POSODOBITEV RAČUNALNIŠKEGA OMREŽJA V PODJETJU … · sistemov. To pomeni, da raunalniki različ čnih proizvajalcev niso mogli komunicirati med seboj. Takšni sistemi so bili izredno

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Smer: Informatika v organizaciji in managementu

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

POSODOBITEV RAČUNALNIŠKEGA OMREŽJA V PODJETJU JAVOR PIVKA d.d.

Mentor: Prof. dr. Miro Gradišar Kandidat: Dušan Grželj

Kranj, april 2006

Izjava Študent Dušan Grželj izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom prof. dr. Mira Gradišarja. Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani fakultete. Dne ........................... Podpis ............................................

ZAHVALA Zahvaljujem se prof. dr. Miru Gradišarju za mentorstvo in pomoč pri diplomskem delu, prav tako podjetju Javor Pivka d.d., ki mi je omogočilo šolanje. Posebej bi se zahvalil svoji družini, ki me je nesebično podpirala v letih šolanja.

Povzetek Diplomska naloga predstavlja predlog posodobitve računalniškega omrežja v podjetju Javor Pivka d.d. Naloga obravnava računalniško omrežje, ki predstavlja osnovo v delovanju informacijskega sistema ter podpira delovanje vseh procesov v podjetju. Namen diplomske naloge je analizirati in predstaviti trenutno stanje računalniškega omrežja v podjetju in na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Ključne besede računalniško omrežje, posodobitev, informacijski sistem

Abstract The thesis presents a proposal of modernization of the computer network in the company Javor Pivka p.l.c. In my thesis I deal with computer network, which is the basis for functioning of the information system and connects all the processes in the company. The purpose of the thesis is to analyze the actual state of the computer network in the company and to propose the possible improvements. Keywords computer network, modernization, information system

Kazalo vsebine

1. UVOD.............................................................................................................1

2. PREDSTAVITEV PODROČJA..................................................................2 2.1. RAČUNALNIŠKE KOMUNIKACIJE ............................................................................................. 2 2.2. VLOGA KOMUNIKACIJ V ORGANIZACIJI ................................................................................... 2 2.3. ZGODOVINA KOMUNIKACIJ ..................................................................................................... 2 2.4. STANDARDIZACIJA.................................................................................................................. 3 2.5. OSI REFERENČNI MODEL ........................................................................................................ 5 2.6. PRIMERJAVA MODELOV OSI IN TCP/IP .................................................................................. 6 2.7. ETHERNET .............................................................................................................................. 7 2.8. TOPOLOGIJE LOKALNIH RAČUNALNIŠKIH MREŽ ...................................................................... 9

2.8.1. Topologija vodila (bus).................................................................................................... 9 2.8.2. Topologija zvezda (star)................................................................................................. 10 2.8.3. Topologija obroč (ring) ................................................................................................. 11 2.8.4. Token-Ring..................................................................................................................... 12 2.8.5. Topologija drevo (tree) .................................................................................................. 12 2.8.6. Polna topologija............................................................................................................. 13

2.9. PRENOSNI MEDIJI .................................................................................................................. 14 2.9.1. Koaksialni kabel............................................................................................................. 14 2.9.2. Parica ali žični par ........................................................................................................ 15 2.9.3. Optični kabli .................................................................................................................. 16

2.10. OMREŽNE NAPRAVE.............................................................................................................. 19 2.10.1. Mrežna kartica ............................................................................................................... 19 2.10.2. Koncentrator (HUB) ...................................................................................................... 19 2.10.3. Usmerjevalnik (router)................................................................................................... 20 2.10.4. Stikalo (switch)............................................................................................................... 21

3. PREDSTAVITEV PODJETJA .................................................................22 3.1. ZGODOVINA PODJETJA .......................................................................................................... 22 3.2. DEJAVNOST IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PODJETJA ...................................................... 22 3.3. RAZVOJ INFORMATIKE V PODJETJU ....................................................................................... 24

3.3.1. Informacijski sistem ....................................................................................................... 25 3.3.2. Strežniki ......................................................................................................................... 25 3.3.3. Omrežje.......................................................................................................................... 27 3.3.4. Aktivne komunikacijske komponente.............................................................................. 27 3.3.5. Prenova.......................................................................................................................... 27 3.3.6. Strežniki in uporabniki ................................................................................................... 32

4. PREDLOG POSODOBITVE ....................................................................33 4.1. KRITIČNE TOČKE................................................................................................................... 33 4.2. CILJI POSODOBITVE .............................................................................................................. 33 4.3. AKTIVNA OPREMA ................................................................................................................ 34 4.4. OCENA STROŠKOV POSODOBITVE ......................................................................................... 38

5. ZAKLJUČEK..............................................................................................39

6. LITERATURA IN VIRI ............................................................................40

Kazalo slik Slika 1: ISO OSI Referenčni model............................................................................. 5 Slika 2: Primerjava med OSI in TCP/IP ...................................................................... 7 Slika 3: Topologija vodila (bus) .................................................................................. 9 Slika 4: Topologija zvezda (star) ............................................................................... 10 Slika 5: Topologija obroč (ring). ............................................................................... 11 Slika 6: Topologija drevo (tree)................................................................................. 12 Slika 7: Polna topologija............................................................................................ 13 Slika 8: Koaksialni kabel ........................................................................................... 15 Slika 9: UTP (Unshielded Twisted Pair)-kabel ......................................................... 16 Slika 10: Prerez optičnega vlakna.............................................................................. 18 Slika 11: Tipi optičnega vlakna ................................................................................. 18 Slika 12: Mrežna kartica ............................................................................................ 19 Slika 13: Koncentrator (HUB)................................................................................... 20 Slika 14: Usmerjevalnik(router) ................................................................................ 20 Slika 15: Stikalo (switch)........................................................................................... 21 Slika 16: Organizacijska struktura podjetja ............................................................... 24 Slika 17: RISC RS 6000 model J50........................................................................... 26 Slika 18: Modem Zyxel Elite 2864............................................................................ 28 Slika 19: Usmerjevalnik ISDN Zyxel prestige 480 ................................................... 29 Slika 20: Usmerjevalnik Cisco 1700 ......................................................................... 30 Slika 21: RISC p serije 660........................................................................................ 31 Slika 22: Modularna stikala Cisco Catalyst 4500...................................................... 35 Slika 22: Stikala Cisco Catalyst 3750........................................................................ 35 Slika 23: Stikala Cisco Catalyst 2950........................................................................ 36 Slika 24: Stikalo Cisco Catalyst 2940........................................................................ 36 Tabela 1: Ocena stroškov........................................................................................... 38

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ────────────────────────────────────────────────

1. Uvod Dandanes je postala informacijska tehnologija integriran del našega vsakdanjika. Življenja brez nje si ni več mogoče predstavljati. Z razvojem in prodorom informacijske tehnologije na različna področja človeške ustvarjalnosti sta se v marsičem spremenila način in kvaliteta življenja. V dobi informatizacije je dobila kategorija časa nove razsežnosti in pomene. Kot vsak razvoj je tudi proces informatizacije vnesel prednosti in slabosti. Nesporno je v marsičem olajšal način življenja, delovne pogoje. Povezal je ljudi po vsem svetu, vzpostavil je neslutene možnosti dostopanja do neskončnega števila informacij in različnih znanj, obenem pa vnesel v medčloveške odnose hladen, distanciran in virtualen način komuniciranja. Pospešil je tek časa, leta se merijo v mesecih in tednih, dnevi v minutah. Človek se sooča z občutkom, da življenje poteka le še na filmskem platnu, saj skoraj ni več časa, da bi ga okusil in živel. V nalogi bom obravnaval računalniško omrežje, ki predstavlja osnovo v delovanju informacijskega sistema ter podpira delovanje vseh procesov v podjetju. Računalniško podprti informacijski sistemi v organizacijah avtomatizirajo večino privajenih operacij s podatki v posameznih poslovnih funkcijah, s čimer dosežemo hitrejše, cenejše, natančnejše in sistematičnejše opravljeno delo. Avtomatizacija obdelave podatkov omogoča ne le strojno izvajanje posamezne operacije, ampak avtomatsko izvajanje zaporedij ali nizov operacij. Tako lahko popolnoma avtomatiziramo posamezne faze obdelave podatkov ali kar celoten proces. Da pa bi vsi ti procesi nemoteno potekali, potrebujemo zanesljivo, hitro in varno računalniško omrežje. Ker pa je le to v našem podjetju že zastarelo, me je to spodbudilo, da za diplomsko nalogo izdelam predlog njegove posodobitve.

──────────────────────────────────────────────────────────────── Dušan Grželj: Posodobitev računalniškega omrežja v podjetju Javor Pivka d.d. stran 1 od 48


2. Predstavitev področja

2.1. Računalniške komunikacije Računalniške komunikacije danes uporabnikom omogočajo, da skoraj vsa opravila, dela in naloge opravijo preko osebnega računalnika. Velike zasluge za to pa ima internet, saj preko njega lahko zbiramo in dopolnjujemo informacije, kupujemo in prodajamo blago, plačujemo račune, izvajamo promocijske dejavnosti ... Prav tako bo v naslednjem obdobju poslovanje po internetu zelo pomemben konkurenčni dejavnik za večino podjetij, saj zagotavlja bistveno večji trg ter stalno prisotnost. Internetno poslovanje omogoča tudi izredno povečanje učinkovitosti – tako znotraj podjetja kot med poslovnimi partnerji. Pogoj za uspešno internetno poslovanje je vsekakor vzpostavitev ustrezne mrežne in varnostne infrastrukture. Poudarek ni več na omrežjih za prenos podatkov. Sodobna omrežja morajo zagotoviti celovito in učinkovito infrastrukturo za nove multimedijske aplikacije, ki jih zahteva sodobno poslovanje. Hitro širjenje poslovanja na različne lokacije zahteva učinkovite in ekonomične rešitve. Najpogosteje je odgovor izvedba varnih povezav prek interneta oziroma uporaba tehnologije navideznih zasebnih omrežij (VPN) ter sistemov za identifikacijo in avtorizacijo oddaljenih uporabnikov.

2.2. Vloga komunikacij v organizaciji Organizacije so v večini primerov sestavljene iz enot, ki se nahajajo na več lokacijah. Komunikacija med njimi je v preteklosti potekala s pomočjo pisem ali telefonskih pogovorov. Danes pa se te oddaljene enote lahko elektronsko povezujejo s pomočjo komunikacijske tehnologije. To pomeni, da imajo zaposleni možnost dostopa do podatkov ne glede na to, v kateri organizacijski enoti so. Poleg tega pa se organizacije elektronsko povezujejo tudi z drugimi organizacijami.

2.3. Zgodovina komunikacij V 60-tih letih so organizacije, ki so želele imeti svoje poslovanje podprto z računalnikom, imele največkrat le en večji računalnik v matični enoti ali pa več



manjših v posameznih enotah. Organizacije, ki so imele en računalnik, so imele osrednji računalniški sistem, tiste z več računalniki pa porazdeljen računalniški sistem. V zgodnjih 70-tih letih so organizacije svoje oddaljene enote že lahko povezale na centralni računalnik s terminali. V tem primeru že lahko govorimo o računalniški mreži, čeprav jo v resnici sestavlja le en računalnik, in sicer o osrednji računalniški mreži. Šele ko so se pojavili miniračunalniki, v poznih 70-tih letih, je organizacija lahko povezala te računalnike med seboj ali na centralni računalnik. Take povezave so bile najlažje ali sploh možne le med računalniki istega proizvajalca. Tako povezani računalniki so sestavljali porazdeljeno računalniško mrežo. V naslednjem obdobju se je pojavila potreba po povezovanju računalnikov različnih organizacij z drugačnimi informacijskimi sistemi in računalniki različnih proizvajalcev. Da pa bi se računalniki »razumeli« med seboj, je bilo potrebno postaviti enotna pravila, ki bodo določila »jezik«, v katerem bodo računalniki komunicirali med seboj. Ta pravila se imenujejo protokoli. Ena izmed najpomembnejših funkcij protokolov je določitev formata podatkov. V večini podatkovnih komunikacij srečujemo rešitev, ko je sporočilo razdeljeno na manjše kose, imenovane paketi. Vsak paket ima glavo, telo in včasih tudi rep. Glava paketa je sestavljena iz podatkov o vrsti paketa, naslovu prejemnika, naslovu pošiljatelja in še nekaj podatkov o sporočilu. Telo sestavlja samo sporočilo, rep pa lahko vsebuje bite za preverjanje pravilnosti prenosa.

2.4. Standardizacija Na samem začetku razvoja računalnikov so bili ti zaradi visoke cene dosegljivi le izredno ozkemu krogu ljudi. Dodatna značilnost tega obdobja je bila tudi zaprtost sistemov. To pomeni, da računalniki različnih proizvajalcev niso mogli komunicirati med seboj. Takšni sistemi so bili izredno togi, poleg tega pa so proizvajalci izkoriščali monopolni položaj. Uporabniki pa so želeli komunikacijski sistem, ki bi bil neodvisen od določenih proizvajalcev komunikacijske opreme oz. odprt komunikacijski sistem. Na področju računalniških sistemov in komunikacijske opreme se je pojavila potreba po standardizaciji. Standard pomeni enega ali več formalno sprejetih dogovorov, ki ga razumejo vsi uporabniki.



Razvoj standardov je potekal v dveh smereh: • standardi, ki jih razvijejo določeni proizvajalci, so standardi proizvajalcev ali

de facto standardi.

Posamezen proizvajalec računalniške opreme razvije določen produkt. Če ta ustreza veliki večini uporabnikov, ga "potrdijo" in tako postavijo pravila za podobne produkte. Najbolj znani de facto standardi so: SNA: System Network Architecture (IBM) DNA: Distributed Network Architecture (DEC) XNS: Xerox Network System (Xerox) DSN: Distributed System Network (Hewlwtt-Packard) DSA: Distributed System Architecture (Bull) Značilnost de facto standardov je hitro uveljavljanje zaradi praktične in široke uporabnosti. • V nasprotju z de facto standardi nastajajo standardi de iure zelo počasi.

Standarde s pripadajočimi protokoli pripravijo in priporočajo posebne organizacije za standardizacijo, ki so zadolžene za standardizacijo protokolov. Najbolj znane mednarodne organizacije so: ISO (International Standard Organization) ANSI (American National Standards Institute) EIA (Electronic Industries Association) IEEE (Institut of Electrical and Electronic Engineers) ITU-T (International Telecommunication Union Telecommunication Standardization Sector) IAB (Internet Activities Board) Mednarodni standardi so posebej pomembni v primeru, ko: • je omrežje zgrajeno iz komponent različnih proizvajalcev • se omrežje povezuje navzven.



Eno izmed največjih del mednarodnih organizacij za standardizacijo (de iure standardi) je razvitje sedemplastnega ISO OSI referenčnega modela. (Vidmar, 1997)

2.5. OSI referenčni model Najpomembnejši standard računalniških protokolov OSI referenčni model (Open Systems Interconnection Reference Model) je razvila ISO (International Standard Organization) leta 1984 in velja za osnovni arhitekturni model za komunikacijo med računalniki. OSI referenčni model določa, kako se informacija iz aplikacije na enem računalniku preko omrežja prenese v aplikacijo na drugem računalniku. Sestavljen je iz sedmih plasti. Na vsaki plasti so definirane posamezne mrežne funkcije. Vsaka plast predstavlja zaključeno celoto, kar pomeni, da se opravila na posamezni plasti izvršujejo neodvisno od drugih plasti. Model OSI lahko delimo tudi na 'zgornjo' in 'spodnjo' plast. Zgornjo plast predstavljajo zgornje tri plasti in se imenuje aplikacijska plast, medtem ko tvorijo spodnje štiri plasti spodnjo plast, ki se imenuje tudi transportna plast.

Slika 1: ISO OSI Referenčni model

1. Fizična plast skrbi za fizični prenos bitov po komunikacijskem kanalu oziroma predstavlja standard priključevanja naprav na prenosni medij. (Gradišar, Resinovič, 2000)



2. Povezavna plast zagotavlja zanesljiv prenos in sprejem paketov oziroma okvirjev. Osnovna naloga je odkrivanje napak, ki nastanejo med prenosom po fizičnem prenosnem mediju. Pri okvirjih z napakami se prenos ponovi. (Gradišar, Resinovič, 2000)

3. Omrežna plast na oddajni strani razdeli sporočilo na pakete in je odgovorna za naslavljanje in usmerjanje paketov k pravilnemu cilju skozi topologijo mreže. (Gradišar, Resinovič, 2000)

4. Transportna plast skrbi za zanesljiv transport sporočila kot celote, vzpostavi povezavo med končnima računalnikoma, nadzoruje tok podatkov in ob koncu prekine povezavo. (Gradišar, Resinovič, 2000)

5. Plast seje je odgovorna za storitve, ki podpirajo logično povezovanje oddaljenih procesov. Seja je dialog med dvema sodelujočima aplikacijama ali procesoma na obeh straneh komunikacijske zveze. Priključitev na oddaljeni računalnik in pošiljanje podatkov za tiskanje na njegovem tiskalniku bi, na primer, potrebovalo storitve plasti seje. (Gradišar, Resinovič, 2000)

6. Predstavitvena plast skrbi za pretvorbo podatkov v obliko, ki jo lahko razume računalniško okolje na sprejemni strani in s tem podatke ustrezno predstavi. Predstavitvena plast vsebuje storitve, kot so stiskanje in raztezanje podatkov, pretvorba posameznih kontrolnih znakov, ki so posledica različnih tipkovnic, šifriranje in dešifriranje podatkov in podobno. (Gradišar, Resinovič, 2000)

7. Aplikacijska plast vsebuje številne standardne aplikacije, brez katerih si težko predstavljamo komunikacijo med računalniki, kot je, na primer, elektronska pošta. (Gradišar, Resinovič, 2000)

2.6. Primerjava modelov OSI in TCP/IP OSI model je sedemplasten, medtem ko je TCP/IP modelštiri plasten. TCP/IP spada med t. i. de facto standarde. Storitve (npr. FTP, Telnet, SNMP, SMTP in druge) so se hitro razširile med uporabniki, medtem ko OSI model takšnih storitev skoraj nima. Primer OSI storitve je elektronska pošta X.400, ki se v primerjavi s podobno storitvijo (SMTP) modela TCP/IP skoraj ne uporablja. Pomembno je poudariti, da je TCP/IP model sestavljen iz dveh standardov: TCP (Transmission Control Protocol) in IP (Internet Protocol). Po IP standardu, ki se uporablja v največjem svetovnem omrežju, je dobilo omrežje tudi svoje ime − Internet omrežje. Kljub temu da je OSI model bolj sistematičen in konceptualno zasnovan kot TCP/IP, zaradi svoje počasnosti pri razvijanju in sprejemanju standardov izgublja svojo veljavo in uporabnost.



OSI TCP/IP

APLIKACIJSKA PLAST APLIKACIJSKA PLAST

PREDSTAVITVENA PLAST

PLAST SEJE

TRANSPORTNA PLAST TCP, UDP

OMREŽNA PLAST IP

POVEZAVNA PLAST

FIZIČNA PLAST

računalniško omrežje

Slika 2: Primerjava med OSI in TCP/IP

2.7. Ethernet Skupek standardov (IEEE 802.3), ki mu pravimo ethernet, določa, kako se podatki fizično prenašajo po žici. K velikemu razmahu etherneta so po eni strani pripomogli proizvajalci, ki so se precej dobro držali standarda, po drugi strani pa preprostost postavitve in ugodna cena glede na druge oblike računalniških omrežij. Thick ethernet ali 10Base5 je prva izvedba standarda, pri kateri so se podatki prenašali po debelem 50-ohmskem koaksialnem kablu. Po koaksialnih kablih lahko podatke vedno pošilja le ena postaja, druge pa ta čas poslušajo (t. i. half duplex), kar omrežju precej zmanjša kapaciteto.(Held, 2003) Thick ethernet je nato nasledil nov standard, thin ethernet ali 10Base2. Podatki tukaj še vedno potujejo po 50-ohmskem koaksialnem kablu.



Nato je prišel 10BaseT in koaksialne kable zamenjal z UTP-kabli, ki imajo znotraj sebe štiri prepletene parice. Uporabljamo lahko tudi FTP- oz. STP-kable, saj imajo okoli paric tudi zaščitno folijo za zmanjševanje vplivov elektromagnetnih sevanj iz okolice (to pomeni, da koaksialnega ali UTP-kablov ne polagamo vzporedno z električno napeljavo). Po štirih paricah lahko računalniki hkrati prejemajo in pošiljajo podatke, zato povezave po UTP-kablih lahko funkcionirajo v t. i. full duplex načinu. Za povezave na daljše razdalje so že takrat razvili 10BaseFX, to je ethernet prek optičnih povezav. Ko je postal prenos 10 megabitov na sekundo prepočasen, smo dobili 100BaseTX. Po običajnih UTP-kablih lahko prenašamo podatke s 100 megabiti na sekundo. Topologija in vse druge lastnosti so zelo podobne 10BaseT, le da je zanesljivost omrežja precej bolj odvisna od kvalitete kablov. Tudi za 100-megabitno povezovanje na daljše razdalje se uporablja 100BaseFX, ki uporablja optične vodnike za prenos podatkov. Danes lahko po UTP prenašamo podatke s hitrostjo enega gigabita na sekundo. Priporočljiva pa je uporaba kablov vsaj kategorije 5e ali več. Gigabitni ethernet je danes že običajni način povezovanja hrbteničnih omrežij, vendar se zaradi razdalj in zanesljivosti namesto UTP-kablov (ti so lahko dolgi največ 100 metrov) pogosteje uporablja optične povezave. Z uporabo desetnivojske pulznoamplitudne modulacije (PAM) in drugih prijemov bo možno uporabljati 10GBaseT po novem bakrenem ožičenju na razdaljah do 100 m in po obstoječem ožičenju (kategorije 6 in 7) do 50 m. Standard naj bi bil dokončan leta 2006. Ethernet omrežja uporabljajo CSMA/CD (Carrier Sense Multiple Access with Collision Detection), da fizično nadzorujejo promet na liniji pri udeleženih napravah. Če tisti trenutek ni nobenih prenosov, lahko naprava začne pošiljati podatke. V primeru, da dve napravi pošljeta paket sočasno, pride do trka, ki ga zaznajo vse udeležene naprave. Po naključnem časovnem intervalu (random), poizkuša naprava poslati podatke še enkrat. Če pride še enkrat do napake se, časovni interval počasi povečuje.



2.8. Topologije lokalnih računalniških mrež Različne topologije lokalnih računalniških mrež so nastale z raziskavami, katerih cilj je bil zagotoviti zanesljivost, hitrost prenosa podatkov, uporabnost itd. Glavne topologije so vodilo (bus), zvezda (star) in obroč (ring), obstajajo pa tudi kombinirane povezave, npr. drevo (tree). Vsaka ima svoje prednosti in slabosti ter svojo programsko in strojno opremo.(Tanenbaum, 2003)

2.8.1. Topologija vodila (bus) V tej topologiji so delovne postaje povezane linijsko oz. na vodilo, ki je nosilec prenosa in ga predstavlja koaksialni kabel, zaključen na vsaki strani s končniki (terminatorji). Vsaka naprava v mreži (računalnik, tiskalnik, ...) leži med obema koncema.

Prednosti: Poceni: ne potrebuje dodatne strojne opreme za povezavo priklopljenih naprav. Enostavna inštalacija: koaksialen kabel je trpežen ter se odlično obnese v slabem okolju. Fleksibilno: Nove naprave lahko dodamo preprosto z instalacijo novega T-konektorja. Porabimo manj kabla kot pri drugih topologijah.

Slabosti: • Vsa mreža neha delovati, če pride v nekem delu kabla do napake. • Težko je odkriti napako, če pride do prenehanja delovanja. • Hitrost: omejena po navadi na maksimalno 10Mb/s • Ni primerna kot edina topologija v velikih zgradbah.

Zv

Slika 3: Topologija vodila (bus)



2.8.2. Topologija zvezda (star) Moderna omrežja po navadi uporabljajo topologijo zvezda. Kabli izhajajo iz koncentratorja in tvorijo obliko zvezde. Podatki gredo sprva do koncentratorja ter šele nato do cilja. Ta tip topologije se najbolj uporablja z UTP-jem, lahko pa uporabljamo tudi koaksialni ali optični kabel. Zvezdna topologija ima samo eno glavno vozlišče. Prednosti zvezdne topologije: Enostavna instalacija: Vsaka naprava potrebuje le kabel povezan med njo ter koncentratorjem. Fleksibilnost: Napravo lahko dodamo ali odvzamemo brez vpliva na druge naprave, povezane v mrežo. Lahko odkrivanje napak. Slabosti: Potrebuje več kablov kot terminalska mreža. Če se koncentrator pokvari, priključene naprave ne delujejo. Dražja zaradi količine kablov ter cene koncentratorja.

Slika 4: Topologija zvezda (star)



2.8.3. Topologija obroč (ring) Pri tej topologiji je več vozlišč, eno za drugim, nanizanih v obroč. Omrežje je bolj trdoživo. Ob izpadu dveh vozlišč lahko omrežje razpade na dva dela. V praksi pogosto srečamo omrežja, pri katerih topologija obroča povezuje lokalna zvezdna omrežja. Primerjava obroča z zvezdo: Omrežje je bolj trdoživo, saj so ob izpadu vozlišča prizadeti le lokalni uporabniki. Ob izpadu dveh vozlišč lahko omrežje razpade na dva dela. Pogosto srečamo omrežja, kjer obročasta topologija povezuje lokalna zvezdna omrežja. Slabost topologije obroča je: Dolžina poti med dvema točkama je zelo odvisna od mesta izvora in ponora. Primer topologije obroča je sistem Token-Ring.

Slika 5: Topologija obroč (ring).



2.8.4. Token-Ring Sistem Token-Ring uporablja urejen način pošiljanja paketov podatkov po omrežju. Računalnik ne more pošiljati sporočil kadarkoli, ampak mora počakati, da pride na vrsto. Od računalnika do računalnika ves čas potuje poseben paket, ki se imenuje žeton (token). Računalnik lahko pošlje paket podatkov le, ko dobi žeton. Tako sistem Token-Ring preprečuje, da bi prišlo do trka. Če pride na omrežni vmesniški kartici do okvare, se včasih zgodi, da računalnik tak žeton ponesreči požre. Če žetona dolgo ni od nikoder, omrežje domneva, da je nekje izginil, in pošlje novega.

2.8.5. Topologija drevo (tree) topologija Drevesno topologijo si lahko predstavljamo kot večnivojsko zvezdo. V praksi jo srečamo le redko, navadno v omrežjih lokalnega dostopa (povezuje množico terminalov z med seboj povezanimi koncentratorji).

Slika 6: Topologija drevo (tree)



2.8.6. Polna topologija Polna topologija zahteva neposredne povezave med vsemi pari vozlišč. Usmerjevalni postopki v taki topologiji so zelo zahtevni, saj število možnih poti med dvema točkama strmo narašča s številom vozlišč. Tudi njena cena je visoka. V praksi tako topologijo srečamo le redko, večinoma v omrežjih s posebnim namenom.

Slika 7: Polna topologija



2.9. Prenosni mediji V preteklosti so se gradili kabelski sistemi v odvisnosti od proizvajalca in tipa komunikacijskih naprav ali informacijskega protokola. Uporabnikom so omogočali zadovoljivo delovanje informacijskih sistemov (podatkovno omrežje, telekomunikacije, nadzorni sistemi ...) na kabelskem sistemu, ki se ga je običajno sproti dograjevalo. Glede na vrsto dogradenj se v kabelskem sistemu sčasoma pojavi množica različnih tipov ožičenja in povezav, kar povzroči nepreglednost, nezdružljivost, zmešnjavo in nerešljive probleme ob prehodu na zahtevnejše komunikacijske tehnologije, ki jih narekuje razvoj informatike in telekomunikacij. Odgovor na nastale probleme se ponuja v standardizaciji vseh gradnikov, ki sestavljajo informacijsko komunikacijske sisteme. Izgradnjo in testiranje kabelske infrastrukture za posamezen objekt ali skupino združenih objektov (Campus) predpisujejo mednarodni standardi (ISO 11801, EIA/TIA 568, EN 50173, IEEE 802.3, ATM Forum ...), ki postavljajo zahteve za sodoben komunikacijski sistem: • Kabelski sistem, neodvisen od uporabljene aplikacije. • Skladnost vseh gradnikov kabelskega sistema. • Možnost načrtovanja sistema, preden so znane posebne zahteve uporabnika. • Enostavne in ekonomične spremembe namembnosti sistema in prilagoditev

sistema posebnim zahtevam uporabnika. • Razvoj prihodnjih aplikacij, zasnovan na podpori sodobnim aplikacijam. • Na nivoju pasivne opreme standard predpisuje kabelsko infrastrukturo v

obliki strukturiranega kabelskega sistema. Kabelske povezave zahtevajo izdelavo kablov, polaganje kablov nad zemljo, pod zemljo ali znotraj stavb in zaščito kablov pred poškodbami. Vse to je povezano z velikimi stroški, vendar pa kabli prenašajo veliko količino podatkov z majhnimi motnjami. (Gradišar, Resinovič, 2000)

2.9.1. Koaksialni kabel Koaksialni kabel sestavlja vodnik na sredini, ki je obdan s kovinskim pletenim plaščem. Med njima je plast izolacije. Nad pletenim plaščem je še zunanji zaščitni plašč. Koaksialni kabel uporabljamo za razdaljo do 15 km, omogoča hitrosti do 50 Mb/s in je primeren za gradnjo lokalnih računalniških in televizijskih mrež. (Gradišar, Resinovič, 2000)



Prednosti koaksialnega kabla so: • majhna občutljivost na elektromagnetne vplive od zunaj, • majhno sevanje navzven, • enostavno širjenje mreže brez motenja tekočega delovanja, kar se lahko

sprevrže tudi v pomanjkljivost, ker omogoča skriven vdor v mrežo (Gradišar, Resinovič, 2000).

Slabost: Zaradi višje cene od UTP-kablov in podobnih hitrosti se danes redko uporablja in ga srečujemo predvsem v starejših omrežjih.

Slika 8: Koaksialni kabel

2.9.2. Parica ali žični par Parica ali žični par imenujemo dve vzporedni izolirani bakreni žici. Prepleteni sta zato, da s tem zmanjšamo sevanje elektromagnetnega valovanja v okolje in vpliv elektromagnetnih motenj iz okolja na signale v žicah. Če tak žični par nima še dodatnega zaščitnega kovinskega plašča, se imenuje neoviti sukani par (angl. UTP-Unshielded Twisted Pair) in se uporablja za krajše razdalje oziroma na mestih, kjer lahko zanemarimo vpliv elektromagnetnih motenj iz okolja. Za povezavo po kanalih poleg električne instalacije pa se uporablja oklopljen kabel FTP (Foiled Twisted Pair) ali STP (Shielded Twisted Pair). Zahteve po zmogljivosti ožičenja se večajo od 10, 100 preko 1.000 Mb/s do 10.000 Mb/s in več. 10 in 100 Mb Ethernet (10BaseT in 100BaseT) deluje po dveh parih



tako, da po enem paru oddaja, po drugem pa sprejema signale. Gigabitni Ethernet 1000 BaseT uporablja vse štiri pare in tehnologijo hkratnega komuniciranja v obe smeri. Tako doseže prepustnost 250 Mb/s na vsakem paru od štirih.

Slika 9: UTP (Unshielded Twisted Pair)-kabel

2.9.3. Optični kabli Optični kabli, ki vsebujejo kot las tanka vlakna iz zelo čistega stekla in so 20-krat lažji od bakrenih, prenašajo signale s svetlobnimi frekvencami, ki jih običajno vzbujamo z laserskimi napravami. (Gradišar, Resinovič, 2000) Signal med prenosom po optičnemu mediju le malo oslabi; danes dosegamo stokilometrske prenose brez ponavljalnikov signala. Kaj takega je pri žičnemu paru ali koaksialnemu kablu nedosegljivo. Kapaciteta optičnega kabla 1000 Gbit/s na omenjeni razdalji ni vprašljiva, na pohodu so torej že kapacitete 1 Tbit/s in tudi več. Prvi optični kabel so predstavili leta 1970. Za razvoj optičnih povezav je bistven laser, ki je bil izumljen leta 1960. Prednosti optičnega kabla so: • majhno slabljenje, • velika kapaciteta, • ni presluha (zelo malo svetlobe uide iz vlakna oz. jo absorbira podloga), • neobčutljivost za magnetne motnje,



• neomejene količine materiala (silicijevega oksida je v naravi veliko, zato je cena optičnega kabla nizka),

• ker je steklo kemično stabilno, kontakti ne korodirajo (uporablja se v zahtevnejših okolij npr. morsko dno),

• majhna teža (specifična teža kremena 25 % teže bakra), • majhna dimenzija (optični kabel s 24 ali 36 vlakni ima zunanji premer le okoli

16 mm), • odpornost proti visokim temperaturam. Slabosti so: • občutljivost za mehanske motnje (občutljiv za zvijanje); • dražji in zahtevnejši konektorji, kajti med svetom elektrike (računalnikom) in

optike (kanalom) moramo naredi primeren prehod (zahtevnejše spajanje). V optičnih kablih so običajno vgrajena vlakna treh različnih tipov: najpogosteje večrodovna vlakna z jedrom premera 50 ali 62,5 mikronov, za najvišje prenosne gostote ali največje razdalje pa enorodovna 9-mikronska optična vlakna. Večrodovna optična vlakna so manj zahtevna pri montaži konektorjev in uporabljajo cenejše izvore in detektorje, vendar imajo manjšo pasovno širino od enorodovnih vlaken. Optični kabli so se popolnoma uveljavili kot prenosni medij v hrbtenicah podatkovnih omrežij, kjer njihove prenosne lastnosti odtehtajo razliko v stroških vgradnje.(Dutton, 1998) Novi sistemi ožičenja z optičnimi kabli so vse bolj konkurenčni tudi bakrenim kablom. Stroški vgradnje se zmanjšujejo z zamenjavo optičnih konektorjev klasičnega tipa ST in SC z novimi tipi LC (Lucent), MT-RJ (AMP) ali Volition VF-45 (3M), ki so cenejši, omogočajo večjo gostoto in so manj zahtevni pri montaži. Ugodnejše je tudi cenovno razmerje pri aktivnih elementih in priboru. Uporaba optičnih kablov do delovnega mesta (Fiber-To-The-Desk) omogoča tudi racionalnejšo zasnovo omrežja, saj večja pasovna širina dovoljuje vgradnjo le enega vozlišča v zgradbi oz. omrežju. Tak pristop močno zmanjša stroške za pasivno in aktivno elektronsko opremo ter pribor.



Slika 10: Prerez optičnega vlakna

Slika 11: Tipi optičnega vlakna



2.10. Omrežne naprave

2.10.1. Mrežna kartica Mrežna kartica (NIC – Network Interface Card) je dodatna kartica, katero vstavimo v razširitveno mesto računalnika. Odgovorna je za oddajo oziroma sprejem paketov. V novejših napravah je že vgrajena na matični plošči.

Slika 12: Mrežna kartica

2.10.2. Koncentrator (HUB)

Koncentrator je naprava, ki deluje na 1. fizični plasti referenčnega modela OSI. Vsak signal, ki ga prejme preko enega porta, razdeli in ojača ter razpošlje naprej po vseh izhodih. Signal tako pride do vseh priključenih računalnikov, ki pa ga, razen naslovnika, zavrnejo. Slabost koncentratorja je tudi, da si njegovo hitrost razdelijo med seboj vse naprave, ki so priključene nanj. Koncentratorje danes zamenjujejo stikala, ki so hitrejša in varnejša.



Slika 13: Koncentrator (HUB)

2.10.3. Usmerjevalnik (router) Usmerjevalniki so naprave, ki se uporabljajo v lokalnih in prostranih omrežjih. Usmerjevalniki filtrirajo pakete in jih na podlagi IP naslovov usmerjajo, prepuščajo le v segmente, v katere so namenjeni, in s tem zmanjšujejo promet v omrežju. Pomembna posledica tega je, da lahko delujejo kot požarni zid (firewall). Požarni zid je pregrada, ki preprečuje nezaželenim paketom vstopati ali izstopati v določene dele mreže ali iz njih. Zato je tipična uporaba usmerjevalnika na mestu, kjer se krajevna mreža priključuje na internet. Z vpisom v sezname dostopa določimo, kateri zunanji in notranji računalniki so dostopni in kateri protokoli so dovoljeni. Npr. dostop iz zunanjih omrežij do notranjega spletnega strežnika je omogočen, prepovedan pa je dostop do drugih strežnikov v podjetju. Sodobni trendi zahtevajo, naj ima vsak računalnik (razen nekaterih pomembnih strežnikov) omogočeno povezavo v internetno omrežje. Tudi usmerjevalnike danes zamenjujejo stikala.

Slika 14: Usmerjevalnik(router)



2.10.4. Stikalo (switch)

Stikala so naprave, ki delujejo na 2. povezovalni plasti referenčnega modela OSI in so namenjena predvsem povečanju prepustnosti znotraj lokalnega omrežja. Stikalo omogoča namensko povezavo do naprav, kar pomeni, da lahko več naprav, priključenih na stikalo, sočasno oddaja in sprejema podatke. To omogoča hrbtenica stikala, ki je praviloma dovolj prepustna, da omogoča največji prenos na vseh vratih stikala sočasno. Veliko pripomore tudi velik predpomnilnik, ki shranjuje prejeti promet, dokler niso ciljna vrata prosta za njegovo posredovanje naprej. Stikala se učijo − zapomnijo si, na katerih priključkih se pojavi določen fizični naslov naprave (MAC - Media Access Controller), ter nato ustrezno posreduje promet glede na ciljni naslov.

Slika 15: Stikalo (switch)



3. Predstavitev podjetja

3.1. Zgodovina podjetja Podjetje Javor je bilo ustanovljeno na temeljih več kot stoletne tradicije lesarstva v letu 1951 in je združilo vse takratne lesnopredelovalne in žagarske obrate na Pivškem. Vanj so spadali tovarna vezanih in mizarskih plošč z žago v Pivki, furnirnica in zabojarna v Ilirski Bistrici ter furnirnica na Prestranku. Ko so se v naslednjih letih Javoru priključili še obrati na Baču, v Belskem, v Postojni in na Kozini, se je močno razširil tudi Javorov proizvodni program. V Belskem so začeli izdelovati opažne plošče, v Postojni pohištvo, na Kozini pa palete. Tako Javor Pivka nadaljuje tradicijo lesarstva. Izkušnje in znanje se prenašajo iz roda v rod in prav tako spoštljiv odnos do narave. To so vrednote, ki pomembno sooblikujejo našo organizacijsko kulturo.

3.2. Dejavnost in organizacijska struktura podjetja

Danes poslovni sistem Javor Pivka posluje kot skupina. Javor Pivka d.d., ki združuje lesne dejavnosti v štirih profitnih centrih, je tudi izključni lastnik štirih samostojnih odvisnih družb: Javor Strojev, Javor IPP, Javor Trgovine Ljubljana in Javor Trgovine Zagreb. Javor Pivka d.d., ima štiri profitne centre: Opažne plošče, Pohištvo, Vezane plošče in Furnir. Pohištvo se osredotoča na proizvodnjo in razvoj stolov in miz iz masivnega in lameliranega lesa, ki jih trži pod blagovno znamko Pohištvo Javor, Vezane plošče na razvoj in proizvodnjo visokokvalitetnih izdelkov iz vezanega lesa z višjo stopnjo dodelave, Furnir na proizvodnjo furnirja za najzahtevnejše kupce, Opažne plošče pa na kakovostno opažno ploščo pod lastno blagovno znamko. Programi s področja strojegradnje in trgovine ter invalidsko podjetje poslujejo kot družbe z omejeno odgovornostjo. Invalidsko podjetje Javor IPP, ki posluje samostojno, je največji proizvajalec lesenih palet v državi, del podjetja pa s svojimi proizvodnimi storitvami zadovoljuje potrebe profitnih centrov.



Javor Stroji utrjuje svoje mesto kakovostnega in kredibilnega ponudnika stiskalnic, zlasti za proizvodnjo plošč iz umetnih mas. Javor Trgovina Ljubljana ima poslovalnici v Ljubljani in Postojni. V njih imamo bogato ponudbo Javorovih proizvodov, ki jo dopolnjujemo s komplementarnimi repromateriali drugih proizvajalcev. Enako poslanstvo ima tudi Javor Trgovina Zagreb v Republiki Hrvaški. Zadovoljstvo kupcev si v naših trgovinah pridobivamo tudi z nekaterimi dodatnimi storitvami, kot je razrez plošč na želene dimenzije, spajanje furnirja, dostava na dom in podobno. Skupina Javor je izrazito izvozno usmerjena, saj 70 % proizvodnje izvozimo na trge Evropske unije, EFTE, CEFTE in Združenih držav Amerike. Vse družbe, vključene v sistem Javor, so v letu 1997 in 1998 pridobile certifikat kakovosti ISO 9001, ki je osnova za urejeno poslovanje in pomeni hkrati prvi korak k poslovni odličnosti. Med pomembne vrednote v kulturi poslovanja Javora spada tudi varovanje narave in skrb za čisto okolje. Tako je v letu 2000 Javor prejel certifikat ISO 14001, ki potrjuje skladnost našega sistema ravnanja z okoljem s standardi, ki jih predpisuje ta okoljevarstveni certifikat. Ob koncu leta 2001 smo v okviru uvajanja sistema uravnoteženih kazalnikov (BSC) obnovili strategije ter temeljne cilje skupine Javor in posameznih odvisnih družb. Z uresničevanjem zastavljenih strategij na ključnih področjih – področju učenja in osebne rasti, poslovnih procesov, odjemalcev in financ – pa hočemo v naslednjem srednjeročnem obdobju uresničiti tudi vizijo, ki smo si jo zastavili na nivoju skupine Javor, in v vseh elementih poslovanja uveljaviti standarde poslovne odličnosti. Pojem odličnosti se ne nanaša le na odlične izdelke, pač pa tudi na odličnost v procesih, odnosih s partnerji, v pravočasnih dobavah, v medsebojnih odnosih zaposlenih in komunikacijah, v vodenju z zgledi in v sodelovanju z okoljem. Naša opredelitev za odličnost v lesni industriji Evrope izhaja iz polstoletnih spoznanj in izkušenj na najzahtevnejših svetovnih trgih, kjer je Javor tradicionalno prisoten.



Slika 16: Organizacijska struktura podjetja

3.3. Razvoj informatike v podjetju

Začetki informatizacije podjetja segajo v sredino 70-tih let, ko se je začela priprava podatkov in programov za računalniško obdelavo podatkov. Prvi računalnik v podjetju je bil IBM-ov »system 3«. To so bili veliki sklopi, ki so zavzeli veliko prostora. Vnos podatkov in programov je potekal preko luknjanih kartic, ki so jih pozneje zamenjale velike diskete. Zaradi majhne kapacitete diskov je imel izmenljive diske. Seveda sta vnos in obdelava podatkov potekala v službi za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP). Uporabniki so dostavljali podatke v papirni obliki v AOP, ta je podatke vnesel v računalnik, obdelal podatke in izpise v papirni obliki posredoval nazaj uporabnikom.

Danes se nasmejemo, ko se spominjamo teh časov, takrat pa je to bil velik napredek, ki je prihranil veliko ročnega dela. Spominjam se, da se je kar nekaj priučenih delavcev, ki so bili prej potrebni zaradi velike količine ročnega administrativnega dela, premestilo nazaj v proizvodnjo, ker niso bili več potrebni. Ker je bil ta računalnik najet, smo ga morali leta 1982 vrniti lastniku in kupiti novega. Odločili smo se za Burroughs model 1000. Tudi ta je imel še izmenljive diske in velike diskete. Imel pa je tudi možnost terminalske povezave, ki se jo je počasi začelo graditi.



V naslednjih letih smo zamenjali še dva računalnika, in sicer 1985 Burroughs model 3 in 1990 IBM-a. Ves ta čas se je dograjevalo tudi terminalsko omrežje, dokler se nismo leta 1995 odločili za temeljito prenovo informacijske tehnologije.

3.3.1. Informacijski sistem

Odločili smo se za programski paket BAAN, ki je proizvod nizozemske firme Baan. V fazi uvajanja novega informacijskega sistema smo opravili tudi prenovo poslovnih procesov, kar je v končni fazi privedlo do učinkovitejšega poslovanja ob manjših stroških.

3.3.2. Strežniki

Za strežnike smo izbrali IBM-ove RISC-e RS/6000 model J30 in model J50. Na manjših lokacijah Pohištvo Bač, Furnir Prestranek in Opažne plošče Belsko, kjer je manj uporabnikov, smo instalirali manjše strežnike model J30, v Pivki, kjer je tudi sedež podjetja, pa večji strežnik model J50.



.

Slika 17: RISC RS 6000 model J50



3.3.3. Omrežje

Odločili smo se za zvezdasto strukturo kabliranja. Za mikrorazvejanje v vozliščih se je uporabil IBM FTP (Foiled Twisted Pair) kabelski sistem kategorije 5, ki je popolnoma odprt, saj omogoča prenos podatkov po vseh protokolih. Kot priključne elemente pa smo uporabili konektorje RJ45.

3.3.4. Aktivne komunikacijske komponente

Za aktivne komunikacijske komponente smo izbrali IBM-ov 8224/002 Ethernet koncentrator in za stikalo IBM 8271. Karakteristike koncentratorja:

• 16 10Base-T priključkov in ena opcijska reža • opcijska reža je lahko AUI, 10Base-T, 10Base-2 ali 10Base-fl • SNMP podpora – Nways campus manager LAN za HP Open View • RS-232 priključek za nadzor preko ASCII terminala • model 002 lahko vodi do 9 modelov v stolpu, kar omogoča

priključitev do 170 delovnih postaj na celotno konfiguracijo. • Vsak model v stolpu je lahko na svojem segmentu. • Razširjena zaščita pred kolizijami • Delovanje priključkov v redundatni funkciji

3.3.5. Prenova V Pivki je največ proizvodnih enot in tudi uprava podjetja. Postavili smo 8 vozlišč. Glavno vozlišče je v službi za informatiko, kjer je postavljen strežnik za BAAN za celotno Pivko in za Lesograd Kozino, ki je bila manjša enota in ni imela svojega strežnika. Enota Lesograd Kozina se je pozneje ukinila in proizvodnja se je preselila v Pivko. V službi za informatiko je bil še manjši strežnik za DIS (direktorski informacijski sistem). Iz tega vozlišča so bile postavljene povezave do drugih vozlišč v Pivki in vozlišč v dislociranih enotah: Pohištvo Bač, Lesograd Kozina, Furnir Prestranek, Opažne plošče Belsko in Trgovina Postojna, ki je v istih prostorih kot oddaljena enota Furnirja Prestranek. Trgovina Ljubljana s svojo poslovno enoto v Postojni ima svoj



informacijski sistem in je imela svoje strežnike v Postojni in Ljubljani. Povezavo s Pivko so takrat potrebovali le za izračun plač, ker pa je bila obračunovalka plač locirana v Postojni, ni bilo potrebe za povezavo Pivka - Ljubljana. To povezavo smo vzpostavili šele pozneje, ko smo v Pivki postavili strežnik za elektronsko pošto. V Pohištvu Bač, Lesograd Kozina in Trgovina Postojna smo postavili po eno vozlišče. V Opažnih ploščah Belsko in Furnir Prestranek pa zaradi oddaljenosti posameznih uporabnikov od glavnega vozlišča po dve. Povezave z dislociranimi enotami so bile vzpostavljene preko najetih telefonskih linij in z modemi Zyxel Elite 2864.

Slika 18: Modem Zyxel Elite 2864

V Pivki so povezave med glavnim vozliščem v Službi za informatiko in drugimi vozlišči postavljene preko mnogorodovnih 62,5-mikronskih optičnih vlaken. Druga vozlišča v Pivki so postavljena v enote:

• Upravna zgradba • IPP • Laminati • Panelka • Stroji • Sedeži in nasloni • Vezane plošče



V naslednjih letih se je podjetje Javor d.d., reorganiziralo. Ukinjena je bila proizvodna enota Lesograd Kozina, proizvodnja palet se je preselila v Pivko pod okrilje podjetja za zaposlovanje invalidov Javor IPP. Seveda je bilo potrebno v Pivki postaviti novo vozlišče, ker v prostorih, kamor se je preselila proizvodnja palet, še ni bilo postavljenega omrežja. Za povezavo s centralnim vozliščem v službi za informatiko smo uporabili 1 par optičnih vodnikov iz obstoječe povezave Služba za informatiko - vezan les. Naslednje vozlišče smo morali postaviti v novih prostorih Službe za nabavo, ki je po reorganizaciji postala centralna iz prejšnje razpršene po vseh Javorovih poslovnih enotah. Nova lokacija je bila v Pivki. Ker je ta lokacija blizu Službe za informatiko, smo za povezavo vozlišč uporabili bakrene vodnike. Naslednja sprememba na omrežju se je zgodila leta 2001, ko smo zamenjali telefonski sistem iz hišne centrale na centrex. Takrat smo povezave do svojih dislociranih enot posodobili na ISDN-povezave. Za povezave smo uporabili Zyxel - ove usmerjevalnike prestige 480. Zyxel prestige 480 omogoča povezave preko dveh ISDN priključkov s hitrostjo do 256 kbps.

Slika 19: Usmerjevalnik ISDN Zyxel prestige 480

Večale so se potrebe po dostopu do interneta, katerega so imeli samo posamezniki preko klicnih modemov. Z vidika varnosti in stroškov ne bi bilo smiselno obdržati takšnega načina dostopa do interneta. Zato smo se odločili centralizirati internetno



povezavo preko kabelskega interneta. Zaradi zaščite smo povezavo vzpostavili preko Proxy strežnika in usmerjevalnika Cisco 1700. Obenem smo postavili tudi strežnik za elektronsko pošto.

Slika 20: Usmerjevalnik Cisco 1700 Leta 2001 pa smo se odločili za zamenjavo strežnikov za BAAN. S prejšnjih 4 strežnikov smo prešli na enega, lociranega v Pivki. Novi strežnik je IBM-ov RISC p serije 660.



Slika 21: RISC p serije 660



3.3.6. Strežniki in uporabniki Število uporabnikov se je konstantno povečevalo vsako leto. S številom uporabnikov pa se je povečevala tudi potreba po različnih informacijskih sistemih. Trenutno imamo v službi za informatiko poleg 2 RISC-ov še 7 strežnikov.

• Proxy strežnik • strežnik za elektronsko pošto • strežnik za intranet • strežnik za bazo znanja • strežnik za Olap, ZZi stat, ZZi eul • strežnik za CRM, SRM • strežnik za registracijo delovnega časa

Število uporabnikov po posameznik vozliščih.

• Služba za informatiko - 35 uporabnikov • Uprava - 40 uporabnikov • Nabava - 12 uporabnikov • IPP - 10 uporabnikov • Sedeži in nasloni - 5 uporabnikov • Paletarna - 5 uporabnikov • Vezane plošče - 34 uporabnikov • Laminati - 10 uporabnikov • Panelka - 5 uporabnikov • Stroji - 14 uporabnikov • Pohištvo Bač - 16 uporabnikov • Furnir Prestranek 1 - 15 uporabnikov • Furnir Prestranek 2 - 3 uporabniki • Trgovina Postojna - 16 uporabnikov • Opažne plošče Belsko 1 - 12 uporabnikov • Opažne plošče Belsko 2 - 6 uporabnikov



4. Predlog posodobitve

4.1. Kritične točke Glede na spremembo lokacije strežnikov za BAAN, centralnega dostopa na internet preko vozlišča v službi za informatiko, povečanega števila informacijskih sistemov, ki so instalirani na strežnikih v Pivki in ne nazadnje zaradi povečanega števila uporabnikov se je pokazal kot najšibkejši člen v omrežju vozlišče v službi za informatiko. 10-Mbit-no, 8 portno IBM-ovo stikalo 8271, na katerega so priklopljeni glavni strežniki, ne omogoča dovolj velikega pretoka podatkov za normalno delovanje. Novejši strežniki, ki jih imamo in so opremljeni s hitrejšimi komunikacijskimi vmesniki, kateri generirajo več prometa, pa tudi niso najbolj usklajeni s starejšo komunikacijsko opremo, ki jo uporabljamo. Poleg tega tudi 10-Mbit-no hrbtenično omrežje v Pivki ni več zadovoljivo glede na povečan obseg prometa, ki poteka po tem omrežju. Kritična so še vozlišča z veliko uporabniki:

• Uprava • Vezane plošče

Z ISDN-povezavami z dislociranimi enotami se tudi že pojavljajo težave, posebno še v konicah, ko veliko uporabnikov potrebuje povezavo s strežniki v službi za informatiko in so odzivni časi že preveliki za normalno delo.

4.2. Cilji posodobitve Cilj prenove je izboljšati pretok podatkov in stabilizirati sistemsko okolje na strežnikih in delovnih postajah. V času, ki je potekel od zadnje prenove opreme, so se na vseh področjih pojavile nove tehnologije, ki omogočajo nove storitve, hitrejše prenose podatkov in boljši nadzor nad delovanjem sistema. To lahko dosežemo le z zamenjavo obstoječe pasivne in aktivne opreme. Glavno vozlišče v službi za informatiko bi nadgradil na 1 Gbit, kar bi omogočilo večjo hitrost v dostopu do strežnikov in hitrejšo povezavo na internet. Pomemben se mi zdi še dvig hitrosti na Gbit v vozlišču na Upravi, kjer so najpomembnejše službe,



in pa vozlišče na Vezanih ploščah, kjer je uprava dveh profitnih centrov. Za druga manj pomembna vozlišča bi zadostovala nadgradnja na 100 Mbit. Razlika med vozlišči je predvsem zaradi stroškov, ki bodo nastali z menjavo optičnih kablov. Trenutno instalirani večrodovni 62,5-mikronski optični kabli ne omogočajo Gbitne povezave na razdaljah večjih, od 275 m. Razdalje med glavnim vozliščem v službi za informatiko in ostalimi vozlišči pa so med 350 m in 1300 m. Tako, da je potrebna menjava večrodovnih optičnih vlaken z enorodovnimi 9-mikronskimi. Drugo področje, ki se mi zdi prav tako pomembno, so povezave z dislociranimi enotami. V poštev bi prišle VPN povezave preko ADSL-a. Glede na trenutno povezavo z internetom v Pivki, ki je dovolj hitra (2 Mbit), bi zadostovala že nabava ADSL-a in usmerjevalnikov za posamezno enoto. Za usmerjevalnike predlagam Cisco serije 800.

4.3. Aktivna oprema Pri izbiri aktivne opreme sem se odločil za preizkušeno opremo proizvajalca Cisco Systems. Menim, da uporaba opreme tega podjetja nudi najkvalitetnejšo celovito komunikacijsko rešitev. V centralnem vozlišču v službi za informatiko predlagam instalacijo »multilayer« modularnega stikala Catalyst WS-C4506, ki ima poleg ostalih funkcij tudi zmogljivost usmerjanja TCP/IP protokola. Stikalo bo služilo za integracijo povezav do pristopnih vozlišč (100 Base-FX ali 1000 Base-SX), integracijo povezav do dislociranih enot in povezavo na internet. Nanj bodo priključeni preko hitrih povezav (1000-Mbit in 100-Mbitni ethernet) tudi vsi strežniki, ki so inštalirani v službi za informatiko. Predlagam še zamenjavo mrežnih kartic na strežnikih, predvsem mislim na RISC 660, strežnik za Olap, Proxy strežnik in strežnik za elektronsko pošto, z zdajšnjih 100 Mbit na 1000 Mbit. Drugi strežniki so že starejši in so potrebni zamenjave z močnejšim strežnikom.



Slika 22: Modularna stikala Cisco Catalyst 4500

V vozlišču Uprava predlagam instalacijo močnejšega ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C3750 z 48-imi 10/100Base-T priključki in 1000Base-SX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

Slika 22: Stikala Cisco Catalyst 3750

V vozlišču Nabava predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki in 1000Base-T bakreno povezavo proti glavnemu vozlišču.



Slika 23: Stikala Cisco Catalyst 2950

V vozlišču IPP predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki in 1000Base-SX optično povezavo proti glavnemu vozlišču. Vozlišče v IPP bo priključeno na 1000 Mbitno povezavo, čeprav je manjše vozlišče, zato ker gre optični kabel za Vezane plošče ravno skozi to vozlišče oziroma je v tem vozlišču delilnik optičnih povezav.

V vozlišču Vezane plošče predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 48-imi 10/100Base-T priključki in 1000Base-SX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

V vozlišču Paletarna predlagam instalacijo manjšega ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2940 s 8-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

Slika 24: Stikalo Cisco Catalyst 2940



V vozlišču Sedeži in nasloni predlagam instalacijo manjšega ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2940 s 8-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

V vozlišču Panelka predlagam instalacijo manjšega ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2940 s 8-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

V vozlišču Stroji predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

V vozlišču Laminati predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti glavnemu vozlišču.

V oddaljeni poslovni enoti Pohištvo Bač predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki. Za VPN-povezavo s Pivko pa predlagam usmerjevalnik Cisco 800.

V oddaljeni poslovni enoti Postojna predlagam instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki. Za VPN-povezavo s Pivko pa predlagam usmerjevalnik Cisco 800.

V oddaljeni poslovni enoti Furnir Prestranek predlagam v prvem vozlišču instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki. Za VPN-povezavo z Pivko pa predlagam usmerjevalnik Cisco 800. V drugem vozlišču predlagam instalacijo manjšega ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2940 s 8-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti prvemu vozlišču.

V oddaljeni poslovni enoti Opažne plošče Belsko predlagam v prvem vozlišču instalacijo ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2950 s 24-imi 10/100Base-T priključki. Za VPN povezavo s Pivko pa predlagam usmerjevalnik Cisco 800. V drugem vozlišču pa predlagam instalacijo manjšega ethernet stikala Cisco Catalyst WS-C2940 s 8-imi 10/100Base-T priključki in 100Base-FX optično povezavo proti prvemu vozlišču.



4.4. Ocena stroškov posodobitve Približna ocena stroškov je navedena v tabeli 1.

Št. Oprema Količina Cena Vrednost1. Optični kabel 800 m 417 333.600 2 Optični panel 4 24.500 98.000 3 Drobni material 1 220.000 220.000 4 Delo 1 200.000 200.000 5 Catalyst WS-C4506 1 5.040.000 5.040.000 6 Catalyst WS-C3750 1 1.380.000 1.380.000 7 Catalyst WS-C2950T-24 1 256.400 256.400 8 Catalyst WS-C2950G-24 1 494.000 494.000 9 Catalyst WS-2950G-48 1 890.000 890.000 10 Catalyst WS-2950C-24 4 434.500 1.738.000 11 Catalyst WS-2950-24 2 197.000 394.000 12 Catalyst WS-2940-8TF-S 5 195.000 975.000

SKUPAJ 12.019.000 SIT

Tabela 1: Ocena stroškov Cene opreme so približne, ker imajo različni dobavitelji različne cene. Predstavljajo pa okviren pogled na velikost investicije. Ta ni ravno majhna, je pa nujna za izboljšanje delovanja omrežja. Pri pogajanjih s potencialnim izvajalcem pa moramo doseči čim nižjo ceno, kar menim, da je izvedljivo.



5. Zaključek

Predlagana posodobitev računalniškega omrežja v podjetju Javor Pivka je moj pogled na rešitev trenutne, dokaj kritične situacije v naši informacijski tehnologiji. Ker se pri vsakodnevnem delu srečujem s težavami uporabnikov pri njihovem delu, ne vidim druge možnosti kot čimprejšnjo posodobitev omrežja. Če bodo pri tej posodobitvi upoštevani tudi moji predlogi, bo diplomska naloga dosegla svoj namen. To pomeni, da se bodo uporabniki posvetili svojemu delu brez problemov oziroma z čim manj težavami na komunikacijah. Z uvedbo stikal Cisco Systems bi pridobili tudi kakovosten nadzorni sistem, ki omogoča grafični nadzor stikal preko WEB-vmesnika. Sistem omogoča grafični prikaz naprav, aktivnih priključkov in spremljanje prometa na posameznih priključkih naprav. Možna je tudi instalacija programske opreme Cisco Network Assistant, ki omogoča centralno upravljanje mrežnih aktivnih komponent.



6. Literatura in viri

[ 1 ] Andrew S. Tanenbaum, Computer Networks, Fourth Edition, Prentice Hall, New Jersey 2003.

[ 2 ] Harry J. R. Dutton, Understanding Optical Communications, IBM

Corporation, Raleigh 1998. [ 3 ] Gradišar M., Resinovič G., Informatika v organizaciji, Moderna

organizacija, Kranj 2000. [ 4 ] Held G., Ethernet networks, fourth edition, Wiley, Macon 2003. [ 5 ] Vidmar T., Računalniška omrežja in storitve, Pasadena, Ljubljana

1997. [ 6 ] Cisco Systems.

[ URL : http://www.cisco.com/en/US/products/hw/switches/, 10.03.2006 ]

[ 7 ] Javor Pivka d.d.

[ URL : http://www.javor.si/javor/vseb.htm, 10.03.2006 ]

[ 8 ] Advant d.o.o. [ URL: http://www.advant.si/slo/index.php, 10.03.2006 ]


http://www.cisco.com/en/US/products/hw/switches/http://www.gov.si/mkgp/sir/http://www.sigov.si/cvi/slo/sris/projekti/spis/kazalo.html#Splosno

1. 1. 1. Uvod2. Predstavitev področja2.1. Računalniške komunikacije2.2. Vloga komunikacij v organizaciji2.3. Zgodovina komunikacij2.4. Standardizacija2.5. OSI referenčni model2.6. Primerjava modelov OSI in TCP/IP2.7. Ethernet2.8. Topologije lokalnih računalniških mrež2.8.1. Topologija vodila (bus)2.8.2. Topologija zvezda (star)2.8.3. Topologija obroč (ring)2.8.4. Token-Ring2.8.5. Topologija drevo (tree)2.8.6. Polna topologija

2.9. Prenosni mediji2.9.1. Koaksialni kabel2.9.2. Parica ali žični par2.9.3. Optični kabli

2.10. Omrežne naprave2.10.1. Mrežna kartica2.10.2. Koncentrator (HUB)2.10.3. Usmerjevalnik (router)2.10.4. Stikalo (switch)

3. Predstavitev podjetja3.1. Zgodovina podjetja3.2. Dejavnost in organizacijska struktura podjetja 3.3. Razvoj informatike v podjetju3.3.1. Informacijski sistem3.3.2. Strežniki3.3.3. Omrežje3.3.4. Aktivne komunikacijske komponente3.3.5. Prenova3.3.6. Strežniki in uporabniki

4. Predlog posodobitve4.1. Kritične točke4.2. Cilji posodobitve4.3. Aktivna oprema4.4. Ocena stroškov posodobitve

5. Zaključek6. Literatura in viri

Documents

POSODOBITEV RAČUNALNIŠKEGA OMREŽJA V PODJETJU … · sistemov. To pomeni, da raunalniki različ čnih proizvajalcev niso mogli komunicirati med seboj. Takšni sistemi so bili izredno