,08 2106 0,20 3308 0,32

1116 0,13 2107 0,25 Odlaganje odpadkov

1117 0,09 2108 0,15 3281 3,21

1118 0,10 Tržne dejavnosti 3282 0,57

Izd.vod.priklj.in menj.vodom. 2111 1,78 3283 0,24

1201 1,64 2112 0,00 3284 0,19

1202 0,28 2113 0,02 3285 0,26

1203 0,10 2114 0,00 3286 0,35

1204 0,10 2115 0,03 3287 0,28

1205 0,31 2116 0,02 3288 0,27

1206 0,36 2117 0,02 Odvoz kom.odpad.- obvezne

1207 0,07 2118 0,09 3301 14,00

1208 0,23 Čiščenje OV 3302 1,71

Montaža vodovodov 2201 9,24 3303 0,96

1401 3,00 2204 0,58 3304 0,68

1402 0,63 2205 0,84 3305 0,88

1403 0,27 2206 0,57 3306 1,40

1404 0,12 2207 0,88 3307 0,96

1405 0,28 2208 0,65 3308 0,87

1406 0,50 Tržne dejavnosti Odvoz kom.odpad.- tržne

1407 0,34 2211 0,24 3311 0,50

1408 0,11 2214 0,01 3312 0,23

Števnina (red.menj.vodomer.) 2215 0,01 3313 0,03

1501 0,21 2216 0,01 3314 0,00

1502 0,02 2217 0,01 3315 0,15

1503 0,01 2218 0,01 3316 0,21

1504 0,01 Greznice, MKČN 3317 0,01

1505 0,01 2301 1,01 3318 0,05

1506 0,01 2305 0,21

1507 0,01 2307 0,13

1508 0,01 2308 0,32




S t r a n 69 | 83

Sodila in ključi za delitev stroškov posameznih dejavnosti, ki se ne morejo deliti direktno po občinah

(ključi iz preglednice 1) se pripravijo enkrat letno ob pripravi poslovnega plana na osnovi podatkov

zaključnega računa preteklega poslovnega leta.

Ključi za delitev splošnih stroškov izdelave – vodstva dejavnosti (ključi iz preglednice 2)in ključi za

delitev stroškov enot skupnega pomena (ključi iz preglednice 3) se izračunajo na podlagi dejanskih

obračunskih in predračunskih dokumentov (poslovnega poročila in poslovnega plana).

V primeru, da izračunani novi ključi (iz preglednice 1) ne predstavljajo več kot 5 % odstopanja od

obstoječih, se tudi za naslednje leto uporabljajo že izračunani in veljavni ključi. V primeru, da gre za

organizacijske ali druge spremembe, ki vplivajo na posamezno dejavnost (npr. izločitev dejavnosti,…)

in rezultat posamezne občine, se ključi kljub manjšemu odstopanju popravijo. Preglednice ključev so

sestavni del vsakoletnega poslovnega plana.

Metodologijo za ugotavljanje poslovnega rezultata po dejavnostih in občinah bo v skladu s 73. členom

Družbene pogodbe obravnaval in sprejemal tudi Svet županov.


S t r a n 70 | 83

13.5. Pregled poslovanja enot skupnega pomena

Med enote skupnega pomena spadajo naslednje službe in sektorji:

- vodstvo družbe,

- notranja revizija,

- plan in analize,

- informatika,

- kadrovsko pravni sektor in splošna služba, nabava, ekonomika,

- vodstvo vodooskrbe, vodstvo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vodstvo ravnanje z odpadki in

splošne komunale, SRI, GIS, priključevanje.

Tabela 20: Načrtovani izkaz poslovnega izida enot skupnega pomena

V letu 2017 smo za enote skupnega pomena planirali skupne prihodke v višini 1.320.930 EUR in odhodke višini 2.721.844 EUR. Razliko med prihodki in odhodki enot skupnega pomena v višini 1.400.914 EUR bodo predvidoma občine pokrivale v skladu s ključi, potrjenimi s poslovnimi plani, in sicer:

PLAN

ENOTE SKUPNEGA POMENA 2017

Poslovni prihodki 1.150.323

Finančni prihodki 7.372

Drugi prihodki 163.234

SKUPAJ PRIHODKI 1.320.930

Stroški materiala 95.786

Stroški storitev 1.054.417

Amortizacija opreme 88.140

Stroški dela 1.440.763

Drugi stroški 42.737

SKUPAJ ODHODKI 2.721.844

POKRITJE -1.400.914

•66,32 % vseh stroškov

•929.032 EURMestna občina Novo

mesto


•90.581 EURObčina Šentjernej


•46.638 EURObčina Škocjan


•40.229 EURObčina Mirna Peč


•75.191 EURObčina Dolenjske

Toplice


•82.989 EURObčina Žužemberk


•66.290 EURObčina Straža


•69.966 EURObčina Šmarješke

Toplice


S t r a n 71 | 83

13.6. Planirani rezultat poslovanja Komunale Novo mesto d. o. o.

V planu za leto 2017 je na nivoju družbe Komunala Novo mesto d. o. o. predvideno doseganje prihodkov

v višini 17.146.599 EUR in odhodkov v višini 16.829.097 EUR, torej pozitiven poslovni rezultat v višini

317.502 EUR. Po plačilu davka od dobička v višini 38.100 EUR je predviden čisti poslovni izid v višini

279.402 EUR.

Za leto 2017 je predviden negativen poslovni izid pri obveznih gospodarskih javnih službah v

višini 58.591 EUR z upoštevanjem subvencij občin v višini 376.194 EUR in pozitiven poslovni

rezultat pri drugih dejavnostih v višini 376.093 EUR.

Tabela 21: Poslovni izid v EUR

Znižanje poslovnega izida v letu 2016 je posledica negativnega rezultata dejavnosti ravnanja z odpadki

zaradi nižjih količin odpadkov in spremembe pri izvajanju izbirne dejavnosti upravljanja parkirišč v Mestni

občini Novo mesto. Zaradi manjše realizacije na drugih dejavnostih je ocenjeni rezultat celo nižji od

planiranega, za leto 2017 pa predvidevamo večji obseg del iz tega naslova.

Tabela 22: Planirani poslovni izidi po posameznih občinah (posebej je prikazan poslovni izid brez upoštevanja subvencij posameznih občin in posebej predvidene subvencije, ki bodo zagotavljale ničelni poslovni rezultat posamezne občine):

Pozitiven poslovni izid je planiran v Mestni občini Novo mesto in občini Šentjernej, ostale občine imajo

planirano izgubo, ki pa je nižja od planirane višine najemnine za infrastrukturne objekte in naprave.

Planirani rezultat se glede na oceno poslabšuje predvsem zaradi večjega obsega menjav vodomerov in

obnov vodovodnih priključkov v vseh občinah, kar posledično pomeni, da bodo šla sredstva iz naslova

omrežnine za ta namen, kar bo poslabšalo rezultat na oskrbi s pitno vodo.

POSLOVNI IZID v EUR LETO 2015 1-8/2016 PLAN 2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

1 2 3 4 5 5/4 5/1

1.Poslovni izid iz poslovanja 486.765 78.686 254.797 211.828 259.741 123 53

2.Poslovni izid iz financiranja 59.866 28.083 70.125 41.857 45.078 108 75

3.Poslovni izid iz rednega delovanja 546.631 106.770 324.923 253.685 304.819 120 56

4.POSLOVNI IZID OBDOBJA 574.829 118.423 339.874 266.795 317.502 119 55

5.Davek od dobička 93.069 14.211 40.785 32.015 38.100 119 41

6. Odloženi davki 1.494

7..ČISTI POSLOVNI IZID 483.253 104.212 299.089 234.780 279.402 119 58





Občina Škocjan -5.015 -5.000 -8.888 92.651 -7.729 92.651 7.729

Občina Mirna Peč -84.122 -98.307 -98.531 153.175 -95.083 153.175 95.083



Občina Straža -38.138 -10.000 -14.121 229.810 -14.707 229.810 14.707


SKUPAJ 607.341 -76.512 -3.432 3.890.348 -58.692 3.985.941 376.194




S t r a n 72 | 83

Tabela 23: Izkaz uspeha v EUR

IZKAZ USPEHA -plan 2017 LETO 2015 1-8/2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

(1) (2) (3) (4) (4/3) (4/1)

1.Čisti prihodki iz prodaje 15.663.678 10.040.523 15.162.785 16.210.828 107 103

2. Vodna povračila 290.312 194.584 291.876 288.724 99 99

3. Okoljska dajatev odpadki 108.989 25.041 37.562 27.857 74 26

6.Subvencije cen 414.240 227.688 343.307 376.194 110 91

7.Drugi poslovni prihodki 163.234 10.749 173.983 163.234

8. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 16.640.452 10.498.585 16.009.512 17.066.837 107 103

ODHODKI POSLOVANJA 16.153.687 10.419.899 15.797.683 16.807.096 106 104

Stroški materiala in storitev 11.617.798 7.445.271 11.121.788 11.847.098 107 102

Stroški materiala 1.677.114 1.064.820 1.572.288 1.698.119 108 101

- stroški materiala 828.978 432.661 638.992 771.795 121 93

- voda Žužemberk 91.170 61.038 91.557 91.557 100 100

- stroški energije 507.703 401.823 566.248 565.785 100 111

- stroški goriva 176.625 107.168 173.575 165.459 95 94

- stroški nadomestnih delov in materiala za 14.624 17.458 41.186 41.354 100 283

tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev

- odpisi drobnega inventarja 8.986 8.751 13.091 14.698 112 164

- stroški pisarniškega materiala 21.713 15.435 23.153 23.238 100 107

- drugi stroški materiala 27.315 20.486 24.486 24.234 99 89

Stroški storitev 9.940.684 6.380.452 9.549.500 10.148.979 106 102

storitve sprotnega vzdrževanja 1.135.691 711.197 1.066.795 1.115.551 105 98

prevozne storitve 477.527 337.478 506.217 665.095 131 139

komunalne storitve 1.754.364 1.635.990 2.203.986 2.157.462 98 123

komunalne storitve - okoljska dajatev 108.989 25.041 37.562 27.857 26

storitve v zvezi s pokojniki 82.244 44.514 66.771 65.916 99 80

zavarovalne premije 43.897 30.500 45.750 48.926 107 111

varovanje premoženja 59.844 11.812 17.719 16.653 94 28

poštne, telefonske in mobitel storitve 52.251 33.084 58.697 54.792 93 105

odvetniške, svetovalne in administrativne storitve 25.939 19.390 41.890 32.629 78 126

dnevnice in stroški potovanj 21.704 14.593 22.315 22.151 99 102

izobraževanje 12.792 3.730 17.698 17.125 97 134

najemnine 3.806.506 2.522.459 3.890.348 3.992.218 103 105

študentski servis 8.150 14.237 16.237 15.173 93 186

pogodbe o delu 65.911 45.318 72.153 70.040 97 106

analize vode, deratizacija 75.195 54.715 83.940 82.525 98 110

tiskanje položnic in poštnina 111.248 91.377 136.408 136.408 100 123

stroški taks in izvršb 29.787 12.647 19.181 16.268 85 55

čiščenje poslovnih prostorov 18.756 12.029 20.013 19.840 99 106

reklama, reprezentanca 9.553 3.558 25.615 24.143 94 253

stroški plačil. prometa in garancij 31.621 19.418 29.127 29.040 100 92

ostale storitve in medobratne storitve 2.008.716 737.366 1.171.081 1.539.165 131 77

Stroški dela 3.747.595 2.466.877 3.896.607 4.184.999 107 112

Stroški plač 3.322.966 2.200.055 3.480.936 3.735.629 107 112

Drugi stroški dela 397.049 266.822 395.671 449.370 114 113

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po SRS 10 27.580 20.000


S t r a n 73 | 83

IZKAZ USPEHA -plan 2017 LETO 2015 1-8/2016 OCENA 2016 PLAN 2017 INDEKS INDEKS

(1) (2) (3) (4) (4/3) (4/1)

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev

in opredmetenih osnovnih sredstev 372.561 234.873 358.769 358.769 100 96

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev

in opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 372.561 234.873 358.769 358.769 100 96

in opredmetenih osnovnih sredstev last JP Komunala

Zmanjšanje amortizacije po SRS 35.23

Prevrednotevalni poslovni odhodki obratnih sredstev 31.270 33.116 35.000 34.750 99 111

Drugi poslovni odhodki 384.463 239.762 385.519 381.481 99 99

Odhodki za varstvo okolja 291.797 194.584 291.876 288.724 99 99

Drugi stroški 92.666 45.178 93.643 92.757 99 100

DOBIČEK oz. IZGUBA IZ POSLOVANJA 486.765 78.686 211.828 259.741 123 53

Prihodki na podlagi deležev iz dobička drugih

Prihodki iz obresti in drugi prihodki od financiranja 71.081 28.203 42.189 45.078 107 63

Revalorizacijski izid

Odhodki za obresti in drugi odhodki financiranja 11.215 120 332

DOBIČEK oz. IZGUBA IZ REDNEGA DELOVANJA 546.631 106.770 253.685 304.819 120 56

Drugi prihodki 50.588 28.803 35.500 34.683 98 69

- drugi prihodki 50.588 28.803 35.500 34.683 98 69

Drugi odhodki 22.390 17.150 22.390 22.000 98 98

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 574.829 118.423 266.795 317.502 119 55

DAVEK OD DOBIČKA 93.069 14.211 32.015 38.100 119 41

ODLOŽENI DAVKI 1.494

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 483.253 104.212 234.780 279.402 119 58


S t r a n 74 | 83

Tabela 24: Predračunska bilanca stanja v EUR

PREDRAČUNSKA BILANCA STANJA DOSEŽENO OCENA PLAN

31.12.2015 2016 2017

SREDSTVA 8.156.127 8.228.769 7.822.199

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 2.795.229 2.861.229 2.932.129

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 22.512 14.633 7.113

1. Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 22.512 14.633 7.113

II. Opredmetena osnovna sredstva 2.746.295 2.820.174 2.898.594

1. Zemljišča in zgradbe 1.681.000 1.631.515 1.582.029

a) Zemljišča 427.687 427.687 427.687

b) Zgradbe 1.253.313 1.203.828 1.154.342

2. Druge naprave in oprema 1.065.295 1.188.659 1.316.565

3. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi

IV. Odložene terjatve za davek 26.422 26.422 26.422

1. Odložene terjatve za davek pri odpravninah in jubilejnih nagradah 26.422 26.422 26.422

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 5.359.426 5.361.023 4.883.552

I. Zaloge 307.724 350.000 300.000

1. Material 307.724 350.000 300.000

II. Kratkoročne finančne naložbe 1.180.940 1.180.940 1.180.940

1. Kratkoročne finančne naložbe do drugih 1.180.940 1.180.940 1.180.940

III. Kratkoročne poslovne terjatve 2.211.503 2.767.183 2.339.612

1. Kratkoročne terjatve do kupcev 1.921.360 2.427.998 2.000.427

2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 290.142 339.185 339.185

a) Predujmi 10 560 560

b) Druge kratkoročne terjatve 290.132 338.625 338.625

IV. Denarna sredstva 1.659.260 1.062.900 1.063.000

1. Denarna sredstva v blagajni 1.231 2.900 3.000

2. Dobroimetje pri bankah 4.317 20.000 20.000

3. Depoziti na odpoklic 1.653.711 1.040.000 1.040.000

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.472 6.517 6.517

1. Kratkoročno odloženi stroški 1.285 6.330 6.330

2. DDV iz prejetih predujmov 187 187 187


S t r a n 75 | 83

PREDRAČUNSKA BILANCA STANJA DOSEŽENO OCENA PLAN

31.12.2015 2016 2017

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 8.156.127 8.228.769 7.822.199

A. KAPITAL 4.642.106 4.417.795 4.475.779

I. Vpoklicani kapital 3.939.510 3.939.510 3.939.510

1. Osnovni kapital 3.939.510 3.939.510 3.939.510

II. Rezerve iz dobička 250.700 262.439 276.409

1. Zakonske rezerve 244.078 255.817 269.787

2. Druge rezerve 6.623 6.623 6.623

III. Revalorizacijske rezerve -32.629 -32.629 -32.629

1. Aktuarski dobiček prevrednotenja odpravnin 16.380 16.380 16.380

2. Aktuarska izguba prevrednotenja odpravnin -49.009 -49.009 -49.009

IV. Preneseni čisti poslovni izid 25.435 25.434 27.057

1. Preneseni dobiček preteklih let 108.230 81.173 55.738

2. Prenesena izguba preteklih let -82.795 -55.738 -28.681

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 459.091 223.041 265.432

1. Čisti poslovni izid poslovnega leta 483.651 223.041 265.432

2. Nerazporejena izguba -24.560

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 373.212 374.750 372.672

1. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 345.096 341.190 341.190

2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 28.116 33.560 31.482

C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 3.078.967 3.411.663 2.948.747

I. Kratkoročne poslovne obveznosti 3.078.967 3.411.663 2.948.747

1. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 1.611.721 1.938.284 1.638.284

2. Kratkoročne obveznosti za predujme 3.475 3.635 3.635

3. Kratkoročne obveznosti za plače 330.590 303.292 303.292

4. Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij 229.824 203.879 203.879

5. Druge kratkoročne obveznosti 903.356 962.574 799.657

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 61.842 24.560 25.000

1. Vnaprej vračunani stroški 4.560 4.560 5.000

2. Kratkoročno odloženi prihodki 57.282 20.000 20.000


S t r a n 76 | 83

14. URAVNOTEŽEN SISTEM KAZALNIKOV

FIZIČNI KAZALNIKI POSLOVANJA

OCENA PLAN

1. DEJAVNOST VODOOSKRBE 2015 2016 2017

1.1. količina prodane vode v m3

3.766.100 3.764.579 3.765.590

1.2. število novih vodovodnih priključkov 179 130 180

1.3. število obnovljenih vodovodnih priključkov 293 200 250

1.4. število menjav vodomerov 3.554 2.900 3.300

1.5. število okvar na vodovodnem omrežju 632 590 590

1.6. delež lastno zgrajenega/obnovljenega vodovoda v celotnem omrežju 0,46 0,16 0,31

1.7. povprečne vodne izgube v % 22,2 23,2 22,8

1.8. % neustreznih vzorcev na omrežju 1,6 2,0 2,0

OCENA PLAN

2. DEJAVNOST ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA 2015 2016 2017

2.1. količina odvedene odpadne vode v m3

1.993.706 1.993.683 2.014.254

2.2. količinaočiščene odpadne vode v m3

1.983.328 1.994.687 2.015.208

2.3. količina očiščene odpadne vode iz greznic in MKČN v m3

75.495 314.667 318.251

2.4. število čistilnih naprav 19 19 20

2.5. število očiščenih greznic in MKČN 229 1.100 1.200

2.6. število novih kanalizacijskih priključkov 330 300 300

2.7. število okvar na kanalizacijskih sistemih 12 12 12

2.8. % odvedene odpadne vode / prodano vodo 52,9 53,0 53,5

2.9. % očiščene odpadne vode / prodano vodo 52,7 61,3 62,0

OCENA PLAN

3. SPLOŠNA KOMUNALA 2015 2016 2017

3.1. količina zbranih odpadkov (v t) 19.396 19.500 19.500

3.2. količina obdelanih odpadkov (v t) 2.463 8.300 8.300

3.3. količina odloženih mešanih odpadkov (v t) 9.683 3.200 3.000

3.4. količina ločeno zbranih odpadkov (v t), od tega: 7.250 8.000 8.200

3.4.1. - biološki odpadki 1.468 1.500 1.500

3.4.2. -embalaža 2.127 2.500 3.095

3.4.3. -papir 913 950 1.000

3.4.4. -steklo 822 800 800

3.4.5. -nevarni odpadki 69 50 55

3.4.6. -ostalo 1.851 2.200 1.750


S t r a n 77 | 83

KAZALNIKI USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH

ocena PLAN

4. KAZALNIKI USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH 2015 2016 2017

4.1. Prihodki na zaposlenega Komunala 128.413 118.261 122.425

4.2.1. prihodki na zaposlenega - gradbena skupina 156.452 133.641 156.996

4.2. prihodki na zaposlenega - skupaj sektor vodooskrba 224.314 234.235 237.058

4.3.1. prihodki na zaposlenega - obrat. in vzdrž. kanal. sistemov 158.763 194.982 192.900

4.3.2. prihodki na zaposlenega - obrat. in vzdrž. čistilnih naprav 172.710 146.146 145.603

4.3. prihodki na zaposlenega - skupaj sektor kanal. in čistilne naprave 156.711 151.612 155.132

4.4.1. prihodki za zaposl. - odvoz kom. odpadkov 81.821 69.078 68.548

4.4.2. prihodki za zaposl. - pogrebna in pokopališka dej. 127.780 131.141 131.141

4.4.3. prihodki za zaposl. - parkirišča, parkirna hiša, odvoz vozil 86.827 58.038 58.038

4.4. prihodki za zaposl. - skupaj sektor splošna komunala 128.462 131.119 131.414

KAZALNIKI DEJAVNOSTI

ocena PLAN

5.1. DEJAVNOST VODOOSKRBE 2015 2016 2017

5.1.1. delež stroškov dela v odhodkih v % 10,32 14,39 14,43

5.1.2. delež najemnine infrastrukture v odhodkih v % 23,01 27,10 32,02

5.1.3. prihodki iz obveznih dej. / vsi poslovni prihodki v % 71,88 82,17 84,97

5.1.4. prihodki iz stranskih dej. / vsi poslovni prihodki v % 28,12 17,83 15,03

5.1.5. prih. gradbene skupine / prih. stranskih dej. Komunale v % 41,75 67,01 61,39

ocena PLAN

5.2. DEJAVNOST ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA 2015 2016 2017

5.2.1. stroški dela v odhodkih - obrat. in vzdrž. kanal. sistemov v % 16,34 17,40 18,71

5.2.2. stroški dela v odhodkih - obrat. in vzdrž. čistilnih naprav v % 12,70 12,65 12,92

5.2.3. najemnina infrastrukture v odhodkih - obrat. in vzdrž. kanal. sistemov v % 51,48 59,95 59,25

5.2.4. najemnina infrastrukture v odhodkih - obrat. in vzdrž. čistilnih naprav v % 28,88 33,31 35,91

5.2.5. prihodki iz obveznih dej. / vsi poslovni prihodki dej. v % 86,95 92,68 93,69

5.2.6. prihodki iz stranskih dej. / vsi poslovni prihodki dej. v % 13,05 7,32 6,31

5.2.7. prihodki iz stranskih dej. / prih. stranskih dej. Komunale v % 20,92 19,26 17,32

ocena PLAN

5.3. SPLOŠNA KOMUNALA 2015 2016 2017

5.3.1. stroški dela v odhodkih v % 16,91 17,61 18,76

5.3.2. najemnina infrastrukture v odhodkih v % 4,25 3,86 3,88

5.3.3. prihodki iz obveznih dej. / vsi poslovni prihodki dej. v % 76,32 92,64 93,06

5.3.4. prihodki iz stranskih dej. / vsi poslovni prihodki dej. v % 23,68 7,36 6,94

5.3.5. prihodki iz stranskih dej. / prih. stranskih dej. Komunale v % 15,99 21,60 20,40


S t r a n 78 | 83

15. PLANIRANO POSLOVANJE PO OBČINAH

15.1. OBČINA ŽUŽEMBERK

Na območju občine Žužemberk Komunala Novo mesto d. o. o. upravlja 82 km vodovodnega omrežja (brez vodovodnih priključkov), na katerem je izvedenih 1.417 priključkov. Poleg omrežja je v obratovanju še 8 vodohranov s skupno prostornino 1.154 m3, 1 vrtina in 4 črpališča. Dolžina kanalizacijskega omrežja znaša 27 km, na njem je izvedenih 331 priključkov. V občini obratuje čistilna naprava z velikostjo 3.000 populacijskih enot. Za zbiranje odpadkov je postavljenih 360 zabojnikov za mešane komunalne odpadke, 168 zabojnikov za embalažo, 80 zabojnikov za papir, 88 zabojnikov za steklo in 40 zabojnikov za biološke odpadke, kar pomeni, da je na celotnem območju občine postavljenih 736 zabojnikov za odpadke.

15.1.1. Planirani fizični obseg obveznih gospodarskih javnih služb

V spodnji tabeli je prikazan plan fizičnega obsega izvajanja dejavnosti obveznih javnih služb, ki ga planiramo realizirati v letu 2017 v primerjavi z dejansko realizacijo v letu 2015 ter oceno za leto 2016 za občino Žužemberk. Iz tabele je razvidno, da v letu 2017 na obveznih dejavnostih planiramo glede na predvideno oceno za leto 2016: - ohranjanje ravni količin prodane vode, - 2 % povečanje količin odvedene in očiščene odpadne vode, - 2 % znižanje količin zbranih in odvoženih ter obdelanih odpadkov in - 30 % znižanje količin odloženih odpadkov.

Tabela 25: Fizični obseg izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb

količina struktura količina struktura količina struktura INDEKS INDEKS

Dejavnost / količine 1 2 3 3/2 3/1

Oskrba s pitno vodo v m3

160.689 100 159.865 100 160.227 100 100 100

gospodinjstva, nepridobitna dejavnost 152.080 95 151.690 95 151.835 95 100 100


Odvajanje odpadnih voda v m3

42.155 100 42.954 100 43.938 100 102 104

gospodinjstva, nepridobitna dejavnost 37.268 88 38.098 89 39.082 89 103 105


Čiščenje odpadnih voda v m3

42.155 100 42.954 100 43.938 100 102 104

gospodinjstv, nepridobitna dejavnost 37.268 88 38.098 89 39.082 89 103 105


Zbiranje in odvoz odpadkov v kg 1.224.409 100 1.088.838 100 1.071.600 100 98 88



Obdelava odpadkov v kg 948.009 100 835.408 100 820.200 100 98 87

vsi uporabniki - mešani komunalni odp. 940.176 99 795.043 95 777.000 95 98 83

biološki odpadki 7.833 1 40.365 5 43.200 5 107

Odlaganje odpadkov v kg 752.092 290.244 203.040 70 27

LETO 2015 OCENA 2016 PLAN 2017


S t r a n 79 | 83

Izhodiščne planske cene

Izhodiščne cene, ki smo jih upoštevali pri izračunu prihodkov po posameznih dejavnostih, so bile

veljavne zaračunane cene iz meseca oktobra 2015 po cenikih Komunale Novo mesto d. o. o. za vse

uporabnike, ki so bile potrjene na občinskem svetu občine.

15.1.2. Planirani poslovni rezultat

Komunala Novo mesto d. o. o. v skladu z Odloki o izvajanju gospodarskih javnih služb v občini Žužemberk izvaja naslednje dejavnosti:

a.) v okviru obveznih gospodarskih javnih služb:

oskrbo s pitno vodo s števnino, odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki (odvoz ter obdelava in odlaganje odpadkov),

b.) v okviru drugih dejavnosti pa:

izdelovanje in vzdrževanje vodovodnih priključkov, gradbena dela na vodooskrbi, tržne dejavnosti na področju kanalizacije in čiščenja odpadnih voda (praznjenje greznic,

čiščenje kanalizacij,…). V nadaljevanju so prikazani planirani prihodki, planirani odhodki ter planirani rezultati za leto 2017 po dejavnostih v občini Žužemberk.

Obvezne gospodarske javne službe

Plan prihodkov obveznih komunalnih storitev za leto 2017 smo izdelali na podlagi predvidenega fizičnega obsega obveznih storitev in izhodiščnih cen. Pri pripravi plana odhodkov za leto 2017 smo upoštevali dejansko nastale stroške v osemmesečnem obdobju leta 2017, oceno do konca leta ter predvidene spremembe v obsegu dejavnosti v letu 2017. V letu 2017 planiramo na obveznih gospodarskih javnih službah skupaj ustvariti 842.205 EUR prihodkov in sicer: - prihodke iz poslovanja v višini 621.631 EUR, - prihodke iz naslova vodnega povračila in okoljske dajatve v višini 21.658 EUR, - subvencije iz proračuna v višini 197.5478 EUR in - prihodke iz financiranja v višini 1.370 EUR. Za leto 2017 planiramo na obveznih gospodarskih javnih službah skupaj ustvariti 872.480 EUR odhodkov. Za leto 2017 je tako na obveznih gospodarskih javnih službah planiran negativni poslovni rezultat v višini 30.273 EUR.


S t r a n 80 | 83

Tabela 26: Načrtovani izkaz poslovnega izida obveznih gospodarskih javnih služb v letu 2017

Brez upoštevanja planirane subvencije iz proračuna v višini 197.547 EUR, bi na dejavnostih obveznih gospodarskih javnih služb predvidoma dosegli negativni rezultat v višini 227.820 EUR. Višino subvencije smo planirali na način, da bomo v letu 2017 v občini Žužemberk dosegli ničelni poslovni rezultat. V primeru oblikovanja ničelnega poslovnega rezultata na nivoju posameznih dejavnosti (v tem primeru bi občina subvencionirala celotno razliko med stroškovno in prodajno ceno za vsako obvezno storitev posebej) bi znašla planirana subvencija iz proračuna 227.820 EUR. Skupna najemnina za uporabo infrastrukturnih objektov in naprav na obveznih gospodarskih javnih službah je predvidena v višini 199.571 EUR in je glede na leto 2015 višja za 9.446 EUR. V Komunali Novo mesto d. o. o. planiramo tudi, da bo vsaka občina od najemnine (7%) del sredstev namenila kot posebno proračunsko postavko za nepredvidena intervencijska dela na dejavnosti oskrbe s pitno vodo ter na dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Občina bo za ta namen planirala sredstva iz proračuna v višini 13.187 EUR.

Druge dejavnosti

Plan prihodkov drugih dejavnosti smo izdelali na podlagi dejansko opravljenih storitev v osemmesečnem obdobju leta 2016, ocene do konca leta 2016 ter z upoštevanjem predvidenih del po posameznih občinah, ki naj bi se izvajale v letu 2017. Pri pripravi plana odhodkov za leto 2017 smo upoštevali dejansko nastale stroške v osemmesečnem obdobju leta 2016, oceno do konca leta ter predvidene spremembe v obsegu dejavnosti v letu 2017. V letu 2017 planiramo na drugih dejavnostih skupaj ustvariti 111.122 EUR prihodkov in 80.850 EUR odhodkov. Za leto 2017 je tako na drugih dejavnostih planiran pozitivni poslovni rezultat v višini 30.273 EUR.

v EUR

OBČINA ŽUŽEMBERK Odvajanje Čiščenje Obdelava in Zbiranje in odvoz SKUPAJ

OBVEZNE GOSP.JAVNE SLUŽBE Vodooskrba odpadnih voda odpadnih voda odlaganje odpadkov odpadkov OBVEZNE DEJ.

Poslovni prihodki 316.712 39.444 35.959 114.251 115.265 621.631


Okoljska dajatev odpadki 1.676 1.676

Subvencije 68.105 65.976 52.283 11.183 197.547

Finančni prihodki 500 150 120 250 350 1.370

Drugi prihodki

SKUPAJ PRIHODKI 405.298 105.570 88.362 116.177 126.798 842.205

Stroški materiala 117.460 3.755 10.477 4.223 135.915

Stroški storitev 152.959 67.922 84.424 111.076 95.364 511.744

Najemnina za uporabo infrastrukture 70.129 65.976 52.283 11.183 199.571

Komunalne storitve - okoljska dajatev 1.676 1.676

Amortizacija opreme JP 3.580 660 520 3.600 8.359

Stroški dela 68.407 8.160 18.399 26.708 121.674

Drugi stroški 20.996 83 197 1.235 22.511

-vodno povračilo 19.982 19.982

Prevrednotevalni posl.odhodki 600 300 15 1.000 1.915

Finančni odhodki

Drugi odhodki

Splošni stroški izdelave 9.591 1.000 2.897 1.543 3.302 18.333

Stroški enot skupnega pomena 21.249 2.235 6.474 3.724 18.345 52.028

SKUPAJ ODHODKI 394.842 84.115 123.403 116.343 153.777 872.480

POSLOVNI IZID 10.457 21.455 -35.041 -166 -26.979 -30.273


S t r a n 81 | 83

Ker smo rezultat občine ugotavljali za občino kot celoto, na drugih dejavnostih nismo planirali subvencij iz proračuna, ker le-te poslujejo z dobičkom in delno pokrivajo negativni rezultat, ki je predviden na obveznih dejavnostih. Tabela 27: Načrtovani izkaz poslovnega izida drugih dejavnosti v letu 2017

Skupaj planirano poslovanje v občini Žužemberk

V občini Žužemberk planiramo v letu 2017 ob upoštevanju subvencije iz proračuna (zaradi razkoraka med prodajnimi in stroškovnimi cenami na dejavnostih obveznih gospodarskih javnih služb) v višini 204.068197.647 EUR realizirati ničelni poslovni izid. Tabela 28: Rezultat, najemnina, subvencije in dodatna sredstva iz proračuna

Iz zgornje preglednice je razvidno, da bo občina Žužemberk v letu 2017 imela na razpolago 2.024 EUR iz naslova najemnine infrastrukture, zagotoviti pa bo morala sredstva za nepredvidene intervencije v skupni višini 13.187 EUR.

v EUR

OBČINA ŽUŽEMBERK Gradbena Odvajanje Čiščenje SKUPAJ

DRUGE DEJAVNOSTI dela odpadnih voda odpadnih voda DRUGE DEJ.

Poslovni prihodki 98.973 11.000 1.000 110.972

Vodna povračila

Okoljska dajatev odpadki

Subvencije

Finančni prihodki 150 150

Drugi prihodki

SKUPAJ PRIHODKI 99.123 11.000 1.000 111.122

Stroški materiala 34.824 83 41 34.948

Stroški storitev 14.123 103 62 14.288

Amortizacija opreme JP 297 95 13 406

Stroški dela 15.010 1.186 460 16.656

Drugi stroški 69 12 5 86

Prevrednotevalni posl.odhodki

Finančni odhodki

Drugi odhodki 1.781 41 16 1.838

Splošni stroški izdelave 2.486 49 19 2.553

Stroški enot skupnega pomena 9.763 225 88 10.075

SKUPAJ ODHODKI 78.353 1.794 704 80.850

POSLOVNI IZID 20.771 9.206 296 30.273

Planirana Planirana Predvidena Sredstva za

OBVEZNE GOSP. JAVNE SLUŽBE Planiran Najemnina subvencija po subvencija po pokritju sredstva za nepr. obnovo in vzdr.

rezultat 2017 infr. dejavnostih med dejavnostmi intervencije infrastrukture

Občina Žužemberk do višine najemnine

VODOOSKRBA S ŠTEVNINO -57.648 70.129 -57.648 68.105 4.909 2.024

KANALIZACIJA IN ČN -131.844 118.259 -131.844 118.259 8.278

RAVNANJE Z ODPADKI -38.328 11.183 -38.328 11.183

DRUGE DEJAVNOSTI 30.273

SKUPAJ -197.547 199.572 -227.820 197.547 13.187 2.024


S t r a n 82 | 83

Tabela 29: Načrtovani izkaz poslovnega izida opravljanja komunalnih dejavnosti (obveznih in drugih dejavnosti) za leto 2017

v EUR

OBČINA ŽUŽEMBERK OBVEZNE DRUGE

DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI SKUPAJ

Poslovni prihodki 621.631 110.972 732.603


Okoljska dajatev odpadki 1.676 1.676

Subvencije 197.547 197.547

Finančni prihodki 1.370 150 1.520

Drugi prihodki

SKUPAJ PRIHODKI 842.205 111.122 953.328

Stroški materiala 135.915 34.948 170.863

Stroški storitev 511.744 14.288 526.032

Najemnina za uporabo infrastrukture 199.571 199.571

Komunalne storitve - okoljska dajatev 1.676 1.676

Amortizacija opreme JP 8.359 406 8.765

Stroški dela 121.674 16.656 138.330

Drugi stroški 22.511 86 22.597

-vodno povračilo 19.982 19.982

Prevrednotevalni posl.odhodki 1.915 1.915

Finančni odhodki

Drugi odhodki 1.838 1.838

Splošni stroški izdelave 18.333 2.553 20.886

Stroški enot skupnega pomena 52.028 10.075 62.103

SKUPAJ ODHODKI 872.480 80.850 953.330

POSLOVNI IZID -30.273 30.273 0


S t r a n 83 | 83

15.1.3. Predlog potrebnih investicijskih vlaganj v infrastrukturo

V tabelah je prikaz z ocenjenimi vrednostmi potrebnih vzdrževalnih del na infrastrukturi, ki se bodo

izvajala na osnovi razpoložljivih sredstev iz proračuna občine na osnovi sklenjenih pogodb.

Tabela 30: Pregled potrebnih investicijskih vlaganj na področju vodovoda

Tabela 31: Pregled potrebnih investicijskih vlaganj na področju kanalizacije in ČN

Tabela 32: Pregled potrebnih investicijskih vlaganj na področju splošne komunale

VODOVODZNESEK V EUR

brez DDV

INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE VODOVODNIH ODSEKOV 103.000,00

Vodovod Dvor (odcep do plavža), 150 m, uvlek 6.000,00

Vodovod Jurčičeva, 62-70, NL, DN 100, 145 m 18.000,00

Vodovod Breg, NL, DN 100, 135 m, PE, dn 5/4, 54 m (samo MD) 27.000,00

Vodovod Dolga vas, 23-38, NL, DN 100, 285 m (s kanalaom, samo MD) 24.000,00

Vodovod Dolga vas, novi vod, NL, DN 100, 330 m (s kanalom, samo MD) 28.000,00

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA 12.500,00

Vodovod Stavča vas, NL, DN 100, 1.100 m (s kanalom), PGD, PZI 12.500,00

NEPEREDVIDENE INTERVENCIJE 10.000,00

SKUPAJ 125.500,00

KANALIZACIJAZNESEK V EUR

brez DDV

INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE KANALIZACIJSKIH OBJEKTOV

ČR Loka - prestavitev EO, ureditev vodotesnega pokrova 6.000,00

INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE KANALIZACIJSKIH ODSEKOV 165.000,00

Kanal Dolga vas, 23-38, DN 250, 285 m (z vodovodom) 55.000,00

Kanal Dolga vas, novi vod, DN 250, 330 m (z vodovodom) 60.000,00

Kanal Cviblje od 5 do 20, DN 200, 250 m (+TR) 50.000,00

SKUPAJ 165.000,00

SPLOŠNA KOMUNALAZNESEK V EUR

brez DDV

Nabava zabojnikov 8.000,00

SKUPAJ 8.000,00

Documents

POSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. za · PDF filePOSLOVNI PLAN KOMUNALE NOVO MESTO d. o. o. – občina Žužemberk GREGOR KLEMENČIČ, Direktor NOVO MESTO, oktober 2016 2017