Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ŠPANŠČINAKo sta bili leta 1981 ustanovljeni katedri za španski jezik in književnost, se je, po-leg prvih študentov na Filozofski fakulteti,

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

mag. Katarina GospodaričSaša Pušnar Dobnikarmag. Marjana Šifrar KalanSelma Širca

ŠPANŠČINA

2

ŠPANŠČINA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

Španščina

Uredila: mag. Katarina Gospodarič

Avtorice: mag. Katarina Gospodarič, Saša Pušnar Dobnikar, mag. Marjana Šifrar Kalan, Selma Širca

Strokovnipregled: Petra Novak, dr. Jasmina Markič

Jezikovnipregled: Helena Pogorelec

Izdalinzaložil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič

Urednicazaložbe: Alenka Štrukelj

Oblikovanje: Irena Hlede

Postavitevintisk: Present, d.o.o

Naklada: 170 izvodov

Prvaizdaja,prvinatis

Ljubljana,2010

Publikacijajebrezplačna.

ZahvaljujemoseSlovenskemuetnografskemumuzejuzauporaboslikovnihgradiv,kismojihuporabilizagrafičnoopremopublikacije.

ZbirkaknjigPosodobitevpoukavgimnazijskipraksijenastalavokviruprojektaPosodobitevgimnazije–Poso-dobitevučnihnačrtov,kistagavodilidr.AmalijaŽakelj,vodjaprojektainmag.MarjetaBorstner,namestnica.

IzidpublikacijejeomogočilosofinanciranjeEvropskegasocialnegaskladaEvropskeunijeinMinistrstvazašolstvoinšport.

© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010

Vsepravicepridržane.Brezzaložnikovegapisnegadovoljenjagradivanidovoljenoreproducirati,kopi-ratialidrugačerazširjati.Taprepovedsenanašatakonamehanske(fotokopiranje)kotnaelektronske(snemanjeinprepisovanjenakaršenkolipomnilniškimedij)oblikereprodukcije,razendelov,kjerjetoposebejiznačeno.

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

37.091.3:811.134.2(082)

POSODOBITVEpoukavgimnazijskipraksi.Španščina/KatarinaGospodarič...[etal.].-1.izd.,1.natis.-Ljubljana:ZavodRSzašolstvo,2010

ISBN978-961-234-902-81.Gospodarič,Katarina251765504

3

Vsebina

VsebINA

UVOD ............................................................................................................. 7

1 NOVOSTI V POSODOBLJENEM UČNEM NAČRTU ................. 9 (KatarinaGospodarič,SašaPušnarDobnikar,MarjanaŠifrarKalan,SelmaŠirca)

1.1 Učninačrtvpraksi............................................................................. 11 1.1.1 Kompetenčnipristop............................................................................... 11 1.1.2 Pričakovaniučnidosežki......................................................................... 12 1.1.3 Splošnainposebnaznanja...................................................................... 14 1.1.3.1 Splošnaznanja............................................................................ 14 1.1.3.2 Posebnaznanja........................................................................... 15 1.1.4 Kroskurikularneteme.............................................................................. 15

1.2 Pričakovaniučnidosežki.................................................................... 15 1.2.1 Vsebineznanjpoletnikih........................................................................ 15 1.2.1.1 Seznamvsebinzaprviletnik....................................................... 16 1.2.1.2 Seznamvsebinzadrugiletnik..................................................... 18 1.2.1.3 Seznamvsebinzatretjiletnik...................................................... 20 1.2.1.4 Seznamvsebinzačetrtiletnik..................................................... 21 1.2.1.5 Seznamvsebinzakulturoincivilizacijo...................................... 23 1.2.2 Primerinalogzajezikovnezmožnosti..................................................... 23 1.2.2.1 Bralnorazumevanje.................................................................... 24 1.2.2.2 Slušnorazumevanje.................................................................... 38 1.2.2.3 Rabajezikainbesedišče.............................................................. 44 1.2.2.4 Govoringovornosporočanje....................................................... 57 1.2.2.5 Pisanjeinpisnosporočanje......................................................... 61

1.3. LestviceSEJOpozmožnostih............................................................. 66 1.3.1 Slušnorazumevanje................................................................................ 66 1.3.2 Bralnorazumevanje................................................................................. 69 1.3.3 Pisnoizražanje........................................................................................ 71 1.3.4 Ustnoizražanje........................................................................................ 72 1.3.5 Govornosporočanje................................................................................. 74 1.3.6 Govornosporazumevanje........................................................................ 75

1.4 Kriterijizaizbirobesedil..................................................................... 76 1.4.1 Bralnorazumevanje................................................................................. 76 1.4.2 Slušnorazumevanje................................................................................ 79

1.5 Kriterijizaocenjevanje....................................................................... 83 1.5.1 Krajšaalidaljšabesedilapisnegasporočanja........................................... 83 1.5.2 Seminarskanaloga/Projektnodelo......................................................... 84

1.5.3 Branje..................................................................................................... 85 1.5.4 Ustnopreverjanjeznanja......................................................................... 86 1.5.5 Ocenjevanjepredstavitve»Mirutinadiaria«............................................. 87 1.5.6 Ocenjevanjepredstavitve»Mimundo«..................................................... 88

4

ŠPANŠČINA

1.6 Obrazeczaučnopripravo................................................................ 89

1.7 Primerletnepriprave...................................................................... 90

1.8 Seznampriporočeneliterature........................................................ 99

1.9 Literatura........................100

2 PRIMERI UVAJANJA NOVOSTI V PRAKSI ............................101 2.1 Elagua(LoredanaSabaz,SelmaŠirca,LilianeStrmčnik).........................103

2.2 Guernica(KatraJerman)...................................................................107

2.3 Gentedevacaciones(PetraNovak,JanezMalovrh,BoštjanŽnidaršič)..... 110

2.4 ComunidadesautónomasdeEspaña(KatarinaGospodarič,Alejandro

DiazdelReal) .............................................................................................. 112

2.5 SMSmensajes(KatarinaGospodarič)..................................................115

2.6 Losanimales(AnaPavlič)................................................................. 118

2.7 Elvolcán(NataliŽlajpah)..................................................................121

2.8 Slovenijavsvetu(NataliŽlajpah,JuandeTeresaRomero)......................124

2.9 Elsueño(SelmaŠirca,MarjanaŠifrarKalan,SašaPušnarDobnikar)........128

5

Vsebina zgoščenke

1 PRILOGE Obrazeczapripravoučnegasklopa

Primerletnepriprave

2 PRIMERI DOBRE PRAKSE Elagua(LoredanaSabaz,SelmaŠirca,LilianeStrmčnik) Voda–italijanskijezik(PPT) Voda–španskiinfrancoskijezik(PPT)

Guernica(KatraKalan) Priloga1:Učnogradivo(PPT) Priloga2:Scenskilisti Priloga3:Guernica(slika) Priloga4:Povezovanjeslikzrazlago Učnilist1:Delislikeinrazlagesimbolov Učnilist2:Vajazavstavljanjenovihpojmovinbesed Učnilist3:Petbesedil(FranciscoFranco,Guerracivilespañola,Elarte delsigloXX,PabloPicasso,Guernica) Učnilist4:Vprašanjanatemo

Gentedevacaciones(PetraNovak,JanezMalovrh,BoštjanŽnidaršič) Kriterijzaocenjevanjeavtentičnenaloge:Turističnazgibanka Primeravtentičnenaloge:Turističnazgibanka

ComunidadesautónomasdeEspaña(KatarinaGospodarič) Učnilist1:Tabelazaizpolnjevanje Učnilist2:Izpolnjenatabela Učnilist3:NemakartaŠpanije Učnilist4:Kviz

SMSmensajes(KatarinaGospodarič) Učnilist1:SeznamkodzasporočilaSMS Učnilist2:PravilazapisanjesporočilSMSzvajami Učnilist3:PravilazapisanjesporočilSMSzvajami

Losanimales(AnaPavlič) Učnilist1:Živali Učnilist2:Okolja Rešitveučnegalista2:Okolja Učnilist3:Križanka“Losanimales”

Vsebina

6

ŠPANŠČINA

Elvolcán(NataliŽlajpah) Učnilist1:Elvolcán

Slovenijavsvetu(NataliŽlajpah,JuandeTeresaRomero) Gradivozaučitelje1:Primerivprašanjzaustnopreverjanjeznanja Gradivozaučitelje2:Primernalogbralnegarazumevanja Gradivozaučitelje3:Opisnikizaocenjevanje(ustne)predstavitve Učnilist1:Nalogebralnegarazumevanja Učnilist2:Razumevanjeodlomkaizfilma

Elsueño(SelmaŠirca,MarjanaŠifrarKalan,SašaPušnarDobnikar) Gradivozaučitelje:Slikaspečegačloveka Učnilist1:Vprašanjanatemo Učnilist2:Slušnorazumevanje Učnilist3:Bralnorazumevanje Učnilist4:PesemSueñocontigo Učnilist5:Vstavljanjeimperfektavbesedilo

3 SLUŠNA BESEDILA Objetotípico

Rutinadiaria

Marbie

Vacaciones

Trabajo

Hábitosdeestudio

Muriel

LEGENDA:

Dovoljenokopiranjeinreproduciranjegradivzapotrebepouka.

Gradivojedostopnonapriloženizgoščenki.

7

Uvod

Publikacijajenamenjenasrednješolskimučiteljemšpanščinekotdopolniloučneganačrta.Nastalajekotsintezateoretičnegaokvirja,kigaponujaučninačrt,inpra-kse,kijoučiteljivsakodnevnodoživljamovrazredih.

AvtoricepriročnikasmopodenergičnimvodstvomKatarineGospodaričvokviruprojekta Posodobitev gimnazije prenesle sodobna načela tujejezikovnega poukanapoučevanje španščinev slovenskihgimnazijah.Nadelavnicah in seminarjih,kisopotekalivletih2008in2009,sonapodlagiuspešnegatimskegadelaučite-ljicšpanščinenastalanekaterapričujočagradiva,zakateraverjamemo,dabodoučiteljempomagalaprinjihovemletneminvsakodnevnemnačrtovanjupoukaterprivrednotenjuučnihdosežkovgledenaravenoz.letnikučencev.Gradivonajbispodbujalotudiučiteljevoprofesionalnorast-zmožnosttemeljiteinkritičnesamo-refleksijeosvojempoučevanju,ogradivih,kijihuporablja,pristopihintehnikahinnenazadnjeozelopomembnihučenčevihdosežkih.VtanamensmoizdelaletudiopispričakovanihučnihdosežkovpoletnikihinporavnehSkupnegaevrop-skegajezikovnegaokvira.

Pripripravipriročnikasmoseopiralenasledečedokumente:Učninačrtzašpan-ščinovgimnaziji(2008),Skupnievropskiokvirsmerniczaučenjeinpoučevanjejezikov(2001)oz.njegovošpanskorazličico(Marcocomúneuropeodereferenciapara las lenguas:aprendizaje,enseñanza,evaluación,2002),PlanCurriculardeInstitutoCervantes(2007),dokumentiDialanga.

PoučevanješpanščinevSlovenijinimadolge tradicije,vendar jenjegovrazvojvzadnjihdvajsetihletihzavidljivostrokoveninhiter.Takokotseizletavletovečašteviloučencev,dijakovinštudentov,kiseučijošpanščine,instemsevedatudiučiteljevšpanščine,pravtakosetoodražatudivštevilupriročnikovzaučenjeinpoučevanje tega jezika. Tako smo leta 2005 dobili prvi španski učbenik (Gente1),prirejenzaslovenskegaučenca,kivsebujeslovenskorazlagoslovniceinučnihstrategijterprevodpripadajočegaslovarčka.Sledilajetežkopričakovanaprenovlje-naizdajamalegainsrednjegadvojezičnegaslovarja(2005in2007),natoŠpanskaslovnicaponaše(2008),prvaslovnicašpanskegajezika,kinileprevodizdruge-gatujegajezika.Avtorskodeloučiteljicšpanščinejetudizbirkabesedil,naloginrazlagzagimnazijce insrednješolceŠpanščinaČist simpl (2009).Veselinas,dasebotempriročnikompridružilašenašapublikacijainverjamemo,daboštevilouporabnikovtehknjigvsakoletovečje.

Kostabilileta1981ustanovljenikatedrizašpanskijezikinknjiževnost,seje,po-legprvihštudentovnaFilozofskifakulteti,vgimnazijišpanščinoučilolezarazreddijakov,danespajeučenjejezika,kigagovori400milijonovgovorcev,prodrloževskorajvsaslovenskamestainnjihoveosnovneinsrednješole.Takoseleta2009ževečkot4.000dijakovučišpanščinovrednemgimnazijskemprogramuinpribližno1.500učencevvosnovnihšolah.

Kot je izpovedanegarazvidno, imamovSlovenijizagotovljeneglavnepogojezapoučevanješpanščine:mlade,kisiželijospoznavatišpanskoinhispanoameriškokulturoinjezik;usposobljeneinmotiviraneučitelješpanščine,kizžarominpre-danostjopoučujejomladeinsevvlogiučiteljazelodobropočutijo;pahljačouč-benikov in priročnikov, med katerimi učitelj svobodno izbira, ter visoko razvitotujejezikovnodidaktiko,ki temeljina sodobnemkomunikacijskempristopu.Ali

Uvod

8

ŠPANŠČINA

kotjezapisaldr.SkelavuvoduvzbornikUčenjeinpoučevanjetujihjezikovnaSlovenskem:"Tahipnepotrebujemonitipoveličevanjanajnovejšihpristopov inmetod,nitipozivov,najsevrnemokstarim.Karpotrebujemo,jepreudarnasinte-za,kitemeljinarazpoložljivihdejstvihinzdruževanjuustaljenihinpreizkušenih,kakortudinovihpristopovvharmoničnoceloto."Najvsakemuučiteljutapriroč-nikpomaganapotidoteharmonije.

Avtorice

Novosti v posodobljenem

učnem načrtu

KatarinaGospodaričSašaPušnarDobnikar

MarjanaŠifrarKalanSelmaŠirca

11

1.1 Učni načrt v praksi

1.1.1 Kompetenčni pristopEnaizmednovostivposodobljenemučnemnačrtujekompetenčnipristop,kiupo-števaPriporočilaEvropskegaparlamentainSveta1,kjerjevizhodiščihzapisano:»Topriporočilonajprispevakrazvojukakovostnega,vprihodnostusmerjenegaizobra-ževanjainusposabljanja,prilagojenegapotrebamevropskedružbe,spodporoindopolnitvijodelovanjadržavčlanicprizagotovitvi,dabinjihovisistemiosnovnegaizobraževanjainusposabljanjavsemmladimponujalisredstvazarazvojključnihkompetencdoravni,kobodosposobnizaodrasloživljenjeinkiustvarjapodlagozanadaljnjeučenjeinpoklicnoživljenje,terdabibiloodraslimomogočenorazvitiinposodabljatinjihoveključnekompetenceprekponudbeskladnegainobsežnegavseživljenjskegaučenja/…/«.Vpriporočilujepredstavljentudireferenčniokvir, ki vsebujeosemključnihkompetenc,kijihljudjepotrebujemozaosebnoizpolnitevinrazvoj,dejavnodržavljanstvo,socialnovključenostinzaposlitev:(1)sporazu-mevanjevmaternemjeziku,(2)sporazumevanjevtujihjezikih,(3)matematičnakompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, (4) digitalna pi-smenost,(5)učenjeučenja,(6)socialneindržavljanskekompetence,(7)samo-iniciativnost inpodjetnost,(8)kulturnazavest in izražanje.Razvrstitevključnihkompetencnepomenihierarhičnegareda,vsekompetencesoenakovredne,medsebojpovezaneinprepoznavnevrazličnihokoliščinah,prireševanjurazličnihpro-blemovinpriopravljanjurazličnihnalogtervrednotenjudosežkov.Všolskipraksiomogočajosmiselnopovezovanjeciljev,vsebin, spretnosti inveščin ter ravnanj,zapisanihvučnihnačrtihzustreznonačrtovanimi in izvajanimidejavnostmizaučinkovitointerpretacijoinuporaboznanja.

Pri poučevanju in učenju tujih jezikov to ne pomeni nič novega, saj je sam ko-munikacijski pristop osnovan na konceptu komunikacijske kompetence, kar po-meni,da »govorecnima leznanjao jeziku,ampak tudi sposobnost,da jezikov-ni sistem uporabi učinkovito in ustrezno, ko sodeluje v resnični komunikaciji.«(Gómez1997:69).TopoimenovanjeSkupnievropskijezikovniokvir(SEJO)razložinatančneje inrazširi:»Vsečloveškekompetence,naenalidrugnačin,pripomo-rejohkomunikacijski zmožnostiuporabnika in se lahkoobravnavajokot vidikikomunikacijskekompetence«(Marcocomún2002:99),zatojihtudiopisujezglo-balnega,večjezičnegainvečkulturnegastališča.Učenjetujegajezikanevključujelejezikovnekompetence,ampaktudipragmatično,sociolingvistično,medkultur-no,strateškoineksistenčno,čemurmorasledititudipoučevanje.Osnovnipristoppoučevanjaostajakomunikacijskipristop,kiupoštevaanalizopotreb,osnovanonaučenčevihfunkcionalnihciljih,vključevanjeučencainnjegovemotivacijekotosrednjevloge,idejoosodelovalnemodnosumedučenceminučiteljeminreali-stičnonačrtovanjepoukagledenadostopnevire innegledenaabstraktneciljepopolnosti.Poudarekjenatem,kakojezikuporabljamoinkajučenecznanareditizjezikom.Topomeni,dajepristoposnovannadejanjih2innelenavsebinskemznanju(Murrow2004:14-16).

1 Zdne18.decembra2006oključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje,objavljenemvUradnemlistuEvropskeunije,2006/962/ES.

2 action-basedapproach

Novosti v posodobljenem učnem načrtu

12

ŠPANŠČINA

Slika1: Učnipristopusmerjennadejanja

1.1.2 Pričakovani učni dosežkiGledenakompetence,kijihželimorazvijati,invsebinskoznanje,kigaželimodose-či,moramonačrtovatiinopisatipričakovaneučnedosežkedijakov.Tinamdoločijo,kakobomopoukizvajaliinkajbomopoučevaliternakoncupreverjaliinocenjevali.

VposodobljenemučnemnačrtusmoposkušalipričakovaneučnedosežkedoločitiinprilagoditigledenaglobalnelestviceSEJO.Nažalostnimamonavoljoempirič-nihpodatkov,dabilahkozgotovostjotrdili,nakateristopnjisonašidijakipovsa-kemletuučenjavgimnazijah,zatopredlaganipričakovaniučnidosežkidijakovte-meljijonaizkušnjahučiteljevinstrokovnjakov.Kljubtemusmoprepričani,dasmosespredlaganimimodulipoučevanjainpričakovanimiučnimidosežkiterravnmiSEJO(A1-C2)zelopribližaliresničnemustanju.Pravtakomoramoupoštevati,dasotrenutnopredmetivgimnazijahomejenizdoločenimštevilomurvletniku,karpanesovpadatočnozrazličnimiravnmiSEJO.PolegtegajeučenjeinpoučevanjevskladusSEJOspiralnooziromapodobnonarobeobrnjenipiramidi.Topomeni,dazadosegovsakeravninepotrebujemoenakegačasovnegaobdobjatemveč,davišjakotjeraven,večučenjavdaljšemčasovnemobdobjujepotrebnozadosegociljev.Polegtegasevsakaravenlahkorazdelinapodravni,danatančnejedoločimoravenznanja,npr.alijeučenecnaspodnjializgornjimejidoločeneravni.

Pripoimenovanjurazličnihstopenjdoločeneravnioziromaprehodovizenevdru-go,seuporabljajorazličninačini,npr.:A1+,B1-,A2/B1,A1.1,B1.2.Vučnemnačr-tusoravnioznačenezuporaboplusov(+)oziromaminusov(-),vtejpublikacijipaseuporabljaštevilčnopoimenovanje,kotjeprikazanonasliki2.

Opisi ravni so razdeljeni glede na jezikovne zmožnosti3, katere so bile tradicio-nalnoštiri:branje,poslušanje,govorinpisanje.SEJOtezmožnostiopišeboljna-tančnogledenakomunikacijskesituacije,skaterimiseuporabnikjezikasrečujeinjimdodanove.Takogovorimoobralneminslušnemrazumevanju,govoruingovornemsporazumevanju,pisanjuinpisnemsporazumevanjuterustnoinpisno

3 »Skills«vangleščini,»destrezas«všpanščini.

RAZRED IZPELJANE NALOGE DRUŽBA

učenec kot učenec jezika

učenec kot uporabnik jezika

cilj

dejanje

rezultat

13

ČAS UČENJA POSAMEZNE STOPNJE

STO

PNJA

ZN

AN

JA

Slika2: PrikazravniznanjaSEJOvodvisnostiodčasaučenja


14

ŠPANŠČINA

posredovanje(mediacija).VučnemnačrtusmouporabiliglobalnolestvicoSEJO,kiseomejinaopiseravnibralnegainslušnegarazumevanja,govoraingovornegasporočanjaterpisanja.Tudivečinadrugihgradiv(priročniki,preizkusiznanja)seomejujenauporabopetih4oziromaštirihjezikovnihzmožnosti.

Pričakovanihučnihdosežkovnesmemozamenjevatizminimalnistandardi.Pri-čakovaniučnidosežkisonamrečpovprečnoznanje,kigapričakujemooddijakov,zatojihbodonekateripresegli,nekateripamordanebododoseglivseh.Zaprever-janje(neocenjevanje)pričakovanihučnihdosežkovlahkouporabljamosamooce-njevalnelestviceSEJOzarazličnejezikovnezmožnostioziromapreizkuseznanja,kisoumerjenigledenaravni.Vpoglavjuopričakovanihučnihdosežkihsozbranenalogezaravni,kijihpričakujemovsrednjišoli(A1-B1),kiučiteljulahkoslužijozapreizkusučenčevegaznanjanadoločeniravni,vprilogipublikacijepasozbraniopisiravnizarazličnezmožnostivšpanščiniternaslovipriročnikov,kivsebujejopreizkuseznanjagledenaravni.

1.1.3 Splošna in posebna znanja

1.1.3.1Splošnaznanja

Splošnaznanjanajzajemajo70odstotkovvsebingledenarazpoložljiveurepouka.Seznamivsebin,kisledijovpoglavju1.2.1,zajemajotasplošnaznanja.Sevedasoseznamileokvir,znotrajkateregaučiteljnačrtujesvojoletnopripravo,sajnajboljepoznapotrebe svojihdijakov inokolje, vkateremuči.Vsebinevsekakordoločatudiučbenik,kigaučiteljuporablja.Natemmestumoramoopozoriti,dajeučbe-nikleenoizmedučnihsredstevinneedino,kateremumoramopodrediticelotnonačrtovanje.Znatigamoramouporabljatikritično,sajvemo,daidealnegaučbeni-kani,kersopisanizaširšopublikoinnezadoločenoskupinodijakov,kijoučimo.

Nekaterevsebinesovpriročnikuoznačenezzvezdico.Topomeni,da jih lahkoobravnavamovprvemalidrugemletniku,gledenaučbenik,kigauporabljamo.Razlikajepredvsemvtemahinbesedišču.Vtretjeminčetrtemletniku(naravniB1)pa se jezikovne strukture lahkousvajajovokviru različnih tem innisovečtakovezanenaspecifičnobesedišče,kotnaravniA1inA2.Zatojeizbortemširši,zapisanapasopredvsempodročjaternevečtemesspecifičnimbesediščem.

PrivsebinahsopravtakodoločeneravniznanjagledenaSEJO.Pritemupošteva-mopovprečnoznanje,sajpriznanjujezikaobičajnodosegamorazličneravniprirazličnih jezikovnihzmožnostih,pričemersoreceptivneobičajnovišjekotpro-duktivne.Tako lahkoučenecpribralnemrazumevanjudosega ravenA2,pripi-snemsporočanjupaA1.

4 Govoringovornosporočanjezahtevatauporaborazličnihzmožnostioziromaspretno-stiterstrategij,dasepriopisuravniznanjločujeta.

15

1.1.3.2Posebnaznanja

Ostalih30odstotkovvsebinnajbiučiteljnamenilvsebinampolastniizbiriinizbiridijakovgledenarazličnostinpotrebe.Takolahkovseurenamenimoutrjevanju,razširjanjualipoglabljanjusplošnihznanj,lahkopadodamodrugevsebine,kotstanpr.literaturainbralnaznačka,alipaurenamenimododatnimmedpredmetnimpovezavam,različnimprojektomtersevedakulturiincivilizaciji.

Prilagamoseznampredlaganihvsebinspodročjakultureincivilizacije,kinajbijihobravnavalivštirihletihučenjašpanščine,učiteljpasamdoloči,katerebouvrstilvpoukinkdaj.

Namaturisepreverjajolesplošnaznanja,razendelnonavišjiravni,kjersezahte-vapoznavanjeizbranegaknjiževnegadelainpoglobljenojezikovnoznanje.Poseb-naznanjapaučiteljlahkopreverjanaustnemdelumaturitetnegaizpitavokviruvprašanja,kigapripravisam.

1.1.4 Kroskurikularne temeNovostvposodobljenemučnemnačrtusotudikroskurikularneteme:državljan-skakultura/etika,IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),knjižničnainformacijskaznanja,okoljskavzgoja,vzgojazazdravje,poklicnaorientacija,kemijskavarnost,vzgojapotrošnikainprometnavzgoja.Tosotemenapodročjuvzgojeinizobra-ževanjazatrajnostnirazvoj,kisovskladuzmednarodnimidokumenti5inkinajbijihobravnavaliprivsehpredmetih,sajsopomembnezarazvijanjekompetencevropskegadržavljanainvseživljenjskoučenje.Obravnavamojihlahkomedpou-kominobtemrazvijamosporazumevanjevšpanščini,alipasopodlagazarazličnemedpredmetnepovezave.Večinomasekroskurikularnetemeuresničujejoprekotimskegapoučevanjaindrugihoblikpouka,npr.projektnidanali teden, izbirnipredmeti,interesnedejavnosti,šolskiprojektiinpodobno.

Prinačrtovanjusvojeletnepripraveinučnihsklopovnajučiteljvključiobravnava-njekroskurikularnihtem,kottokažeprimerletnepripravevprilogi1.7.

1.2 Pričakovani učni dosežki

1.2.1 Vsebine znanj po letnikihNadelavnicahzaučiteljevprojektuPosodobitevgimnazijesejeizkazalo,daučiteljprisvojemvsakodnevnempedagoškemdelupotrebujekonkretnejšesmernicezasvojoletnopripravo,sajjeučninačrtnapisankotsplošenokvir,kipuščaučiteljuvelikoavtonomije.Zametkivsebinpoletnikihsoplodtimskegadelaučiteljevnadelavnicah,končniseznampasmopotemoblikovaleinizdelaleavtorice.Pričujočapublikacija jeučiteljemvpomoč inneobvezujočdokument.Učiteljnajvsebine

5 UnitedNationsDecadeofEducationforSustainableDevelopment2005–2014.DraftInternationalImplementationScheme,October2004.


16

ŠPANŠČINA

prilagodisvojiciljniskupinidijakovinokolju,vkaterempoučuje.Kljubrazličnimmodulomzapoučevanjetujihjezikovvgimnazijskemprogramusovsebinezaradivečjepreglednostizapisanepoletnikih,vendarpajihlahkoučiteljprilagodišteviluuralimodulu(glejUčninačrtzašpanščinovgimnazijah),kigaizvaja.Nekaterevsebinesozatooznačenezzvezdico, saj jihučitelj lahkoobravnavav različnihletnikih.

Prioblikovanjuseznamovvsebin,smoizhajaleiztem,nakateresevežejospecifič-nobesedišče,sporazumevalnefunkcijeinjezikovnestrukture.

Vsebine,kijihuvrščamovkulturoincivilizacijopripouku,obravnavamopravilo-mavzaporedju,kigapredvidevaučbenik,kigaučiteljuporablja.Poskušalesmonaštetiteme,kijihpredvidevavečinaučbenikovzapoukšpanščinevsrednjišoli.Vsebinedodajaučiteljpolastnipresojiskozicelotnoobdobjeučenja.

1.2.1.1Seznamvsebinzaprviletnik

Število ur: 105

Raven: A1.2/A2.1

Teme Besedišče

Jazpredstavitevsebe(ime,priimek,narodnost,starost,poklic,naslov,telefon,elektronskapošta,konjički,interesi)

Časovnekategorije letničasi,meseci,dnevi,ura,delidneva,številke

Mojašola besediščevezanonadelovrazredu,navodila

Mojadružinainprijateljisorodstvenevezi,opisoseb(telesneznačilnostiinpostava,obraz,značaj),poklici

Mojkraj ustanove,zgradbe,opispokrajine,vasi/mesta

Mojdom* hiša,soba,pohištvo

Mojvsakdaninprostičas opisdneva,dnevnarutina,konjički

Hranainpijača* osnovnobesedišče,naročanje,opisjedi,cena

Nakupovanje*oblačila,barve,materiali,stil,tipitrgovin(zeloosnovno)

Počitnice*načiniprevoza,nastanitev(osnovno),dejavnostinapočitnicah

Sporazumevalne funkcije

• Pozdraviti

• Predstavitisebeindruge

• Vprašatipoosebnihpodatkih

• Opisatisebeinsvojodružino,prijatelje

17

• Opisatisvojkraj,kjesenahajanekaustanova/zgradba

• Opisatisvojdom(hišo,stanovanje,pohištvo)

• Izrazitisvojeinterese,konjičke,zanimanja

• Opisatidnevnorutino

• Vprašatizasmerindatinavodila,kjesenekajnahaja

• Naročitihranoinpijačovbaruinrestavraciji*

• Opisatiprehrambnenavadeinjedi*

• Opisatizunanjopodoboosebeinkarakter(osnovnobesedišče)

• Nakupovati(vprašatizaceno,velikost…)

• Svetovati,izražatiobveze(tenerque,hayque)

• Vprašatipoinformacijahindatiinformacije(ura,osebnipodatki,kraj)

• Izrazitistrinjanjeinnestrinjanje

• Izrazitinamen,načrtezaprihodnost

• Izrazitimnenje(creoque,piensoque)

• Tvoritikrajšapisnabesedila(razglednice,elektronskasporočila,opisi)

• Izpolnjevatienostavneobrazce,vprašalnike,ankete

Jezikovne strukture

• Pravopis

• Izgovorjava,naglaševanje,intonacija

• Sedanjikpravilnihglagolov

• Sedanjiknepravilnihglagolov(ser,estar,ir,verbosdeintereses(gustar),tener,venir,saber,salir,querer,preferir,dormir,jugar…)

• Nedoločnik

• Povratniglagoli

• Razlikameduporaboglagolovser,estar,hay(osnovna)

• Zaimki:osebni,svojilni,vprašalni,kazalni,predmetvdajalnikuintožilniku

• Oblikoslovjeinujemanjesamostalnikainpridevnika

• Določniinnedoločničlen

• Števniki(glavni,vrstilnido10)

• Naklonskiglagoli(tenerque,hayque,poder)

• Pogojnikglagolagustarza1.osebo

• Glagolskaperifrazaira+infinitivo

• Predlogi(osnovnarabaa,de,en,con,para,por)

• Krajevnipredlogiinprislovi(delantede,detrásde,enfrentede,alladode,cercade,encimade,abajode)


18

ŠPANŠČINA

• Muy,mucho,poco,nada,más,menos

• También,tampoco

• Tvorbanikalnihinvprašalnihstavkov

• Vezniki(y,pero,porque,o,que)

1.2.1.2Seznamvsebinzadrugiletnik

Število ur: 210 (105urv1.letniku+105urv2.letniku)

Raven: A2

Teme Besedišče

Mojkrajindomhiša,sobe,pohištvo,bivališče,orientacijapokraju,mojadežela…

Hranainpijača osnovnobesedišče,naročanje,jedi,cena…

Nakupovanjeoblačila,barve,materiali,slog,vrstetrgovin,tržnica,supermarket(nakupovanježivil)

Počitniceinpotovanjavrsteprevozov,voznired,nastanitev,počitniškikraji,dejavnostinapočitnicah

Deloinpokliciživljenjepis(avtobiografije,življenjeznanihali/inzgodovinskihosebnosti),CV,oglasizadelo,razgovorzadelovnomesto*

Prostičasdruženje(zmenki),osnovneinformacije:zakaj,kdaj,kje(kino,koncerti,gledališče,šport...)

Šport vrstešportov,dejavnosti,glagoli,vezaninašport

Teloinzdravje delitelesa,bolezni,nasvetizazdravoživljenje

Vreme vreme,vremenskipojavi,vremenskanapoved


• Opisatikraj,dom,deželo

• Primerjati(más/menos...que,tan/tanto…como)

• Usmerjatipokraju(vprašatizapotindatinavodila)

• Naročitihranoinpijačovbaruinrestavraciji

• Razumetiinrazložitienostavenreceptzapripravojedi

• Opisatijediinprehrambnenavade

• Nakupovati

• Izražatikoličine(teža,razdalja,prostornina...)

• Organiziratipotovanje(rezerviratisobo,vozovnico...)

• Opisatiinpriporočatipotovanje

19

• Sporazumevatisepotelefonu

• Pripovedovatiopreteklihdogodkih,opisatiživljenjeosebalisvojživljenjepis

• Izražatiizkušnje(npr.spotovanj)

• Dogovoritisezazmenek,sprejetializavrnitipovabilo,vztrajati,predla-gatialternativo,opravičitise,povabitinazabavo...

• Izražatinačrteinželjezaprihodnost

• Opisativreme

• Govoritiošportu,opisatinajljubšišport,primerjatišporte

• Opisatitrajajočainrazvijajočasedejanja(sedanjosti)

• Govoritiozdravstvenihtežavahindatinasvetezazdravoživljenje

• Tvoritipisnabesedila:osebnopismo,CV,elektronskosporočilo,oglas,vabilo,opis,pripoved

Jezikovne strukture

• Ponovitioblikesedanjikainobravnavatišeostalenepravilneoblikegla-golavsedanjiku

• Predlogi

• Vezniki(además,entonces,sinembargo…)

• Časovniprislovi(hoy,estasemana…)

• Nezloženipreteklik(pretéritoindefinido)

• Zloženipreteklik(pretéritoperfecto)

• Velelniktrdilneoblikezzaimki

• Neosebneoblikezadajanjenasvetov(esbueno/mejor/conveniente/acon-sejable+infinitivo)

• Stopnjevanjepridevnikovinprislovov

• Osebnizaimki-naslonskeoblike

• Glagolskeperifraze(ira+infinitivo,estar+gerundio,seguir+gerundio,hayque+infinitivo,tenerque+infinitivo)

• BrezosebnastrukturasSE(SEimpersonal)

• Prilastkoviodvisniki(que,enelque,donde...)


20

ŠPANŠČINA

1.2.1.3Seznamvsebinzatretjiletnik

Število ur: 315(105urv1.letniku+105urv2.letniku+105urv3.letniku)

Raven: B1.1

Teme BesediščeZdravje zdravaprehrana,bolezni,zdravila,nasveti

Ljudjeindružbasedanjostinpreteklost,zgodbeinanekdote,slavneosebnosti,preseljevanje

Medčloveškiodnosi čustva,razpoloženje,značaj

Zabava,prostičasvrstezabav,prizorišča,ponudba,oglasi,filmi,glas-ba,gledališče,ples,knjige

Potovanjainturizemopiskrajev,dežel,turističneznamenitosti,prevoznasredstva

Mediji časopisi,TV,radio,internet,oglaševanje

Izobraževanjeinslužba poklici,življenjepis,razgovori,razpisi/oglasi

Gospodinjstvo kuhinja,hišnaopravila,recepti,hrana

Predmetiopispredmetovinstvari,uporabnost,navodilazauporabo

Živali različnaživljenjskaokolja,domačeindivježivali


• Govoritiozdravju,boleznihinzdravilih

• Opisatičustva,razpoloženjeinznačaj

• Izražativeselje,žalost,presenečenje,pritožitise,čestitati,zahvalitise

• Primerjatisedanjostinpreteklost

• Pripovedovatiinopisovatidogodkeizpreteklosti

• Razumetiinpredstavitikulturnointurističnoponudbo

• Izražatimnenjeokulturniinturističniponudbi

• Opisatigeografskeznačilnostikrajaindežele

• Opisatipoteknekepotiinturističneponudbe

• Opisatipredmeteinnjihovouporabnost

• Razumetiinnapisatireklamnasporočila

• Razumeti/povzeti/napisatinovinarskiprispevek

• Opisatipoklice,napisatiživljenjepis(CV),prošnjozaslužbo/štipendijo,razumetiinprijavitisenaoglas

• Opisatihišnaopravila,povedatirecepte

21

• Opisatiživalinnjenookolje

• Tvoritipisnabesedila:programpotovanja,krateknovinarskiprispevek,razpravljalnisestavek,pripoved,uradnopismo,prošnja,obnovainmne-njeoknjigi

Jezikovne strukture

• Ponovitevpreteklihčasov(perfecto,indefinido,imperfecto)

• Predpreteklik(pluscuamperfecto)

• Trdilneinnikalneoblikevelelnika,tudizzaimki

• Sedanjiksubjunktiva(presentedesubjuntivo)

• Časovniprislovi(hace,desdehace,antes,despuésde…)

• Besednezvezezaargumentiranjeinrazpravljanje(sinembargo,apesardetodo,mientrasque…)

• Glagolabiti(ser,estar)

• Nezloženipogojnik(condicionalsimple)

• Nezloženiprihodnjik(futuroimperfecto)

• Načinovniprislovina–mente

• Utrditevstopnjevanjapridevnikovinprislovov

• Ponovitevvprašalnih,oziralnihinnaslonskihzaimkov

• Tvorbaabstraktnihsamostalnikov(-dad,-cia,-ez,-ismo…)

1.2.1.4Seznamvsebinzačetrtiletnik

Število ur: 420 (105urvvsakemletniku)

Raven: B1.2/B2.1

Teme Besedišče

Temepovezanezizražanjemsvojegaodnosadodružbeinsveta

ekologijainskrbzaokolje,prihodnostsveta,medčloveškiodnosi,mediji,modernetehnolo-gije,zdravje,družbeniproblemi,izobraževanje,potovanja…

Literatura poizbiriučitelja

Slovenija,Evropskaunijainsvet


• Izražati mnenja in argumentirati v povednem naklonu in subjunktivu(creoque,nocreoque,eslógico,esimportante,estáclaro…)


22

ŠPANŠČINA

• Sodelovativpogovorualidebati

• Izražatiželjeinčustva(quieroque,megustaque,ojalá…)

• Izražatinasvete,prepovedi,prošnje…(aconsejar,recomendar,prohibir,pedir…)

• Izražatipogojnostzasedanjostinprihodnost

• Posredovatiinformacije(odvisnigovor)

• Izražativerjetnostinhipoteze:prihodnjik,puedeque,quizás,talvez,alomejor,posiblemente,probablemente…

• Izražatinamernost,časovnost,vzročnost,dopustnost,posledičnost

• Pripovedovatiinopisovatipreteklost

• Opisovatisedanjostingovoritioprihodnosti

• Tvoriti vodena besedila: uradna in neuradna pisma, oglasi, prošnje,pritožbe…

• Tvoritidaljšabesedila

Jezikovne strukture

• Naglaševanjeinintonacija

• Sedanjik:razširjenaraba

• Vsipretekliglagolskičasi

• Prihodnjičasi(futuroimperfecto)

• Pogojnistavkizasedanjostinprihodnost

• Subjunktiv:sedanjikinimperfektvpogojnemodvisniku

• Velelnikvtrdilniinzanikaniobliki,tudizzaimki

• Odvisnigovor:uporabapovedneganaklonaalisubjunktiva

• Odvisnikivosnovnirabi(znajpogostejšimiglagoli invezniki):vzročni(causales),namerni(finales),pogojni(condicionales),dopustni(conce-sivas),prilastkov(relativas),časovni(temporales),osebkov(sustantivassujeto),predmetni(sustantivascomplementodirecto)

• Vezniki(porque,esque,pero,sino,paraque,aunque,sinembargo,comosi,si,apesardeque,que,elque,quien,donde,cuando,hastaque,osea…)

• Pregledpredlogov,glagolispredlogi

• Razlikevrabi(razširjeno)medserinestar

• Glagolskeperifrazeznedoločnikom(ira,tenerque,hayque,dejarde,acabarde,estarapuntode,volvera,soler,empezar/comenzara…)inzgerundijem(estar,llevar,seguir)

23

1.2.1.5Seznamvsebinzakulturoincivilizacijo

• gastronomija(ŠpanijainJužnaAmerika)

• starecivilizacije(Azteki,InkiinMaji)

• zemljepisneznačilnostišpanskogovorečihdržav

• gospodarstvoinekonomija(npr.izdelki,kijihproizvajajovdoločenidr-žavi)

• književnostinavtorji(ŠpanijainJužnaAmerika)

• umetnost(ŠpanijainJužnaAmerika)

• glasbainfilm

• mediji

• šolskisistem

• tradicionalnaobrtnadejavnost

• pomembneosebnosti(zgodovinskeinsodobne)

• družbenaureditevinpolitika

• medosebniodnosi

• običajiinpraznovanja

• verovanja

• zgodovinainzgodovinskadediščina

• odkritjainizumi

1.2.2 Primeri nalog za jezikovne zmožnostiVtempoglavjusozbraniprimerinalogzajezikovnezmožnostiporavnehinnepoletnikih.Tenalogesoizbranekotpomočučiteljuprivrednotenjudijakovegaznanjavpovezavispričakovanimiučnimidosežki.Vsakanalogaimaoznačenopribližnoravenznanja.Čedijaknalogorešipravilnovpribližno80odstotkih,pomeni,dajedosegeltoraven.NatanačinseumeridijakovoznanjevprimerjavizdrugimiučencišpanščinegledenaravniSEJO.Steminalogamiželimopokazatitudiraz-ličnotipologijonalogzapreverjanjeznanja,kisovskladussodobnimipristopipripoučevanjuinučenjutujihjezikov.

Vprilogi1.5sozbranikriterijizaocenjevanjenaloggovoraingovornegasporoča-njaterpisanjainpisnegasporočanja.

PosnetkezanalogeslušnegarazumevanjanajdetenapriloženemCD-ju.


24

ŠPANŠČINA

1.2.2.1Bralnosporazumevanje

NALOGA 1 / A1.1

MI FAMILIA

Todostenemosunafamiliayparientes,comoHelena,unachicadetuedad.Suprofesoraquierequeescribanenclaseunapresentaciónoriginaldesupropiafamiliayellahapensadoenproponerunaadivinanza.Miracómolohace.

Estaesmifamilia:yomellamoHelenaytengodoshermanos,mihermanamayorsellamaAnabelymihermanomenorsellamaDavid.MimadresellamaSilviayeshermanagemelademi tíoJosé,queencambio,noestácasado.TengootrotíoquesellamaEnrique,sumujersellamaSandraysushijosquesonmisprimos,sellamanAndrésyLorena;mispadresnotienenmássobrinosporquemipadreeshijoúnico.MiabuelasellamaRosaysumarido,miabuelo,se llamaJuan.Mipadrese llamaJulioyesmuyalto:mide1,97.VivimosenlacalleAlcalá,35,2ºC,nuestronúmerodeteléfonoes919987786.Somosunafamiliamuyunidaynosqueremosmucho.

Yahoraunaadivinanzaparaversihasentendidotodo:¿Cuántosnietostie-nenJuanyRosa,ycómosellaman?

(Virbesedila:prirejenopoComotú1,Minervascuola,2008)

Responde a las preguntas según el texto.

1. ¿CómosellamanloshermanosdeHelena?

2. ¿EstácasadaSilvia?

3. ¿LamadredeHelena:esmayoromenorquesuhermanoJosé?

4. ¿CuántoshermanostieneelpadredeHelena?

5. ¿CómosellamanlossuegrosdeJulio?

¿HasentendidoquiénessonlosmiembrosdelafamiliadeHelena?¿Porquénocompletas/dibujassuárbolfamiliarconlosnombresdeparentesco?

NALOGA 2 / A1.2

Lee el diálogo sobre dos jóvenes españoles y completa el recuadro según el texto.

RUTINA DIARIA

Marta: Miguel,¿Quéhacestúlosfinesdesemana?

25


Miguel: Lossábadosporlamañanamelevantoalas9.00yvoyanadarconmihermano.

Cuando llegoa casadesayuno,meduchoyescuchomimúsicapreferida.Comocontodamifamilia:mispadres,mistíosymisabuelos.Porlatarde,estudiounratoydespués,voyconmisami-gosalcine.¿Ytú,Marta?

Marta: Puesyolossábadosprefierodormirhastatarde.Luego,cuandomelevanto,desayunoconmuchacalmaycharloconmisherma-nos.Casisiemprecenoconmifamiliafueradecasayporlatardequedoconmisamigosparadarunavuelta, ir al cineoavecesmontarenbicicleta.

Miguel:¿Yquéhaceslosdomingos?

Marta: Misdomingossonmuyfamiliares.Porlasmañanas,salgoconmispadres; vamos a alguna exposición interesante aunque cuandohacebuentiemposiemprevamosalaplaya.Porlatardeestudiounpoco,escuchomúsicayescribocorreosamisamigosextranjeros.

Miguel:Puesyo,losdomingosporlamañana,juegoalfútbolconmiequi-po.Porlatardepatinounpocoymeacuestotempranoporquealdíasiguientemelevantoprontoparairalaescuela.

(Virbesedila:prirejenopoClubPrisma1,Edinumen,2007)

por la mañana por la tarde por la noche

Marta Miguel Marta Miguel Marta Miguel

los sábados quedaconsusamigos

los domingos saleconsuspadres

seacuestatemprano

NALOGA 3 / A1.2

Lee el texto sobre la ciudad de La Habana y responde brevemente a las preguntas.

LA HABANA

LoprimeroquesorprendealviajeroquellegaaLaHabanaessuolor,unolorúnico,especial,difícildedescribir...yqueescaracterísticodeestaciudadcaribeñasituadaenlacostaoccidentaldelaisladeCuba.Peroloquereal-mentellamalaatenciónessumaravillosocascoantiguo,LaHabanaVieja,unlugarqueconservavariosrecuerdosdeotrostiempospasados:suscallesrectasycuadriculadas,loshermososlugaresyedificiosdelaépocacolonial

26

ŠPANŠČINA

española(comoelpreciosoteatroGarcíaLorcaolaplazadelaCatedral),suscasasdediferentescoloresquerecuerdanelesplendordelos50,losauto-móvilesamericanosdelosaños60y70quetodavíacirculanporlascalles...

LaHabanaesunodeesoslugaresdondepuedessentir»lavida«enlascalles:losruidosymovimientoscontinuosdelagente,eliryvenirdelasbicisymotocicletas,lossimpáticoscoco-taxis,loscuriososcamellos(unospeculi-aresautobuseso»guaguas«,comosellamanallí)...EnlacapitaldeCuba-yentodoelpaís-hayunamaravillosamezcladerazasyelturismofavoreceunencuentrodeculturasmuydiversas:cubanos,estadounidenses,france-ses,españoles,italianos...

Loslugaresqueunviajerodebevisitarsonmuchos,peroesinevitabledarunpaseoporelfamosoMalecónopaseomarítimo,lugardeencuentrodelosmásjóveneshabaneros.Paracomerocenaresmuyrecomendableentrarenun»paladar«(unacasaparticulardondesirvencomidas)yparatomaruncafé,ocualquiercosa,sonmuyinteresantesLaBodeguitadelMedio(confotosy firmasdepersonajes famososensu interior)oElFloridita(típicorincóndelosaños40-50).LaHabanatienetambiénunavidanocturnamuyintensaconcines,teatros,cabarés,salasdefiestaodiscotecascomoElDia-bloTuntún,dondepodemosbailarsalsaatodashoras.

(Virbesedila:Enacción1,EnClave,2005)

1.¿QuéesloprimeroquenotaunturistacuandollegaaLaHabana?

2.¿EnquépartedeCubaestáLaHabana?

3.¿CómosonlascallesenLaHabana?

4.¿Cómosonlascasas?

5.¿Loscochesenlascallessonmodernosoviejos?

6.¿CuáleslacapitaldeCuba?

7.¿Quésonlos“camellos”?

8.¿QuiénesvanalMalecónnormalmente?

9.¿Quésehaceenun“paladar”?

10.¿HaymuchoambienteporlanocheenLaHabana?

27


NALOGA 4 / A1.2

Lee la entrevista con una actriz famosa y relaciona las preguntas con las respuestas. Las preguntas están en el orden correcto. Escribe las respu-estas en la tabla abajo.

MI DÍA

Preguntas:

1. Elena,ahoraeresfamosaengranpartedelmundo,perotrabajasmu-cho,¿no?

2. Perotelevantasdemasiadopronto,¿no?

3. ¿Yaquéhorateacuestas?

4. ¿Salesmuytardedelosestudios?

5. Eltiempojustoparacenaryacostarte...

6. ¿Yentutiempolibre?¿Quéhaces?¿Dóndevas?¿Salesmuytardedelosestudios?

7. YtambiéncolaborasconunaONG...

Respuestas:

a) Bueno ...esquesiemprehagoyogaydespuésunpocodegimnasia,luegomeduchoydesayunotranquilamente.

b) Pues, cuando puedo, escucho música y leo. También voy a clase deballetdosdíasalasemanay,algunosfinesdesemana,misamigosyyosalimosdelaciudadyvamosadiferenteslugares,hacemosfotos...Megustamucholafotografía.

c) Sí,claro...Trabajoseisdíasalasemanaytodoslosdíasmelevantoalascincoymediadelamañana.Empiezoarodaralassieteymedia.

d) Depende...Normalmentealascincodelatardepero,aveces,vuelvoacasaalasochooalasnuevedelanoche.

e) Sí,conlaFundaciónAyuda.EsunaONGqueestáenMumbaiyqueayudaaniñassinrecursos.

f) Puestambiénbastantepronto,hacialasdiezdelanoche...

g) Sí,pidoalgoparacenarrápidoymevoyadormir.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

28

ŠPANŠČINA

NALOGA 5 / A2.1

Lee el texto sobre los cantantes latinos y elige la respuesta más adecuada para cada frase.

EL ESPAÑOL, ¿IDIOMA POCO MUSICAL?

Últimamente existe una moda latina que se ha extendido por el mundo.TriunfanactorescomoAntonioBanderas,JavierBardem,PenélopeCruzoSalmaHayek.Secomeguacamole,churrascoogazpacho,seviajaapaísesconsaborlatino:México,Cuba,RepúblicaDominicana...,yestoayudaaconoceraloscantanteslatinosyavenderdiscosenespañolenpaísesnohispanos.JuanLuisGuerraoCompaySegundo,porejemplo,sonconocidosgraciasaestamodalatina.

Peroelmercadodehablainglesaesdifícilparauncantantelatino.VenderpopenespañolenelReinoUnidoes,másomenos,comovenderenEspañaflamencocontextoseninglés.Esteeselmotivoquellevaaalgunoscantan-teslatinosaincluircancioneseninglés.

HaypersonasquecriticanalafamosacantantecolombianaShakiraporquenosolocantaenespañol,tambiéncantaeninglés.Dicenquebuscaobjeti-voseconómicosynoartísticos.Ellacontestaquecantaeninglés»porunin-teréscultural,paraconstruirpuentes«.Perolapreguntaes:¿estáperdiendosusraícesoestállevandosusraícesalpúblicoquenohablasulengua?

ComoShakira,elpuertorriqueñoRickyMartin,elespañolEnriqueIglesiasolacubanaGloriaEstefanutilizanelidiomaespañolparaelmercadolatinoycantansuscancioneseningléscuandosuobjetivoeselmercadomundial.

JorgeDrexlerincluyecancioneseninglésenalgunosdesusdiscos,algoquesorprendeamuchagente.Suargumentoes:»Hablocuatrolenguasymegu-stamuchocantarendiferentesidiomas«.EnsutrabajoCaraB,Drexlernosemocionaencincoidiomas:inglés,italiano,portugués,catalánycastellano.

(Virbesedila:ProtagonistasA2,EdicionesSM,2009)

1. Segúneltexto,loscantanteslatinos

a)viajanmucho.

b)seconocenmuybienentresí.

c)estándemoda.

2. ElmercadodeReinoUnidoprefiereescuchar

a)popespañol.

b)cantanteslatinoseninglés.

c)flamenco.

29


3. AlgunoscriticanaShakiraporque

a)escolombiana.

b)construyepuentes.

c)cantaeninglés.

4. GloriaEstefancanta

a)sóloenespañol.

b)sóloeninglés.

c)eninglésyespañol.

5. SegúnJorgeDrexler,sudiscoincluyecancionesencincoidiomasporquelegusta

a)cantarendiferentesidiomas.

b)sorprenderalagente.

c)serconocidoportodoelmundo.

NALOGA 6 / A2.2

Lee el texto sobre Paulina G.

EL DORMITORIO DE ENSUEÑO DE PAULINA G.

HemosvisitadolacasadePaulinaG.yhemosdescubiertoqueesamantedellujoydelacomodidad:suhabitaciónestállenadealfombrasycojinesdesedaodeterciopeloenformadecorazónquelehanregaladosusafici-onadosyduermeenunacamamuygranderodeadaporellos.Tieneunaexcelenterelaciónconsupúblico,ytodoslosdíassepasaunpardehoraschateandoconellos.Suordenadorestáencimadeunescritorioquehapu-estodebajodelaventana,yellasesientacómodamenteensusillaverdedepiel,¡tanmoderna!Laverdadesquetodoesmuymoderno:lalámpara,elcuadrodelapared,eltelevisor…nohemosvistoniestanteríasnilibros,haytansolounmueble:unarmarioenorme.Ensudormitorionohaymesillasdenocheporqueyahanpasadodemoda.Esrealmenteunachicamuymo-derna,senotatambiénensucuartodebaño:detrásdellavabohayunespe-joenformadecorazón,luegoestálataza,elbidé,unaduchayunabañeraconhidromasaje.PaulinaG.noshacontadoquecadanochesequedamediahoraenelaguayluegoseacuestasoñandoconunanuevagiraporEuropa…

(Virbesedila:Comotú1,Minervascoula,2008)

30

ŠPANŠČINA

Ahora decide si las frases son verdaderas o falsas.

1. APaulinalegustaestarcómoda. V F

2. Paulinasehacompradomuchoscojinesenformadecorazón. V F

3. Paulinanosabeusarelordenador. V F

4. Enlamesilladenochehayunalámpara. V F

5. Paulinatodaslasnochesserelajaenlabañera. V F

NALOGA 7 / A2.2

Lee el texto y decide qué consejos de 1 a 10 incluye el texto y cuáles no.

CONSEJOS PRÁCTICOS DE AYER

Eninviernolasfacturasdeelectricidad,agua,gaseinclusoteléfonosuelenaumentar.Loselectrodomésticossonlosquemáselectricidadconsumen.Echeunaojeadaalatemperaturadelfrigoríficoyajústelamejoralatem-peraturaambiente.Para lavarutiliceprogramaseconómicos; así ahorraráagua.Vuelvaacocinarensuhornodegas;esmásbaratoqueelmicroondas.Sipuedeustedhacerlo,cambiesusbombillasnormalespor tubos fluore-scentesohalógenos:consumenmenosenergíay,portanto,gastanmenosysalenmásbaratos.Sitienecalefaccióneléctrica,saqueventajadelatarifanocturna:elcostedelaelectricidadesun50%másbajo.Noseolvidetam-pocodeaislarmejorventanasypuertas.Controletambiéneltermostatoencadahabitación;noesnecesariomantenerlatemperaturamásalta.Pongaalfombrasencadahabitación:elambienteserámásagradableyacogedoryelsuelonoserátanfrío.Encuantoalteléfono,comienceconlossupletoriosyorganicesusllamadas:parallamardentrodelpaís, lahoramásaconse-jableesapartirdelas22horas;elpreciosereduceun70%.Lasllamadasurgenteshágalasdespuésdelas17horas.Seráútilquealgunavezutilicelascabinaspúblicas.Asícontrolarásudineromáseficazmente.

(Virbesedila:prirejenopoDELEintermedio)

1.Cambielatemperaturadelanevera. SÍNO

2.Lavesuropaconmenosfrecuencia. SÍNO

3.Cocineenmicroondas. SÍNO

4.Comprebombillashalógenas. SÍNO

5.Aprovechelatarifanocturnaelmáximoposible. SÍNO

6.Mantengalatemperaturadeloscuartos. SÍNO

7.Hagallamadastelefónicasporlanoche. SÍNO

8.Llamemásamenudodesdelascabinastelefónicas. SÍNO

31


NALOGA 8 / A2.2

¿Conoces este programa para jóvenes? Lee el texto y señala la letra V si la afirmación es verdadera y la F si es falsa.

RUTA QUETZAL

LaRutaQuetzalesunprogramaparajóvenescreadoen1979,porsugeren-ciadelreydeEspaña,yencabezadoporelfamosoaventureroespañolMigu-eldelaQuadra-Salcedo.Setratadeunviajedeestudiosintegradopor330jóvenesdeentre16y17añosdemásde65paísesdetodoelmundo.

DuranteunmesymediolosjóvenesparticipantesrecorrendistintoslugaresdeEspañayLatinoaméricaestudiandodiferentesaspectosdesumaravillo-sahistoriaycultura.Laseleccióndelosparticipantesserealizacadaañoatravésdeunrigurosoproceso,eligiendoalosmejoresestudiantesdecadapaís.

Durantelaaventura,lasclasesdehistoria,arte,astronomía,biologíaomúsi-caseintercalanconcaminatas,visitasalugareshistóricos,talleresprácti-cos,conferencias,seminariosydeportes,siendoobligatorialaasistenciaatodaslasactividades.

Cadaparticipanteformapartedeungrupode18jóvenes,bajoladireccióndeunmonitor,ytodosestánencargadosdelorden,vigilanciaylimpiezadelas zonas comunes de los campamentos, residencias o refugios donde sesuelenalojaraunqueenocasionesduermenalairelibre.

Todoslosgastosdemanutención,transporte,alojamientoylosgeneradosporlasactividadesprevistasestáncubiertosenlabeca.Noobstante,cadaestudiantepuedellevardinerodebolsilloparagastosmenores,peronoseaconsejaelusodetarjetasdecréditoochequesdeviaje.

Enlaactualidad,estafamosarutaesunprogramapertenecientealaSecre-taríaGeneralIberoamericanayestádeclaradadeinterésinternacionalporlaUNESCO.

(Virbesedila:prirejenopowww.correodelcaroni.com)

1. Elprogramaestádedicadoalosjóvenesmenoresdeedadconlaintencióndeaprendermuchoenelviaje. V F

2. LosjóvenesparticipantesrecorrensolamentelugaresdeEspaña. V F

3. Seescogealosparticipantesatravésdeunprocesomuyduro. V F

4. Ungrupode18personasestábajoladireccióndeunmonitor. V F

5. Labecacubresolamenteelalojamientoyeltransporte. V F

6. Seaconsejaelusodetarjetasdecrédito. V F

32

ŠPANŠČINA

NALOGA 9 / B1.1

¿Cómo sería la casa de sueños de Juan, María e Isabel? Lee los textos y completa el recuadro.

LA CASA DE MIS SUEÑOS

Juan

Me gusta mucho ver revistas de muebles y de cómo decorar la casa, meimaginomicasadecoradayadornadacontodoloqueveoenlasrevistas,haycosastanbonitas,quemequedomirandolafotobastantetiempopararecordar loquequierohacerenmicasa, imaginándomecomoesmicasaideal.Aunquenopuedacomprarmelascosasqueveoenlasrevistas,medanideasparapoderdecorarmicasa.Tampocoesquemegusteunacasasúpercargada,esono,perohaycosillasquesonmuygraciosasyqueconlarevistapueslasveo.Laverdadesquemegustamuchomirarlasrevistasporquecomohedichoantesmedanideas.

María

Lacasademissueños...esunchaletconmilmetrosdejardínyconpiscinapropiaygaraje...esdecir,laquetienenmissuegrosconlosqueporciertonotenemosrelaciónniminovioniyo.Peroparamílomásimportanteespodercompartirtucasaconlapersonaalaquequieres...yvoyatenerlasuertedehacerlopróximamente.Noesunchaletnimuchomenos...sinounpisitode60metroscuadrados,peromedaigualporquevoyacompar-tirloconél.

Isabel

¿La casa de mis sueños? Un ático con una enorme terraza soleada, conplantitas,conespacioparacomer,paratumbarmerelajadamente...conlodeáticoquierodecirunpisoqueocupelaúltimaplantadeledificio,consuterraza.Meencantaríamirarlaciudaddesdearribayversólotejadosycielo...nadadecoches,peroconlacomodidaddevivirenelcentro.

Megustaríaunacasaluminosa,nadacargadademuebles,peroasuvezaco-gedora...megustanlosdiseñosmodernosysobrios,perotambiénmezclarestilosdistintosparaquenoresultendemasiadofríos.Lacocinaestaríapen-sadaalmilímetro,megustaunaestéticaunpocoindustrial...¡Ah!ytendríaunenooooormearmarioyaqueodioandarcambiandolaropacuandollegaelfríooelcalor.

(Virbesedila:http://www.ciao.es/Casa_Estilo__Opinion_645346)

33


Juan María IsabelLegustaríatenerunacasamoderna,peronodeestilosmuyfríos.Másimportantequelacasaeslapersonaconlaquevives.Legustanlascasascondecoración,peronodemasiada.Vaacompartirunpisopequeñoconsunovio.Legustaríavivirenelúltimopiso.Nopuedecomprarlascosasqueveenlasrevistas.Sellevamalconsussuegros.Legustaríavivirenelcentro.Compraprensaparaencontrarlacasadesussueños.

NALOGA 10 / B1.1

Lee el artículo siguiente y responde brevemente a las preguntas.

VENEZUELA, PARAÍSO TERRENAL

LaRepúblicaBolivarianadeVenezuela,situadaenelnortedeAméricadelSur, es el sexto país en extensión de este subcontinente. Posee una grandiversidaddepaisajes:selvatropical,extensosllanoscongrandessaltosyríos,montañasnevadasenlosAndesvenezolanos,ymilesdekilómetrosdeespectacularesplayasensuscostaseislasdelmarCaribe.CristóbalColón,asullegadaaestatierraensutercerviajeaAmérica,en1498,escribeensudiarioquelepareceunparaísoterrenal.

Elorigendelnombre,Venezuela,data tambiénde laépocadeldescubri-miento.Enalgunaszonasdelacosta,losexploradoresespañolesseencu-entranaldeasconstruidassobreelagua,quelesrecuerdanalaciudaddeVenecia,dedondelesvienelaideadellamarVenezuela,“pequeñaVenecia”,alasprimeraspoblacionesindígenas.

EnCaracas,sucapital,fundadaen1567,naceSimónBolívar,elLibertador,unodeloshéroesdelaindependenciaamericana.SimónBolívarparticipaenladeclaracióndeindependenciadeVenezuelaen1811ycontribuyeasuconsolidaciónderrotandoalejércitoespañolenlabatalladelLagodeMa-racaiboen1823.Posteriormenteparticipaenlaluchaporlaindependenciadeotrasnacioneslatinoamericanas.Boliviaadoptaelnombreensuhonor.

Lapoblaciónesmayoritariamenteblanca,sibienconmuchamezcladera-

34

ŠPANŠČINA

zas.Haytambiénpequeñaspoblacionesdealgunosdelosprimitivoshabi-tantesindiosenelsurdelpaís,especialmenteenelterritoriodelAmazonas;asícomopoblaciónnegraymulata,descendientesdelosantiguosesclavos,enlaszonasagrícolasdellitoralcaribeño.

Venezuelaposeeunimpresionantecaudalderecursosmineralesyenergéti-cos.Eseloctavoproductormundialdepetróleoyposeeademásminasdehierro,aluminio,oroydiamantes.

(Virbesedila:Nuevoele,intermedio,EdicionesSM,2002)

1. ¿PorquéllamóCristóbalColónaVenezuelaunparaísoterrenal?

2. ¿PorquédieronlosexploradoresespañolesaVenezuelaestenombre?

3. ¿QuiénesSimónBolívarycuálessonsusméritos?

4. ¿Quéquieredecirlafrase“sibienconmuchamezcladerazas”?

5. ¿Enquéconsistelaeconomíavenezolana?

NALOGA 11 / B1.2

En el texto sobre esta invención faltan cinco frases. Lee el texto y luego pon la frase adecuada donde conviene. ¡OJO! Hay una frase que sobra.

MÁQUINA DE HACER LLOVER

UnIngenierobritánicoinventaunamáquinaparahacerlloverenLondres

ElingenierobritánicoyprofesordelaUniversidaddeEdimburgo,StephenSalter,famosoenelReinoUnidoporsuslogrosenlosañossetentaenelcam-podelatecnologíamareomotriz,opinaquesunuevoinvento:su“máquinadelalluvia”,_______1_____,facilitaríalaevaporaciónnaturalylaconsigui-enteformacióndelluvia,segúnpublicalarevistabritánica“NewScientist”.

Elaparatoadaptaeldiseñodeunaturbinadeaireyaexistente,laDarrieus,parecidaaunatrituradoradecomidadetresmetrosymediodealturaycondoshélicesquegiransobreunejevertical.

Esashélicesrecogerían______2______,adiezmetrosdealturaporencimadelniveldelmar.

SegúnSalter,estofacilitaríaelprocesodeevaporaciónnatural,yaqueelva-pordeaguapulverizadoromperíalaresistenciade_______3_______.

Cadaturbinatendríacapacidadparapulverizarmediometrocúbicodeaguaporsegundo.YSalterhacalculadoquecientosdeturbinasrepartidasporlaszonascalurosasdelplanetapodrían“fabricar”lalluvianecesariaparaevitarlassequías.

“Uncentenardeturbinasenfuncionamientodurantecienaños–agregóelinventor–seríansuficientespara,teóricamente,revertirlasconsecuencias

35


quesobreelniveldelmartendráelefectoinvernaderodelplaneta”.

SibienSalteresmuyoptimistaconsunuevoinvento,_______4______.

Losexpertosenmeteorologíadudandequeelvapordeaguapuedamezclar-seconelairequehayenlascapassuperioresdelaatmósferaparaformarnubesytambiénvendifícilpoderpreverdóndecaeríalalluvia.

Un meteorólogo de la Universidad de Leeds, Ian Brooks, valoró así el in-vento:“Es lasoluciónqueun ingenierodaaunproblemameteorológico._______5______aunexpertoenfenómenosatmosféricos”.

(Virbesedila:http://www.educar.org/inventos/inventosrecientes.asp)

a. elaguamarinaylalanzarían,pulverizada

b. Jamásselehabríapodidoocurrir

c. losmeteorólogosnoestánsegurosdelaeficaciadeestamáquina

d. unacapadeairehúmedoyestáticoquesesueleformarsobreelmar

e. unaspersorgigantequetransformaelaguadelmarenvapor

f. lacapadeozonoestáenpeligro

Escribe la solución en el recuadro:

1 2 3 4 5

NALOGA 12 / B1.2

Lee la siguiente entrevista con Ann Veneman, la directora de Unicef, y re-laciona las preguntas con las respuestas. Las preguntas están en el orden correcto. Escribe las soluciones en el recuadro.

LO DIFÍCIL ES HACER CUMPLIR LA LEY

LadirectoradeUnicef,unamujercurtidaenlapolíticadeEstadosUnidos,con-sideraquelaConvencióndelosDerechosdelNiño,quecumple20años,hasidouninstrumentoeficaz.Peroestáaúnlejosdealcanzarsuverdaderopotencial.

Preguntas:

1. ¿LosveinteañosdelaConvencióndelosDerechosdelNiñohantenidounimpactorealenlavidadelospequeños?

2. ¿Cuálessonglobalmentelasenfermedadesquemásafectanalosniños?

36

ŠPANŠČINA

3. ¿Cómosecontrolaelcumplimientodelosderechosdelniño?

4. ¿Quérecuerdossehatraídodesusviajesalospaísesmásafectados?

5. Resulta sorprendentequeunpaís comoEstadosUnidos,queayudóaelaborarlaconvención,nuncalahayaratificado.¿Creequeesaceptable?

6. ¿Esimportanteescucharlavozdelosniños?

7. ComosecretariadelDepartamentodeAgricultura,manejabaunpresupu-estode110.000millonesdedólaresparaunsolopaís.EnUnicefsólocu-entacon3.000millonesparaelmundoentero,¿noesunpocofrustrante?

8. ¿Esustedmadre?

9. ¿Cómovamosaresolverlaactualcrisisalimentaria?

Respuestas:

A. Hayunaseriedecomitésy losgobiernospresentan informessobresusprogresos,peronohayningúnmecanismoparasancionaralospaísespornocumplirlos.

B. Sí,peroestamoslejosdealcanzarsuverdaderopotencial.Eseltratadoin-ternacionalmásratificadodelmundo(193países)ylosnúmerosindicanquehahabidounprogresorealeneducación,saludyprotección.Antesapenasseprestabaatenciónaproblemascomoeltráficodeniños,eltra-bajo infantil, los niños soldado, la explotación sexual, ahora son temasmuyconocidos,peroquedamuchoporhacer.

C. Sin duda. Ishmael Beah escribió un libro sobre sus experiencias comoniñosoldadoenSierraLeona,Alongwaygone,memoriesofaboy-soldier,ycreoqueayudaaentendereldíaadíadequienespasanporesaexperi-encia.TambiénconocíaunaniñadeSierraLeonaquefuecapturadaporniñossoldadoylecortaronlasdosmanos.Nuncaensuvidarecibióedu-cación.HoyviveenCanadáyhaescritounlibro,Thebiteofthemango,otrahistoriaextraordinaria.Muchosestánhaciendooírsuvoz.

D. No,perotengomuchossobrinosdelosquemesientomuycercana.

E. ElénfasisprincipalrespectoalaproduccióndecomidasedirigedesdelaFAOyotrasagenciasrelacionadas,aunqueUnicefhajugadounpapelesen-cialprecisamenteporesaconexiónentreseguridadalimentariaynutricio-nal.Hemosabogadoporlanecesidaddeincrementarlacapacidadproducti-vadelplaneta,peroyoinsisto,hayqueanalizarlascondicioneseconómicasdetodaslascosasalavez.¿Cuáleselimpactodelcambioclimático,cuántalaimportanciadelafaltadeinfraestructura,delasguerras?...Además,en-tre losproblemasquemásnospreocupanen relacióncon la crisis estánlosrelacionadosconeltrabajoinfantilyeltráficodeniños,porquecuandohacefaltadineroselesponeatrabajarydejandeiralaescuela.

37


F. Aunquesiempresehabledelsidaylamalaria,larealidadesqueladiarreaylaneumoníasonlaprincipalcausademortalidadentremenoresdecin-coaños.

G. ElobjetivodeUnicefesqueseanlospropiospaíseslosqueintervenganenayudaralosniños.Sí,somoslamayoragenciadedistribucióndevacunasymosquiterosdelmundo,peroalolargodeltiempohemosvistoquedi-stribuimosmenosvacunasenalgunospaísesporquesonelloslosqueseencargandehacerlodirectamente.Ésaesladirecciónquedebemosman-tener.Creoquecompararambospresupuestosescompararnaranjasconperas.Además,es importanteentenderqueUnicef se financiaconapor-tacionesexclusivamentevoluntarias.El70%vienedegobiernosyel30%restantedelsectorprivado.NosenospuedecompararconlaFAOuotraorganizacióninternacionalcuyosmiembrospagancuotasobligatorias.

H. Lamayoríadelasexperienciassoninolvidables.CuandovisitéelnortedeUgandaestuveconungrupodeniñosquehabíansidosecuestradosporelLRA(Lord’sResistanceArmy)cuandovolvíandelcolegio.Aellaslashabíanconvertidoenesclavassexualesyaellosloshicieroncaminarduranteki-lómetros.Pesealastragediasqueviven,sonniñosconsueñosyesperanzas.

I. No,peroesunafederación,cadaEstadotienesuspropiasleyesysiseratificatalycomoestá,habríaquemodificaralgunasdeellas.Aunasí,tal y comodijoBarackObamadurante sucampaña, esunpocoem-barazosoqueEstadosUnidosnohayaratificadolaConvencióndelosDerechosdelNiño.Perosíharatificadolosprotocolos.

(Virbesedila:Elpaíssemanal,15/11/2009)

1 2 3 4 5 6 7 8 9

38

ŠPANŠČINA

1.2.2.2Slušnorazumevanje

NALOGA 1 / A1.1

EL TÍPICO OBJETO HISPANO

Une los números en el orden en que los oyes y verás que aparece la silu-eta de un típico objeto hispánico.

Slika1:Untípicoobjetohispánico

NALOGA 2 / A1.2

RUTINA DIARIA

Escucha atentamente la conversación entre la señora Ana, la dueña de la casa, y Mark. Después de escuchar la grabación, completa el recuadro con los datos que faltan.

Hora alas7.45

de9.00a14.00

alas15.00h

La señora Ana:

desayuna preparalacomida

vuelvealtrabajo

seacuesta

(Virbesedila:Redes1,EdicionesSM,2002)

39


NALOGA 3 / A2.1

MARBIE

Marbie, la muñeca que ha hecho soñar a millones de chicas de diferentes generaciones, ha cumplido 50 años. Para su cumpleaños sus creadores han decidido renovar su aspecto para adaptarlo a las exigencias de la moda. Escucha el texto y completa los nombres de las partes del cuerpo que faltan.

Slika2:Marbie.AvtoricaLunaApollonio(Vir:prirejenopoComotú1,Minervascuola,2008)

40

ŠPANŠČINA

NALOGA 4 / A2.2

VACACIONES

Escucha a Julio y Nuria contar sus últimas vacaciones y elige las respuestas correctas para cada frase.

1. Hanestadoen

a)SanSalvador.b)CostaRica.c)PuertoRico.

2. Durantesuviajepasaronlamayoríadelosdías

a)visitandomonumentosenlacapital.

b)conduciendoporelpaís.

c)bañándoseenelmar.

3. Sehanalojadoenun

a)hostal. b)pensión. c)cabaña. d)uncamping.

4. Hanidocon

a)lahermanadeJulio.b)losamigosdeNuria.c)elhermanodeNuria.

5. Comoelmediodetransportehanutilizado

a)tren.b)autobús.c)coche.d)bicicleta.

6. Undíalesinvitoacomer

a)sucompañerodeviaje. b)suguía. c)unapersonadesconocida.

7. Durantesuviajehizo

a)calor.b)lluvia.c)sol.

8. Legustaríavolverahacerelviaje

a)nunca.b)algúndía. c)elañoqueviene.

9. Marcaenelmapa5lugaresque hanvisto.

(Virbesedila:ActividadesparaelMarcocomúneuropeoA2,EnClave,2005)

41


NALOGA 5 / B1.1

TRABAJO

Escucha a cuatro personas que describen sus trabajos. Completa los re-súmenes de sus descripciones con las palabras adecuadas.

A) Legustasutrabajoporquetienecontactoconotras___________________(1) y porque puede ver cómo progresan sus ________________ (2).Esprofesorade_______________(3).

B) Su trabajo conlleva mucha _____________________ (4) porque tienequedecidirqué_________________(5)eselmejorparacadapersona.Lo más complicado son los _________________ (6). Su profesión es______________________(7).

C) Legustadarconsejossobre___________________(8)yporquetrabajasóloporlas__________________(9)ypuedeestudiar.Tambiénpuedecomprarropacon__________________(10)enla__________________(11)dondetrabaja.

D) Nolegustamuchosutrabajoporquetieneque_____________________(12)quelosproductosquevendesonlos___________________(13).Perolegustaporquenotrabajaenuna_______________________(14).Ademástienemuchas______________________(15)ypuedeviajar.

(Virbesedila:ActividadesparaelMarcocomúneuropeoB1,EnClave,2005)

NALOGA 6 / B1.2

HÁBITOS DE ESTUDIO

Estas son unas entrevistas sobre los hábitos de estudio de chicos y chicas de tu edad. Escúchalos y luego marca si las frases que te proponemos son verdaderas o falsas.

JOVEN1

Recomiendaatodosseroptimistasparateneréxitoenlosestudios. V F

JOVEN2

Pierdemuchotiempoanotandoenlapareddesuhabitaciónlosdeberes. V F

42

ŠPANŠČINA

JOVEN3

Cadadíaestudiaaunhorariodiferenteporquesinoseaburredehacertodoslosdíaslomismo. V F

JOVEN4

Opinaqueesmejoralejarlascosasquenospuedendistraercuandoestamosestudiando. V F

JOVEN5

Dicequecuantasmenoscosashayenlamesadeestudio,mejor.Sinecesitaalgosaleabuscarloporqueasídescansaunpoco. V F

JOVEN6

Seinventapalabrasquecontienenletrasdeloselementosquequierememorizar. V F

Vuelve a escuchar a los jóvenes que nos cuentan de sus estrategias favo-ritas. Para cada afirmación escribe el número del joven (de 1 a 6) que lo dice. ¿Y qué estrategias de aprendizaje sueles utilizar?

• Lesdiceasusfamiliaresquenoleinterrumpancuandoestáestudiando. Jovennúmero___

• Piensapositivamentealahoradeponerseaestudiar. Jovennúmero___

• Utilizatécnicasdeaprendizajeparanoolvidarloaprendido. Jovennúmero___

• Seorganizalasactividadesdiariamenteyasínosueleolvidarsenadaparalaescuela. Jovennúmero___

• Primeropreparaensumesatodoloquepuedanecesitarparaestudiar. Jovennúmero___

• Nolegustadejarlastareasparaelúltimominuto. Jovennúmero___

(Virbesedila:Comotú2,Minervascuola,2008)

43


NALOGA 7 / B1.2

MURIEL

Escuche atentamente a la entrevista con Muriel y responda brevemente a las preguntas.

1. ¿AquésededicaMuriel?

2. ¿CómosesienteMurielcuandounoledicecosasbonitas?

3. ¿Quépasóenelaño2004?

4. ¿DóndeactuabaMurielentrelosaños1996y1998?

5. ¿CuántosañosllevaMurielenEspaña?

6. ¿ConquiénvinoaEspaña?

7. ¿CuántaslenguashablaMuriel?

8. SegúnMuriel,¿conquéestárelacionadohablarunalenguaextranjera?

9. ¿QuéimagenteníapuestaMurielensucuarto?

10.SegúnMuriel,¿cómosesienteunemigrantereciénllegadoaunpaísextranjero?

(Virbesedila:Enacción3,EnClave,2007)

44

ŠPANŠČINA

NALOGA 1 / A1.1

Conoces a una nueva compañera de clase y quieres saber algo de ella. Aquí tienes sus respuestas. Escribe las preguntas correspondientes.

1. ¿_____________________________________________?-Sandra.

2. ¿_____________________________________________?-GonzálezMartínez.

3. ¿_____________________________________________?-Catorce.

4. ¿_____________________________________________?-Sí,unahermanadetresañosquesellamaAurora.

5. ¿_____________________________________________?-Esmuysimpática.

6. ¿_____________________________________________?-Legustaelvoleibol.

NALOGA 2 / A1.2

Ernesto es un cantante. Lee la descripción de su día típico y completa el texto con los verbos siguientes.

acostarse•desayunar•jugar•llegar•ver•cenar•ducharse•lavarse•salir•comer•ir•levantarse•ponerse•volver•vestirse

Ernesto (1)_______________ a las 6.00 de la mañana. (2) ____________, (3)______________yvaa lacocina.Normalmente(4)________________cerea-les,tostadasycaféconleche.Después(5)_______________losdientesy(6)________________decasaalas7.00.Casisiempre(7)____________atrabajarenmoto.

(8) ________________ al estudio a las 7.20. Va a su camerino, (9)____________________elvestuariodesupersonajeysemaquilla.Alas12.30tieneundescansoy(10)_____________.Terminadetrabajaralas5.00delatarde.Sobrelas5.30(11)_______________acasa.Entoncesserelajaunratoy(12)______________conelordenador.Alas8.00(13)______________conCarmenydespués(14)_______________latele.(15)_____________________pronto,sobrelas10.¡Aquelavidadeunaestrellanoestandivertida!

1.2.2.3Rabajezikainbesedišče

45


NALOGA 3 / A1.2

¿Quieres saber qué le gusta a Francisco? Lee el texto y rellénalo con los ver-bos GUSTAR o ENCANTAR y los pronombres adecuados.

AFrancisco(encantar)___________________elfútbolyelbaloncesto.Entrenatodoslosdíasalas5delatarde.Losfinesdesemana(encantar)____________encontrarseconsusamigosyjugaralosvideojuegos.Franciscotienemuchísi-mosamigosa losque(gustar)____________ losdeportes.AsumejoramigoJuan (encantar)____________correry (gustar)__________ hacercarreras.Franciscoysusamigosvanamenudoaversuscarreras.OtropasatiempodeFrancisco,nomenos importantequeeldeporte,esescucharmúsica, (encan-tar)____________lamúsicaR&Byelrock.Enparticular(gustar)____________unacantanteamericana.Sucomidapreferidaeslapaellavalencianay(gustar)____________mucholosespaguetiscontomate.¿Avosotrostambién(gustar)______________algunasdelasactividadesocomidasquelegustanaFrancisco?

NALOGA 4 / A1.2

Lee el diálogo en el restaurante y complétalo con las frases y palabras que faltan. Escribe el número de la frase en las líneas que aparecen en el diálogo.

1. desegundo

2. Esunplato

3. pagoyo

4. Lacuenta

5. ¿Quémerecomienda?

6. Lleva

7. ¿Quévanatomar?

8. ¿Ydepostre?

9. deprimero

10. ¿Yparabeber?

Camarero: Buenosdías,señores.

Mujer y hombre: Buenosdías.

Camarero:______________

Mujer:¿Quéllevael“pisto”?

Camarero:__________deverdurasmuybueno.______cebolla,calabacín,pimientoyunasalsadetomate.

46

ŠPANŠČINA

Mujer:Ah,puesparamí____________pistoydesegundoelasadodeternera.

Camarero:¿Yusted?

Hombre:Nosé,____________

Camarero:Lasalcachofassonmuyfrescas.

Hombre:No,nomegustan.Mejorlasopadepescadoy____________elentrecot.

Camarero:¿Cómolegusta?

Hombre:Muyhecho,porfavor.

Camarero: _____________

Mujer:Agua,¿no?Congas.

……….

Mujer:Porfavor,unpocodepan.

Camarero:_______________

Mujer:Doshelados,porfavor.

…………

Hombre: __________,porfavor,

Mujer:No,no,____________.Invitalaempresa.

Hombre:Bueno,puesmuchasgracias.

NALOGA 5 / A1.2

Completa las siguientes frases con las palabras del recuadro.

Bandera • Banderas • Barcelona • Bisbal • Cervantes • comunidad •Cruz•diecisiete•escudo•Felipe•Fermín•fútbol•Iglesias•Leticia•Lorca•Madrid•presidente•rey•santa•Sofía•tomatina

España forma parte de la __________ europea. La capital de España es_________.Lossímbolosdeestadoson la __________yel__________. JoséLuisZapateroesel__________delestadoyJuanCarlosesel__________.EnEspañahay__________comunidadesautónomas.

Lareinasellama__________,losherederosaltronosellaman__________y__________.Tienendoshijas.

En1992secelebraronlosjuegosolímpicosen__________.

Sonmuyconocidaslasfiestaespañolas.Enmarzooenabrilsecelebralasema-na__________,aprincipiosdejulioSan__________yenagostola__________.Eldeportefavoritoesel__________.

47


Los escritores más conocidos son Miguel de __________ y el poeta FedericoGarcía__________.

TodosconocenalactorAntonio__________,alaactrizPenélope__________yalcantanteEnrique__________.MuchosconocenaDavid__________,especi-almentesucanciónSilencio.

NALOGA 6 / A2.1

Ayuda a este extranjero a encontrar el ayuntamiento. Completa el diálo-go con el verbo adecuado usando la forma del imperativo (Usted).

A. -¿(Perdonar)______________________,mepuededarunainformación?Noencuentroelayuntamiento.

B. -No,se(preocupar)_________________.Séelcaminoyse loexplicoenseguida. (seguir) ______________________ por esta calle y al final(girar)______________alaizquierday(tomar)__________laprimeracallealaderecha. (Continuar)________________porestacallehastael cruce. (seguir) ________________ todo recto hasta el primer semá-foro.(Girar)____________alaizquierdayallíhayunaplaza,(cruzar)__________________ la plaza y al final va a ver un edificio muy alto.Enfrentedeesteedificioestáelayuntamiento.

A. -¡Muchísimasgracias!

NALOGA 7 / A2.1

Lee el diálogo y complétalo con las palabras o frases que faltan. Escribe los números en las líneas que aparecen en el diálogo.

1 -meapetece 5 -sesión 8 -queteparece2 -reservo 6 -vale 9 -teveo3 -cine 7 -quedamos 10 -podemos4 -sivamos

A: Oye,¿_________________sivamosalcine?

B: ______,muybien,¿yquépelículapodemosver?

A: Pues,amí_______________iraverlaúltimadeAlmodóvar.

B: ¡Ah,estupendo!Amítambién.¿Yaqué____________vamos?

A: ¿Quétal____________alasochoydespuéscenamos?

B: Deacuerdo.Cenamosdespués…¿Yadónde__________ir?

48

ŠPANŠČINA

A: Mmmm … ¿Y si cenamos en el Don Anselmo? Si quieres, llamo yoy_________mesaparalasdiez.

B: Estupendo, llamastúalDonAnselmo.¿___________en lasalidademetro?

A: Mejorquedamosdelantedel_________…hacialasochomenoscuar-to,¿teparece?

B: Deacuerdo.Luego__________.Adiós.

A: Adiós,hastaluego.

NALOGA 8 / A2.1

Pon las palabras del recuadro en los espacios blancos.

alojarse•suplemento•descuento•motel•camping•pensión•parador•recepción•recepcionista•serviciodehabitaciones•botones•hacerunareser-va•habitacióndoble•habitaciónindividual•temporadaalta•temporadabaja•mediapensión•pensióncompleta•estrellas•albergue•hotel•hostal

Slika4: Alojamiento

(Virslike:Vocabularioenmovimiento,Edinumen,2006)

49


NALOGA 9 / A2.1

Lee el texto sobre las fiestas navideñas y complétalo con las palabras del recuadro.

belén•docecampanadas•misadelGallo•laPuertadelSol•losReyesMa-gos•sorteodelotería•elturrón•doceuvas

Las Navidades empiezan en España con el tradicional__________________________ (1), el 22 de diciembre, y terminan el 6 deenero, día de __________________________ (Melchor, Gaspar y Baltasar)(2). La noche del nacimiento de Cristo, el 24 de diciembre, es Nochebue-na en todos los países hispanohablantes y se celebra en familia en torno al__________________________(3).Muchoscatólicosasistenalas12delanocheala__________________________(4).El25,díadeNavidad,sereúnelafamiliaparalacomidanavideñaenlaquenuncafalta__________________________(5).

En la mayoría de los países hispanos, la Nochevieja, el 31 de diciembre, secelebraencasaoenrestaurantes.EnEspaña,hayunagranfiestapopularen_________________________(6)deMadrid,dondesereúnenmilesdeperso-nasaoírlas__________________________(7)queanuncianelañonuevo.Secomenlas__________________________(8)quedaránsuerteparaelañoqueempieza.EldíadeAñoNuevoesundíadedicado,sobretodo,adescansardelafiesta.

NALOGA 10 / A2.1

¿Conoces el cuento de Caperucita Roja? Completa el diálogo entre Cape-rucita y el Lobo con las partes del cuerpo.

“¡Abuelita,qué__________tanlargostienes!”–exclamóCaperucitacuandosemetióenlacamadesuabuelita.“Sonparaabrazartemejor,queridanieta”–respondióellobo.

“¡Oh,abuelita,qué__________tangrandes tienes!”–dijoCaperucita.“Sonparaoírtemejor,miniña.”

“¡Qué__________tangrandestienes!”–sesorprendióCaperucita.“Sonparavertemejor!”

“¡Yqué__________tangrande!”–siguióCaperucita.“¡Esparacomerteme-jor!”–ydiciendoesto,elmalvadoloboselacomió.

50

ŠPANŠČINA

NALOGA 11 / A2.2

Sabes algo del origen de las tapas? Lee el texto atentamente y rellénalo con los sustantivos proporcionados.

rey•estómago•cerveza•costumbre•comida•bebida•cantidad•almuerzo•pie

Lastapasnacieroncomoconsecuenciadeunaleyquedictóel__________(1)AlfonsoXelSabioenelsigloXIIIparatratardeevitarlosproblemasquecau-sabanlosefectosdelalcohol.EsereyprohibióservirvinoenlosmesonesdeCastillasinoibaacompañadoconalgode_____________(2).Entonceslosho-stelerosempezaronaserviralimentoscomopan,queso,morcilla,etc.,encimadelvaso,tapándolo,yesodioorigenalnombre“tapa”.

Actualmente llamamos tapasamuchosplatos fríosocalientesquese sirvenparaacompañar la_____________(3),generalmentevino,_____________(4),vermúorefrescos.

El“tapeo”,oaccióndetomartapas,sueletenerlugarantesdel_____________(5)yde lacena,yenocasionespuedesustituiraestascomidas.Unodesusaspectosmáspeculiaresessucaráctercolectivo:habitualmenteseconsumende_____________(6),juntoalabarradelestablecimiento,yengruposdeperso-nasquecompartenalimentosyconversación.Porotraparte,enmuchaszonasdeEspañaseconservatodavíalabuena_____________(7)deponerunpinchoounatapagratisconlabebida.La_____________(8)decomidaesmenorqueladeunaración,peroesundetallequeelclienteapreciaysu_____________(9)agradece.

NALOGA 12 / A2.2

Rellena la biografía de un director de cine famoso escribiendo los verbos del texto en pretérito indefinido.

Luis Buñuel nació en Calanda (España) en 1900. Con 8 años (descu-brir) ____________ el cine en una sesión en Zaragoza. En 1917 (instalar-se) ____________ en la Residencia de estudiantes de Madrid. Allí (conocer)____________ a Federico García Lorca y a Salvador Dalí. Con Salvador Dalí(rodar) ____________ el cortometraje Un perro andaluz. Buñuel (recibir)____________laPalmadeoroenCannes,laConchadeoroenSanSebastiányelLeóndeoroenVenecia.

En1972(obtener)____________elÓscardeHollywoodporEldiscretoencantodelaburguesía.(Vivir)____________muchosañosenFrancia,EstadosUnidosy México. (Trabajar) ____________ en Hollywood. (Morir) ____________ enCiudaddeMéxicoen1983.

51


NALOGA 13 / A2.2

Aquí tienes el principio de un conocido cuento. Según el contenido, elige el tiempo adecuado: pretérito imperfecto o indefinido.

Hubo/habíaunavezunaniñamuybonitaquesiemprellevó/llevabaunacaperucitadeterciopelorojoylosvecinoslallamaron/llamabanCaperu-citaRoja.

Ibaaverasuabuelitaquevivió/vivíaalotroladodelbosque.Lellevó/lle-vabaunajarrademielyunpastel.Sumadrelehabíadicho:“Tencuidado,notepierdasenelbosqueynotedistraigas,quelaabuelitateespera.”

CaperucitaRojarecogió/recogíalacestaconelpastelyse puso/se ponía encamino.Noledio/dabamiedocruzarelbosqueporqueallísiempreseencontró/encontrabaconmuchosamigos:lospájaros,lasardillas...

Derepentevio/veíaallobo,quefue/eraenorme,delantedeella.

• ¿Adóndevas,niña?–lepreguntó/preguntabaelloboconsuvozronca.

• Acasademiabuelita–ledijo/decíaCaperucita.

NALOGA 14 / B1.1

¿Crees que los extraterrestres también se enamoran? Completa el texto usando los verbos entre paréntesis en el tiempo verbal adecuado: imper-fecto o indefinido.

Erasábado.EnriqueyLaurasalieronapasearporelparque.Laluna(brillar)____________enelcieloy(hacer)____________buentiempo.EnriqueyLa-ura(ser)____________dosjóvenesenamorados,comomuchosotrosjóvenesenlaciudad.(Ser)____________felicesy(mirar)____________lasestrellas…

Derepente,unaluzmuyfuerte(aparecer)____________enelcielo;(parecer)____________unaestrella.Laluz(acercarse)____________velozmente.(Venir)____________haciaellos.(Sentir)____________curiosidad,luegomiedo…

Muy pronto la luz (estar) ____________ a pocos metros y (convertirse)____________ en una nave espacial en forma de plato. La nave (pararse)____________juntoaellos.Se(abrir)___________unapequeñapuertaydelanave(salir)____________dosseresextraterrestres.(Parecer)____________sereshumanos,vestidoscomounhombreyunamujer.

(Acercarse)____________aEnriqueyLaura.¡Quésorpresa!Les(preguntar)____________quéhora(ser)____________.¡Hablabansuidioma!

»Son las ocho y media«, (contestar) ____________ Laura muy sorprendiday asustada.Losdos seres llegadosdel cielono (decir) ____________nada.(Sentarse) ____________ al lado de Enrique y Laura; primero los (mirar)____________aellos,luego(empezar)___________amiraralasestrellas…comodosenamoradosterrestres.

52

ŠPANŠČINA

NALOGA 15 / B1.1

Lee el siguiente diálogo y pon los verbos en el presente de indicativo o subjuntivo.

LuisayJuanasondosamigasquevanalconsultoriodeldoctorAlbertoCifu-entes.Lasdostienenlosmismossíntomas.

Doctor: Aver,¿quésíntomastenéis?

Luisa: Alasdosnosdueleelestómago,lacabezaynopodemosrespirarbien.

Doctor: Quiero que abráis la boca, __________________ (respirar)y _________________ (toser). Primero tú, Luisa. Deseo queme _________________ (decir) lo que comes, si fumas y si___________________(hacer)deporte.

Luisa: Doctor, como muchas grasas, __________________ (fumar) dospaquetes de cigarrillos al día y no me ___________________ (gu-star)hacerdeporte.

Doctor: Te recomiendo que __________________ (cambiar) tu vida.Me sorprende que tú _____________ (ser) feliz. Sugiero que_______________ (pensar) en cambiar de dieta y te prohíbo que_________________(fumar)tanto.

Luisa: Tienerazón.Mealegrodeestaraquíconusted.

Doctor: Ytú,Juana.¿Fumas,comesgrasasynohacesejercicios?

Juana: Sí.Medarabiavivirasí,peroesverdad.

NALOGA 16 / B1.1

Contesta a las preguntas utilizando el pretérito pluscuamperfecto del mismo verbo.

Ejemplo:Anitaestudiómuchoysacóunabuenanotaenelexamen.¿Porquésacóunabuenanota?Porquehabíaestudiadomucho.

1. Pedrosalióalasdiezytúllamastealasdiezymedia.¿Porquénopudistehablarconél?

2. Elmartespasadonevómucho.¿Porquéfuemuydifícilcircularaldíasigui-ente?

53


3. Laseñorasetorcióeltobillosaliendodesucasa.¿Porquénopodíaandardespués?

4. »Yalahemosvisto.«¿Porquénoqueríanveresapelícula?

5. Nosdijeronquelospaisajesecuatorianoseranimpresionantes.¿Porquéfui-mosaEcuador?

6. »¿Tehaslavadolasmanos,Paquito?«¿Quéqueríasaberlamadre?

NALOGA 17 / B1.2

Completa las frases con los verbos adecuados que describen relaciones según el contexto.

aguantar • discutir • enamorarse • estar pesado/a • pasarlo fatal • nohacer(le)caso•pelearse•serun/amendón/ona•sentirse•tenercelos

• Juansiempre__________(1)consuspadresporcualquiercosa,simple-menteparaoponerseaellos.

• Enriquetieneunanoviamuyatractivayporeso___________(2)deto-doslosquelamiran.

• Mis hermanos menores no saben jugar tranquilamente, siempre__________(3)porlosjuguetes.

• Felipe__________(4)enlaoficina.Ademásdeteneruntrabajoaburri-do,loscompañerosnolegustanysujefeesundictador.

• EsteveranoLola__________(5)deMiguelyahoralosdosestánporlasnubes.

• Elprofesordematemáticasdicequesusalumnosnoleescuchan,quenotrabajan,esdecir,que____________(6).

• Desdequehamuertomiabuelo,laabuela__________(7)sola.

• Mi mamá __________ (8) porque siempre tiene que tener la últimapalabra.

• No__________(9)alagenteenvidiosa.Medamucharabia.

• EstosdíasManuela__________(10),lemolestatodoelmundo.

54

ŠPANŠČINA

NALOGA 18 / B1.2

Lee esta página del diario de un cantante y complétala con los verbos en la forma correcta del futuro.

Mañanaalasochovendráabuscarmeuntaxiparallevarmealaeropuerto.(Te-ner)________ tiemposuficientepara tomaruncafecito. (Llegar)________aBarajasbastante temprano.A lasdiez (estar)________esperándomeel chó-fer con un cartel. (Ir) ________ a la Radio Movida, donde el locutor (hacer)________unaentrevistaconmigoque(durar)________másomenosmediahora.Despuésme(invitar)________acomer,peronadiesabequesoyvegeta-riano.Asíqueselo(decir)________paranoiraunrestaurantesolodecarne.Seguramente(hablar)________degrabarunnuevodisco.Tengoquepensarloy(depender)________delaoferta.Alvolveralhotel(leer)________elperiódi-co,porquemeinteresalapolíticatambién,aunquesoycantante.Todavíanoséaquécandidato(votar)________.

NALOGA 19 / B1.2

¿Sabes cuántos siglos se quedaron los árabes en España? Lee el texto y de las palabras entre paréntesis deduce los sustantivos que corresponden al contexto.

LasprimerasnoticiasquesetienendeloquehoyesEspañaindicanquefueronmuchaslas__________(poblar)quelahabitaron:celtas,griegos,fenicios,ro-manos,visigodos.Todosdejaronsumarcaenloquehoyesel“puebloespañol”.Laúltima__________(invadir)ocurrióenelaño711cuandolosárabescruza-ronelestrechodesdeelnortedeÁfrica.EnelGebelal-Tariq,loquehoysecono-cecomoGibraltar,seenfrentaronalastropasdel__________(reinar)visigododeRodrigo.

Los moros, como los cristianos llamaban a los árabes del norte de África,conquistaronel territoriorápidamente.Unatrasotra, lasciudadesfueronca-yendobajoel__________(atacar)moro.ElnuevoterritorioárabefueconocidoconelnombredeAl-Andalus,estableciendosucapitalenCórdoba.

En718losárabesyahabíanocupadoprácticamentetodalaPenínsula,menoselpequeñoreinodeAsturiasenelnorte.Fueallídondeesemismoañoempezóla__________(luchar)conocidacomolaReconquista:el__________(intentar)deloscristianosderecuperarsustierras.LaReconquistadurócasiochosiglos,hasta1492.Duranteestetiempohuboperíodosdeguerra,seguidosporañosdeconvivenciaarmónica.Losmusulmanesmostraronentodosesosañosmucha__________(tolerante)conloscristianosylosjudíos.

55


NALOGA 20 / B1.2

Lee el artículo sobre las bolsas de plástico y elige para cada uno de los hue-cos una de las tres opciones.

¡STOPbolsas!(ocómocontribuiraconservarelmedioambientesindejardeser‘cool’)

Cada año se consumen en el mundo alrededor de quinientos mil millones______ (1) bolsas de plástico. Esta cifra astronómica (quién tuviera un europorcadaunadeellas)______(2)enrealidadunreflejodeldesastremedioam-bientalqueelplanetaatraviesadesdehacealgunosaños:escasezderecursosnaturales,basuranobiodegradable,contaminación,ysuefecto______(3)dra-mático,elimpactoenelfondomarino.Segúndatosdelaorganizaciónambien-talPlanetArk,cercade100.000ballenas,focas,tortugasy______(4)animalesmuerencadaañoacausadeestetipodebolsas:pecesqueseenredanconellasymueren,delfinesqueselascomenconfundiéndolasconmedusas...

Lasbolsasdeplástico,______(5),suelenestarhechasdeunmaterialdemuybajacalidad,nobiodegradable,porloquesinosereciclanoseincineran,pu-edentardar______(6)desintegrarsehastaquinientosaños,unasquincegene-raciones.

Hoyendía,______(7)establecimientosofrecenasusclientesalternativasmásrespetuosasconelmedioambienteque______(8)tradicionalbolsadeplástico,comolasbolsasdepagoolasfabricadasconmaterialesreciclablescomoelpoli-etileno.Aunque,sideverdadquieresayudar______(9)protegerelplanetasindejardeserlamásfashiondelbarrio,tomanota:hazteconunabolsa(odos)hechadetela,rafiaopolipiel,yutilízalaparatransportartuscomprashabitua-les.Sonreutilizables,puedesllevarlasplegadasenelbolso,nocontaminan,ypuedesusarlas______(10)complementoparatulookdiario.

1. a)en b)de c)para

4. a)otros b)algunos c)sendos

7. a)muy b)muchos c)ningunos

2. a)hay b)está c)es

5. a)sinembargo b)poreso c)además

8. a)el b)la c)Ø

3. a)tan b)más c)mucho

6. a)de b)en c)por

9. a)para b)Ø c)a

10. a)para b)como c)en

56

ŠPANŠČINA

NALOGA 21 / B1.2

Lee el diálogo entre Sandra y Víctor y pon los verbos en el presente de indicativo o subjuntivo, o en el pretérito indefinido de indicativo.

Sandra: ¿Qué?¿Tehangustadolospingüinos?Cuando(andar)__________sonmuygraciosos,¿noteparece?

Víctor: ¿Ytefijasteeneseleónmarinocuandosaliódelagua?Eraimpre-sionante.Estavisitaesloquemásmehagustadodemomento,¿yati?

Sandra: Bueno,amíloquemásmehagustadoesBuenosAires.¡Quéci-udad!Cuando(ir)__________aeserestauranteconespectáculodetango,melopaséfenomenal.

Víctor: Sí,ycuando(pasar)__________porlaPlazaMayormeacordémuchodemitíoJuan.Yotengounafotodeélenesaplaza.

Sandra: ¿Ycuándovamosaverlosglaciares?

Víctor: Los veremos cuando (llegar) __________mañana a Calafate.Esperoqueno(hacer)__________demasiadofrío.

Sandra: Cuando(estar)__________delantede lascataratasdel Iguazúpediréaalguienquenos(sacar)__________unafoto.

Víctor: Espero que (salir) __________ bien, no como la de cataratas delNiágara.

Sandra: Claro,poresolodigo.¡Ja,ja,ja!

57


1.2.2.4Govoringovornosporočanje

NALOGA 1 / A1.1

LECTURA

Učiteljizberekratkabesedilaalipesmi(številonajbovečje,kotjedijakov)injihprimernografičnoopremi.Vrazredujihrazporedinamizoinpovabidija-ke,dasiizberejoenobesedilo.Izberejotisto,kijimjenajboljvšečgledenaoblikooz.vizualnopodobo.Natojihučiteljvodiskozibranjevrazličniheta-pah.Prvičpreberejobesedilolevmislihinneodpirajoust.Natopreberejošeenkrat,tokratodpirajoustavendarbrezglasu.Sledibranjezodpiranjemustinmrmranjem.Četrtobranjejeindividualnobranjenaglas.Zadnjičdijakpreberebesedilosvojemusošolcuinposkušauporabljatipravilnointonacijo.

Čeznekajdniučiteljocenibranje.

NALOGA 2 / A1.2

MI RUTINA DIARIA

Preparalapresentaciónparatuscompañerosdeclaseenlaquedescribesturutinadiaria.Describequéhacesnormalmenteundíatípicoentrelasemanaylosfinesdesemana.

NALOGA 3 / A2.1

HACER PLANES

UnosamigosvanavisitarÁmsterdam.Segúnlosdibujos,explicaquéquierehaceryverallícadaunodeellos.

Slika5:VisitarAmsterdam(Virslike:ColecciónPráctica,Comprensiónoral,nivelintermedio,EnClaveELE,2007)

58

ŠPANŠČINA

NALOGA 4 /A2.1

COMPRAR ROPA

Eres el encargado de comprar la ropa para los actores de una película. ¿Qué compras a cada uno?

1. Esunchicode15años.Legustaquelomiren.Tienequeiralafiestadecumpleañosdeunamigosuyo.

2. Esunachicade14años.Leencantanloscoloresbrillantes.Tienequeiralabodadesuprimaunatardedeagosto.

3 Esunachicade16años.Leencantanloscoloresoscuros.TienequeiralacenadeNochebuena(el24dediciembre).

NALOGA 5 / A2.2

ANTES Y AHORA

Observa las dos postales de una ciudad costera española. ¿De qué año crees que es la primera? ¿Qué ha cambiado en la ciudad? ¿Cómo era la vida antes y cómo es ahora?

(Vir:http://www.microsiervos.com/images/cibeles-fuenterrebollo.jpg)

59


(Vir:http://www.spaintravelguide.info/wp-content/uploads/madrid-1.jpg)

NALOGA 6 / B1.1

MI MUNDO

Prepara la presentación para tus compañeros de clase sobre tu mundo. Tienes que incluir la información siguiente:

• presentaatumismoyatufamilia,

• describeelinstituto,

• describetucasa,

• describeellugardondevivesylosmonumentosinteresantesquetieneoestánenlosalrededores,

• organizalavisitaparaunamigoespañolquevieneavisitarteparaelfindesemana.Explicaelitinerario,quévaisahacer,dóndevaadormirycomertuamigo,

• describeunacomidatípicaeslovenayexplicacómoseprepara.

60

ŠPANŠČINA

NALOGA 7 / B1.2

MEDIOS DE COMUNICACIÓN

En la imagen abajo se presentan diferentes tipos de medios de comunica-ción. Lee los textos y luego comenta de qué tipo de textos se trata, cúal es la diferencia entre los tres, cuáles son las posibles ventajas e inconvenien-tes de cada uno y cuál es tu medio de comunicación preferido y por qué.

(Virbesedila:PasaporteB1,Edelsa,2008)

61


NALOGA 1 / A1.1

UNA POSTAL

Escribe una postal a un amigo/una amiga tuya donde tienes que:

• Presentartecontusdatospersonales

• Decirparaquéestudiasespañol

• Quéteinteresadelmundohispano

• Quétegustaríahacerduranteestecurso

• Quévasahacerparaaprendermejorespañol

Tuamigo/amigasellamaPablo/Paula,suprimerapellidoesAlbayelsegun-doGonzáles.ViveenlacalleRobledo,número13,escaleraD,segundaplan-ta,izquierda.ViveenlapoblaciónAlcaládeHenares,cuyocódigopostales28801.Escribesudirecciónenlapostalenlaformaabreviada.

1.2.2.5Pisanjeinpisnosporočanje

62

ŠPANŠČINA

NALOGA 2 / A1.2

AMIGOS DE FACEBOOK

Tu amig@ de facebook quiere saber qué haces normalmente los fines de semana. Escribe un comentario en tu facebook.

NALOGA 3 / A2.1

CORREO ELECTRÓNICO

Escribe el correo electrónico a tu amigo en el que le invitas a hacer algo juntos este fin de semana. Elige las actividades de la Guía de ocio.

(Virbesedila:PasaporteA1,Edelsa,2007)

63


NALOGA 4 / A2.1

INVITACIÓN

Napiši vabilo svojim prijateljem in jih povabi na svojo rojstnodnevno za-bavo. Vabilo naj vključuje:

• povabilo,

• datum,uroinkrajzabave,

• navodila,kakopridedotvojehiše,

• predlog,kajnajprinesesseboj,

• kakonajpotrdisvojoudeležbo.

NALOGA 5 / A2.2

BIOGRAFÍA

Lee los datos sobre la cantante Shakira. Escribe una corta biografía en el pasado.

Ime:ShakiraIsabelMebarakRipoll

Rojena:2.februar1977,Barranquilla(Kolumbija)

• začelaspetjempri12letih,igrala(actuar)vtelenoveli“Eloasis”(1996),

• albumi:¿Dóndeestánlosladrones?(1998),LaundryService(2001),Fi-jaciónoral(2005)→grabar(posneti)

• njenzaročenecjeAntoniodelaRúa(od2000)

NALOGA 6 / B1.1

RECUERDOS

Describe tus recuerdos de la vida en la escuela primaria (edificio, profe-sores, asignaturas, recreo, compañeros, clases) y escribe qué te gustó lo más y por qué. Usa el indefinido e imperfecto, escribe un texto coherente usando los conectores. Escribe entre 120 y 150 palabras.

64

ŠPANŠČINA

NALOGA 7 / B1.2

ANÉCDOTA

Según las viñetas, escribe la anécdota sobre lo que pasó. Puedes añadir lo que quieras según tu propia imaginación. Usa todos los tiempos del pasado y los conectores apropiados. Escribe entre 100 y 120 palabras.

(Virslike:¿Aquénosabes?,Edelsa,1989)

65


NALOGA 8 / B1.2

DESCRIPCIÓN DE UN OBJETO

De los cuatro productos anunciados elige uno. Describe:

• elobjeto(color,tamaño,material,forma...),

• lautilidaddelobjeto,

• doscualidadesquesonespecialesyenlasquesebasaelanuncio,

• cómopuedecambiarlavidadeunindividuosicompraesteproducto.

Escribeentre100y150palabras.

(Virslike:PrismaB1,Edinumen,2007)

66

ŠPANŠČINA

TIP

OS

DE

TEX

TO

QU

E C

OM

PR

END

ELO

QU

E C

OM

PR

END

E/

ENT

IEN

DE

CO

ND

ICIO

NES

Y L

IMIT

AC

ION

ESLO

QU

E SA

BE

H

AC

ER

AU

TEN

TIC

IDA

D

DEL

DIS

CU

RSO

H

AB

LAD

O

CLA

RID

AD

Y

VEL

OC

IDA

DD

ELA

A

RT

ICU

LAC

IÓN

A1

•F

rase

sm

uys

enci

llas

sob

re

élm

ism

o,s

obre

per

sona

squ

eco

noce

ys

obre

cos

as

que

ler

odea

n.

•P

regu

nta

s, in

stru

ccio

nes

o

indi

caci

ones

de

luga

res.

Ejem

plos

:exp

resi

ones

,pr

egun

tas

ein

stru

ccio

nes

corr

ient

es,e

indi

caci

ones

br

eves

ys

enci

llas

para

ira

un

sit

io.

•N

ombr

es y

pal

abra

s se

nci

llas

.•

Ide

as g

ener

ales

sob

rete

mas

cot

i-di

anos

.•

Lo

bast

ante

par

a re

spon

der:

pr

opor

cion

arin

form

ació

npe

r-so

nal,

com

pren

der

indi

caci

ones

de

luga

res.

•N

úm

eros

, pre

cios

yh

oras

.

•G

raba

cion

es

arti

fici

alm

ente

ar

ticu

lada

s.•

Eli

nte

rloc

uto

res

un

habl

ante

co

mpr

ensi

vo.

•A

rtic

ulac

ión

clar

a,

len

tay

cui

dado

sa

dela

leng

ua.

•P

ausa

s la

rgas

par

apo

der

ente

nder

el

sign

ific

ado.

•R

epet

ició

nm

ásd

eun

ave

z.

•S

abe

resp

onde

ra

las

preg

unta

sbr

evem

ente

.•

Es

capa

zde

seg

uir

in

dica

cion

ess

ison

br

eves

ys

enci

llas.

•E

sca

paz

dec

opia

r la

s pa

labr

as s

uel

tas

yte

xtos

bre

ves

impr

esos

en

un

form

ato

está

ndar

.

A2

•F

rase

s y

expr

esio

nes

se

ncill

asr

elat

ivas

ac

osas

qu

eco

nsid

ero

impo

rtan

tes.

•C

onve

rsac

ion

es y

di

scu

sion

ess

enci

llas

yco

rrie

ntes

.•

Asu

ntos

de

lav

ida

diar

ia

enlo

sm

edio

s de

la

com

un

icac

ión

.•

Un

dis

curs

oso

bre

asun

tos

cono

cido

s.

Ejem

plos

: men

saje

s,a

viso

s,

diál

ogos

por

telé

fono

,int

er-

cam

bios

cot

idia

nos,

indi

ca-

cion

esd

elu

gare

s,n

otic

ias

dete

levi

sión

yd

era

dio.

•L

engu

aje

corr

ient

e(I

nfor

mac

ión

pers

onal

yfa

mili

arb

ásic

a,c

ompr

as,

luga

rde

resi

denc

ia,e

mpl

eo..

.).

•C

onve

rsac

ion

es y

dis

cusi

ones

se

nci

llas

y c

orri

ente

s.•

La

idea

pri

nci

pal.

•L

osu

fici

ente

com

o pa

ra s

egu

ir la

co

nver

saci

ón.

• E

nti

ende

la in

form

ació

n e

sen

cial

de

bre

ves

pais

ajes

gra

bado

sre

laci

onad

osc

ona

sunt

os

coti

dian

os.

•I

den

tifi

ca la

idea

pri

nci

pald

eno

tici

aste

levi

sada

sco

nel

apo

yo

visu

al.

•C

apta

la id

ea p

rin

cipa

l de

men

-sa

jes

y av

isos

cor

tos.

•I

nte

rloc

uto

res

ha

blan

tec

om-

pren

sivo

.•

Len

gua

está

nda

r si

n e

spec

ífic

as

dial

ecta

les.

• G

raba

cion

es

cort

as,s

itra

tan

dete

mas

cot

idia

-no

sy

pred

eci-

bles

.

•E

ldis

curs

o cl

aro

y le

nto

.•

Av

eces

nec

esit

a qu

e le

rep

itan

ole

vu

elva

na

form

ular

lo

dic

ho.

•A

poyo

vis

ual

.

•S

abe

dese

nvol

vers

e y

real

izar

ges

tion

es

sen

cill

ase

nti

enda

s,

ofic

inas

de

corr

eos

yba

ncos

.•

En

tien

de in

dica

cio-

nes

yla

spu

ede

segu

ir.

•C

ompr

ende

yr

epro

-du

ce p

alab

ras

y fr

a-se

s cl

ave

u o

raci

ones

br

eves

pro

cede

ntes

de

text

osc

orto

squ

ese

enc

uent

ran

dent

ro

dela

com

pete

ncia

y

expe

rien

cia

limit

adas

tí

pica

sde

un

alum

no.

1.3 Lestvice SEJO po jezikovih zmožnostih1.3.1 Slušno razumevanje

67

TIP

OS

DE

TEX

TO

QU

E C

OM

PR

END

ELO

QU

E C

OM

PR

END

E/

ENT

IEN

DE

CO

ND

ICIO

NES

Y L

IMIT

AC

ION

ESLO

QU

E SA

BE

HA

CER

AU

TEN

TIC

IDA

D

DEL

DIS

CU

RSO

H

AB

LAD

O

CLA

RID

AD

Y

VEL

OC

IDA

DD

ELA

A

RT

ICU

LAC

IÓN

B1

•E

l dis

curs

oso

bre

asun

tos

coti

dian

ose

info

rmac

ión

fact

ual.

•C

onfe

ren

cias

, ch

arla

s,

sem

inar

ios

sobr

eel

tem

aco

noci

doo

elt

ema

des

ues

peci

alid

ad.

•C

onve

rsac

ion

es y

di

scu

sion

esc

otid

iana

s.•

Pro

gram

as e

n lo

s m

edio

s de

com

un

icac

ión

yp

elíc

u-la

s.

Ejem

plos

: ins

truc

cion

esd

eus

o,c

onfe

renc

ias

ych

arla

sbr

eves

,pel

ícul

as,a

viso

sy

anun

cios

,par

tey

pro

nóst

ico

delt

iem

po,e

tc.

•E

l sig

nif

icad

o de

alg

un

as

pala

bras

des

con

ocid

as p

or

dedu

cció

n.

• S

ign

ific

ado

gen

eral

yd

etal

-le

s es

pecí

fico

s.•

Tem

as d

e su

inte

rés.

• I

nfo

rmac

ion

es s

enci

llas

de

car

ácte

r té

cnic

o,in

stru

-cc

ione

sde

uso

de

cual

quie

rap

arat

oco

rrie

nte.

•I

deas

pri

nci

pale

s de

pro

gra-

mas

ret

ran

smit

idos

sob

re

tem

asc

onoc

idos

od

ein

teré

spe

rson

al.

•E

l hab

lan

te

nat

ivo.

• L

engu

a es

tán

dar

sin

esp

ecíf

icas

di

alec

tale

s.

•E

ldis

curs

ocl

aro

yn

orm

al.

•A

vec

esn

eces

ita

que

le r

epit

anu

na

pala

bra

oun

afr

ase.

•

La

ayud

ade

med

ios

visu

ales

yd

ela

ac

ción

.

•T

oma

not

asd

uran

teu

nac

onfe

renc

ia

senc

illa

siem

pre

cuan

doe

ltem

ase

ade

su

inte

rés.

•S

igu

e la

s id

eas

prin

cipa

les

deu

na

conv

ersa

ción

pro

long

ada.

•P

uede

seg

uir

mu

chas

pel

ícu

las

enla

squ

ela

par

tev

isua

lyla

acc

ión

ilust

ran

buen

apa

rte

dela

rgum

ento

ye

nla

squ

ela

his

tori

aes

sen

cilla

.•

Sab

ere

sum

ir b

reve

s fr

agm

ento

s de

in

form

ació

nd

edi

vers

asfu

ente

sy

resu

mir

lop

ara

otra

per

sona

.•

Rea

liza

pará

fras

is s

enci

llas

de b

reve

s pa

saje

s,e

scri

tos

usan

dola

spa

labr

asy

la

ord

enac

ión

delt

exto

ori

gina

l.

B2

•T

odos

los

tipo

s de

dis

curs

o so

bre

asu

nto

s co

tidi

anos

.•

Con

fere

nci

as.

•P

rogr

amas

en

los

med

ios

de c

omu

nic

ació

n y

pel

ícu

-la

s.

Ejem

plos

: dis

cusi

ones

yd

e-ba

tes

técn

icas

,arg

umen

taci

-on

es,c

onfe

renc

ias

ych

arla

s,

info

rmes

,ent

revi

stas

en

vivo

,doc

umen

tale

sra

dio-

fóni

cos

ore

tran

smit

idos

,no

tici

asd

ete

levi

sión

yd

elo

spr

ogra

mas

de

actu

alid

ad

pelíc

ulas

,obr

asd

ete

atro

.

• I

deas

pri

nci

pale

s e

info

rma-

ción

esp

ecíf

ica.

• I

deas

y le

ngu

aje

com

plej

os.

• P

un

tos

de v

ista

y a

ctit

ude

s de

l hab

lan

te.

• L

engu

aje

com

plic

ado

con

ci

erto

uso

idio

mát

ico.

• C

on to

do d

etal

lelo

que

le

dice

n.•

La

len

gua

hab

lada

est

ánda

r,

en d

irec

to o

ret

ran

smit

ida.

•T

emas

más

o m

enos

con

o-ci

dos,

rel

acio

nado

sco

nla

vi

dap

erso

nal,

acad

émic

ao

prof

esio

nal.

•T

emas

tant

oco

ncr

etos

com

oab

stra

ctos

de

suc

ampo

de

inte

rés

oes

peci

aliz

ació

n.

•L

engu

aje

nor

mal

incl

uso

con

alg

ode

ru

ido

de fo

ndo

.•

Len

gua

está

nda

r.

• V

eloc

idad

nor

mal

.•

Pue

des

egu

ir u

n d

iscu

rso

exte

nso

y

argu

men

taci

ones

com

plej

as.

•P

uede

iden

tifi

car

el e

stad

o de

án

imo

del h

abla

nte

, su

ton

o de

voz

,etc

.•

Tom

a n

otas

sob

re a

spec

tos

que

le

pare

cen

impo

rtan

tes.

•E

sca

paz

der

esu

mir

text

os,c

omen

-ta

ndo

yan

aliz

ando

pun

tos

dev

ista

op

uest

osy

los

tem

asp

rinc

ipal

es.

•R

esu

me

frag

men

tos

de n

otic

ias,

en

trev

ista

so

docu

men

tale

squ

eco

ntie

-ne

nop

inio

nes,

arg

umen

tos

yan

ális

is.

•R

esu

me

la tr

ama

y la

sec

uen

cia

de

los

acon

teci

mie

ntos

de

pelíc

ulas

od

eob

ras

dete

atro

.


68

ŠPANŠČINA

TIP

OS

DE

TEX

TO

Q

UE

CO

MP

REN

DE

LO Q

UE

CO

MP

REN

DE/

EN

TIE

ND

EC

ON

DIC

ION

ES Y

LIM

ITA

CIO

NES

LO Q

UE

SAB

E H

AC

ER

AU

TEN

TIC

IDA

D

DEL

DIS

CU

RSO

H

AB

LAD

O

CLA

RID

AD

Y

VEL

OC

IDA

DD

ELA

A

RT

ICU

LAC

IÓN

C1

•L

engu

a h

abla

dae

nge

nera

l.•

Con

fere

nci

as,

disc

usi

ones

y d

ebat

es

exte

nsa

s.•

Dec

lara

cion

es p

úbl

icas

.•

In

form

ació

n té

cnic

a co

mpl

eja.

• M

ater

ial d

e au

dio

grab

ado

ype

lícu

las.

Ejem

plos

:ins

truc

cion

es

defu

ncio

nam

ient

o,s

ervi

-ci

osc

otid

iano

s,c

onve

r-sa

cion

esd

eha

blan

tes

nati

vos.

•L

o ba

stan

te c

omo

para

pa

rtic

ipar

act

ivam

ente

en

con

vers

acio

nes

.•

Tem

as a

bstr

acto

s y

com

plej

osq

uen

oso

nde

su

esp

ecia

lidad

.•

Act

itu

des

y re

laci

ones

im

plíc

itas

en

tre

hab

lan

tes.

• E

xpre

sion

es id

iom

átic

as

y co

loqu

iali

smos

, ca

mbi

os d

e es

tilo

.

•H

abla

nte

s n

ativ

os

incl

uso

con

acen

to

nofa

mili

ar.

•C

alid

ad d

e au

di-

ción

def

icie

nte

.

•N

eces

idad

de

con

firm

ar d

etal

les

espo

rádi

cos

cuan

do

el a

cen

to n

o re

sult

a fa

mil

iar.

•E

l rit

mo

dela

co

nver

saci

óne

san

imad

o.

•P

uede

seg

uir

el r

itm

ode

una

co

nver

saci

óna

nim

ada

entr

e h

abla

nte

s n

ativ

os.

•S

egu

ir u

n d

iscu

rso

exte

nso

,au

nque

no

esté

est

ruct

urad

oco

nde

mas

iada

cla

rida

dy

aunq

uela

sre

laci

ones

ent

rela

sid

eas

esté

nsó

loim

plíc

itas

yn

ose

dec

lare

nex

plíc

itam

ente

.•

Pue

dee

xtra

er in

form

ació

n

espe

cífi

cad

ean

unci

osp

úblic

os

con

una

cali

dad

de a

udi

ción

de

fici

ente

.•

Es

capa

zde

seg

uir

sin

dif

icu

ltad

pe

lícu

las

que

con

tien

en u

n g

rado

co

nsi

dera

ble

de a

rgot

y d

e u

sos

idio

mát

icos

.•

Res

um

e te

xtos

larg

os y

min

uci

o-so

s.

C2

•C

ual

quie

r le

ngu

a h

abla

da,e

nvi

voo

re

tran

smit

ida.

•C

onfe

ren

cias

y

pres

enta

cion

es

espe

cial

izad

as.

•C

ompr

ensi

ón g

loba

ly

deta

llad

asi

nni

ngun

adi

ficu

ltad

.•

Alto

gra

dod

eco

loqu

iali

smos

u

sos

regi

onal

es o

te

rmin

olog

ía p

oco

hab

itu

al.

•N

o h

ay li

mit

acio

nes

ni c

ondi

cion

es,

siem

pre

que

sed

ispo

nga

deti

empo

par

a ac

ostu

mbr

arse

alo

que

no

resu

lta

fam

iliar

.

•P

uede

seg

uir

con

fere

nci

as y

pr

esen

taci

ones

esp

ecia

liza

das

que

utili

zan

una

ltog

rado

de

colo

quia

lism

os,u

sos

regi

onal

eso

te

rmin

olog

íap

oco

habi

tual

.•

Res

um

e la

info

rmac

ión

de

dife

ren

tes

fuen

tes.

•R

econ

stru

ye a

rgu

men

tos

y re

la-

tos

enp

rese

ntac

ión

cohe

rent

ede

lre

sult

ado

gene

ral.

69

C2

Com

pren

dee

inte

rpre

tad

efo

rma

crít

ica

prác

tica

men

tec

ualq

uier

form

ade

leng

uae

scri

ta,i

nclu

idos

text

osa

bstr

acto

sy

dee

stru

ctur

aco

m-

plej

ao

text

osli

tera

rios

yn

olit

erar

ios

con

muc

hos

colo

quia

lism

os.

Com

pren

deu

naa

mpl

iag

ama

dete

xtos

larg

osy

com

plej

os,y

apr

ecia

dis

tinci

ones

sut

iles

dee

stilo

ys

igni

fica

dota

nto

impl

ícito

com

oex

plíc

ito.

Com

oen

C1.

Com

oB

2.C

omo

C1.

Com

oC

1.

C1

Com

pren

dec

onto

dod

etal

lete

xtos

ext

enso

sy

com

plej

os,t

anto

sis

ere

laci

onan

con

su

espe

cial

idad

com

osi

no,

sie

mpr

equ

epu

eda

volv

era

le

erla

sse

ccio

nes

difí

cile

s.C

ompr

ende

cua

lqui

erc

orre

spon

denc

iah

acie

ndo

unu

soe

spor

ádic

ode

ldic

cion

ario

.C

omo

B2.

Com

pren

dec

onto

dod

etal

leu

naa

mpl

ias

erie

de

text

ose

xten

sos

yco

mpl

ejos

que

es

prob

able

que

enc

uent

ree

nla

vid

aso

cial

,pro

fesi

onal

o

acad

émic

ae

iden

tifi

cad

etal

les

suti

les

que

incl

uyen

act

itud

esy

opi

nion

esta

nto

impl

ícit

asc

omo

expl

ícit

as.

Com

pren

dec

onto

dod

etal

lein

stru

ccio

nes

exte

nsas

yc

ompl

ejas

sob

rem

áqui

nas

opr

oced

imie

ntos

nue

vos,

tant

osi

las

inst

rucc

ione

sse

re

laci

onan

con

su

espe

cial

idad

com

osi

no,

sie

mpr

equ

epu

eda

volv

era

leer

las

secc

ione

sdi

fíci

les.

B2

Lee

con

una

ltog

rado

de

inde

pend

enci

a,a

dapt

ando

ele

stilo

yla

vel

ocid

add

ele

ctur

aa

dist

into

ste

xtos

yf

inal

idad

esy

uti

lizan

dofu

ente

sde

re

fere

ncia

apr

opia

das

defo

rma

sele

ctiv

a.T

iene

un

ampl

iov

ocab

ular

ioa

ctiv

ode

lect

ura,

per

opu

ede

tene

ral

guna

dif

icul

tad

con

mod

ism

os

poco

frec

uent

es.

Lee

corr

espo

nden

cia

rela

tiva

as

ues

peci

alid

ady

cap

tafá

cilm

ente

els

igni

fica

doe

senc

ial.

Bus

cac

onr

apid

eze

nte

xtos

ext

enso

sy

com

plej

osp

ara

loca

lizar

det

alle

sre

leva

ntes

.Id

enti

fica

con

rap

idez

elc

onte

nido

yla

impo

rtan

cia

den

otic

ias,

art

ícul

ose

info

rmes

sob

reu

naa

mpl

ias

erie

de

tem

asp

rofe

sion

ales

yd

ecid

esi

es

opor

tuno

un

anál

isis

más

pro

fund

o.

Con

sigu

ein

form

ació

n,id

eas

yop

inio

nes

proc

eden

tes

defu

ente

sm

uye

spec

ializ

adas

den

tro

des

uca

mpo

de

inte

rés.

Com

pren

dea

rtíc

ulos

ein

form

esr

elat

ivos

ap

robl

emas

act

uale

sen

los

que

los

auto

res

adop

tan

post

uras

op

unto

sde

vis

tac

oncr

etos

.C

ompr

ende

art

ícul

ose

spec

ializ

ados

que

no

son

des

ues

peci

alid

ads

iem

pre

que

pued

aut

iliza

run

dic

cion

ario

de

vez

enc

uand

opa

rac

onfi

r-m

ars

uin

terp

reta

ción

de

late

rmin

olog

ía(

B2+

).C

ompr

ende

inst

rucc

ione

sex

tens

asy

com

plej

asq

uee

stén

den

tro

des

ues

peci

alid

ad,i

nclu

yend

ode

talle

sso

bre

cond

icio

nes

yad

vert

enci

as

siem

pre

que

pued

avo

lver

ale

erla

sse

ccio

nes

difí

cile

s.

1.3.2 Bralno razumevanje


70

ŠPANŠČINA

B1

Lee

text

oss

enci

llos

sobr

ehe

chos

con

cret

osq

uetr

atan

sob

rete

mas

rel

acio

nado

sco

nsu

esp

ecia

lidad

con

un

nive

lde

com

pren

sión

sat

isfa

ctor

io.

Com

pren

dela

des

crip

ción

de

hech

os,s

enti

mie

ntos

yd

eseo

squ

eap

arec

ene

nca

rtas

per

sona

les

los

ufic

ient

emen

teb

ien

com

opa

rac

arte

arse

hab

i-tu

alm

ente

con

un

amig

oex

tran

jero

.Es

cap

azd

eco

nsul

tar

text

ose

xten

sos

con

elf

ind

een

cont

rar

lain

form

ació

nde

sead

ay

sabe

rec

oger

info

rmac

ión

proc

eden

ted

ela

sdi

stin

tas

part

es

deu

nte

xto

ode

dis

tint

oste

xtos

con

elf

ind

ere

aliz

aru

nata

rea

espe

cífi

ca(

B1+

).En

cuen

tra

yco

mpr

ende

info

rmac

ión

rele

vant

een

mat

eria

lesc

rito

de

uso

coti

dian

oco

mo

pued

ens

erc

arta

s,c

atál

ogos

yd

ocum

ento

sof

icia

les

brev

es.

Iden

tifi

cala

sco

nclu

sion

esp

rinc

ipal

ese

nte

xtos

de

cará

cter

cla

ram

ente

arg

umen

tati

vo.

Rec

onoc

eid

eas

sign

ific

ativ

asd

ear

tícu

los

senc

illos

de

peri

ódic

oqu

etr

atan

tem

asc

otid

iano

s.R

econ

oce

lalí

nea

argu

men

tale

nel

trat

amie

nto

dela

sunt

opr

esen

tado

,aun

que

non

eces

aria

men

tec

onto

dod

etal

le(

B1+

).C

ompr

ende

inst

rucc

ione

sse

ncill

ase

scri

tas

con

clar

idad

rel

ativ

asa

un

apar

ato.

A2

Com

pren

dete

xtos

bre

ves

yse

ncill

oss

obre

asu

ntos

cot

idia

nos

sic

onti

enen

voc

abul

ario

muy

frec

uent

ey

coti

dian

oo

rela

cion

ado

con

eltr

abaj

o.

Com

pren

deti

pos

bási

cos

dec

arta

sy

faxe

sde

uso

hab

itua

l(fo

rmul

ario

s,p

edid

os,c

arta

sde

con

firm

ació

n,e

tc.)

sob

rete

mas

cot

idia

nos

(A2+

).C

ompr

ende

nor

mas

,por

eje

mpl

ode

seg

urid

ad,q

uee

stén

exp

resa

das

con

unn

ivel

de

leng

uas

enci

llo.

Com

pren

dete

xtos

bre

ves

yse

ncill

osq

uec

onti

enen

voc

abul

ario

muy

frec

uent

e,in

cluy

endo

una

bue

nap

arte

de

térm

inos

de

voca

bula

rio

com

part

i-do

sa

nive

lint

erna

cion

al.

Com

pren

dec

arta

spe

rson

ales

bre

ves

yse

ncill

as.

Encu

entr

ain

form

ació

nes

pecí

fica

yp

rede

cibl

een

mat

eria

lesc

rito

de

uso

coti

dian

oco

mo

anun

cios

,pro

spec

tos,

men

úso

car

tas

enr

esta

uran

tes,

lis

tado

sy

hora

rios

.Lo

caliz

ain

form

ació

nes

pecí

fica

en

lista

dos

yaí

sla

lain

form

ació

nre

quer

ida

(por

eje

mpl

o,s

abe

utili

zar

las

«Pág

inas

am

arill

as»

para

bus

car

uns

ervi

-ci

oo

unc

omer

cio)

.C

ompr

ende

señ

ales

yle

trer

osq

ues

een

cuen

tran

en

luga

res

públ

icos

com

oca

lles,

res

taur

ante

s,e

stac

ione

sde

ferr

ocar

rily

en

luga

res

detr

abaj

o;p

or

ejem

plo:

indi

caci

ones

par

air

au

nlu

gar,

inst

rucc

ione

sy

avis

osd

epe

ligro

.¬I

dent

ific

ain

form

ació

nes

pecí

fica

en

mat

eria

lesc

rito

sen

cillo

com

o,p

ore

jem

plo,

car

tas,

cat

álog

osy

art

ícul

osb

reve

sde

per

iódi

coq

ued

escr

iben

he

chos

det

erm

inad

os.

Com

pren

dein

stru

ccio

nes

senc

illas

sob

rea

para

tos

deu

sofr

ecue

nte

com

o,p

ore

jem

plo,

un

telé

fono

púb

lico.

A1

Esc

apaz

de

com

pren

der

text

osm

uyb

reve

sy

senc

illos

,ley

endo

fras

epo

rfr

ase,

cap

tand

ono

mbr

es,p

alab

ras

yfr

ases

bás

icas

yc

orri

ente

sy

volv

ien-

doa

leer

cua

ndo

lon

eces

ita.

Com

pren

dem

ensa

jes

brev

esy

sen

cillo

sen

tarj

etas

pos

tale

s.R

econ

oce

nom

bres

,pal

abra

sy

fras

esm

uyb

ásic

asq

uea

pare

cen

enle

trer

osy

en

las

situ

acio

nes

más

cor

rien

tes.

Esc

apaz

de

capt

are

lsen

tido

en

mat

eria

lesc

rito

info

rmat

ivo

senc

illo

yen

des

crip

cion

esb

reve

sy

senc

illas

,sob

reto

dos

ihay

apo

yov

isua

l.C

ompr

ende

indi

caci

ones

esc

rita

ssi

son

bre

ves

yse

ncill

as(

por

ejem

plo,

cóm

oir

de

unlu

gar

aot

ro).

71

C2

Ela

lum

noe

sca

paz

dee

scri

bir

text

osc

laro

sy

flui

dos

enu

nes

tilo

apr

opia

do.

Pued

ees

crib

irc

arta

s,in

form

eso

art

ícul

osc

ompl

ejos

que

pre

sent

ana

rgum

ento

sco

nun

aes

truc

tura

lógi

cay

efi

caz

que

ayud

aal

oye

nte

afi

jars

een

la

sid

eas

impo

rtan

tes

ya

reco

rdar

las.

Es

crib

ere

súm

enes

yr

eseñ

asd

eob

ras

prof

esio

nale

so

liter

aria

s.

C1

Ela

lum

noe

sca

paz

dee

xpre

sars

een

text

osc

laro

sy

bien

est

ruct

urad

ose

xpon

iend

opu

ntos

de

vist

aco

nci

erta

ext

ensi

ón(

exám

enes

,tra

bajo

s,in

for-

mes

,ens

ayos

,etc

.).

Pued

ees

crib

irs

obre

tem

asc

ompl

ejos

en

cart

as,r

edac

cion

eso

info

rmes

res

alta

ndo

loq

uec

onsi

dera

que

son

asp

ecto

sim

port

ante

s.E

xpon

ela

sid

eas

con

clar

idad

yp

reci

sión

.Pu

ede

hace

rla

sde

scri

pcio

nes

deta

llada

sy

clar

ass

obre

asu

ntos

com

plej

os.

Sele

ccio

nae

lest

iloa

prop

iado

par

alo

sle

ctor

esa

los

que

van

diri

gido

ssu

ses

crito

sbu

scan

dola

mej

orfo

rma

deo

rgan

izar

los

dato

sy

elig

iend

ola

sex

pres

ione

sfa

mili

ares

ofo

rmal

esq

ues

ean

más

ade

cuad

as.

Suel

ees

crib

irs

inc

onsu

ltar

eld

icci

onar

io.

B2

Ela

lum

noe

sca

paz

dee

scri

bir

text

osc

laro

sy

deta

llado

sso

bre

una

ampl

ias

erie

de

tem

asr

elac

iona

dos

con

sus

inte

rese

s.

Pued

ees

crib

irr

edac

cion

eso

info

rmes

tran

smit

iend

oin

form

ació

no

prop

onie

ndo

mot

ivos

que

apo

yen

ore

fute

nun

pun

tod

evi

sta

conc

reto

.Sa

bee

scri

bir

cart

asq

ued

esta

can

laim

port

anci

aqu

ele

da

ade

term

inad

osh

echo

sy

expe

rien

cias

.Ta

mbi

énp

uede

res

umir

una

pel

ícul

ao

unc

uent

o.Pu

ede

espe

cula

rso

bre

caus

as,c

onse

cuen

cias

ys

itua

cion

esh

ipot

étic

as.

Escr

ibe

con

sint

axis

com

plej

ay

voca

bula

rio

vari

ado,

mar

cand

oco

nven

ient

emen

tela

sre

laci

ones

exi

sten

tes

entr

ela

sid

eas.

U

tiliz

aci

rcun

loqu

ios

ypa

ráfr

asis

par

asu

plir

las

pala

bras

que

no

cono

ce.

Lao

rtog

rafí

ay

lap

untu

ació

nso

nba

stan

tec

orre

ctas

.

B1

Ela

lum

noe

sca

paz

dee

scri

bir

text

oss

enci

llos

ybi

ene

nlaz

ados

sob

ret

emas

que

les

onc

onoc

idos

od

ein

teré

spe

rson

al.

Pued

ees

crib

irc

arta

spe

rson

ales

que

des

crib

ene

xper

ienc

ias,

sen

tim

ient

os,

acon

teci

mie

ntos

ei

mpr

esio

nes

con

todo

det

alle

.Sa

bee

xpon

ers

uop

i-ni

óns

obre

los

tem

asg

ener

ales

(m

úsic

a,c

ine,

etc

.).

Tam

bién

pue

dee

scri

bir

ape

rson

asd

esco

noci

das

para

inic

iar

elin

terc

ambi

o.

Pued

ede

scri

bir

deta

lles

bási

cos

des

uces

osim

prev

isib

les,

com

opo

rej

empl

o,u

nac

cide

nte.

Sa

bee

scri

bir

text

ose

stru

ctur

ados

(co

ntin

uado

se

inte

ligib

les)

de

man

era

lógi

ca(

intr

oduc

ción

,de

sarr

ollo

yc

oncl

usió

n).

Utiliz

afr

ases

sub

ordi

nada

sy

bien

enl

azad

as;

com

ete

algu

nas

faltas

de

orto

graf

ía.

A2

Ela

lum

noe

sca

paz

dee

scri

bir

nota

sy

men

saje

sbr

eves

ys

enci

llos

rela

tivo

sa

sus

nece

sida

des

inm

edia

tas

oas

unto

sco

tidi

anos

.Pu

ede

desc

ribi

ra

suf

amili

a,s

usc

ondi

cion

esd

evi

da,

sus

estu

dios

ys

utr

abaj

o.Pu

ede

escr

ibir

car

tas

pers

onal

esm

uys

enci

llas,

por

eje

mpl

oag

rade

cien

doa

lgo

aal

guie

no

disc

ulpá

ndos

e.

Pued

eex

plic

arlo

que

leg

usta

on

ole

gus

ta.

Pued

ede

scri

bir

acti

vida

des

yex

peri

enci

asp

erso

nale

spa

sada

s.Es

crib

ete

xtos

bre

ves

ded

oso

tres

pár

rafo

s,c

onfr

ases

cor

tas

yen

laza

das

con

cone

ctor

esc

omo

“y”,

“pe

ro”

y“p

orqu

e”.N

odo

min

ade

ltod

ola

ort

ogra

fía.

A1

Ela

lum

noe

sca

paz

dee

scri

bir

post

ales

cor

tas

yse

ncill

as,n

otas

sen

cilla

sa

los

amig

os,p

ore

jem

plo

para

env

iar

felic

itac

ione

s.

Sabe

rel

lena

rfo

rmul

ario

sco

nda

tos

pers

onal

es,p

ore

jem

plo

eln

ombr

e,la

nac

iona

lidad

yla

dir

ecci

óne

nel

form

ular

iod

elr

egis

tro

deu

nho

tel.

Sabe

de

scri

bir

ellu

gar

dond

evi

ve.

Escr

ibe

con

pala

bras

yfr

ases

bre

ves

yse

ncill

as,e

nlaz

adas

con

con

ecto

res

com

o“y

”o

“ent

once

s”.B

usca

en

eld

icci

onar

ioo

pre

gunt

alo

que

des

cono

ce.

1.3.3 Pisno izražanje


72

ŠPANŠČINA

ALC

AN

CE

CO

RR

ECC

IÓN

FLU

IDEZ

INTERACCIÓ

NC

OH

EREN

CIA

PRONUN-

CIA

CIÓ

N

C2

Mue

stra

una

gra

nfl

exib

ili-

dad

alr

efor

mul

arid

eas

di-

fere

ncia

ndo

form

asli

ngüí

-st

icas

par

atr

ansm

itir

con

pr

ecis

ión

mat

ices

de

sen-

tido

,enf

atiz

ar,d

ifere

ncia

ry

elim

inar

laa

mbi

güed

ad.

Tam

bién

tien

eun

bue

ndo

min

iod

eex

pres

ione

sid

iom

átic

asy

col

oqui

ales

.

Man

tien

eun

con

-si

sten

ted

omin

io

gram

atic

ald

eun

ni

veld

ele

ngua

co

mpl

ejo,

aun

que

su

aten

ción

est

épe

ndi-

ente

de

otro

sas

pect

os

(por

eje

mpl

o,d

ela

pl

anif

icac

ión

ode

lse

guim

ient

ode

las

reac

cion

esd

eot

ros)

.

See

xpre

sae

spon

-tá

nea

yde

talla

da-

men

tec

onf

luid

ez

natu

raly

col

o-qu

ial,

evit

ando

o

sort

eand

ola

dif

i-cu

ltad

con

tant

adi

scre

ción

que

lo

sde

más

ape

nas

sed

anc

uent

a.

Part

icip

aen

una

con

vers

a-ci

ónc

onfa

cilid

ady

des

trez

a,

capt

ando

yu

tiliz

ando

cla

ves

nov

erba

les

yde

ent

ona-

ción

sin

esf

uerz

oap

aren

te.

Inte

rvie

nee

nla

con

vers

ació

nes

pera

ndo

sutu

rno,

dan

do

refe

renc

ias,

hac

iend

oal

usio

-ne

s,e

tc.,

defo

rma

natu

ral.

Cre

aun

dis

curs

oco

here

nte

yco

he-

sion

ado,

hac

iend

oun

uso

com

plet

oy

apro

piad

ode

es

truc

tura

sor

gani

-za

tiva

sva

riad

asy

de

una

am

plia

ser

ie

dec

onec

tore

s,y

de

otro

sm

ecan

ism

os

dec

ohes

ión.

Com

oC

1.

C1

Tie

neu

nbu

end

omin

io

deu

naa

mpl

ias

erie

de

aspe

ctos

ling

üíst

icos

que

le

perm

iten

eleg

iru

nafo

rmu-

laci

ónp

ara

expr

esar

sec

on

c1ar

idad

con

un

esti

loa

pro-

piad

oso

bre

dive

rsos

tem

as

gene

rale

s,a

cadé

mic

os,

prof

esio

nale

so

deo

cio

sin

tene

rqu

ere

stri

ngir

lo

que

qui

ere

deci

r.

Man

tien

eco

nco

nsi-

sten

cia

una

ltog

rado

de

cor

recc

ión

gra-

mat

ical

;los

err

ores

so

nes

caso

s,d

ifíc

iles

delo

caliz

ary

,por

lo

gene

ral,

los

corr

ige

cuan

doa

pare

cen.

See

xpre

sac

on

flui

dez

yes

pont

a-ne

idad

sin

ape

nas

esfu

erzo

.Sól

oun

tem

aco

ncep

-tu

alm

ente

dif

ícil

pued

eob

stac

uliz

ar

laf

luid

ezn

atur

al

des

uex

pres

ión.

Elig

ela

sfr

ases

ade

cuad

asd

een

tre

una

seri

edi

spon

ible

de

func

ione

sde

ldis

curs

opa

ra

intr

oduc

irs

usc

omen

tari

os,

con

elfi

nde

tom

aro

man

-te

ner

lap

alab

ray

rel

acio

nar

hábi

lmen

tes

usp

ropi

as

inte

rven

cion

esc

onla

sde

lo

sde

más

inte

rloc

u1or

es.

Prod

uce

und

is-

curs

ocl

aro,

flui

do

ybi

ene

stru

ctu-

rado

,co

nel

que

de

mue

stra

un

uso

cont

rola

dod

ees

truc

tura

sor

gani

-za

tiva

s,c

onec

tore

sy

mec

anis

mos

de

coh

esió

n.

Varí

ala

ent

o-na

ción

yc

o-lo

cae

lénf

asis

de

lao

raci

ón

corr

ecta

men

te

para

exp

re-

sar

mat

ices

su

tile

sde

si

gnifi

cado

.

B2

Tie

neu

nni

veld

ele

ngua

lo

bast

ante

am

plio

com

opa

ra

pode

rof

rece

rde

scri

pcio

nes

clar

asy

exp

resa

rpu

ntos

de

vist

aso

bre

tem

asg

ener

ales

si

nev

iden

ciar

lab

úsqu

e-da

de

pala

bras

,ys

abe

utili

zar

orac

ione

sco

m-

plej

asp

ara

cons

egui

rlo.

Dem

uest

rau

nco

ntro

lgra

mat

ical

re

lati

vam

ente

alto

.N

oco

met

eer

rore

squ

epr

ovoq

uen

la

inco

mpr

ensi

óny

co

rrig

eca

sito

das

sus

inco

rrec

cion

es.

Esc

apaz

de

pro-

duci

rfr

agm

ento

sde

dis

curs

oco

nun

rit

mo

bast

ante

un

iform

e;a

unqu

epu

ede

duda

rm

ient

ras

busc

aes

truc

tura

so

expr

esio

nes.

Se

obse

rvan

poc

as

paus

asla

rgas

.

Inic

iae

ldis

curs

o,t

oma

su

turn

ode

pal

abra

en

elm

o-m

ento

ade

cuad

oy

fina

liza

una

conv

ersa

ción

cua

ndo

tien

equ

eha

cerl

o,a

unqu

epu

ede

que

nos

iem

pre

lo

haga

con

ele

ganc

ia.

Col

abo-

rae

nde

talle

sso

bre

tem

as

coti

dian

os,

confi

rman

dos

uco

mpr

ensi

ón,

invi

tand

oa

los

dem

ása

par

tici

par,

etc.

Uti

liza

unn

úmer

olim

itad

ode

mec

a-ni

smos

de

cohe

sión

pa

rac

onve

rtir

su

sfr

ases

en

un

disc

urso

cla

roy

co

here

nte,

aun

que

pued

em

ostr

arc

ier-

to»

nerv

iosi

smo«

si

lain

terv

enci

óne

sla

rga.

Ha

adqu

irid

oun

apr

onun

-ci

ació

ny

una

ento

naci

ón

clar

asy

na

tura

les.

1.3.4 Ustno izražanje

73

ALC

AN

CE

CO

RR

ECC

IÓN

FLU

IDEZ

INTERACCIÓ

NC

OH

EREN

CIA

PRONUNCIA

CIÓ

N

B1

Tie

neu

nre

pert

orio

lin

güís

tico

lob

asta

n-te

am

plio

com

opa

ra

dese

nvol

vers

ey

un

voca

bula

rio

adec

uado

pa

rae

xpre

sars

e,a

unqu

edu

bita

tiva

men

tey

con

ci

rcun

loqu

ios,

sob

rete

mas

ta

les

com

osu

fam

ilia,

su

saf

icio

nes

ein

tere

ses,

su

trab

ajo,

sus

via

jes

yac

onte

cim

ient

osa

ctua

les.

Uti

liza

con

razo

nabl

eco

rrec

ción

un

repe

rtor

iod

efó

rmul

as

yes

truc

tura

sde

uso

ha

bitu

aly

aso

ciad

as

asi

tuac

ione

spr

edec

ible

s.

Pued

eco

ntin

uar

habl

ando

de

form

aco

mpr

ensi

ble,

au

nque

sea

nev

i-de

ntes

sus

pau

sas

para

rea

lizar

una

pl

anif

icac

ión

gram

atic

aly

léxi

ca

yun

aco

rrec

ción

,so

bre

todo

en

larg

osp

erío

dos

de

expr

esió

nlib

re.

Esc

apaz

de

inic

iar,

man

tene

ry

term

inar

con

vers

acio

nes

senc

illas

car

aa

cara

sob

re

tem

asc

otid

iano

sde

inte

rés

pers

onal

.Pue

der

epet

ir

part

ede

loq

uea

lgui

en

had

icho

par

aco

nfir

mar

la

com

pren

sión

mut

ua.

Esc

apaz

de

enla

zar

una

seri

ede

ele

men

tos

brev

es,d

ifere

nci-

ados

ys

enci

llos

para

form

aru

na

secu

enci

alin

eald

eid

eas

rela

cion

adas

.

Sup

ronu

ncia

ción

es

clar

amen

tein

telig

ible

,au

nque

av

eces

res

ul-

tee

vide

nte

sua

cent

oex

tran

jero

yc

omet

aer

rore

sde

pro

nunc

ia-

ción

esp

orád

icos

.

A2

Uti

liza

estr

uctu

ras

com

-pu

esta

spo

ror

acio

nes

bási

cas

con

expr

esio

nes,

gr

upos

de

unas

poc

as

pala

bras

yfó

rmul

as

mem

oriz

adas

,con

elf

ind

eco

mun

icar

una

info

rmac

ión

limit

ada

ens

itua

cion

es

senc

illas

yc

otid

iana

s.

Uti

liza

algu

nas

estr

uctu

ras

senc

illas

co

rrec

tam

ente

,per

oto

daví

aco

met

e,

sist

emát

icam

ente

,er

rore

sbá

sico

s.

Seh

ace

ente

nder

co

nex

pres

ione

sm

uyb

reve

s,

aunq

uer

esul

tan

muy

evi

dent

esla

spa

usas

,las

dud

as

inic

iale

sy

la

refo

rmul

ació

n.

Sabe

con

test

arp

regu

ntas

y

resp

onde

ra

afirm

acio

nes

senc

illas

.Sa

bein

dica

rcu

án-

doc

ompr

ende

una

con

ver-

saci

ón,

pero

ape

nas

com

-pr

ende

los

ufici

ente

com

opa

ram

ante

ner

una

conv

er-

saci

ónp

ord

ecis

ión

prop

ia.

Esc

apaz

de

enla

zar

grup

osd

epa

labr

asc

onc

o-ne

ctor

ess

enci

llos

tale

sco

mo

“y”,

“p

ero”

y“

porq

ue”.

Sup

ronu

ncia

ción

es

gene

ralm

ente

bas

tant

ecl

ara

yco

mpr

ensi

ble,

au

nque

res

ulte

evi

dent

esu

ace

nto

extr

anje

roy

lo

sin

terl

ocut

ores

ten

gan

que

solic

itar

rep

etic

ione

sde

vez

en

cuan

do.

A1

Dis

pone

de

unr

eper

tori

obá

sico

de

pala

bras

y

fras

ess

enci

llas

rela

tiva

sa

sus

dato

spe

rson

ales

ya

si

tuac

ione

sco

ncre

tas.

Mue

stra

un

cont

rol

limit

ado

deu

nas

poca

ses

truc

tura

s

gram

atic

ales

sen

cilla

sy

dem

odel

osd

eor

acio

nes

dent

ro

deu

nre

pert

orio

m

emor

izad

o.

Sólo

man

eja

expr

e-si

ones

muy

bre

ves,

ai

slad

asy

pre

para

-da

sde

ant

eman

o,

utili

zand

om

ucha

spa

usas

par

abu

scar

ex

pres

ione

s,

arti

cula

rpa

labr

as

men

osh

abit

ua-

les

yco

rreg

irla

co

mun

icac

ión.

Plan

tea

yco

ntes

ta

preg

unta

sre

lati

vas

ada

tos

pers

onal

es.

Part

icip

aen

una

con

vers

ació

nde

for

ma

senc

illa,

per

ola

com

unic

ació

nse

ba

sat

otal

men

tee

nla

re

peti

ción

,re

form

ulac

ión

yco

rrec

ción

de

fras

es.

Esc

apaz

de

enla

zar

pala

bras

o

grup

osd

epa

labr

as

con

cone

ctor

es

muy

bás

icos

y

linea

les

com

o»y

«y

»ent

once

s«.

Sup

ronu

ncia

ción

de

un

repe

rtor

iom

uyli

mit

ado

dep

alab

ras

yfr

ases

ap

rend

idas

lap

uede

nco

mpr

ende

rco

nci

erto

es

fuer

zolo

sha

blan

tes

nati

vos

acos

tum

brad

osa

tr

atar

con

hab

lant

esd

el

mis

mo

grup

olin

güís

tico

al

que

per

tene

cee

lus

uari

oo

alum

no.


74

ŠPANŠČINA

1.3.5 Govorno sporočanje

C1

Soy

capa

zde

hab

lar

casi

sin

esf

uerz

oso

bre

tem

asc

ompl

ejos

,dur

ante

elt

iem

poq

ues

ean

eces

ario

;pue

doe

xplic

arc

ond

etal

les,

eje

mpl

osy

mat

ices

la

sid

eas

que

sean

nec

esar

ias.

Sée

stru

ctur

arb

ien

mis

dis

curs

os,c

onin

trod

ucci

ón,d

esar

rollo

yc

oncl

usio

nes;

pue

dop

reci

sar

mis

afi

rmac

ione

sco

ndi

fere

ntes

gra

dos

dec

erte

zao

im

prov

isar

res

pues

tas

sim

epl

ante

anp

regu

ntas

od

udas

.M

ipro

nunc

iaci

óne

scl

ara

yna

tura

l.Pu

edo

vari

arla

ent

onac

ión

dela

sfr

ases

par

aen

fati

zar

algu

nas

pala

bras

ym

atiz

arla

sid

eas.

B2

Soy

capa

zde

exp

licar

con

flu

idez

mis

exp

erie

ncia

spe

rson

ales

,int

eres

es,p

lane

se

ilusi

ones

;sé

hace

rde

scri

pcio

nes

clar

asy

det

alla

das

delu

gare

so

pers

onas

que

con

ozco

.So

yca

paz

dee

xplic

arm

isp

unto

sde

vis

tas

obre

tem

asg

ener

ales

,con

eje

mpl

osy

det

alle

s;s

éex

pone

rla

sve

ntaj

asy

des

vent

ajas

de

una

opci

ón.

Pong

ocu

idad

oen

lam

aner

ade

pro

nunc

iar

las

pala

bras

yla

sfr

ases

par

ase

rcl

aro

yco

mpr

ensi

ble.

B1

Soy

capa

zde

hab

lar

con

flui

dez

sobr

em

isin

tere

ses,

mis

exp

erie

ncia

spe

rson

ales

,mis

pla

nes

ym

isil

usio

nes.

Pue

don

arra

run

ahi

stor

ieta

,exp

licar

el

tem

ade

un

libro

ou

nap

elíc

ula,

inte

rven

ire

nre

pres

enta

cion

esd

ete

atro

.Sé

hac

erp

rese

ntac

ione

sen

púb

lico,

bre

ves

ycl

aras

,sob

rete

mas

de

mic

onoc

imie

nto

sim

ela

spr

epar

oan

tes.

Soy

capa

zde

man

tene

rm

idis

curs

odu

rant

eun

per

iodo

larg

o,c

onp

ronu

ncia

ción

muy

com

pren

sibl

e,a

unqu

eha

gop

ausa

sy

debo

aut

ocor

regi

rme

am

enud

o.

A2

Soy

capa

zde

hab

lar

brev

emen

ted

eex

peri

enci

asy

rut

inas

;da

rin

stru

ccio

nes;

des

crib

irc

osas

,lu

gare

sy

pers

onas

;re

cita

run

poe

ma

ola

let

rad

eun

aca

nció

n.H

ablo

por

inic

iati

vap

ropi

ay

poca

sve

ces

nece

sito

pen

sar

ante

scó

mo

expr

esar

me.

Hab

loc

onf

rase

sse

ncill

asy

enl

azad

as.

Alh

abla

rha

goa

lgun

asp

ausa

s,t

engo

dud

asy

deb

ore

peti

ry

refo

rmul

ara

lgun

afr

ase.

A1

Soy

capa

zde

dar

info

rmac

ión

yha

cer

preg

unta

sso

bre

acti

vida

des

dec

lase

.Ta

mbi

éns

éha

blar

de

dato

spe

rson

ales

(re

side

ncia

,int

eres

es).

H

ablo

cua

ndo

me

lop

iden

y,e

nm

ucha

soc

asio

nes,

ant

esd

eha

blar

,ten

goq

uep

ensa

rcó

mo

hace

rlo.

Hab

loc

onfr

ases

sen

cilla

sy

aisl

adas

.A

vec

esm

ecu

esta

form

ular

las

fras

esy

am

enud

ote

ngo

que

repe

tirl

asp

ara

que

me

enti

enda

n.

75

1.3.6 Govorno sporazumevanjeC

1

Soy

capa

zde

par

tici

par

end

ebat

es,c

onve

rsac

ione

so

reun

ione

sex

tens

as,s

obre

tem

ase

spec

ializ

ados

,com

plej

oso

abs

trac

tos,

form

ulan

doc

on

prec

isió

ny

clar

idad

toda

sm

isid

eas.

Séu

tiliz

arp

alab

ras

yex

pres

ione

sm

ásfo

rmal

eso

col

oqui

ales

seg

úne

ltip

ode

con

vers

ació

n.P

uedo

exp

resa

rm

isid

eas

con

dist

inta

sem

ocio

nes,

de

man

era

seri

ao

dive

rtid

a,d

em

odo

expl

ícito

oa

lusi

vo.

Inte

rven

goe

nto

das

las

conv

ersa

cion

ess

ine

sfue

rzo

yde

man

era

natu

ral,

con

flui

dez

yes

pont

anei

dad.

Sid

esco

nozc

oal

guna

pal

abra

oe

xpre

sión

,pu

edo

utili

zar

circ

unlo

quio

ssi

nqu

em

isin

terl

ocut

ores

lon

oten

.

B2

Soy

capa

zde

par

tici

par

enc

onve

rsac

ione

sex

tens

asc

onn

ativ

oss

ise

habl

aco

ncl

arid

ady

se

utili

zau

nle

ngua

jen

odi

alec

tal;

pued

opa

rtic

ipar

act

i-va

men

tein

terr

umpi

endo

aa

lgui

en,f

orm

ulan

doy

res

pond

iend

opr

egun

tas

yca

mbi

ando

de

tem

a.So

yca

paz

dec

onve

rsar

sob

rela

may

oría

de

tem

asc

orri

ente

s:la

scl

ases

del

inst

itut

o,o

cio,

mús

ica,

cin

e.P

uedo

exp

resa

rm

iso

pini

ones

con

pre

ci-

sión

yc

onm

atic

es.

Inte

rven

goe

nto

das

las

conv

ersa

cion

esc

onf

luid

ezy

esp

onta

neid

ad,s

inq

uem

isin

terl

ocut

ores

teng

anq

uea

yuda

rme.

B1

Enc

lase

,par

tici

poe

nde

bate

s,c

onve

rsac

ione

sy

jueg

osd

ero

lsob

rete

mas

div

erso

s,d

efo

rma

espo

ntán

ea.P

arti

cipo

act

ivam

ente

en

esta

sco

nver

sa-

cion

es:r

espo

ndo,

hag

opr

egun

tas,

etc

.Pu

edo

man

tene

rbr

eves

con

vers

acio

nes

sobr

ete

mas

cor

rien

tes

con

nati

vos,

en

luga

res

públ

icos

(ti

enda

s,r

esta

uran

tes)

oc

one

stud

iant

esd

ein

ter-

cam

bio.

So

yca

paz

dee

xpre

sar

yre

spon

der

ase

ntim

ient

osc

omo

las

orpr

esa,

lafe

licid

ado

latr

iste

za.

Enti

endo

todo

loq

uem

edi

cen

ypu

edo

resp

onde

ra

todo

,aun

que

ave

ces

debo

ped

irq

uem

ere

pita

nlo

que

me

dice

n.

A2

Soy

capa

zde

man

tene

rbr

eves

diá

logo

sco

nlo

sco

mpa

ñero

sy

con

elp

rofe

sor;

tam

bién

soy

cap

azd

ere

aliz

arju

egos

de

rols

enci

llos,

sob

ret

emas

co

noci

dos.

Soy

capa

zde

inte

rcam

biar

opi

nion

esy

pon

erm

ede

acu

erdo

con

nat

ivos

oe

stud

iant

esd

ein

terc

ambi

o,a

cerc

ade

act

ivid

ades

que

pod

emos

hac

er

olu

gare

sa

dond

epo

dem

osir

.Sé

dis

culp

arm

e,h

acer

invi

taci

ones

oe

xpre

sar

loq

uem

egu

sta.

Com

pren

doe

ltem

ade

las

conv

ersa

cion

ess

enci

llas

yco

mun

es;

pued

oen

tend

erlo

que

me

dice

ny

resp

onde

r,si

me

habl

and

espa

cio,

me

repi

ten

loq

uen

oen

tien

day

me

ayud

anc

onla

spa

labr

asd

ifíc

iles.

A1

Soy

capa

zde

com

unic

arm

eco

nm

isc

ompa

ñero

sy

con

elp

rofe

sor

med

iant

ebr

eves

diá

logo

s,s

igui

endo

los

mod

elos

de

las

lecc

ione

s,s

iem

pre

que

trat

end

ete

mas

cot

idia

nos.

Uti

lizo

las

expr

esio

nes

que

apar

ecen

en

las

lecc

ione

sy

cuyo

sen

tido

he

apre

ndid

o.Sé

sal

udar

,des

pedi

rme,

pre

gunt

arc

ómo

está

una

per

sona

,ped

irin

form

ació

n,e

tc.


76

ŠPANŠČINA

1.4 Kriteriji za izbiro besedil

1.4.1 Bralno razumevanje

1. Vir besedila • besedilonatablivrazredu• navodilazareševanjenalog• gradivozavaje• transkripcijaslušnega

besedila• povzetek• zgibankainbrošura• časopisničlanek• elektronskosporočilo• oglas• anketa,vprašalnik• revija• časopis• razglednica• vabilo• voščilnica• osebnopismo• učbenik• vstopnica,vozovnica

• jedilnilist• časopis• obvestilo• roman,kratkazgodba• program,urnik• pesem• recept• priročnik• poročilo,zapisnik• poezija• podnapisiprifilmu• vizitka• poslovnopismo• slovar• navodilazauporabo• etiketa• letak• grafit• znakzaopozorilo• reklama

2. Avtentičnost Izvirno besedila Prirejeno

Pedagoško3. Vrsta diskurza Prevladujoča vrsta diskurza Primeri

Opis impresionistični športnikomentar,

opis zunanjividez,

opissobe,hiše,

pokrajine

tehničniopis predstavitevizdelka

Pripoved zgodba,šala,

anekdota

poročilo dnevnaporočila,

dokumentarneoddaje

Predstavitev definicija kratkedefinicije

razlaga predavanja,govori

oris predstavitevradijskegaprograma,urnik

77

obnova obnovavsebineknjige,zapisniksestanka

interpretacija interpretacijaknjige,članka

Navodila reklame,propaganda,ukazi

Razpravljanje osebnikomen-tar,pozitivniinnegativnipogledinmnenje

mnenjeposameznikaokaterikolitemi

uradnorazpra-vljanje

uradnadebataaliokroglamiza

4. Področje

Pogostojevpletenovečkotleenopodročje.

Osebno: Področje,vkateremosebaživikotposameznikinjepovezanozdomom,družino,prijateljiindejavnostmi,kijihizvajavprostemčasu,kotso:branjezasprostitev,hobiji,pisanjeosebnegadnevnikaipd.

Javno: Področje,vkateremosebadelujekotčlandružbealiorganizacijezrazličniminameni.

Poklicno:Področje,vkateremosebaživisvojepoklicnoživljenje.

Izobraževalno: Področje,vkateremjeosebavpletenavizobraževanje,vendarnenujnovnekemzavoduališoli.

5. Tema 1. Osebnapredstavitev

2. Hišaindom,okolje

3. Vsakodnevnoživljenje

4. Prostičas,razvedrilo,šport

5. Službaindelo

6. Potovanjeinpromet

7. Medosebničloveškiodnosi

8. Zdravjeinskrbzatelo

9. Šolainizobraževanje

10.Nakupovanje

11.Hranainpijača

12.Usluge

13.Kraji

14.Kultura,umetnostinmedkulturnost

15.Naravainvarstvookolja

16.Znanost,medijiinnovetehnologije

17. Drugo:


78

ŠPANŠČINA

6. Narava vsebine Samokonkretno

Predvsemkonkretno

Delnoabstraktno

Predvsemabstraktno7. Dolžina

besedilaŠtevilobesed

8. Besedišče Samoosnovno(najpogostejerabljeno)

Predvsemosnovno

Delnorazširjeno

Razširjeno9. Slovnica Samoosnovnestrukture

Predvsemosnovnestrukture

Nekajzahtevnejšihstruktur

Precejzahtevnejšihstruktur10. Namen branja Branjezasplošnorazumevanje

Branjezasporazumevanje

Poglobljenobranje

Branjezaiskanjeinformacijinargumentov

Branjezaizvajanjenavodil

Branjezaugibanjeinsklepanje11. Besedilo

razumejo dijaki, ki so na ravni (SEJO)

PodA1

A1

A1/A2

A2

A2/B1

B1

B1/B2

B2

B2/C1

C1

C1/C2

C2

NadC2

79

1.4.2 Slušno razumevanje

1. Vir besedila • debatainrazgovor(vživoinvmedijih)

• razvedrilo(film,različneoddaje)

• medosebnipogovor

• intervju(vživoinvmedijih)

• poročila

• javnaobvestila

• javnigovor,predavanje,predstavitev

• reklamnobesedilo

• kontaktnaoddajanaradiu

• turističneinformacije

• rutinskanavodilainnapotki(npr.napotkialinavodilapolicije,carinikov,letalskegaosebja)

• športnikomentar

• pesmiinpoezija

• telefonskipogovor

• telefonskeinformacije(npr.ovremenu,stanjunacestah)

• prometneinformacije

• TV/radiodokumentarneoddaje

• vremenskanapoved2. Avtentičnost DANE besedila3. Vrsta diskurza Prevladujoča vrsta diskurza Primeri

Opis impresionistični športnikomentar,

opis zunanjividez,opissobe,

hiše,pokrajine

tehničniopis predstavitevizdelka

Pripoved zgodba,šala,

anekdota

poročilo dnevnaporočila,

dokumentarneoddaje

Predstavitev definicija kratkedefinicije

razlaga predavanja,govori

oris predstavitevradijskega

programa,urnik

obnova obnovavsebineknjige,


80

ŠPANŠČINA

zapisniksestanka

interpretacija interpretacijaknjige,članka

Navodila reklame,propaganda,ukazi

Razpravljanje osebnikomentar,pozitivniinnegativnipogledinmnenje

mnenjeposameznikaokaterikolitemi

uradnorazpravljanje

uradnadebataaliokroglamiza

Klepet začeteksporazumevanja,krajševljudnostnefraze,klepetanje

4. Področje Osebno: Področje,vkateremosebaživikotposameznikinjepovezanozdomom,družino,prijateljiindejavnostmi,kijihizvajavprostemčasu,kotso:branjezasprostitev,hobiji,pisanjeosebnegadnevnikaipd.

Javno: Področje,vkateremosebadelujekotčlandružbealiorganizacijezrazličniminameni.

Poklicno: Področje,vkateremosebaživisvojepoklicnoživljenje.

Izobraževalno: Področje,vkateremjeosebavpletenavizobraževanje,vendarnenujnovnekemzavoduališoli.

Pogostojevpletenovečkotleenopodročje.

5. Tema 1. Osebnapredstavitev2. Hišaindom,okolje3. Vsakodnevnoživljenje4. Prostičas,razvedrilo,šport5. Službaindelo6. Potovanjeinpromet7. Medosebničloveškiodnosi8. Zdravjeinskrbzatelo9. Šolainizobraževanje10. Nakupovanje11. Hranainpijača12. Usluge13. Kraji14. Kultura,umetnostinmedkulturnost15. Naravainvarstvookolja16. Znanost,medijiinnovetehnologije17. Drugo:

6. Narava vsebine Samokonkretno

Predvsemkonkretno

Delnoabstraktno

81

Predvsemabstraktno7. Dolžina

besedilamin.sek.

8. Besedišče Samoosnovno(najpogostejerabljeno)

Predvsemosnovno

Delnorazširjeno

Razširjeno9. Slovnica Samoosnovnestrukture

Predvsemosnovnestrukture

Nekajzahtevnejšihstruktur

Precejzahtevnejšihstruktur10. Hitrost Umetnopočasno

Počasno

Normalno

Hitro11. Število

udeležencevEn

Dva

Večkotdva

12. Naglas Breznaglasa(standardni)

Malcenarečneganaglasa

Močannarečninaglas

Nerojenigovorec

13. Jasnost izgovorjave

Izumetničenaizgovorjava

Jasna

Normalna

Včasihnejasna

14. Število ponovitev poslušanja

Enkrat

Dvakrat

Trikrat

Večkottrikrat

15. Namen poslušanja

Poslušanjezasplošnorazumevanje

Poslušanjezasporazumevanje

Poslušanjezapridobivanjeinformacijinargumentov

Poslušanjezaizvajanjenavodil

Razumevanjepogovoramedrojenimigovorci

Poslušanjevživo(poslušalecjedelpublike)

Poslušanjezaugibanjeinsklepanje


82

ŠPANŠČINA

11. Besedilo razumejo dijaki, ki so na ravni (SEJO)

PodA1

A1

A1/A2

A2

A2/B1

B1

B1/B2

B2

B2/C1

C1

C1/C2

C2

NadC2

83


TO

čK

EV

SEB

INA

IN S

PO

RO

čIL

NA

U

STR

EZN

OST

BES

EDIŠ

čE

IN/A

LI

OB

LIK

A IN

REG

IST

ER

JEZ

IKZgRAdbA

5

Vse

bina

pop

olno

ma

ustr

eza

nalo

gi,s

poro

čiln

inam

enje

do

seže

n,v

klju

čene

so

vse

zah-

teva

nev

sebi

ne,m

orda

ena

lažj

apo

man

jklji

vost

.

1.B

esed

išče

jeu

stre

zno

inp

ra-

viln

oup

orab

ljeno

,raz

nolik

o.

2.O

blik

apo

poln

oma

ustr

eza

zaht

evan

ispo

roči

lniv

rsti

,vk

ljuče

nis

ovs

izah

teva

nid

eli

spor

očila

,reg

iste

rje

pri

mer

en.

Skor

ajn

ijez

ikov

nih

napa

k,s

po-

roči

los

epo

poln

oma

razu

me.

Zgr

adba

jeja

sna,

spo

roči

lo

razu

mlji

vo,p

ravi

lno

upor

ablje

ni

vezn

iki.

4

Vse

bina

ust

reza

nal

ogi,

spor

očil-

nin

amen

jed

osež

en,v

klju

čene

so

sko

rajv

sez

ahte

vane

vse

bine

,m

orda

dve

ali

tril

ažje

pom

anj-

kljiv

osti

.

1.B

esed

išče

jeu

stre

zno

vend

ar

ner

azno

liko.

2.O

blik

aim

aen

odo

dve

po-

man

jklji

vost

iin/

alir

egis

ter

ni

čist

opr

imer

en.

Nek

ajla

žjih

jezi

kovn

ihn

apak

,sp

oroč

ilos

era

zum

e.Z

grad

ban

ane

kajm

esti

hni

ja

sna,

nek

ater

idel

ibes

edila

se

ne

nave

zuje

jon

ajbo

ljen

aso

bese

dilo

.

3

Vse

bina

pog

ojno

ust

reza

nal

ogi,

izto

čnic

eso

mal

ora

zvite

,spo

ro-

čilo

nip

opol

nom

aja

sno.

1.B

esed

išče

jep

ovpr

ečno

,sic

er

ustr

ezno

,bes

ede

sep

onav

ljajo

,ne

kajn

apač

nih

rab.

2.O

blik

aim

adv

edo

trip

o-m

anjk

ljivo

stii

n/al

ireg

iste

rje

ko

maj

pri

mer

en.

Več

napa

k,ž

ene

kajt

ežjih

,spo

-ro

čilo

se

težk

ora

zum

e.Z

grad

baim

ave

čpo

man

jklji

vost

i,ve

čde

lov

bese

dila

se

nen

avez

uje

nas

obes

edilo

.

2

Vse

bina

kom

aju

stre

zan

alog

i,iz

točn

ice

niso

raz

vite

,le

prep

i-sa

ne,s

poro

čiln

inam

enk

omaj

da

dose

žen.

1.B

esed

išče

jes

krom

no,v

elik

ona

pačn

ihr

ab,k

iže

ovir

ajo

razu

mev

anje

.2.

Vse

bina

kom

aju

stre

zan

alog

i,iz

točn

ice

niso

raz

vite

,le

prep

i-sa

ne,s

poro

čiln

inam

enk

omaj

-da

dos

ežen

.

Velik

ote

žjih

nap

ak,s

poro

čilo

se

razu

me

lep

ode

lih.

Zgr

adba

jek

omaj

ust

rezn

a,

veči

nad

elov

bes

edila

se

slab

ona

vezu

jen

aso

bese

dilo

.

1V

sebi

nan

eus

trez

ana

logi

,sp

oroč

ilnin

amen

nid

osež

en,

kand

idat

piš

eo

neče

md

ruge

m.

1.B

esed

išče

jep

resk

rom

no,

bese

dilo

se

ner

azum

e.2.

Obl

ika

neu

stre

za.

Tolik

ona

pak,

da

jeb

esed

ilo

nera

zum

ljivo

.Z

grad

ban

iust

rezn

a,b

esed

ilos

esk

oraj

ne

razu

me.

1.5 Kriteriji za ocenjevanje

1.5.1 Krajša ali daljša besedila pisnega sporočanja

84

ŠPANŠČINA

TO

čK

EV

SEB

INA

JEZ

IKO

VN

A P

RAV

ILN

OST

IN

BES

EDIŠ

čE

GR

AD

IVA

IN V

IRI

4

Jep

opol

nom

apr

imer

nain

vkl

juču

jev

se

zaht

evan

ein

form

acije

,je

prep

ričl

jiva

in

izvi

rna.

Jezi

kje

pri

mer

en,v

klju

čuje

vse

pri

čako

-va

nes

truk

ture

inb

esed

išče

.Bes

edilo

vse

-bu

jele

nek

ajm

anjš

ihn

apak

,pri

upo

rabi

te

žjih

jezi

kovn

ihs

truk

tur

in/a

libe

sedi

šča.

Pred

stav

ljena

gra

diva

so

smis

elno

pov

eza-

nam

eds

eboj

inb

ogat

ijoc

elos

tno

pred

sta-

vite

v,k

ije

preg

ledn

a,iz

virn

ain

upo

rabn

a.

Upo

rabl

jeni

hje

več

raz

lični

hvi

rov,

kij

ih

dija

ksa

mos

tojn

oup

orab

lja.

3

Jep

rim

erna

,vse

buje

eno

ali

dve

pom

anj-

kljiv

osti

gle

dez

ahte

vani

hin

form

acij,

v

glav

nem

jep

repr

ičlji

vav

enda

rm

anj

izvi

rna.

Jezi

kin

bes

ediš

čes

tap

rim

erna

,ven

dar

be-

sedi

lov

sebu

jen

ekaj

več

nap

akp

riz

ahte

-va

nih

jezi

kovn

ihs

truk

tura

hin

bes

ediš

ču.

Nap

ake

nem

otijo

raz

umev

anja

.

Pred

stav

ljena

gra

diva

so

dobr

our

ejen

ave

ndar

man

jizv

irna

,pre

gled

nain

upo

rab-

na.U

pora

blje

nas

tale

dva

do

trije

raz

lični

vi

ri,d

ijak

rabi

nek

ajp

omoč

ipri

upo

rabi

.

2

Vse

bina

ješ

eve

dno

prim

erna

,ven

dar

ima

tria

live

čpo

man

jklji

vost

igle

dez

ahte

vani

hin

form

acij.

Pos

redu

jel

eos

novn

ein

form

a-ci

je,

lem

esto

ma

jep

repr

ičlji

vai

nne

pre

-ve

čiz

virn

a.

Bes

edilo

vse

buje

več

tež

jihn

apak

pri

upo

-ra

biz

ahte

vani

hje

ziko

vnih

str

uktu

rin

be-

sedi

šču,

kim

esto

ma

mot

ijor

azum

evan

je.

Pred

stav

ljena

gra

diva

so

pom

anjk

ljivo

ure

-je

na,s

ode

lom

ane

preg

ledn

ain

neu

pora

b-na

.Upo

rabl

jena

sta

lee

ndo

dva

vir

a,d

ijak

pogo

sto

rabi

pom

oč.

1

Vse

bina

jev

ečin

oma

nepr

imer

na,i

ma

velik

opo

man

jklji

vost

igle

dez

ahte

vani

hin

form

acij,

jen

epre

prič

ljiva

ink

omaj

us

trez

na.

Bes

edilo

vse

buje

vel

iko

napa

kpr

iupo

rabi

za

htev

anih

jezi

kovn

ihs

truk

tur

inb

esed

i-šč

a,ta

kod

aje

kom

ajr

azum

ljivo

.

Pred

stav

ljena

gra

diva

so

pom

anjk

ljivo

in

slab

our

ejen

a,s

one

preg

ledn

ain

sko

raj

neup

orab

na.U

pora

blje

nje

lee

nvi

r,d

ijak

jep

riu

pora

bin

esam

osto

jen.

1.5.2 Seminarska naloga / Projektno delo

85

TO

čK

EJA

SNO

ST IN

TEK

Oč

NO

STIZ

GO

VO

RJA

VA

5

Dija

kgo

vori

teko

čez

nar

avni

mz

atik

anje

m,j

asno

inr

azum

ljivo

.Pr

emor

iso

nau

stre

znih

mes

tih

inb

esed

ilos

era

zum

e.Iz

govo

rjav

agl

asov

,bes

edni

ins

tavč

nin

agla

ste

rin

tona

cija

so

ustr

ezni

zn

ekaj

man

jšim

ipom

anjk

ljivo

stm

i.

4

Dija

kgo

vori

zv

ečz

atik

anja

,man

jraz

umlji

voin

jasn

o,v

enda

rne

mot

iraz

umev

anja

.Pre

mor

inis

ove

dno

nau

stre

znih

mes

tih,

ve

ndar

se

bese

dilo

raz

ume.

Izgo

vorj

ava

glas

ov,b

esed

niin

sta

včni

nag

las

ter

into

naci

jav

sebu

-je

jov

ečn

apak

.

3

Dija

kgo

vori

zv

elik

oza

tika

nja

inn

ejas

no,t

ako

das

ebe

sedi

lo

deln

one

raz

ume.

Pre

mor

iveč

inom

ani

son

aus

trez

nih

mes

tih

ali

jihn

i.

Izgo

vorj

ava

glas

ov,b

esed

niin

sta

včni

nag

las

ter

into

naci

jav

sebu

-je

jov

elik

ona

pak,

kim

esto

ma

ovir

ajo

razu

mev

anje

.

2

Bes

edilo

se

veči

nom

ane

raz

ume,

ker

gov

orn

itek

oč.P

rem

ori

niso

na

ustr

ezni

hm

esti

hal

ijih

spl

ohn

iin

bese

dilo

se

skor

ajn

era

zum

e.

Izgo

vorj

ava

glas

ov,b

esed

niin

sta

včni

nag

las

ter

into

naci

jav

sebu

-je

joto

liko

napa

k,d

ave

čino

ma

ovir

ajo

razu

mev

anje

.

1.5.3 Branje


86

ŠPANŠČINA

1.5.4 Ustno preverjanje znanja

TO

čK

EV

SEB

INA

IN K

OM

UN

IKA

CIJ

SKA

U

STR

EZN

OST

BES

EDIŠ

čE

IN J

EZIK

OV

NA

P

RAV

ILN

OST

IZG

OV

OR

JAVA

IN IN

TO

NA

CIJ

A

4

Jep

opol

nom

apr

imer

nain

vkl

juču

jev

se

zaht

evan

ein

form

acije

,je

prep

ričl

jiva

iniz

virn

a.D

ijak

seu

stre

zno

odzi

van

avp

raša

nja

ins

esa

mos

tojn

ovk

ljuču

jev

po

govo

r.

Jezi

kje

pri

mer

en,v

klju

čuje

vse

pri

čako

-va

nes

truk

ture

inb

esed

išče

.Bes

edilo

vse

-bu

jele

nek

ajm

anjš

ihn

apak

,pri

upo

rabi

te

žjih

jezi

kovn

ihs

truk

tur

in/a

libe

sedi

šča.

Dija

kgo

vori

teko

čez

nar

avni

mz

atik

a-nj

em,j

asno

inr

azum

ljivo

.Izg

ovor

java

gl

asov

,bes

edni

ins

tavč

nin

agla

ste

rin

tona

cija

jeu

stre

zna

zne

kajm

anjš

imi

pom

anjk

ljivo

stm

i.

3

Jep

rim

erna

,vse

buje

eno

ali

dve

pom

anj-

kljiv

osti

gle

dez

ahte

vani

hin

form

acij,

v

glav

nem

jep

repr

ičlji

va,v

enda

rm

anji

zvir

-na

.Dija

kse

ust

rezn

ood

ziva

na

vpra

šanj

a,

vend

arje

man

jsam

osto

jen,

pot

rebu

je

neka

jpom

oči.

Jezi

kin

bes

ediš

čes

tap

rim

erna

,ven

dar

be-

sedi

lov

sebu

jen

ekaj

več

nap

akp

riz

ahte

-va

nih

jezi

kovn

ihs

truk

tura

hin

bes

ediš

ču.

Nap

ake

nem

otijo

raz

umev

anja

.

Dija

kgo

vori

zv

ečz

atik

anja

,man

jraz

u-m

ljivo

inja

sno,

ven

dar

nem

otir

azum

eva-

nja.

Izgo

vorj

ava

glas

ov,b

esed

niin

sta

včni

na

glas

ter

into

naci

jav

sebu

jejo

več

nap

ak.

2

Vse

bina

ješ

eve

dno

prim

erna

,ven

dar

ima

tria

live

čpo

man

jklji

vost

igle

dez

ahte

vani

hin

form

acij.

Pos

redu

jele

osn

ovne

info

r-m

acije

,le

mes

tom

aje

pre

prič

ljiva

inn

epr

eveč

izvi

rna.

Dija

kse

več

krat

odz

ove

neus

trez

noin

pot

rebu

jev

ečp

omoč

i,da

na

dalju

jep

ogov

or.

Bes

edilo

vse

buje

več

tež

jihn

apak

pri

upo

-ra

biz

ahte

vani

hje

ziko

vnih

str

uktu

rin

be-

sedi

šču,

kim

esto

ma

mot

ijor

azum

evan

je.

Dija

kgo

vori

zv

elik

oza

tika

nja

inn

ejas

no,

tako

da

seb

esed

ilod

elno

ne

razu

me.

Iz-

govo

rjav

agl

asov

,bes

edni

ins

tavč

nin

agla

ste

rin

tona

cija

vse

buje

jov

elik

ona

pak,

ki

mes

tom

aov

iraj

ora

zum

evan

je.

1

Vse

bina

jev

ečin

oma

nepr

imer

na,i

ma

veli-

kop

oman

jklji

vost

igle

dez

ahte

vani

hin

for-

mac

ij,je

nep

repr

ičlji

vain

kom

aju

stre

zna.

D

ijak

sev

ečin

oma

neo

dziv

aus

trez

non

avp

raša

nja.

Bes

edilo

vse

buje

vel

iko

napa

kpr

iupo

rabi

za

htev

anih

jezi

kovn

ihs

truk

tur

inb

esed

i-šč

a,ta

kod

aje

kom

ajr

azum

ljivo

.

Bes

edilo

se

veči

nom

ane

raz

ume,

ker

je

govo

rne

teko

čin

om

ejen

na

enos

tavn

epo

-ve

di.I

zgov

orja

vag

laso

v,b

esed

niin

sta

včni

na

glas

ter

into

naci

jav

sebu

jejo

tolik

ona

pak,

da

več

inom

aov

iraj

ora

zum

evan

je.

87


TO

čK

EV

SEB

INA

IN S

PO

RO

čIL

-N

A U

STR

EZN

OST

BES

EDIŠ

čE

IN

JEZ

IKO

VN

A P

RAV

ILN

OST

NA

STO

PIZ

GO

VO

RJA

VA IN

IN

TO

NA

CIJ

A

5

Vse

bina

pop

olno

ma

ustr

eza

nalo

gi,s

poro

čiln

inam

enje

do

seže

n,v

klju

čene

so

vse

zaht

evan

ein

form

acije

,mor

da

ena

lažj

apo

man

jklji

vost

.Zah

-te

vane

vse

bine

:opi

sti

pičn

ega

dnev

av

tedn

uin

opi

sak

tivn

o-st

iza

kone

cte

dna.

Jezi

kje

pri

mer

en,v

klju

čuje

vs

epr

ičak

ovan

eje

ziko

vne

stru

ktur

ein

bes

ediš

če.B

ese-

dilo

vse

buje

len

ekaj

man

jših

na

pak

priu

pora

bite

žjih

st

rukt

uri

n/al

ibes

ediš

ča.

Dija

kse

izra

žaja

sno

inp

repr

ičlji

vo,

jasn

oiz

raža

inu

tem

elju

jes

voje

m

isli,

zel

odo

bro

pozn

asv

ojo

tem

o.

Pred

stav

itev

vseb

inje

zel

oiz

virn

ain

zel

opr

itegn

epo

sluš

alca

.Slik

ovno

gr

adiv

oje

vs

oraz

mer

juz

gov

orje

nim

.D

ijak

pros

tog

ovor

i,iz

točn

ice

ozir

oma

slik

ovno

gra

divo

mu

jele

vp

omoč

.

Dija

kgo

vori

teko

čez

na-

ravn

imz

atik

anje

m,j

asno

in

raz

umlji

vo.I

zgov

orja

va

glas

ov,b

esed

niin

sta

včni

na

glas

ter

into

naci

jas

ous

trez

niz

nek

ajm

anjš

imi

pom

anjk

ljivo

stm

i.

4

Vse

bina

ust

reza

nal

ogi,

spor

očiln

inam

enje

dos

ežen

,vk

ljuče

nes

osk

oraj

vse

zah

te-

vane

info

rmac

ije,m

orda

ena

al

idve

pom

anjk

ljivo

sti.

Jezi

kin

bes

ediš

čes

tap

rim

er-

na,v

enda

rvs

ebuj

eta

neka

jve

čna

pak

prip

riča

kova

nih

jezi

kovn

ihs

truk

tura

hin

be

sedi

šču.

Nap

ake

nem

otijo

ra

zum

evan

ja.

Dija

kse

izra

žap

rim

erno

,klju

bm

anj-

šim

spo

drsl

jaje

ms

eja

sno

izra

ža,v

en-

dar

man

jpre

prič

ljivo

ute

mel

juje

svo

je

mis

lite

rpo

znav

anje

tem

e.P

reds

tavi

-te

vvs

ebin

jem

anji

zvir

nain

obč

asno

iz

gubi

sti

ks

posl

ušal

cem

.Slik

ovno

gr

adiv

oje

vs

oraz

mer

juz

gov

orje

nim

.D

ijak

večk

ratb

ere

bese

dilo

.

Dija

kgo

vori

zv

ečz

ati-

kanj

a,m

anjr

azum

ljivo

in

jasn

o,v

enda

rne

mot

ira

zum

evan

ja.I

zgov

orja

va

glas

ov,b

esed

niin

sta

včni

na

glas

ter

into

naci

jav

se-

buje

jov

ečn

apak

.

3

Vse

bina

še

ustr

eza

nalo

gi,

izto

čnic

eso

mal

ora

zvite

,be

sedi

loje

kra

tko,

spo

roči

lo

nič

isto

jasn

o.Im

ave

čko

tdve

po

man

jklji

vost

i.

Bes

edilo

vse

buje

več

težj

ih

napa

kpr

iupo

rabi

pri

čako

-va

nih

jezi

kovn

ihs

truk

tur

in

bese

dišč

u,k

imes

tom

am

otijo

ra

zum

evan

je.

Dija

kse

ne

izra

žaj

asno

,je

nep

repr

i-čl

jivi

nne

poz

nad

obro

svo

jet

eme.

Pr

edst

avite

vje

nej

asna

in

povp

rečn

a,

tako

da

posl

ušal

eco

bčas

noiz

gubi

za-

nim

anje

.Sl

ikov

nog

radi

voj

epo

man

j-kl

jivo

inn

ivs

oraz

mer

juz

gov

orje

nim

.Ve

čino

ma

bere

bes

edilo

.

Dija

kgo

vori

zv

elik

oza

ti-

kanj

ain

nej

asno

,ta

kod

ase

bes

edilo

del

non

era

zu-

me.

Izg

ovor

java

gla

sov,

be-

sedn

iin

sta

včni

nag

las

ter

into

naci

jav

sebu

jejo

vel

iko

napa

k,k

im

esto

ma

ovir

ajo

razu

mev

anje

.

2

Vse

bina

kom

aju

stre

zan

alog

i,iz

točn

ice

niso

raz

vite

,spo

roči

l-ni

nam

enje

kom

ajda

dos

ežen

.

Bes

edilo

vse

buje

vel

iko

težj

ihn

apak

pri

upo

rabi

pr

ičak

ovan

ihje

ziko

vnih

st

rukt

urin

bes

ediš

ču,

tako

da

jek

omaj

raz

umlji

vo.

Dija

kse

izra

žan

ejas

noin

nep

repr

i-čl

jivo

ter

slab

opo

zna

svoj

ote

mo.

Pr

edst

avite

vje

vv

ečin

inej

asna

in

neza

nim

iva

zap

oslu

šalc

a.B

esed

ilo

ves

čas

bere

.Slik

ovno

gra

divo

je

nepr

imer

no.

Bes

edilo

se

veči

nom

ane

ra

zum

e,k

erg

ovor

nit

ekoč

in

jeo

mej

enn

aen

osta

vne

pove

di.I

zgov

orja

vag

laso

v,

bese

dnii

nst

avčn

inag

las

ter

into

naci

jav

sebu

jejo

to

liko

napa

k,d

ave

čino

ma

ovir

ajo

razu

mev

anje

.

1.5.5 Ocenjevanje predstavitve »Mi rutina diaria«

88

ŠPANŠČINA

TO

čK

EV

SEB

INA

IN S

PO

RO

čIL

NA

U

STR

EZN

OST

BES

EDIŠ

čE

IN J

EZIK

OV

NA

P

RAV

ILN

OST

NA

STO

PIZ

GO

VO

RJA

VA

IN IN

TO

NA

CIJ

A

5

Vse

bina

pop

olno

ma

ustr

eza

na-

logi

,sp

oroč

ilni

nam

enj

edo

se-

žen,

vkl

juče

nes

ovs

eza

htev

a-ne

info

rmac

ije,m

orda

ena

lažj

apo

man

jklji

vost

.

Jezi

kje

pri

mer

en,v

klju

čuje

vse

pr

ičak

ovan

eje

ziko

vne

stru

ktu-

rei

nbe

sedi

šče.

Bes

edilo

vse

-bu

jele

nek

ajm

anjš

ihn

apak

pri

up

orab

ite

žjih

str

uktu

ri

n/al

ibe

sedi

šča.

Dija

kse

izr

aža

jasn

oin

pre

pri-

čljiv

o,ja

sno

izra

žain

ute

mel

ju-

jes

voje

mis

li,z

elo

dobr

opo

zna

svoj

ote

mo.

Pre

dsta

vite

vvs

ebin

je

zel

oiz

virn

ain

pri

tegn

epo

-sl

ušal

ca.

Slik

ovno

gra

divo

je

vso

razm

erju

zg

ovor

jeni

m.D

ijak

pros

tog

ovor

i,iz

točn

ice

ozir

o-m

asl

ikov

nog

radi

vom

uje

le

vpo

moč

.

Dija

kgo

vori

tek

oče

zna

ravn

im

zati

kanj

em,

jasn

oin

raz

umlji

-vo

.Iz

govo

rjav

agl

asov

,be

sedn

iin

sta

včni

nag

las

ter

into

naci

ja

sou

stre

zni

zne

kaj

man

jšim

ipo

man

jklji

vost

mi.

4

Vse

bina

ust

reza

nal

ogi,

spor

o-či

lni

nam

enj

edo

seže

n,v

klju

-če

nes

osk

oraj

vse

zah

teva

ne

info

rmac

ije,

mor

dae

naa

lidv

epo

man

jklji

vost

i.

Jezi

kin

bes

ediš

čes

tap

rim

er-

na,

vend

arv

sebu

jeta

nek

ajv

eč

napa

kpr

ipri

čako

vani

hje

ziko

v-ni

hst

rukt

urah

in

be

sedi

šču.

N

apak

ene

mot

ijora

zum

evan

ja.

Dija

kse

izra

žap

rim

erno

,klju

bm

anjš

ims

podr

slja

jem

se

jasn

oiz

raža

,ve

ndar

man

jpr

epri

člji-

vo

utem

elju

je

svoj

em

isli

ter

pozn

avan

jet

eme.

Pre

dsta

vite

vvs

ebin

je

man

jiz

virn

ain

obč

a-sn

oiz

gubi

sti

ks

posl

ušal

cem

.Sl

ikov

nog

radi

voje

vs

oraz

mer

-ju

zg

ovor

jeni

m.

Dija

kve

čkra

tbe

reb

esed

ilo.

Dija

kgo

vori

z

več

zati

kanj

a,

man

jra

zum

ljivo

in

jasn

o,v

en-

dar

nem

oti

razu

mev

anja

.Iz

-go

vorj

ava

glas

ov,

bese

dni

in

stav

čni

nagl

as

ter

into

naci

ja

vseb

ujej

ove

čna

pak.

3

Vse

bina

še

ustr

eza

nalo

gi,i

ztoč

-ni

ces

om

alo

razv

ite,b

esed

iloje

kr

atko

,sp

oroč

ilon

iči

sto

jasn

o.

Ima

več

kotd

vep

oman

jklji

vost

i.

Bes

edilo

vse

buje

več

tež

jihn

a-pa

kpr

iupo

rabi

pri

čako

vani

hje

-zi

kovn

ihs

truk

tur

inb

esed

išču

,ki

mes

tom

am

otijo

razu

mev

anje

.

Dija

kse

ne

iz

raža

ja

sno,

je

ne

prep

ričl

jivi

nne

poz

nad

o-br

osv

oje

tem

e.

Pred

stav

itev

jen

ejas

nai

npo

vpre

čna,

tak

oda

pos

luša

lec

obča

sno

izgu

bi

zani

man

je.

Slik

ovno

gra

divo

je

pom

anjk

ljivo

in

niv

sor

azm

er-

juz

gov

orje

nim

.Več

inom

abe

re

bese

dilo

.

Dija

kgo

vori

zv

elik

oza

tika

nja

inn

ejas

no,

tako

da

seb

esed

ilo

deln

one

raz

ume.

Izg

ovor

java

gl

asov

,be

sedn

iin

sta

včni

na-

glas

ter

into

naci

jav

sebu

jejo

ve-

liko

napa

k,k

im

esto

ma

ovir

ajo

razu

mev

anje

.

2

Vse

bina

kom

aju

stre

zan

alog

i,iz

točn

ice

niso

raz

vite

,spo

roči

l-ni

nam

enje

kom

ajda

dos

ežen

.

Bes

edilo

vs

ebuj

eve

liko

težj

ih

napa

kpr

iup

orab

ipr

ičak

ovan

ih

jezi

kovn

ih

stru

ktur

in

be

sedi

-šč

u,ta

kod

aje

kom

ajra

zum

ljivo

.

Dija

kse

izr

aža

neja

sno

inn

e-pr

epri

čljiv

ote

rsl

abo

pozn

asv

o-jo

tem

o.P

reds

tavi

tev

jev

več

ini

neja

sna

inn

ezan

imiv

aza

pos

lu-

šalc

a.B

esed

ilov

esč

asb

ere.

Sli-

kovn

ogr

adiv

oje

nep

rim

erno

.

Bes

edilo

se

ve

čino

ma

ne

ra-

zum

e,k

erj

ego

vor

nete

koč

in

omej

enn

aen

osta

vne

pove

di.

Izgo

vorj

ava

glas

ov,

bese

dni

in

stav

čni

nagl

as

ter

into

naci

ja

vseb

ujej

oto

liko

napa

k,d

ave

či-

nom

aov

iraj

ora

zum

evan

je.

1.5.6 Ocenjevanje predstavitve »Mi mundo«

89

TO

čK

EV

SEB

INA

IN S

PO

RO

čIL

NA

U

STR

EZN

OST

BES

EDIŠ

čE

IN J

EZIK

OV

NA

P

RAV

ILN

OST

NA

STO

PIZ

GO

VO

RJA

VA

IN IN

TO

NA

CIJ

A

5

Vse

bina

pop

olno

ma

ustr

eza

na-

logi

,sp

oroč

ilni

nam

enj

edo

se-

žen,

vkl

juče

nes

ovs

eza

htev

a-ne

info

rmac

ije,m

orda

ena

lažj

apo

man

jklji

vost

.

Jezi

kje

pri

mer

en,v

klju

čuje

vse

pr

ičak

ovan

eje

ziko

vne

stru

ktu-

rei

nbe

sedi

šče.

Bes

edilo

vse

-bu

jele

nek

ajm

anjš

ihn

apak

pri

up

orab

ite

žjih

str

uktu

ri

n/al

ibe

sedi

šča.

Dija

kse

izr

aža

jasn

oin

pre

pri-

čljiv

o,ja

sno

izra

žain

ute

mel

ju-

jes

voje

mis

li,z

elo

dobr

opo

zna

svoj

ote

mo.

Pre

dsta

vite

vvs

ebin

je

zel

oiz

virn

ain

pri

tegn

epo

-sl

ušal

ca.

Slik

ovno

gra

divo

je

vso

razm

erju

zg

ovor

jeni

m.D

ijak

pros

tog

ovor

i,iz

točn

ice

ozir

o-m

asl

ikov

nog

radi

vom

uje

le

vpo

moč

.

Dija

kgo

vori

tek

oče

zna

ravn

im

zati

kanj

em,

jasn

oin

raz

umlji

-vo

.Iz

govo

rjav

agl

asov

,be

sedn

iin

sta

včni

nag

las

ter

into

naci

ja

sou

stre

zni

zne

kaj

man

jšim

ipo

man

jklji

vost

mi.

4

Vse

bina

ust

reza

nal

ogi,

spor

o-či

lni

nam

enj

edo

seže

n,v

klju

-če

nes

osk

oraj

vse

zah

teva

ne

info

rmac

ije,

mor

dae

naa

lidv

epo

man

jklji

vost

i.

Jezi

kin

bes

ediš

čes

tap

rim

er-

na,

vend

arv

sebu

jeta

nek

ajv

eč

napa

kpr

ipri

čako

vani

hje

ziko

v-ni

hst

rukt

urah

in

be

sedi

šču.

N

apak

ene

mot

ijora

zum

evan

ja.

Dija

kse

izra

žap

rim

erno

,klju

bm

anjš

ims

podr

slja

jem

se

jasn

oiz

raža

,ve

ndar

man

jpr

epri

člji-

vo

utem

elju

je

svoj

em

isli

ter

pozn

avan

jet

eme.

Pre

dsta

vite

vvs

ebin

je

man

jiz

virn

ain

obč

a-sn

oiz

gubi

sti

ks

posl

ušal

cem

.Sl

ikov

nog

radi

voje

vs

oraz

mer

-ju

zg

ovor

jeni

m.

Dija

kve

čkra

tbe

reb

esed

ilo.

Dija

kgo

vori

z

več

zati

kanj

a,

man

jra

zum

ljivo

in

jasn

o,v

en-

dar

nem

oti

razu

mev

anja

.Iz

-go

vorj

ava

glas

ov,

bese

dni

in

stav

čni

nagl

as

ter

into

naci

ja

vseb

ujej

ove

čna

pak.

3

Vse

bina

še

ustr

eza

nalo

gi,i

ztoč

-ni

ces

om

alo

razv

ite,b

esed

iloje

kr

atko

,sp

oroč

ilon

iči

sto

jasn

o.

Ima

več

kotd

vep

oman

jklji

vost

i.

Bes

edilo

vse

buje

več

tež

jihn

a-pa

kpr

iupo

rabi

pri

čako

vani

hje

-zi

kovn

ihs

truk

tur

inb

esed

išču

,ki

mes

tom

am

otijo

razu

mev

anje

.

Dija

kse

ne

iz

raža

ja

sno,

je

ne

prep

ričl

jivi

nne

poz

nad

o-br

osv

oje

tem

e.

Pred

stav

itev

jen

ejas

nai

npo

vpre

čna,

tak

oda

pos

luša

lec

obča

sno

izgu

bi

zani

man

je.

Slik

ovno

gra

divo

je

pom

anjk

ljivo

in

niv

sor

azm

er-

juz

gov

orje

nim

.Več

inom

abe

re

bese

dilo

.

Dija

kgo

vori

zv

elik

oza

tika

nja

inn

ejas

no,

tako

da

seb

esed

ilo

deln

one

raz

ume.

Izg

ovor

java

gl

asov

,be

sedn

iin

sta

včni

na-

glas

ter

into

naci

jav

sebu

jejo

ve-

liko

napa

k,k

im

esto

ma

ovir

ajo

razu

mev

anje

.

2

Vse

bina

kom

aju

stre

zan

alog

i,iz

točn

ice

niso

raz

vite

,spo

roči

l-ni

nam

enje

kom

ajda

dos

ežen

.

Bes

edilo

vs

ebuj

eve

liko

težj

ih

napa

kpr

iup

orab

ipr

ičak

ovan

ih

jezi

kovn

ih

stru

ktur

in

be

sedi

-šč

u,ta

kod

aje

kom

ajra

zum

ljivo

.

Dija

kse

izr

aža

neja

sno

inn

e-pr

epri

čljiv

ote

rsl

abo

pozn

asv

o-jo

tem

o.P

reds

tavi

tev

jev

več

ini

neja

sna

inn

ezan

imiv

aza

pos

lu-

šalc

a.B

esed

ilov

esč

asb

ere.

Sli-

kovn

ogr

adiv

oje

nep

rim

erno

.

Bes

edilo

se

ve

čino

ma

ne

ra-

zum

e,k

erj

ego

vor

nete

koč

in

omej

enn

aen

osta

vne

pove

di.

Izgo

vorj

ava

glas

ov,

bese

dni

in

stav

čni

nagl

as

ter

into

naci

ja

vseb

ujej

oto

liko

napa

k,d

ave

či-

nom

aov

iraj

ora

zum

evan

je.


1.6 Obrazec za učno pripravo

UčNI SKLOP:LETNIK:RAVEN: PREDVIDENO ŠTEVILO UR:UčNI CILJI:PRIčAKOVANI UčNI DOSEŽKI DIJAKOV:KLJUčNE KOMPETENCE: • sporazumevanjevtujemjeziku-španščina

• sporazumevanjevmaternemjeziku• medkulturnakompetenca-kulturnazavest

inizražanje• učenjeučenja• socialneindržavljanskekompetence• digitalnapismenost• samoiniciativnostinpodjetnost• matematičnakompetencaterosnovnekom-

petencevznanostiintehnologiji

MEDPREDMETNE POVEZAVE:KROSKURIKULARNE TEME: • državljanskakultura/etika

• IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti)• knjižničnainformacijskaznanja• okoljskavzgoja• vzgojazazdravje• poklicnaorientacija• kemijskavarnost• vzgojapotrošnika• prometnavzgoja

UčNA SREDSTVA IN PRIPOMOčKI:

DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV

GRADIVAZAUČITELJE:

GRADIVAZADIJAKE:

90

ŠPANŠČINA

1.7 Primer letne priprave61

LETNIK: 1.

ŠTEVILO UR: 105

LITERATURA:

a)zadijake:

Učbenik:Verdiaet.al.ENACCIÓN1:LibrodelalumnoyCuadernodeejercicios

Domače branje:poenostavljenoberilo»Laestrellaenpeligro«

Evropski jezikovni listovnik(zbirnamapassamoocenjevalnimilestvicami)

b)zaučitelja:

Učbenik:Verdiaet.al.ENACCIÓN1:Librodelalumno,Cuadernodeejercicios,Librodelprofesor,audioCD,DVD,CD-ROM,PDI(aktivnostizainterak-tivnotablo)

Priročniki:Gramáticaendiálogo,Vocabularioendiálogo,ColecciónPráctica,ni-velbásico,PasaporteA1(Librodelalumno,Cuadernodeejercicios)

RAZPOREDITEV UčNE SNOVI:

Splošna znanja (75 ur)

Učnisklop Predvidenoštevilour

1.Aprendemosespañol 10

2.Nosconocemos 12

3.Entreamigos 14

4.Laciudaddondevivo 13

5.Tomamosalgo 12

6.Hábitosytiempolibre 14

Vvsakučnisklopsovključenetudiurenamenjenepreverjanjuinocenjevanju.

6 PrimeručnepripravejenarejennapodlagiučbenikaEnacción1.Učiteljnapišesvojopripravovskladuzučnimnačrtom.

91


Posebna znanja (30 ur)

Učnisklop Predvidenoštevilour

Poglabljanjesnovivsakegasklopa 12

Evropskijezikovnilistovnikinsamoocenjevanje 4

Branjepoezijeinpredstavitev 2

NavidadenEspaña 2

DonQuijotedelaMancha 2

Domačebranje 2

Ogledgledališkihpredstavalifilmov 4

ProjektnidanHranainzdravje 2

92

ŠPANŠČINA

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki d

ijaka

Kom

pete

nce

7 , ve

ščin

e in

sp

retn

osti

8

Kro

sku

riku

larn

e te

me

in

med

pred

met

ne

pove

zave

Spoz

nava

nje

špan

ske

abec

ede

in

glas

ov,p

rim

erja

nje

ssl

oven

ščin

oZ

nap

ravi

lno

črko

vati

inu

stre

zno

izgo

-va

rjat

igla

sove

,dop

ušča

jos

ena

pake

pri

gl

asov

ih,k

ijih

slo

venš

čina

nim

a.

slov

enšč

ina

Spoz

nava

nje

štev

ilko

d1

do1

00Po

zna,

raz

ume

inu

pora

blja

šte

vilk

eod

1

do1

00.

mat

emat

ika

Spoz

nava

nje

oblik

ino

snov

ner

abe

nedo

ločn

ega

ind

oloč

nega

čle

naPr

epoz

nan

edol

očni

ind

oloč

nič

len

ter

pozn

aos

novn

ora

bo.

Tvor

jenj

em

noži

nes

amos

taln

ikov

in

pri

devn

ikov

Pozn

apr

avila

in

zna

tvor

itim

noži

nos

a-m

osta

lnik

ovin

pri

devn

ikov

.

Spoz

nava

nje

oblik

ein

rab

eos

eb-

nih

inv

praš

alni

hza

imko

vPo

zna,

raz

ume

inu

pora

blja

ose

bne

in

vpra

šaln

eza

imke

.

Spoz

nava

nje

treh

sku

pin

spre

gate

vna

-ar,

-er,

-ir

Pozn

atr

isku

pine

spr

egat

evn

a–a

r,-e

r,-i

r.

Spoz

nava

nje

inu

pora

bag

lago

lov

llam

arse

,ha

blar

,se

r,q

uer

erPo

zna,

raz

ume

inu

pora

blja

gla

gole

lla

-m

arse

,ha

blar

,se

r,q

uere

r.

Spoz

nava

nje

imen

za

drža

ve,n

aro-

dnos

tiin

jezi

kePo

zna

imen

aza

raz

lične

drž

ave,

nar

o-dn

osti

inje

zike

.m

edku

ltur

nost

Pred

stav

ljanj

eos

ebe

zna

josn

ov-

nejš

imii

nfor

mac

ijam

iSe

zn

apr

edst

avit

iz

najo

snov

nejš

imi

info

rmac

ijam

iin

po

isti

hin

form

acija

hsp

raše

vati

.

Spoz

nava

nje

inu

pora

baiz

razo

vza

po

zdra

veSp

ozna

,ra

zum

ein

upo

rabl

jai

zraz

eza

po

zdra

ve.

med

kult

urno

st

Izra

žanj

eza

nim

anja

zg

lago

lom

ain

tere

sar,

qu

erer

iniz

raža

nje

nam

ena

spr

edlo

gom

par

a

Zna

izra

žati

svo

jaz

anim

anja

zg

lago

lom

ain

tere

sar,

qu

erer

in

nam

ens

pre

dlog

om

para

ter

pois

tih

info

rmac

ijah

spra

ševa

ti.

Izra

ziz

anim

anja

oh

ispa

nske

ms

vetu

.

izpo

lnje

vanj

eob

razc

ao

učen

juš

panš

čine

m

edku

ltur

nost

Spoz

nava

nje

stra

tegi

jza

učen

je

bese

dišč

aSp

ozna

str

ateg

ijein

nek

ater

epo

skuš

aup

orab

ljati

.uč

enje

uče

nja

UčNI SKLOP 1: Aprendemos español

7 Polegosnovnesporazumevalnekompetencevtujemjezikuinsporazumevalnekompe-tencevmaternemjeziku,kijetudivednoprisotna.

8 Dijakiskladnorazvijajovsejezikovnespretnosti:bralnoinslušnorazumevanje,govor-noinpisnosporazumevanjetergovornoinpisnosporočanje.Zapisanesoletiste,kisopoudarjenepridoločenihciljih.

93

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki

dija

kaK

ompe

ten

ce, v

ešči

ne

in

spre

tnos

tiK

rosk

uri

kula

rne

tem

e in

m

edpr

edm

etn

e po

veza

ve

Izra

žanj

eos

ebni

hin

form

acij:

na

rodn

ost,

sta

rost

,pok

lic,

zako

nski

sta

n,n

aslo

v,te

lefo

n

Zna

spr

ašev

atip

oos

ebni

hin

form

acija

hin

nan

jeo

dgov

ar-

jati

,se

zna

pred

stav

iti.

Spoz

nava

nje

inr

aba

bese

dišč

aza

pok

lice

ina

ktiv

nost

iza

pros

tič

as

Spoz

nain

upo

rabl

jab

esed

išče

za

pok

lice

ina

ktiv

nost

iza

pros

tič

as.

Spoz

nava

nje

konč

nic

zas

pre-

ganj

epr

aviln

ihg

lago

lov

ter

nepr

aviln

ihh

acer

,es

tar,

ten

er

Pozn

ako

nčni

cez

asp

rega

nje

prav

ilnih

gla

golo

vin

spr

egat

ve

ustr

ezno

upo

rabl

ja.

Pozn

ain

up

orab

lja

spre

gatv

ene

prav

il-ni

hgl

agol

ovh

acer

,es

tar,

ten

er.

Spoz

nava

nje

prav

ilna

glaš

eva-

nja

inp

ravo

pisa

Pozn

apr

avila

za

nagl

ašev

anje

in

pra

vopi

ste

rjih

ust

rezn

oup

o-ra

blja

pri

izgo

vorj

avii

npi

sanj

u.

bran

je,g

ovor

Spoz

nava

nje

inr

aba

vrst

ilnih

št

evni

kov

od1

do

10Po

zna

in

upor

ablja

vr

stiln

ešt

evni

keo

d1

do1

0.

Raz

umev

anje

in

raba

poš

tnih

in

ele

ktro

nski

hna

slov

ovR

azum

ein

zna

nap

isat

ipoš

tne

ine

lekt

rons

ken

aslo

ve.

digi

taln

api

smen

ost,

m

edku

ltur

nost

IKT

Izra

žanj

eže

ljaz

gla

golo

m

gust

ar(

1.os

.ed.

)te

rna

men

az

voy

a+

infi

nit

ivo

Izra

žaž

elje

ote

m,k

ajb

ise

rad

učil

zgl

agol

omg

ust

aría

,in

na-

men

e,k

ako

seb

ouč

iltu

jega

je-

zika

zv

oya

+in

fin

itiv

o.N

apiš

era

zgle

dnic

opr

ijate

lju.

učen

jeu

čenj

a,p

isan

je

Spoz

nava

nje

stra

tegi

jza

raz

u-m

evan

jeb

esed

ilSp

ozna

str

ateg

ijei

nne

kate

re

posk

uša

upor

ablja

ti.

učen

jeu

čenj

a

UčNI SKLOP 2: Nos conocemos

OCENJEVANJE: 1. Pisni preizkus objektivnega tipa (bralno razumevanje, poznavanje in raba besedišča ter

slovnice,pisanje)skupajzvsebinami1.sklopa.2. Branjekratkepoezije(posebnaznanja).


94

ŠPANŠČINA

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki

dija

kaK

ompe

ten

ce, v

ešči

ne

in s

pret

nos

tiK

rosk

uri

kula

rne

tem

e in

m

edpr

edm

etn

e po

veza

ve

Opi

sova

nje

fizi

čnih

ino

sebn

ih

last

nost

ilju

di,s

pozn

avan

jein

up

orab

aus

trez

nega

bes

ediš

ča

Opi

suje

fiz

ične

ino

sebn

ela

stno

sti.

Pozn

a,r

azum

ein

ust

rezn

oup

ora-

blja

bes

ediš

čez

aop

isov

anje

ljud

i.

Iden

tifi

kaci

jao

seb

zup

orab

o

eld

e/la

de/

los

de/l

asd

eZ

naid

enti

fici

rati

ose

bez

upo

rabo

el

de/

lad

e/lo

sde

/las

de.

Spoz

nava

nje

inu

pora

baiz

razo

vza

dru

žins

keč

lane

,raz

lične

ti

ped

ruži

n,p

rim

erja

nje

in

vred

note

nje

Pozn

a,r

azum

ein

upo

rabl

jaiz

raze

za

dru

žins

keč

lane

,opi

suje

svo

jo

druž

ino

inr

azlič

neti

ped

ruži

n,

prim

erja

inv

redn

oti.

soci

alne

kom

pete

nce,

pi

sanj

eso

ciol

ogija

Spoz

nava

nje

inu

pora

bas

vojil

-ni

hza

imko

vPo

zna

inu

pora

blja

svo

jilne

zai

mke

.

Spoz

nava

nje

fraz

za

pozd

rave

in

ustr

ezna

upo

raba

vfo

rmal

nih

in

nefo

rmal

nih

situ

acija

h,

spoz

na-

vanj

epo

zdra

vov

vra

zlič

nih

kul-

tura

h,p

rim

erja

nje

Pozn

a,r

azum

ein

upo

rabl

jap

ozdr

a-ve

vf

orm

alni

hin

nef

orm

alni

hsi

tua-

cija

h.S

pozn

aob

like

pozd

ravo

vra

z-lič

nih

kult

urte

rjih

pri

mer

ja.

med

kult

urno

st,

soci

alne

kom

pete

nce

Spoz

nava

nje

oblik

in

rabe

gla

-go

lov

gust

ar/e

nca

nta

r/pa

rece

r,

izra

žanj

em

nenj

ate

rka

rje

nek

o-m

uvš

eč/n

ivše

č

Pozn

ain

ust

rezn

oup

orab

ljag

lago

le

gust

ar/e

nca

nta

r/pa

rece

rte

riz

raža

m

nenj

ein

zan

iman

ja.

Izra

žanj

est

rinj

anja

in

nest

rinj

a-nj

as

pris

lovo

mt

ambi

én/t

ampo

-co

ali

zaim

kom

am

ísí/

am

íno

Izra

žas

trin

janj

ein

nes

trin

janj

es

pri-

slov

omt

ambi

én/t

ampo

coa

liza

im-

kom

am

ísí/

am

íno.

Izde

lava

av

topo

rtre

ta,

prip

rava

us

tne

pred

stav

itve

iniz

vedb

aU

stno

pre

dsta

vis

ebe

ins

vojo

dru

žino

s

pom

očjo

izde

lane

gaa

vtop

ortr

eta.

govo

rno

spor

očan

je,u

stna

pr

edst

avite

v,iz

dela

va

oseb

nega

por

tret

a(k

olaž

)

likov

nau

met

nost

Spoz

nava

nje

stra

tegi

jza

pom

ne-

nje

bese

dišč

aPr

epoz

nas

trat

egije

,ki

jih

že

upo-

rabl

ja,

spoz

nan

ove

inj

ihp

osku

ša

upor

ablja

ti.

učen

jeu

čenj

a

UčNI SKLOP 3: Entre amigos


slovnice,pisanje).2. Ustnapredstavitevsebeinsvojedružine.

95

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki

dija

kaK

ompe

ten

ce, v

ešči

ne

in

spre

tnos

tiK

rosk

uri

kula

rne

tem

e in

m

edpr

edm

etn

e po

veza

ve

Opi

sova

nje

kraj

ev(

vasi

,mes

t,

pokr

ajin

e)z

osn

ovni

mb

ese-

dišč

em

Opi

suje

kra

jete

rop

iše

svoj

kr

ajz

ust

rezn

ora

bob

esed

išča

.

Spoz

nava

nje

razl

ike

vra

bi

med

gla

goli

esta

r,h

ayin

ser

Pozn

aos

novn

ora

bog

lago

lov

ser,

est

ar,

hay

ter

jihu

stre

zno

upor

ablja

.

Opi

sova

nje,

kje

se

nek

kraj

,us

tano

van

ahaj

az

upor

abo

kraj

evni

hpr

edlo

gov

inp

risl

o-vo

v(l

ejos

de,

cer

cad

e,d

etrá

s,

dela

nte

…)

ter

bese

dišč

aza

st

rani

neb

a

Spra

šuje

inp

ove,

kje

se

naha

ja

nek

kraj

ali

zgra

dba/

usta

nova

z

ustr

ezno

upo

rabo

kra

jevn

ih

pred

logo

vin

pri

slov

ovte

rst

rani

neb

a.

orie

ntir

anje

vp

rost

oru

Daj

anje

os

novn

ih

navo

dil,

kako

pri

tid

one

kega

kra

jaR

azum

ein

daj

ena

vodi

la,k

ako

prit

ido

neke

gak

raja

.or

ient

iran

jev

pro

stor

u

Pisa

nje

razg

ledn

ice

spo

čitn

icN

apiš

era

zgle

dnic

oz

enos

tav-

nim

opi

som

kra

ja.

pisa

nje

Upo

raba

dol

očni

hin

ned

oloč

-ni

hčl

enov

Ust

rezn

oup

orab

ljad

oloč

niin

ne

dolo

čnič

len

ven

osta

vnih

st

avki

h.

Spoz

nava

nje

stra

tegi

jza

raz

u-m

evan

jeg

ovor

ain

gov

orne

ga

spor

očan

ja

Prep

ozna

str

ateg

ije,k

ijih

že

upor

ablja

,spo

zna

nove

inji

hpo

skuš

aup

orab

ljati

.

učen

jeu

čenj

a

UčNI SKLOP 4: La ciudad donde vivo

OCENJEVANJE:1. Pisni preizkus objektivnega tipa (bralno razumevanje, poznavanje in raba besedišča ter

slovnice,pisanje).2. Ustnospraševanje


96

ŠPANŠČINA

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki d

ijaka

Kom

pete

nce

, veš

čin

e in

spr

etn

osti

Kro

sku

riku

larn

e te

me

in

med

pred

met

ne

pove

zave

Spoz

nava

nje

bese

dišč

aza

lok

a-le

,kje

rse

str

eže

hran

ain

pija

ča,

bese

dišč

eza

obr

oke

inm

enije

Pozn

a,r

azum

ein

upo

rabl

jate

izra

ze.

med

kult

urno

st

vzgo

jap

otro

šnik

a

Spoz

nava

nje

inr

aba

bese

dišč

aza

nar

očan

jeh

rane

inp

ijače

,pr

ehra

mbn

eiz

delk

ein

pija

čo

Pozn

a,r

azum

ein

upo

rabl

jab

esed

išče

,ki

se

upor

ablja

vr

esta

vrac

ijah,

bar

ihin

tr

govi

nah

shr

ano.

Raz

ume

inu

pora

-bl

jab

esed

išče

za

težo

,mer

ein

kol

ičin

o.

vzgo

jap

otro

šnik

a

Nar

očan

jeh

rane

po

tele

fonu

,sp

ozna

vanj

eos

novn

ega

bese

-di

šča

zau

pora

bot

elef

ona,

spo

-zn

avan

jes

trat

egij

zap

ripr

avo

tele

fons

kega

pog

ovor

a

Zna

nar

očit

ihra

nop

ote

lefo

nuin

razu

-m

een

osta

ven

tele

fons

kip

ogov

or.

Spoz

nas

trat

egije

inji

hpo

skuš

aup

ora-

biti

pri

pri

prav

ina

tele

fons

kip

ogov

or.

učen

jeu

čenj

a

Opi

sova

nje

jedi

inn

jihov

ih

sest

avin

Raz

ume

ing

ovor

io

znač

ilnos

tih

raz-

lični

hje

diin

njih

ovih

ses

tavi

nah.

Raz

umev

anje

inp

isan

jek

uhin

j-sk

ega

rece

pta

Raz

ume

inn

apiš

eze

loe

nost

aven

ku-

hinj

skir

ecep

t.

Opi

sova

nje

preh

ranj

eval

nih

nava

dR

azum

eop

ise

preh

ranj

eval

nih

nava

d,

opis

uje

svoj

e,j

ihp

rim

erja

zd

rugi

mi

inv

redn

oti.

Upo

rabl

jag

lago

leg

ust

ar,

apet

ecer

,pr

efer

ir.

vzgo

jaz

azd

ravj

e

Obl

ikov

anje

men

ijaS

sošo

lcio

blik

uje

men

iin

gap

reds

tavi

.so

cial

nek

ompe

tenc

e,g

o-vo

rno

spor

azum

evan

jein

sp

oroč

anje

likov

nau

met

nost

Spoz

nava

nje

inr

aba

zaim

kov

zad

irek

tni

ini

ndir

ektn

isk

lon

(lo,

la,

los,

las,

le,

les)

Pozn

ain

upo

rabl

jaz

aim

kez

adi

rekt

niin

in

dire

ktni

skl

on(

lo,l

a,lo

s,la

s,le

,les

).

Spoz

nava

nje

štev

ilko

d10

0do

10

00Po

zna,

raz

ume

inu

pora

blja

šte

vilk

eod

100

do

1000

.m

atem

atik

a

Spoz

nava

nje

inv

redn

oten

je

preh

ranj

eval

nih

nava

dŠp

ance

v(j

edi,

obro

ki,k

raji)

Spoz

na

in

govo

ri

opr

ehra

njev

alni

hna

vada

hŠp

ance

vin

jih

prim

erja

ss

lo-

vens

kim

i,vr

edno

ti.

Sso

šolc

iob

likuj

ezg

iban

ko.

Dig

ital

nap

ism

enos

t,s

o-ci

alne

ko

mpe

tenc

e,

sa-

moi

nici

ativ

nost

in

po

d-je

tnos

t,

med

kult

urno

st,

oblik

ovan

jez

giba

nke

Vzg

oja

za

zdra

vje,

pr

ojek

tni

dan

»Hra

nain

zdr

avje

«,IK

T

UčNI SKLOP 5: Tomamos algo


slovnice,pisanje).2. Ustnospraševanje.

97

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki d

ijaka

Kom

pete

nce

, veš

čin

e in

spr

etn

osti

Kro

sku

riku

larn

e te

me

in

med

pred

met

ne

pove

zave

Spoz

nava

nje

bese

dišč

aza

lok

a-le

,kje

rse

str

eže

hran

ain

pija

ča,

bese

dišč

eza

obr

oke

inm

enije

Pozn

a,r

azum

ein

upo

rabl

jate

izra

ze.

med

kult

urno

st

vzgo

jap

otro

šnik

a

Spoz

nava

nje

inr

aba

bese

dišč

aza

nar

očan

jeh

rane

inp

ijače

,pr

ehra

mbn

eiz

delk

ein

pija

čo

Pozn

a,r

azum

ein

upo

rabl

jab

esed

išče

,ki

se

upor

ablja

vr

esta

vrac

ijah,

bar

ihin

tr

govi

nah

shr

ano.

Raz

ume

inu

pora

-bl

jab

esed

išče

za

težo

,mer

ein

kol

ičin

o.

vzgo

jap

otro

šnik

a

Nar

očan

jeh

rane

po

tele

fonu

,sp

ozna

vanj

eos

novn

ega

bese

-di

šča

zau

pora

bot

elef

ona,

spo

-zn

avan

jes

trat

egij

zap

ripr

avo

tele

fons

kega

pog

ovor

a

Zna

nar

očit

ihra

nop

ote

lefo

nuin

razu

-m

een

osta

ven

tele

fons

kip

ogov

or.

Spoz

nas

trat

egije

inji

hpo

skuš

aup

ora-

biti

pri

pri

prav

ina

tele

fons

kip

ogov

or.

učen

jeu

čenj

a

Opi

sova

nje

jedi

inn

jihov

ih

sest

avin

Raz

ume

ing

ovor

io

znač

ilnos

tih

raz-

lični

hje

diin

njih

ovih

ses

tavi

nah.

Raz

umev

anje

inp

isan

jek

uhin

j-sk

ega

rece

pta

Raz

ume

inn

apiš

eze

loe

nost

aven

ku-

hinj

skir

ecep

t.

Opi

sova

nje

preh

ranj

eval

nih

nava

dR

azum

eop

ise

preh

ranj

eval

nih

nava

d,

opis

uje

svoj

e,j

ihp

rim

erja

zd

rugi

mi

inv

redn

oti.

Upo

rabl

jag

lago

leg

ust

ar,

apet

ecer

,pr

efer

ir.

vzgo

jaz

azd

ravj

e

Obl

ikov

anje

men

ijaS

sošo

lcio

blik

uje

men

iin

gap

reds

tavi

.so

cial

nek

ompe

tenc

e,g

o-vo

rno

spor

azum

evan

jein

sp

oroč

anje

likov

nau

met

nost

Spoz

nava

nje

inr

aba

zaim

kov

zad

irek

tni

ini

ndir

ektn

isk

lon

(lo,

la,

los,

las,

le,

les)

Pozn

ain

upo

rabl

jaz

aim

kez

adi

rekt

niin

in

dire

ktni

skl

on(

lo,l

a,lo

s,la

s,le

,les

).

Spoz

nava

nje

štev

ilko

d10

0do

10

00Po

zna,

raz

ume

inu

pora

blja

šte

vilk

eod

100

do

1000

.m

atem

atik

a

Spoz

nava

nje

inv

redn

oten

je

preh

ranj

eval

nih

nava

dŠp

ance

v(j

edi,

obro

ki,k

raji)

Spoz

na

in

govo

ri

opr

ehra

njev

alni

hna

vada

hŠp

ance

vin

jih

prim

erja

ss

lo-

vens

kim

i,vr

edno

ti.

Sso

šolc

iob

likuj

ezg

iban

ko.

Dig

ital

nap

ism

enos

t,s

o-ci

alne

ko

mpe

tenc

e,

sa-

moi

nici

ativ

nost

in

po

d-je

tnos

t,

med

kult

urno

st,

oblik

ovan

jez

giba

nke

Vzg

oja

za

zdra

vje,

pr

ojek

tni

dan

»Hra

nain

zdr

avje

«,IK

T

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki

dija

kaK

ompe

ten

ce, v

ešči

ne

in

spre

tnos

tiK

rosk

uri

kula

rne

tem

e in

m

edpr

edm

etn

e po

veza

ve

Opi

sova

nje

dnev

nih

akti

vnos

ti,

nava

din

akt

ivno

stiv

pro

stem

ča

suz

ust

rezn

imb

esed

išče

m

Raz

ume

opis

ein

opi

suje

svo

je

dnev

nea

ktiv

nost

i,na

vade

ina

k-tiv

nost

ivp

rost

emč

asu

zup

ora-

bou

stre

zneg

abe

sedi

šča.

Pri

mer

-ja

svo

jez

dru

gim

iin

vred

noti.

soci

alne

kom

pete

nce

vzgo

jaz

azd

ravj

e

Spoz

nava

nje

inr

aba

pris

lovo

vza

izra

žanj

epo

gost

nost

inek

eak

tivn

osti

Spra

šuje

in

daje

inf

orm

acije

o

tem

,kak

opo

gost

ose

izva

jad

o-lo

čena

akt

ivno

st.

Spoz

nava

nje

inr

aba

bese

dišč

aza

izra

žanj

eur

e,d

niv

tedn

u,

delo

vdn

eva,

mes

ecev

Pozn

a,r

azum

ein

ust

rezn

oup

orab

ljato

bes

ediš

če.

Spoz

nava

nje

inr

aba

spre

gate

vza

nep

ravi

lne

glag

ole

vse

danj

iku

Pozn

a,

razu

me

in

upor

ablja

sp

rega

tve

prav

ilnih

inn

epra

vil-

nih

glag

olov

vs

edan

jiku.

Org

aniz

iran

jen

amiš

ljene

ga

druš

tva

ino

pis

njeg

ovih

ak

tivn

osti

Gle

den

aos

ebne

inte

rese

,ss

o-šo

lci

usta

novi

nam

išlje

nod

ru-

štvo

in

opiš

ede

javn

osti

.Pr

ed-

stav

idru

štvo

raz

redu

.

soci

alne

kom

pete

nce,

sam

oini

ci-

ativ

nost

inp

odje

tnos

tvz

goja

za

zdra

vje

Spoz

nava

nje,

ka

ko

izra

blja

jo

pros

tič

asm

ladi

vŠ

pani

jiPo

zna

nava

dem

ladi

hŠp

ance

vza

pre

živl

janj

epr

oste

gač

asa,

jih

pri

mer

jas

svo

jimi

inv

re-

dnot

i.

med

kult

urno

st,

soci

alne

kom

-pe

tenc

e

Stra

tegi

jez

apr

ever

janj

e,č

esm

one

kajp

ravi

lno

razu

mel

iPr

epoz

nas

trat

egije

,ki

jih

že

upor

ablja

,sp

ozna

nov

ein

jih

po

skuš

aup

orab

ljati

.

učen

jeu

čenj

a

UčNI SKLOP 6: Hábitos y tiempo libre

OCENJEVANJE:

1. Ustnospraševanje


98

ŠPANŠČINA

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki

dija

kaK

ompe

ten

ce, v

ešči

ne

in

spre

tnos

tiK

rosk

uri

kula

rne

tem

e in

m

edpr

edm

etn

e po

veza

ve

Pono

vite

vin

ut

rjev

anje

sn

ovi,

prev

erja

nje

nauč

eneg

az

upor

abo

evro

pske

gaj

ezik

ovne

gal

isto

vni-

kain

sam

ooce

njev

alni

hle

stvi

c

Spoz

nae

vrop

skij

ezik

ovni

list

ovni

kin

pre

veri

svo

jez

nanj

ez

upor

abo

sam

ooce

njev

alni

hle

stvi

c.

učen

jeu

čenj

a,m

edku

ltur

nost

Bra

nje

poez

iješ

pans

kih

inl

a-ti

nsko

amer

iški

hav

torj

evPr

eber

eiz

bran

ope

sem

(kr

atka

,en

osta

vna)

pre

dra

zred

om,d

obro

iz

gova

rja

inin

toni

ra.

bran

je

Nav

idad

en

Espa

ña:

spoz

nava

-nj

ena

vad

ino

biča

jev,

pos

lu-

šanj

ebo

žičn

ihp

esm

i,pi

sanj

epi

sma

Svet

imtr

emk

ralje

m

Spoz

nao

biča

je,k

ijih

imaj

oŠp

an-

cio

bB

ožič

uin

Nov

emle

tu.N

api-

šek

ratk

opi

smo

"Los

Rey

esM

a-go

s".

Zup

orab

osp

letn

ihs

tran

ipr

ipra

vi

krat

kos

emin

arsk

ona

logo

.O

ceni

izde

lke

sošo

lcev

inp

ože

lji

odda

svo

jiz

dele

kv

ocen

jeva

nje

učite

lju.

med

kult

urno

st,

digi

taln

api

smen

ost,

uč

enje

uče

nja,

bra

nje,

pi

sanj

e

IKT

Spoz

nava

nje

in

opis

ovan

je

glav

nih

juna

kov

iz

rom

ana

"Don

Qui

jote

de

laM

anch

a".

Ogl

edf

ilma

(1.p

ogla

vje)

ss

lo-

vens

kim

ipod

napi

si

Pozn

agl

avne

jun

ake

rom

ana

in

jiho

piše

.Poz

nav

sebi

nor

oman

a,

šep

oseb

ejp

rveg

apo

glav

ja.

med

kult

urno

st,p

oslu

šanj

esl

oven

ščin

a

Prev

erja

nje

dom

ačeg

abr

anja

Preb

ere

izbr

ano

knjig

oin

po

želji

so

delu

jep

rib

raln

izn

ački

zr

eše-

vanj

emt

esto

vbr

alne

gar

azum

e-va

nja.

med

kult

urno

st,b

ranj

ein

pi

sanj

e

Ogl

ed

gled

ališ

kih

pred

stav

v

špan

ščin

iin

/ali

aktu

alni

hfi

l-m

ovv

špa

nšči

ni

Sio

gled

apr

edst

avo

alif

ilm.I

zraz

isv

oje

mne

nje,

ali

mu

jeb

ilov

šeč

alin

e,in

arg

umen

tira

.

med

kult

urno

st,m

edijs

ka

pism

enos

tsl

oven

ščin

a

Proj

ektn

idan

"H

rana

inz

drav

je"

Spoz

nai

ngo

vori

op

rehr

anje

val-

nih

nava

dah

Špan

cev

inj

ihp

ri-

mer

jas

slo

vens

kim

i,vr

edno

ti.

Sso

šolc

iobl

ikuj

ezg

iban

ko.

digi

taln

api

smen

ost,

soc

ialn

eko

mpe

tenc

e,

sam

oini

ciat

iv-

nost

inp

odje

tnos

t,m

edku

ltur

-no

st,o

blik

ovan

jez

giba

nke

vzgo

jaz

azd

ravj

e,IK

T

Posebna znanja

OCENJEVANJE:1.Domačebranje:pisnipreizkusobjektivnegatipa(obvezno)2.Evropskijezikovnilistovnik(izbirno)3.Seminarskeinprojektenaloge(izbirno)

99

Učn

i cilj

i (vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i)P

riča

kova

ni u

čni d

osež

ki

dija

kaK

ompe

ten

ce, v

ešči

ne

in

spre

tnos

tiK

rosk

uri

kula

rne

tem

e in

m

edpr

edm

etn

e po

veza

ve

Pono

vite

vin

ut

rjev

anje

sn

ovi,

prev

erja

nje

nauč

eneg

az

upor

abo

evro

pske

gaj

ezik

ovne

gal

isto

vni-

kain

sam

ooce

njev

alni

hle

stvi

c

Spoz

nae

vrop

skij

ezik

ovni

list

ovni

kin

pre

veri

svo

jez

nanj

ez

upor

abo

sam

ooce

njev

alni

hle

stvi

c.

učen

jeu

čenj

a,m

edku

ltur

nost

Bra

nje

poez

iješ

pans

kih

inl

a-ti

nsko

amer

iški

hav

torj

evPr

eber

eiz

bran

ope

sem

(kr

atka

,en

osta

vna)

pre

dra

zred

om,d

obro

iz

gova

rja

inin

toni

ra.

bran

je

Nav

idad

en

Espa

ña:

spoz

nava

-nj

ena

vad

ino

biča

jev,

pos

lu-

šanj

ebo

žičn

ihp

esm

i,pi

sanj

epi

sma

Svet

imtr

emk

ralje

m

Spoz

nao

biča

je,k

ijih

imaj

oŠp

an-

cio

bB

ožič

uin

Nov

emle

tu.N

api-

šek

ratk

opi

smo

"Los

Rey

esM

a-go

s".

Zup

orab

osp

letn

ihs

tran

ipr

ipra

vi

krat

kos

emin

arsk

ona

logo

.O

ceni

izde

lke

sošo

lcev

inp

ože

lji

odda

svo

jiz

dele

kv

ocen

jeva

nje

učite

lju.

med

kult

urno

st,

digi

taln

api

smen

ost,

uč

enje

uče

nja,

bra

nje,

pi

sanj

e

IKT

Spoz

nava

nje

in

opis

ovan

je

glav

nih

juna

kov

iz

rom

ana

"Don

Qui

jote

de

laM

anch

a".

Ogl

edf

ilma

(1.p

ogla

vje)

ss

lo-

vens

kim

ipod

napi

si

Pozn

agl

avne

jun

ake

rom

ana

in

jiho

piše

.Poz

nav

sebi

nor

oman

a,

šep

oseb

ejp

rveg

apo

glav

ja.

med

kult

urno

st,p

oslu

šanj

esl

oven

ščin

a

Prev

erja

nje

dom

ačeg

abr

anja

Preb

ere

izbr

ano

knjig

oin

po

želji

so

delu

jep

rib

raln

izn

ački

zr

eše-

vanj

emt

esto

vbr

alne

gar

azum

e-va

nja.

med

kult

urno

st,b

ranj

ein

pi

sanj

e

Ogl

ed

gled

ališ

kih

pred

stav

v

špan

ščin

iin

/ali

aktu

alni

hfi

l-m

ovv

špa

nšči

ni

Sio

gled

apr

edst

avo

alif

ilm.I

zraz

isv

oje

mne

nje,

ali

mu

jeb

ilov

šeč

alin

e,in

arg

umen

tira

.

med

kult

urno

st,m

edijs

ka

pism

enos

tsl

oven

ščin

a

Proj

ektn

idan

"H

rana

inz

drav

je"

Spoz

nai

ngo

vori

op

rehr

anje

val-

nih

nava

dah

Špan

cev

inj

ihp

ri-

mer

jas

slo

vens

kim

i,vr

edno

ti.

Sso

šolc

iobl

ikuj

ezg

iban

ko.

digi

taln

api

smen

ost,

soc

ialn

eko

mpe

tenc

e,

sam

oini

ciat

iv-

nost

inp

odje

tnos

t,m

edku

ltur

-no

st,o

blik

ovan

jez

giba

nke

vzgo

jaz

azd

ravj

e,IK

T

1.8 Seznam priporočene literature

UčBENIKI 1 Verdía,E.,insod.(2008,2009).Enacción1in2.EnClaveELE. 2 MartínPeris,E.,SansBaulenas,N.(2004).Gente1in2.Difusión. 3 Castro,F.insod.(2004).NuevoVen1in.Edelsa. 4 Melero,P.,insod.(2009,2010).ProtagonistasA1,A2,B1.EdicionesSM.

DODATNI MATERIAL 1 AndiónHerrero,Mª.A.insod.(2005).ActividadesparaelMarcocomún

europeoA1,A2.EnClave. 2 Lozano,L.,Vaquero,N.(2005).ActividadesparaelMarcocomúneuropeo

B1.EnClave. 3 ColecciónEnPráctica(2005,2007).EnClave. 4 GonzálezHermoso,A.insod.(2008).CompetenciaGramaticalenUsoA1,

A2,B1,B2.Edelsa. 5 Palomino,M.(2005).Gramáticaendiálogo.EnClave. 6 Boscaini,G.(2009).Sinduda.Cideb. 7. Markič,J.inPihler,B.(2008).Španskaslovnicaponaše.Ljubljana:Cankar-

jevazaložba. 8. Vargas,D.(2009).TúyyoA.Edelsa. 9 ŠifrarKalan,M.,insod.(2009).Čistsimpl,španščina.Ljubljana:Rokus

Klett. 10 PrismaA1,A2,B1(2003).Edinumen. 11 Cerrolaza,O.,insod.(2008).PasaporteA1,A2,B1.Edelsa.

KULTURA IN CIVILIZACIJA 1 Quesada,M.(2003).Esp@ña,manualdecivilización.Edelsa. 2 Quesada,M.(2001).ImágenesdeEspaña.Edelsa. 3 Quesada,M.(2001).ImágenesdeAméricaLatina.Edelsa. 4 Quesada,M.(2008).EspañasigloXXI.Edelsa. 5 Balea,A.,Ramos,P.(2006).Vivacultura.EnClave. 6 Gonzales,P.,Freire,H.(2007).Cursodeliteraturaespañolalengua

extranjera.Edelsa. 7 Quesada,M.(2002).HistoriadelArtedeEspañaydeHispanoamérica.Edelsa. SKUPNI EVROPSKI JEZIKOVNI OKVIR 1 Gozalo,P.,Martín,M.(2008).Pruebasdenivel.SGEL. 2 Rosen, E., Valera, R. (2009). Claves para comprender el Marco común.

EnClave.


100

ŠPANŠČINA

1.9 Viri in literatura

1 BorobioCarrera,V.(2002).Nuevoeleintermedio.Madrid:EdicionesSM. 2 Consejo de Europa (2002). Marco común europeo de referencia para el

aprendizaje,laenseñanzaylaevaluacióndelenguas(prevodInstitutaCer-vantes).Madrid:MECD.

3 Cerrolaza,O.,insod.(2008).PasaporteA1inB1.Madrid:Edelsa. 4 DialangAssessmentSpecifications. 5 Gómez,J.R.(1997).Elléxicoysudidáctica:unapropuestametodológica.

REALE,7. 6 Gospodarič, K. in Pušnar, S. (2008). Učni načrt, Španščina: gimnazija:

splošna,klasična,strokovnagimnazija:obveznialiizbirnipredmetinma-tura(70-420ur).Ljubljana:Ministrstvozašolstvo inšport,ZavodRSzašolstvo.

7 FrunsGiménez,J.(2008).ActividadesparaelMarcocomúneuropeoB1.Madrid:EnClaveELE.

8 Ivšek,M.(2004).Ključnekompetence.V:Vzgojainizobraževanje,35,št.3,str.19–26.

9 Ivšek,M.(2006).Alinasevropskidokumentoključnihkompetencahzave-zuje?V:Vzgojainizobraževanje,37,št.1,str.72–74.

10 Lozano,L.inVaqueo,N.(2005).ActividadesparaelMarcocomúneuropeoB1.Madrid:EnClaveELE.

11 Melero,P.,insod.(2009).ProtagonistasA2.Madrid:EdicionesSM. 12Moscat,G.(2008).Comotú1in2.Milano:Minervascuola. 13 Murrow,K.(2004).InsightsfromCommonEuropeanFramework.Oxford:

OxfordUniversityPress. 14 Polettini,C.,PérezNavarro,J.(2009).Adelante1,Cursodeespañolpara

italianos.Bologna:LingueZanichelli. 15 Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o

ključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje(2006/962/ES)L394/10. 16 Varios(2007).ClubPrisma1.Madrid:Edinumen. 17 Varios(2002).Redes1.Madrid:EdicionesSM. 18 Verdía,E.,insod.(2005).Enacción1.Madrid:EnClaveELE. 19 Verdía,E.,insod.(2007).Enacción3.Madrid:EnClaveELE. 20Žakelj,A.(2007).Spremljanjeinposodabljanjeučnihnačrtovinkatalogov

znanj(smernice,načela inciljiposodabljanjaučnihnačrtov).Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

Primeri vpeljevanja novosti v praksi

103


2.1 El agua LoredanaSabaz,SelmaŠirca,LilianeStrmčnik GimnazijaGianRinaldoCarli,Koper

Učni sklop: Voda(Elagua)

Letnik: 1.letnik

Raven: A1doA2

Učni cilji

Dijaki:

• seseznanijospoglavjemiznaravoslovnegapredmeta(fizika)vvečje-zikih,

• poslušajoinrazumejoključnebesedespecifičnegafizikalnegapoglavja,

• vzpostavijo interakcijo (komunicirajo) v tujem jeziku na specifičnofizikalnotemo,

• uporabljajospecifičnobesediščevtujemjeziku,

• uporabljajojezikinspecifičnepojmevtrehjezikih,

• znajorazložitifizikalnepojavenamultimedijski,praktičenininterdi-sciplinarennačin.

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE

K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5-učenjeučenja

K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence

K3 - matematična kompetenca, kompe-tenca v naravoslovju in tehnologiji K7 - samoiniciativnost in podjetnost

K4-digitalnapismenost K8-kulturnazavestinizražanje

Pričakovani učni dosežki

Dijak razume besedišče, ki se uporablja pri uri, in se ga nauči uporabljati takopripovzemanju,obnavljanjuinrazlaganju(npr.določenegafizikalnegapojava)vmaternemjezikuinvjeziku,kisegaučivšoli.Pravtakospoznaizrazevdrugemtujemjeziku,kiseganeuči,inlahkoprimerjapodobnosti,razlikeinlastnorazu-mevanjenovegajezika.

Medpredmetne povezave:italijanščina(kotmaternijezik)sfiziko,španščinoinfrancoščino

Kroskurikularne teme: IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),okoljskavzgoja

104

ŠPANŠČINA

Učna sredstva in pripomočki: prosojnicevPowerPointuinučnilistizatujejezike

Potek učnega procesa

Predvidenoštevilour:1do2šolskiuri


Profesorica fizike naredi uvod v itali-janskem jeziku o pojavih, ki jih bododijakispoznalimedučnouro.Profeso-ricišpanščineinfrancoščine(konseku-tivno) tolmačita in dobro obrazložitapojav vode s pomočjo predstavitve vPowerPointu.

Dijakisledijorazlagivmaternemjezikuinrazlagamavtujemjezikuteropazu-jejopredstavitev.

Profesorice se izmenjujejo pri razlagipojmovpovezanihzvodotako,dave-dnopričneprofesoricafizike,zrazlagovmaternemjeziku,natopovzametainrazložitapojavšeprofesoricišpanščineinfrancoščine.

Profesoricafizikevključidijakeprivsa-kemnovempojavu,dapreveripredho-dno poznavanje pojava, enako storitaprofesoricišpanščineinfrancoščine.

Dijakiodgovarjajonavprašanja(zupo-raboustreznega jezika),ki jim jihpo-stavi bodisi učitelj fizike bodisi učiteljšpanščineinfrancoščine.

Teme,kijihdijakispoznajo,sinapred-stavitvisledijoponaslednjemvrstnemredu:molekula,agregatnastanja,poja-vi:odbojsvetlobeinrefrakcija,povezo-valnamoč.Poskusi so vpeti v predstavitev. Ko sekončateoretičnarazlagapojavavvsehprisotnihjezikih,profesoricafizikepo-magapriizvajanjuposkusa,profesoricitujihjezikovpapomagataučencemprirazlagiposkusavtujemjeziku(tistim,ki se učijo španščino, v španščini inobratno).

Medposameznimirazlagamifizikalnihpojavov,povezanihzvodo,dijakidela-joinopazujejoposkuse.

Dijaki aktivno sodelujejo pri poskusihtako,dasamostojnoopravijopreizkus,alitako,dapreizkuspovzamejovustre-znemjeziku.

Poskusi,kisisledijo,sonaslednji:sla-micavkozarcu,odbojinrefrakcijasve-tlobevkozarcuzraztopinonabazisoliinvodeterlečavvodi.

105


Profesoricafizikenadaljujespredstavi-tvijo in nazadnje razloži zadnji pojav:nastanek mavrice (primarni in sekun-darnisnopinAleksandrovpasnanebu).Profesorici tujih jezikov razlagopovza-meta,vsakavjeziku,kigapoučuje.

Na koncu sledi preverjanje razumeva-nja dijakov in kratek povzetek v vsehtrehjezikihobravnavanesnovi.

Učenciprejmejodvojezičniučnilist(všpanščini in francoščini), na kateremso naloge v zvezi s osvojenim besedi-ščem(uporaba,pravopis).

Obkoncupredstavitveinposkusov,di-jaki opravijo preverjanje obravnavanesnovi v ustreznem jeziku, dobijo dvo-jezičneučnelisteinopravijonalogezajezik,kisegaučijovšoli.Poželjilahkorešijonalogezadrugitujijezikalisamoopazujejopodobnosti,razlike,značilno-sti,kotsotolahkopočelimedučnouro.

Dijakišpanščine imajonaučnemlistunaloge poznavanja in uporabe besedi-šča inpravopisa(preverjanjerabegra-fičneganaglasa).

Dijaki,kiseučijofrancoščino,pasesta-vljajostavketako,dauporabijobesedi-šče,kisoseganaučilipriuri.

Profesoricišpanščine in francoščinera-zložita dijakom navodila za rešitev do-mačenaloge.Domačanaloga:sestavlja-njestavkovtako,dauporabijobesedišče,kisogaspoznalinauri,inopisenegaodposkusov,kisogavidelipriuri.

Zadomačonalogoučenciobehjezikovnapišejokrajšisestavekzopisomenegaodopravljenihposkusov.

Priloge

Gradiva za učitelje

Voda–italijanskijezik(PPT)

Voda–španskiinfrancoskijezik(PPT)

Gradiva za dijake

Učnilist1:Agua(Español)


106

ŠPANŠČINA

Učni list 1

Agua(Español)

Léxico:

Agua

Molécula

Hervir

Densidad

Flotar

Paja

Vaso

Mantel

Fluir

Rayodesol

Luminoso

Luminosidad

Cascada

Absorber

Empuje

Refractar

Banda

Espectroluminoso

Longituddeonda

Ángulosdistintos

1. Describeelexperimentodelvaso,lapajayelmantel.¿Quépuedesnotar? Describeelfenómeno.

2. ¿Quéestípicodelarcoiris?Describeunpocoelfenómeno.

3. Ponlatildedondeseanecesario.

acuatico,longitudsonora,refractan,espectros,refleja,principal,gotitas,secreto,

despues,lluvia,superficies,cristal,cielo,aire,disposicion,empujon,luz,luminosidad.

107


2.2 Guernica KatraJerman,absolventkaFF

Učni sklop: Guernica

Letnik: 4.letnik

Raven: B1

UrajebilaizvedenanaGimnazijiJožetaPlečnikamedpedagoškoprakso.

Učni cilji

Dijaki:

• seseznanijosšpanskokulturnodediščino,sšpanskozgodovino(drža-vljanskavojna)inšpanskimslikarstvom(Picasso),

• seurijovvsehjezikovnihzmožnostih(bralneminslušnemrazumeva-nju,ustneminpisnemizražanju).

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE



K3 - matematična kompetenca, kompe-tenca v naravoslovju in tehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost

K4-digitalnapismenost K8 - kulturna zavest in izražanje


Dijaki:

• razumejonovepojmeizšpanskezgodovineinumetnosti(generalFran-ko,državljanskavojna,avantgardizem,kubizem),

• znajoopazovatislikoinrazumetisimbolikonapodlagizgodovinskihinumetnostnihdejstev,

• znajosevživetivsliko.

Medpredmetne povezave:umetnost,zgodovina

Kroskurikularne teme: državljanskakultura/etika

Učna sredstva in pripomočki: predstavitevPowerPoint,učnilisti,folije,scenskilisti,fotoaparat

108

ŠPANŠČINA


Predvidenčastrajanja:1do2šolskiuri

DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOVUVODUčiteljzačnespredstavitvijoPowerPo-int,kjernapodlagiprvihslikvprašadi-jake,čepoznajoavtorja.

Dijakisiogledajonekajslikinugibajo,kdojeavtor.(P.Picasso).

1. AKTIVNOSTUčiteljrazdelidijakevpetskupin.Vsakaskupinadobienokratkobesedilo.Učnilist1:Petbesedil (»FranciscoFranco«,»Guerracivilespañola«,»Elartedelsi-gloXX«, »PabloPicasso«, »Guernica«).Vsakiskupinirazdelipraznofolijo.

Dijakivskupinahberejobesediloinnafolijo zapišejo kratek povzetek ter dvevprašanjionjihovembesedilu.

Dijaki predstavijo svoja besedila inustnoodgovarjajonavprašanjadrugihskupin.

2. AKTIVNOSTUčitelj razdeliučni list 1,davsidijakidobijovsabesedilatervajozavstavlja-njebesed.

Dijaki vajo dopolnijo z novimi pojmi(cubismo,vanguardia…)

3. AKTIVNOSTRazdelikopijoslikeGuernica–učnilist2.Vsakaskupinaprejmeskupajsslikošeenovprašanje.

Dijakiopazujejosliko invskupiniod-govorijo na vprašanje. Vse skupine vdvehpovedihzapišejotudi,kajsedoga-janasliki.Vsakaskupinahitroporoča.

4. AKTIVNOSTUčnilist3–delislikeGuernica. Povežejodeleslikezrazlagami(oblač-

ki).ZAKLJUčEK – Cuadro vivoUčitelj razloži, da bodo dijaki skušaliustvaritiživosliko.Natablonalepideleslike, da sestavi celoto (scenski listi).Pozove šest prostovoljcev. Postavitevaliživoslikofotografira.Fotografijojimprineseknaslednjiuri.

Šestdijakovskušaimitiratisliko.Vsakimanatablisvojscenskilist,kigapo-snema.

Priloge

Gradiva za učitelja

Priloga1:Učnogradivo(PPT)

Priloga2:Scenskilisti

Priloga3:Guernica(slika)

Priloga4:Povezovanjeslikzrazlago

109


Gradiva za dijake

Učnilist1:Delislikeinrazlagesimbolov

Učnilist2:Vajazavstavljanjenovihpojmovinbesed

Učnilist3:Petbesedil(FranciscoFranco,Guerracivilespañola, ElartedelsigloXX,PabloPicasso,Guernica)

Učnilist4:Vprašanjanatemo

110

ŠPANŠČINA

2.3 Turistična zgibanka za predstavitev slovenskega kraja

PetraNovak,JanezMalovrh,BoštjanŽnidaršič GimnazijaPoljane,Ljubljana

Učni sklop: Gentedevacaciones

Letnik: 1.letnik

Raven: A1

Učni cilji

Dijaki:

• senaučijooblikovatiturističnozgibankoponavodilih,kisejihučijopriinformatikiinpredstavljajodelletnegaučneganačrta,

• senaučijooblikovatiturističnozgibankozapredstavitevsvojegakrajazjezikovnimiinzunajjezikovnimiznanji,kijihpredhodnopridobijopriurahšpanščineinpredstavljajodelletnegaučneganačrta,

• seurijovpisnemizražanju:umestitevinpredstavitevkrajassvojoturi-stičnoponudbo,

• seurijovgrafičnemoblikovanjuspomočjoIKT,

• se naučijo vzpostaviti kritičen odnos do internetnih virov, iz katerihčrpajoinformacijeinslike,

• senaučijokreativnooblikovatiturističnozgibankookraju,kisigaiz-berejosami(boljjezaželjenapredstavitevlastnegakraja).

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE

K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5-učenjeučenja

K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6 - socialne in državljanske kompetence

K3 - matematična kompetenca, kompe-tenca v naravoslovju in tehnologiji K7 - samoiniciativnost in podjetnost

K4 - digitalna pismenost K8 - kulturna zavest in izražanje


Dijaki:

• znajooblikovatiturističnozgibankoponavodilih,kisosejihučilipriinformatiki,

111


• jezikovno in zunajjezikovno znanje, pridobljeno pri urah španščine,znajouporabitipriizdelaviturističnezgibankezapredstavitevsvojegakraja.

Medpredmetne povezave: Vsebinasepovezujezgeografijoininformatiko,vendarjebilamedpredmetnapovezavarealiziranalemedšpanščinoininformatiko

Kroskurikularne teme: državljanska kultura/etika, IKT (razvijanje digitalnihzmožnosti),knjižničnainformacijskaznanja,okoljskavzgoja,vzgojapotrošnika

Učna sredstva in pripomočki:UčbenikGente1(Unidad:Gentedevacaciones),DelovnizvezekGente1(Unidad:Gentedevacaciones),katerikoli turističnipro-spektvšpanščinizosnovnimipodatkionekemmestuinnjegovihznamenitostih,tabla,računalnik,internet,barvnitiskalnik.


Predvidenoštevilour:2šolskiurizaizdelavozgibankein10šolskihurzapredho-dnopridobivanjeinutrjevanjejezikovnegainzunajjezikovnegaznanja


Učiteljšpanščinedijakepredhodnopri-pravi na končni izdelek pri učni enoti»Gente de vacaciones (Ljudje na poči-tnicah)«.Dijakipredhodnousvojijoje-zikovneinzunajjezikovnestrukture,kisopovezanespredstavitvijoturistične-gakraja.Oblikeinmetode,kijihučite-ljašpanščineininformatikepredhodnouporabljata, so zelo raznolike: indivi-dualnodelo,delovparihinskupinah.Dijakizapisniizdelekdobijoocenoprišpanščini.Ocenanakoncuskupajsšedvemapisnimaizdelkomapredstavlja5%končneocene.

Dijaki predhodno spoznajo, ponovijoinutrdijouporaboglagolovser, hayinestar terustreznihčlenovinpredlogov,kiseuporabljajoznjimi.Seznanijosesposebnostmiglagolovgustar, intere-sar, encantar.Dijakiusvojijo,ponovijoin utrdijo besedišče, vezano na mestoinpočitniceindejavnosti,kijihnapo-čitnicahopravljamo.Samaizdelavatu-rističnezgibankepajeindividualna.

Opažanja

NalogosmoprvičizpeljalivEkonomskemoddelkuvšolskemletu2007/2008.Kerjebilanalogazelouspešna,smoseodločili,dajoizpeljemovvsehšpanskihoddel-kihprvegaletnika.

Priloge


Kriterijizaocenjevanjeavtentičnenaloge:Turističnazgibanka

Primeravtentičnenaloge:Turističnazgibanka91

9 Zgibanko,kisojoizdelalidijaki,selahkouporabiprimednarodniizmenjavizapred-stavitevlastnegakraja.

112

ŠPANŠČINA

2.4 Comunidades autónomas de España KatarinaGospodaričinAlejandroDiazdelReal ŠolskicenterPostojna

Učni sklop: ComunidadesautónomasdeEspaña

Letnik: 1.letnik

Raven: A1doA2

Učni cilji

Dijaki:

• spoznavajo politično in geografsko razdelitev Španije na avtonomnepokrajine,

• spoznavajoglavneznačilnostivsakepokrajine,

• sestavljajozemljevidŠpanijegledenapokrajine,

• rešujejokvizoznačilnostihŠpanije,

• uporabljajospletnestranizazbiranjepodatkov,

• uporabljajospletnestranizautrjevanjeinpreverjanjezreševanjemkviza.

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE

K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5 - učenje učenja


K3-matematičnakompetenca,kompeten-cavnaravoslovjuintehnologiji K7 - samoiniciativnost in podjetnost

K4 - digitalna pismenost K8-kulturnazavestinizražanje


Dijaki:

• znajonaštetiavtonomnepokrajineŠpanijeinjihpravilnoumestitinazemljevid,

• poznajoglavneznačilnostivsakepokrajine:glavnamesta,pomembnekulturneznačilnosti,spomenike,uradnejezike,

• znajouporabljatispletnestrani,spomočjokaterihiščejopotrebnepodatke,

• delajovskupiniinsimedsebojpomagajo(sodelovalnoučenje),

• znajorešitikviznaspletnistraniinsesamovrednotiti.

113

Medpredmetne povezave:geografija,zgodovina,sociologija

Kroskurikularne teme: državljanskakultura/etika,IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti)

Učna sredstva in pripomočki: učnilisti,zemljevidŠpanije,računalnikizinterne-tnopovezavo,spletnestrani:www.red2000.com/spain/region/1index.html,www.languagesonline.org.uk,http://es.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Portada


Predvidenoštevilour:4šolskeure(privečjihskupinahjezaželenaparalelnatim-skaizvedbaur).


UVOD

Viharjenje:učiteljvprašadijake,kateregeografske, politične in kulturne zna-čilnostiŠpanijepoznajo.Zapišenajpo-gostejšeidejenatablo.

Razmišljajo o značilnostih Španije, kijihpoznajoinsvojeidejedelijossošol-ci.

1. DEL

Vodi dijake do spletnih strani s prika-zomprekoprojekcijeLCD.Konajdejostrani, jim razdeli izročke. Vsakemuparudaenučnilist1,nakateremsopo-datkizadvepokrajini-tojedevetraz-ličnih izročkov. Če je dijakov več, ne-katere izročke ponovimo. Uporabimoenakučnilistzavsepokrajine,ledananjihzapišemorazličnaimenapokrajin.

Potemjimprikaže,kakonajučnilistiz-polnjujejosprimeromnaPrilogi1.

Nadzorujedelodijakovinjimpomaga.

Kodoločenipardijakovkončazdelom,gausmeri,daizpolniučnilist2:NemokartoŠpanije,z imenipokrajininnaj-pomembnejših mest. Da jim napotke,dasamipreverijorešitvezuporaboin-terneta.

Sledijoučiteljevirazlagi ternajdejonaspletu ustrezne internetne strani. Do-bijo učni list, ki ga s sošolcem izpol-nijozustreznimi informacijami,ki jihpoiščejo na spletu. Predhodno sledijoučiteljevirazlagi,kakoizročekpravilnoizpolniti.

Kokončajozdelom,nadrugistraniuč-negalistaizpolnijonemokartoŠpanijez imenivsehpokrajininglavnimime-sti.Spomočjointernetasamipreverijo,česopravilnoizpolnilinemokarto.

PREVERJANJE

Vsakpardobienoizrezanopokrajino,ki jomorapostavitinapravilnomestonavečjempraznemzemljeviduŠpani-je,kigaučiteljpripraviprejinprilepinatablo.Skupajpreverijo.

Odučiteljadobijolistek,kipredstavljaeno pokrajino. Morajo jo postaviti napravilnomestonazemljeviduŠpanije.


114

ŠPANŠČINA


2. DEL

Dijakomrazdeliučnilist3:Kvizzvpra-šanjioŠpaniji.Nadzorujedelodijakov(delovparih),kiposkušajonajtiodgo-vorenavprašanja,lahkotudisponovnouporabointernetnihstrani.Zapreverja-njerezultatovučiteljrazdelirazredvtridoštiriskupine,kinatotekmujejomedseboj. Zmaga skupina, ki ima največnajhitreje in pravilno rešenih odgovo-rov.Zmagovalniekipinamenidarilo.

Česourespeljanesparalelnimtimskimpoučevanjem, tekmuje ena skupinaprotidrugi.

SsošolcemposkušarešitikvizoŠpani-ji.Česepodatkovnespomni,ponovnouporabiinternet.Natopoiščeskupino,s katero tekmuje proti drugim skupi-namintakopreverirezultate.

ZAKLJUčEK

Zakončnopreverjanjevsakdijakposa-meznorešikviznaspletnistraniwww.languagesonline.org.uk.

Odprespletnostraninsamostojnorešikviz.

Priloge


Učnilist2:Izpolnjenatabela

Gradiva za dijake

Učnilist1:Tabelazaizpolnjevanje

Učnilist3:NemakartaŠpanije

Učnilist4:Kviz

115

2.5 SMS mensajes KatarinaGospodarič,ŠolskicenterPostojna

Učni sklop: Elusodelmóvil(Enacción2:unidad4)

Letnik: 3.letnik

Raven: A2doB1

Učni cilji

Dijaki:

• spoznavajobesediščezauporabomobilnegatelefonavšpanščini,

• spoznavajopravilakodnegajezikazapisanjesporočilSMSvšpanščini,

• naučijoserazumevanjainpisanjasporočilSMSvšpanščini,

• naučijosenapisatipovabiloinnanjodgovoriti,gasprejetializavrniti.

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE

K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5-učenjeučenja


K3-matematičnakompetenca,kompeten-cavnaravoslovjuintehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost



Dijaki:

• spoznajoglavnobesediščezauporabomobilnegatelefonavšpanščini,

• spoznajokodnijezikzapisanjesporočilSMSvšpanščini,

• razumejoinnapišejosvojasporočilaSMSvšpanščini,

• ssporočilomSMSnekampovabijosošolca,

• odgovorijonavabilosošolca,gasprejmejoalizavrnejo.

Medpredmetne povezave:slovenščina

Kroskurikularne teme: IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),vzgojapotrošnika

Učna sredstva in pripomočki: učbenikEnacción2(unidad4,stran48),učnilisti,mobilnitelefoni


116

ŠPANŠČINA


Predvidenoštevilour:1do2šolskiuri(paralelnotimskopoučevanje)

DEJAVNOSTI UčITELJEV DEJAVNOSTI DIJAKOV

Domači učitelj Tuji učitelj

UVOD

Uvede temo in pozovedijake,dapovedo,katerekratice oziroma okrajša-veuporabljajopripisanjusporočilSMSvslovenšči-ni.Najboljpogostenapišenatablo.

Vprašadijake,čepoznajokakšne kratice oz. okraj-šave za pisanje sporočilSMS v španščini. Vzpod-budi dijake, da posku-sijo ugibati, kako bi všpanščini zapisali kraticeoz. okrajšave slovenskihbesed na tabli. Pomagapri rešitvah, zapiše jih lenekaj - tiste, ki jih dijakiugotovijo in tiste,kjer sozeloblizupravilnirešitvi.

Sodelujejovpogovoruinpo-vedo,katerekraticeoz.okraj-šave uporabljajo pri pisanjusporočilSMSvslovenščini.

Sodelujejovpogovoru,pove-do,čepoznajokakšnekrati-ceoz.okrajšavevšpanščini.Poskušajo ugotoviti, kakšenbibilprevodslovenskihpri-merovnatablivšpanščini.

1. DEL

Učiteljaskupajrazdelitaučnilist1inrazložitanavo-dila za reševanje. Ko dijaki končajo s predstavitvijopravilnozapisanihbesedil,preverijorešitve.

Poslušajonavodilainposku-šajorešitiučnilist1,nakate-remimajoslovarčekokrajšavoz.kratic,kiseuporabljajovšpanščini pri pisanju sporo-čil SMS ter tri besedila na-pisana v kodnem jeziku. Tabesedila morajo napisati vstandardni španščini z upo-rabopravopisnihpravil.De-lajo individualnoali vparihin potem preverijo rešitve sprojekcijonatabli.

Dajetanavodilazareševanjeučnegalista2.Preveritaskupinsko,potempoudarita,kakšenjesporočilnina-mensporočilSMS:povabiloinodgovornapovabilo.

Gledajoučnilist2inposluša-jo navodila učiteljev. Danimbesedam poiščejo ustreznookrajšavo, ki je uporabljenavsporočilihSMS.Natovsakosporočilo povežejo z ustre-znimodgovorom.

117

Ugotovijo, kakšen je sporo-čilni namen vsakega sporo-čila SMS: neko povabilo terodgovornanj.Skupajpreve-rijorešitve.

2. DEL

Dijake razdelita na dve skupini z enakim številomdijakov,vsakučiteljdelazenoskupino.Žeprejdo-ločita,kateridijak izeneskupineboposlalsporoči-lonekomu izdrugeskupine.Popotrebi,medsamoaktivnostjo,učiteljpomagapriizmenjavitelefonskihštevilk.Dijakiuporabijosvojemobilnetelefone.Daje-tanavodilainvoditaaktivnost.

Sledijo učiteljevim navodi-lom ter oblikujejo dve sku-pini,vsakazenimučiteljem.

Zuporabo svojegamobilne-ga telefona, povabijo svoje-ga sošolca na nek dogodekin pri tem uporabijo kodnijezik za pisanje SMS sporo-čil v španščini. Vsak dijakpovabi enega sošolca in odnjegatudidobipovabilo,nakaterega mora odgovoriti –ga sprejeti ali zavrniti. Pripisanjumujevpomočnalo-gaizučbenika,slovarčekteručitelj,kivodiskupino.

ZAKLJUčEK

Ko dijaki končajo s pošiljanjem sporočil, s svojoskupinopreverijoaktivnostsporočanja:kdojepo-sameznikapovabilinkamterkajjeodgovoril.

Pokončaniaktivnosti,vsakdijak v svoji skupini po-roča, kdo ga je povabil inkam,teralijesprejelaliza-vrnilpovabilo.Uporabina-slednjestrukture:

Me ha invitado X para ir /ver/hacer …

Yo he aceptado /rechaza-do la invitación porque …

Priloge

Gradiva za učitelje in dijake

Učnilist1:SeznamkodzasporočilaSMS

Učnilist2in3:PravilazapisanjesporočilSMSzvajami


118

ŠPANŠČINA

2.6 Los animales AnaPavlič,absolventkaFF

Učni sklop: Losanimales

Letnik: 3.letnik

Raven: B1

UrajebilaizvedenanaGimnazijiJožetaPlečnikamedpedagoškoprakso.

Učni cilji

Dijaki:

• spoznajoinutrjujejobesedezaživaliinnjihovaokolja,

• razvijajosposobnostskupinskegadela,

• razvijajopredvsembralnorazumevanjeinustnoizražanje.

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE



K3-matematičnakompetenca,kompeten-cavnaravoslovjuintehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost



Dijaki:

• znajopoimenovativelikoživalivšpanščini,

• poznajobesediščeonaravnemokoljuživali,

• znajouganitiizsobesedila,katerabesedavbesedilumanjka,

• znajovšpanščiniustnopredstavitisvojedelopredcelimrazredom.

Medpredmetne povezave: biologija

Kroskurikularne povezave: okoljskavzgoja

Učna sredstva in pripomočki: učnilisti,plakati,pisala,vrečkasslikamiživali

119


Predvidenčastrajanja:1šolskaura


UVOD

Učitelj na tablo prilepi sliko živali (aliprinese plišasto žival) in zraven zapi-suje, katere živali dijaki že poznajo všpanščini.

Dijaki navajajo imena živali, ki jih žepoznajo.

1. AKTIVNOST

Učiteljdijakerazporedivšestskupininjimrazdeliplakate.

Učitelj jih spodbuja pri skupinskemdelu, jim pomaga pri pisanju in jihspodbuja,dauporabljajoslovar.

Vsakaskupinasiizbereplakat,nakate-remsonarisanarazličnanaravnaoko-lja.Navsakemplakatusoženarisane(ali prilepljene) živali iz tega okolja sšpanskimpoimenovanjem.Enaživalježeopisanakotprimer.Vsakdijaksiiz-bereenoživalsplakata,prevzamenje-novlogoin»seopiševprviosebi«.Taopiszapišenaplakat.

2. AKTIVNOST

Učiteljrazdeliučnilist1–slikevsehži-valisprostoromzavpisovanješpanskihbesed,natopozovedijakekjasnipred-stavitviživali.

Vsak dijak jasno in glasno predstavisvojoizbranožival,ostalidijakiugiba-jo,zakateroživalgre.Španskebesedevpisujejonaučnilist1.Koenaskupinakonča,obesisvojplakat.Nadaljujena-slednjaskupina.

3. AKTIVNOST

Učiteljrazdeliučnilist2–besedilaoži-valihzmanjkajočimibesedami.

Dijakizaenakonaravnookoljekotpriplakatudopolnijobesediloz imeniži-vali,kisojihimelizapisanenaplakatu.Napodlagisobesedilasklepajo,katerabeseda manjka. Eden iz skupine pre-bere izpolnjeno besedilo. Ostali dijakitakoizpolnijovsabesedila.

ZAKLJUčEK

Učiteljpredtablokličeprostovoljce,kiizvrečeizžrebajoslikoživali,kijomo-rajooponašati.

Dijak s pantomimo predstavi žival,ostaliugibajo.Takoutrjujejonovebe-sede.

PREVERANJE

Razdeliučnilist3.Všolialidomaskri-žanko preverijo poznavanje in pisavonovihimenzaživali.

Rešijokrižanko.


120

ŠPANŠČINA

Priloge


Učnilist1:Živali

Učnilist2:Okolja(Lagranja,Elagua,Elbosque,Elprado,África,Mascotas)

Rešitveučnegalista2:Okolja

Učnilist3:Križanka»Losanimales«

121

2.7 El volcán NataliŽlajpah GimnazijaPoljane

Učni sklop: Opisvulkana(povezavageografskihvsebinzoblikamipridevnika všpanščini)

Letnik: 1.letnik

Raven: A1doA2

Učni cilji

Dijaki:

• poslušajobranobesediloingledajoprikazgeografskeshemevulkanainpritemrazberejoglobalnosporočiloindoločenepodatke,

• berejozasplošnorazumevanjeiniščejoposamezneinformacijeinpritemglobalnorazumejoiniščejodoločenepodatke,

• glasnoberejoinporočajospomočjozapiskov(miselnivzorec),

• pisnoodgovarjajonavprašanjainoblikujejozapiske,

• ustvarjalnopišejo,

• uporabljajogovorzainterakcijoinporočanje.

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE

K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5 - učenje učenja


K3 - matematična kompetenca, kompetenca v naravoslovju in tehnologiji

K7-samoiniciativnostinpodjetnost

K4-digitalnapismenost K8 - kulturna zavest in izražanje


Dijaki:

• razumejoprebrano/poslušanogeografskobesedilovšpanščini,vezanonavulkane,

• všpanščiniznajopovedati,zakajjeGvatemaladeželavulkanov,

• všpanščiniznajorazložitidelovanjevulkanov,

• znajozuporabopridevnikovopisatiinpredstavitisvojdomišljijskivulkan.


122

ŠPANŠČINA

Medpredmetne povezave: geografija(povezavazobčogeografijovprvemletniku)

Kroskurikularne teme: okoljskavzgoja

Učna sredstva in pripomočki: učnilisti,tabla,računalnik


Predvidenčas:2šolskiuri


1. FAZA

Učiteljuvedeinpovežetematikozvsebinoprojektnegadne»Pompei«(branjeskozikurikul).

Učiteljkomentirabesedišče.Opozorinapridevnikezaopisvulkana,skupajzdijakiponovioblikeinrazširibesedi-ščezaopisvulkana.

Učiteljdanavodilazareševanjebralne-garazumevanja.Preverirešitvebranja.

Dijakiglasnoberejopoodstavkih,spoznavajonovebesede,oblikujejozapiske(miselnivzorecobesedilu).

Ponovijooblikepridevnikainspozna-vajonovepridevnikezaopisvulkanov.

Preverijorazumevanjeprekvajbralne-garazumevanja.

2. FAZA

Učiteljspodbudidijake,daprekshemerazložijodelovanjevulkanov(ponovi-tevgeografije).

Spomočjobesedilapovzamekratko»tehnično«besediloodelovanjuvulka-novvšpanščini.

Danavodilazareševanjenaslednjihdvehnalog.

Dijakiposkusijoprekshemerazložitidelovanjevulkana.

Poslušajorazlagoučiteljaodelovanjuvulkanovvšpanščiniinspremljajobesedilo.

Rešujejonaloge,kipreverjajosintezovšpanščini.

3. FAZA

UčiteljposlušaopisvulkanaQuetzalte-pequeinpreverirazumevanjespodv-prašanji.

Danavodilazaoblikovanjesvojegaopisadomišljijskegavulkana:uporabapridevnikov.

DijakipreberejoopisvulkanaQuetzal-tepeque.

Odgovarjajonaučiteljevavprašanja.

Oblikujejodomišljijskiopisvulkanaspridevniki.

4. FAZA: Evalvacija

Učiteljposlušanekajdomišljijskihopi-sovvulkana,ostalepobere,jihpopraviinkomentira.

NaustnemocenjevanjuznanjadijakiodgovarjajonavprašanjaoGvatemali,odelovanjuvulkanainopišejosvojdomišljijskivulkan.

123

Vrednempreverjanjuinustnemoce-njevanjupreverinaslednjavprašanja:

¿Por qué decimos que Guatemala es una tierra de volcanes?

¿Cómo funciona un volcán?

Dime cómo es tu volcán imaginario.

Priloge


Učnilist1:Elvolcán


124

ŠPANŠČINA

2.8 Slovenija v svetu NataliŽlajpah,JuandeTeresaRomero GimnazijaPoljane

Učni sklop: Slovenijavsvetu(primerprojektnegadela)

Letnik: 3.letnik

Raven: B1

Učni cilji

Dijaki:

• poslušajopogovorinrazberejoglobalnosporočilo,

• gledajoodlomekizfilmainpritemrazberejodoločenepodatke,kisovsebinskovezaninatemo,

• berejobesedilazasplošnorazumevanjeiniščejodoločeneinformacije,

• berejonavodilainuporabljajopriporočilazanadaljevanjedela,

• poročajospomočjozapiskov inpredstavitvePowerPointaliplakatnepredstavitve,

• igrajoinpojejo,

• pišejo povzetke zbranega gradiva in izdelajo plakat ali predstavitevPowerPoint,

• upovedujejonebesednedelebesedila(slika,glasba…),

• prevajajo,

• uporabljajogovorzavsakdanjoizmenjavomnenj,

• sodelujejovinformativnihpogovorih,

• skupnonačrtujejo,

• sodelujejopriuresničevanju,

• siizmenjujejozapiske,

• sidopisujejo(izmenjavagradivpoe-pošti),

• povzemajočlanke,

• preoblikujejoinformacijezapotrebepredstavitev.

Kompetence

SPLOŠNE KOMPETENCE

K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5 - učenje učenja


125

K3 - matematična kompetenca, kompetenca v naravoslovju in tehnologiji

K7 - samoiniciativnost in podjetnost



Dijaki:

• znajorazbratiinprepoznatiosnovnoinformacijoprebranoalipovedanovšpanščini,

• razumejotemeljnosporočiloindoločenepodatkeokraškihpojavihvšpanščiniterznajoizluščitibistvo,

• uspešnorešujejonalogeslušnegainvizualnegarazumevanjaobfilmuoSloveniji,

• znajopovedati/poročativšpanščini,zakajjeSlovenijadeželakraškihjamindatinekajprimerov,

• znajorazložitivšpanščinidelovanjevkraškihjamah,

• znajoopisatisvojeregionalnopodročjeSlovenijespoudarkomnakra-škihjamah,

• znajoodgovoritinavprašanja,povezanastemo,vpisniinustniobliki.

Medpredmetne povezave:geografija

Kroskurikularne povezave: državljanskakultura/etika,IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),knjižničnainformacijskaznanja,okoljskavzgoja

Učna sredstva in pripomočki:učnilisti,tabla,računalnik


Predvidenoštevilour:4šolskeure


1. FAZA

Učiteljuvedeinpovežetematikozvsebinoprojektnegadne»Slovenijavsvetu«(predstavitevSlovenijeskozikraškejame).

Dijakiposlušajoučiteljevuvodinso-delujejopriodločitvi,katerapodročjabodoizbralizapredstavitev.

Danavodilazapripravoprispevkovinoblikovanjeskupinzatimskodelo.

Oblikujejoskupinezatimskodeloinupoštevajoučiteljevekriterijezadelo.

Opozoridijakenakriterijezaizdelavopredstavitev(vsebinainstruktura,stil,


126

ŠPANŠČINA

kakovostpredstavitvePowerPointaliposterja,jezikinizgovorjava).

2. FAZA

Učiteljsodelujeinsvetujepriizborugradivainpomagapoenostaviti»teh-nične«delebesedila.

Sprotipreverjacelostnorazumevanjebesedilainposameznihdelov.

Preverjakončneizdelke(plakatalipredstavitevPowerPoint).Poslušautrjevanjegovornihnastopovinšedodatnosvetujepriizgovorjavi,tekoč-nostigovorainpomagapritehnikahsproščanjaterjihopozarjanačasovnoomejitev.

Zuporaboraznolikihgradiv(pisni,internetniinustniviri)pregledajoinpripravijogradivazaposameznepredstavitve,prideluspoznavajonove»strokovne«besedezaopiskrasavšpanščini.Oblikujejoizpiske(npr.miselnivzorecobesedilu).

Prinovembesediščusošeposebejpozorninašpanskoterminologijozakraškepojave.Natančnopreverijorazumevanjecelotnegapovzetkaindelovbesedila.Razdelijosidodatnezadolžitvevskupini:oblikovanjepla-kataoz.predstavitvePowerPoint.

Zrazličnimitehnikamigovornegasporazumevanjautrjujejosvojepred-stavitve(ključnebesede,igrevlog:turističnivodičrazlagaturistu,profe-sordijakuipd.).

3. FAZA

Poslušapredstavitveposameznihskupininocenjujezgorajnavedenekategorije(gledenato,dagrezaznanevsebinsketeme,nismopripraviliučnihlistovzaspremljanje,ampakvnadalje-vanjuvajezapreverjanje).

Dijakiposkupinahpredstavljajoteme:Introducciónalkarstesloveno,DóndeestáelkarstenEslovenia,Lasgrutasmásconocidas,Vilenica,Otrasrutasturísticasdelazona:Lipica,Sežana…

Poslušajosošolčevepredstavitve.

Skupajzdijaki»oceni«,katerapred-stavitevjimjebilanajboljzanimivainzakaj,terstemspodbujahkritičnemurazmišljanjuin(samo)ocenjevanju.

Skupajzučiteljemsepogovorijoopredstavitvahinjihocenjujejo.

4. FAZA

Učiteljspomočjodijaškihbesedilpripravivajezapreverjanjesplošnegarazumevanjatematskegapodročja,vajeza»tehnično«kraškobesedišče,vajerazumevanjaposameznihdeloviniskanjeterpovezovanjekonkretnihinformacij.

Rešujejovajepreverjanja,kipreverjajosintezopridobljenegaznanjavšpan-ščini.Dijakiodgovarjajonaučiteljeva(pod)vprašanja.

127

Poposameznihsklopihpreverjakoliči-no,vsebinoinuspešnostpridobljene-gaznanjavprojektu.

5. FAZA

Skupajs(tujim)učiteljemsiogledamoodlomekfilmaoSloveniji,kigovoriokraškiregiji:Eslovenia,paraísocercano.

Pripraviučnilistzaspremljanjeod-lomka,kipreverjasplošnoslušnorazumevanjedaljšihodlomkovznaneteme.Pomembneposamezneodlomkezavrtimodvakrat.

Skupnopreverimozapisanerešitvenaučnemlistu.

Skupajzdijakioceniuspešnostpro-jektainjihpovprašapomorebitnihpredlogihzaizboljšave.

Gledajo,poslušajofilmoSlovenijiinrešujejoposameznavprašanjanaučnemlistu.

Skupnopreverijozapisanerešitvenaučnemlistu.

Zučiteljemsodelujejoprievalvacijiindajomorebitnepredlogezaizboljšavoprojekta.

6. FAZA

Učiteljpripraviseznamvprašanjzaustnospraševanje,kjerboocenjevalpridobljenoznanjeoSlovenijivšpan-ščiniinpripravinalogobralnegarazu-mevanjazapisnoocenjevanjeznanja.

Dijakisepripravijonaustnoinpisnoocenjevanjeznanja.

Priloge


Primerivprašanjzaustnopreverjanjeznanja

Primernalogbralnegarazumevanja

Kriterijizaocenjevanjeustnepredstavitve

Gradiva za dijake

Učnilist1:Nalogebralnegarazumevanja

Učnilist2:Razumevanjeodlomkaizfilma


128

ŠPANŠČINA

2.9 El sueño SelmaŠirca,MarjanaŠifrarKalan,SašaPušnar EkonomskašolaLjubljana

Učni sklop: ElSueño(integracijaštirihjezikovnihzmožnosti)

Letnik: 4.letnik

Raven: B1

Učni cilji

Dijaki:

• govorijoosvojihsanjahinjihposkusijorazlagati,

• berejo/poslušajotujesanje,jihobnovijoinjihposkušajorazlagati,

• izmislijosikoneczgodbe inprekotegarazvijajosposobnostpisnegasporočanjainizražanja,

• utrjujejorazlikomednezloženimpreteklikominimperfektom.

Kompetence

SPLOŠNEKOMPETENCE



K3-matematičnakompetenca,kompe-tencavnaravoslovjuintehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost



Dijaki:

• povejosvojeinobnovijotujesanje,jihrazlagajo,

• napodlagislušnegarazumevanjaodgovarjajonavprašanja,

• napišejokoneczgodbe,

• razumejorazlikomednezloženimpreteklikominimperfektom.

Medpredmetne povezave:psihologija

Kroskurikularne teme: državnakultura/etika

Učna sredstva in pripomočki: posnetekElsueño,učnilisti

129



Predvidenoštevilour:2šolskiuri


1. URA

Uvodna motivacija

Učiteljdijakompokažeslikospečegačlovekastekstomvoblačku,kiopisujenjegovesanje.Dijakevpraša,očemmislijo,dasebodopogovarjalitokrat.

Učiteljrazdelidijakevpareinjimraz-deliučnilist1zvprašanjiosanjah,kidijakomslužijokotiztočnicazapogo-vorosanjah.

Učiteljspodbudidijake,dapovejosvo-jemnenjeosanjah.

Dijakigledajosliko.

Dijakipodajosvojemnenjeosanjah.

Dijakipreberejovprašanjanaučnemlistu1insenatovparihpogovarjajootem.

Dijakigovorijoosanjah.

Glavni del

Učiteljdijakompove,dabodoposluša-lizgodbiosanjahnekegadekleta.Po-temjimrazdeliučnilist2,kigarešijoobposlušanju(poslušajodvakrat).

Učiteljpokličenekajdijakov,kišeustnoodgovorijonavprašanja.

Učiteljdijakomrazdelibesedilo(učnilist3).

Dijakiposlušajoposnetekinodgovori-jonavprašanjanaučnemlistu2.

Dijakinaglasodgovarjajonavpraša-nja.

Dijakipreberejobesediloinodgovorijonavprašanja(učnilist3).

ZaključekUčiteljponovnorazložidijakom,daznezloženimpreteklikom(indefinidom)naštevajonajpomembnejšadejanja,kisisledijo,inpospešujejopripoved,zimperfektompaopisujejookoliščineininformacije,kinisoprimarnegapome-na.

Učiteljnapotikdruginaloginaučnemlistu3.Vtabelisožezapisaniprimeriizbesedilavnezloženempretekliku,dijakipajihmorajodopolnitispripa-dajočimiprimerivimperfektu.

Dijakidopolnijotabelospripadajočimiprimeriizbesedilavimperfektu.

2. URA / UTRJEVANJE, PREVERJANJE ZNANJAUvodna motivacijaUčiteljrazdelibesedilopesmiSueñocontigo(Tecuapefeat.Cabas),kipaga

Dijakidopolnjujejobesedilo.Vednomorajodopolniti sueñocontigo.

130

ŠPANŠČINA

morajodijakiobposlušanju(poslušajodvakrat)dopolniti(učnilist4).

Poposlušanjuučiteljspodbudidijake,dabesedilopreberejoinprevedejo,injihopozori,najbodopozorninabese-dnozvezosoñarcon (sanjatio).

Učiteljspodbudidijake,dagovorijoše,očemsosanjaliprejšnjonoč.

Dijakiberejobesediloingaprevajajo.

Ugotovijo,daseglagolsoñar(sanjati)vežespredlogomcon(z).

Dijakigovorijoosanjahpreteklenoči.

Glavni del

Učiteljdijakomrazdeliučnilist5zbesedilom,kigamorajodopolnitizdanimipovedmi.

Učiteljspodbudidijake,dašeenkratpreberejobesedilobrezdodanihpo-vedi,injihvpraša,čejebesedilobrezdodanihpovedismiselno.

Učiteljspodbudidijake,darazmislijoovlogipovedi,kisojihmoralivstaviti.

Dijakidopolnijobesedilonaučnemlistu5zdanimipovedmi.

Dijakišeenkratpreberejobesediloinodgovorijonaučiteljevovprašanjeosmiselnostibesedilabrezdodanihpovedi.

Dijakinaglasvskupinirazmišljajoovlogivstavljenihpovedi.Samišeen-kratizpeljejopravilo,kidoločarazlikomedrabonezloženegapreteklikainimperfekta.

Zaključek

Učiteljdijakomrazloži,damorajonanovozapisatizaključekzgodbe.Spodbudijih,danapišejood100do120besed.

Dijakinanovozapišejozaključekzgodbe.

Priloge


Slikaspečegačloveka

Gradiva za dijake

Učnilist1:Vprašanja

Učnilist2:Slušnorazumevanje

Učnilist3:Bralnorazumevanje,besedilo

Učnilist4:PesemSueñoContigo

Učnilist5:Vstavljanjeimperfektavbesedilo

131


132

ŠPANŠČINA

V zbirki Posodobitve pouka v gimnazijski praksi bodo izšle naslednje knjige:

133

ŠPANŠČINA

134

ŠPANŠČINA

Na naslovnici

OVČJIROČ,izrezljanalesenaovratnica,skaterosoovcamobešalizvonceokrogvratu.DanesjihnaVe-likiplanininenajdemoveč.NaVeliki,MaliinGojškiplaniniobešajoživinikravjezvoncedvehvelikosti.Velikzvonec,nekoč imenovan tropinar,danes tudiparadni,navezujejoživini,koodhajanaplaninoinkosevračaznje.Vesčaspašepanosivodnicamanj-šiplaninskizvonec,kipajevendarnekolikovečjiodtistega,kiganosivdolini.Zvonceimajookolivratuobešenesamovodniceinkadarsetropizgubi,sego-vedo iz tropa zbere okoli tazvončaste, ki pozvanjainstemprivabljaizgubljenekraveksebi.Dandanesimajozvoncipovsempraktičenpomen;izkušenpa-stir med mnogimi zvonci takoj razloči zvonec svo-ježivine.Drugačejebilovdavnini:zvoncisoimeliapotropejski pomen, odganjali naj bi bili hudobneduhoveitn.Danespomagazvonecpastirjupoiskati

živinovmeglenemvremenu,izkušenpastirpoznapoglasuzvonca,aliježivinanemirna,alisepasealipočiva.

(povzetopo:Cevc,T.(1987).VelikaPlanina.Življenjedeloinizročilopastirjev.Ljubljana:DZS,str.26-27)

ISBN 978-961-234-902-8

Documents

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ŠPANŠČINAKo sta bili leta 1981 ustanovljeni katedri za španski jezik in književnost, se je, po-leg prvih študentov na Filozofski fakulteti,