Embed Size (px)
Citation preview
1NARAVA JE NAs DOM, DOM VsEGA zIVEGA
HELIOSOV SKLAD ZA OHRANJANJE ^ISTIH SLOVENSKIH VODA
10 let
10 let
5 let
POSTANI DONAVSKI UMETNIK
VODNI DETEKTIV
V V
2
Izdajatelj: GWP Slovenija, Ljubljana, Podlimbarskega 31, tel. 01/427 3245, [email protected], www.gwpceeforum.org Prevod v angle{~ino: Milojka Bizajl in Simona Ber~i~Lektoriranje: Milojka BizajlAvtorji tekstov: Milena Jane`i~, Helios Dom`ale d.d., Miran Rusjan, Martina ZupanFotografije na naslovnici: Matja` Ledinek, Milan VogrinOblikovanje in tisk: Medium @irovnica
Na poti k slapu Savica, foto M. Vogrin
Krka v @u`emberku, foto M. Zupan
Slap Savica, foto M. Vogrin
Cerkni{ko jezero, foto M. Zupan
DODATNE INFORMACIJE:Za nate~aj Postani donavski umetnik, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Milena Jane`i~, tel. 01/478 7335, [email protected], in Milan Vogrin, DPPVN-Dru{tvo za prou~evanje ptic in varstvo narave, [email protected].
Za nate~aj Vodni detektiv, ICRO – In{titut za celostni razvoj in okolje, Miran Rusjan, tel. 01/722 5210, [email protected].
Za nate~aj Heliosov sklad, Helios Dom`ale d.d., Andreja Ro{, tel. 01/729 8253, [email protected]. Informacije o otvoritvah vodnjakov s slikovnim gradivom in arhivom najdete tudi na http://www.helios.si/slo/druzbena-odgovornost/
CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
37.091.27(082)
POSTANI donavski umetnik : 5 let. Vodni detektiv : 10 let. Heliosov sklad za ohranjanje ~istih slovenskih voda : 10 let / [avtorji [vseh besedil] Milena Jane`i~ ... [et al.] ; prevod v angle{~ino Milojka Bizajl in Simona Ber~i~]. - Ljubljana : GWP Slovenija, 2009
ISBN 978-961-92145-1-01. Jane`i~, Milena 2. Vodni detektiv 3. Heliosov sklad za ohranjanje ~istih slovenskih voda245814528
3
PREDGOVORV Sloveniji smo se odlo~ili za trajnostni razvoj, ki vklju~uje tudi celostno upravljanje z vodnimi viri. Cilj tak{nega upravljanja je vzpostavitev ravnovesja med rabo in ohranjanjem virov za bodo~e generacije. Celovito upravljanje z vodnimi viri pomeni gospodarsko u~inkovitost, okoljsko varnost in dru`beno pravi~nost. Tako upravljanje upo{teva delovanje ekosistema, ki se mu ~lovek prilagaja.
Ministrstvo za okolje in prostor RS
PREFACEIn Slovenia we have decided for sustainable development, including sustainable water resource management. The objective of such management is to establish a balance between the consumption of resources and their preservation for future generations. Overall water resource management means economic efficiency, environmental safety and social justice. Such management takes into account the ecosystem’s functioning, to which humanity adjusts.
Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenija
Ponosna dobitnica diplome, foto M. Vogrin
Bohinj, 2005, nagrade sta podelila minister dr. J. Podobnik in igralka ter ambasadorka UNICEF M. Zupan~i~, foto M. Vogrin
4
POSTANI DONAVSKI UMETNIKReka Donava je druga najdalj{a reka v Evropi, dolga 2780 km. Njeno pore~je, veliko kot tretjina Evrope, si deli 18 dr`av, kjer ̀ ivi ve~ kot 80 milijonov prebivalcev. Donava ni pomembna samo za naravo, saj je ̀ e stoletja zibelka kulture in civilizacije ter pomemben vir pitne vode 20 milijonom ljudi.
V preteklosti je bila izpostavljena {tevilnim spremembam. Zaradi razvoja industrije, urbanizacije, intenzivnega kmetijstva in re~ne regulacije je danes reka Donava zelo ogro`ena. ^e bomo dopustili nadaljnje uni~evanje dragocene biotske raznovrstnosti donavskega pore~ja, bodo bogastva njegovih ekosistemov ostala le {e spomin. Pri tem ne smemo pozabiti na {tevilne pritoke, ki se posredno ali neposredno stekajo v Donavo in so na obmo~ju, preko katerega te~ejo, ravno tako pomembni. ̂ e ostanemo v Sloveniji, pomislimo samo na reki Dravo in Muro, ki sta pravi zakladnici pestrega rastlinstva in `ivalstva. Sicer pa kar dve tretjini na{ega ozemlja sodita v donavsko pore~je z glavnimi rekami Savo, Dravo in Muro. Da bi za{~itili Donavo je bila 29. junija 1994 podpisana Konvencija o varstvu Donave. V vseh dr`avah donavskega pore~ja ob tem dnevu poteka veliko aktivnosti. Ena izmed njih je likovni nate~aj »Postani donavski umetnik«, h kateremu so povabljene vse {ole, ki le`ijo v pore~ju Donave. Ministrstvo za okolje in prostor RS dan Donave, 29. junij, od leta 2004 obele`uje z omenjenim nate~ajem. Leta 2008 smo tako praznovali `e peto obletnico.
Cilj nate~aja je izdelava najbolj{e skulpture iz naravnih materialov, ki jih u~enci najdejo ob rekah in potokih (les, listje, kamenje,…). U~enci lahko sodelujejo posami~no ali skupinsko. Skulptura je lahko poljubna (ni omejitev glede velikosti, oblike ali motiva), vsako leto pa so priporo~eni motivi na temo vode. V petih letih je na nate~aju sodelovalo 58 {ol.Za prva tri mesta {ole prejmejo diplome in simboli~ne nagrade, za bolj izra`eno ustvarjalnost posebna priznanja, vse sodelujo~e {ole pa prejmejo pohvale za sodelovanje.
Vsako leto vse sodelujo~e {ole povabimo na zaklju~no prireditev, ki se odvija okrog 1. junija, dneva Save. Tako smo bili `e v Bohinju, v vasi Dolenje jezero ob Cerkni{kem jezeru, ogledali smo si izvir Krke in obiskali @u`emberk ter se sprehodili po naravnem razervatu Zelenci in obiskali tudi Planico.
Partnerji ministrstva pri izvedbi nate~aja so: DPPVN, Dru{tvo za prou~evanje ptic in varstvo narave, ki je obenem tudi koordinator Donavskega okoljskega foruma v Sloveniji, ICRO-In{titut za celostni razvoj in okolje, Svetovno zdru`enje za vodo (GWP - Global Water Partnership) in Zavod RS za {olstvo, ki skupaj s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor tudi ocenjujejo skulpture na nacionalni ravni.
ABSTRACTIn order to protect the River Danube, the Danube River Protection Convention was signed fourteen years ago, on 29 June 1994. On that day, many events take place in all countries of the Danube Basin. One such event is the ’Danube Art Master’ competition. Since 2004, the Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia has been marking 29 June, the Danube Day, with an art competition which issues the challenge to ”Become the Danube Art Master”. This year we celebrate its fifth anniversary. Every year the Ministry invites primary schools situated along the Danube River to participate in the event. Over the last five years, 58 schools have taken part.
2004, Podvodni mo`, foto O[ D. Jenka
5
NAGRAJENI DONAVSKI UMETNIKI 2004-2008
2004 2005 2006 2007 2008
1. nagrada
O[ Davorina Jenka, Cerklje
O[ 16. decembra, Mojstrana
O[ Toma Brejca, Kamnik
O[ Sveti Jurij, Sveti Jurij
Dvojezi~na O[ Lendava
2. nagrada
O[ Rodica, Dom`ale O[ Bre`ice O[ [alovci O[ Franja Goloba, Prevalje
O[ Franja Goloba, Prevalje
3. nagrada
O[ Maksa Pleter{nika, Pi{ece
O[ Me`ica O[ Me`ica O[ [alovci O[ Star{e
Posebna priznanja
•O[ Gustava [iliha, Laporje
•O[ Sv. Jurija ob [~avnici
•Center za sluh in govor – OE O[ in vrtec ob parku, Maribor
•O[ Gustava [iliha, Laporje
•O[ Mirana Jarca, ^rnomelj
•O[ Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem
•Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik-O[
•O[ Vransko – Tabor•O[ Josipa Vandota,
Kranjska Gora•PO[ [martno
v Ro`ni dolini
•O[ 8 talcev, Logatec
•O[ Petrov~e•O[ Roje,
Dom`ale
•O[ Star{e•O[ Roje,
Dom`ale
2007, Splav, foto M. Vogrin
2005, Ptica Kristina, foto M. Zupan
2008, ^aplji, foto M. Vogrin
2006, Riba, foto O[ T. Brejca
Prve nagrade v letih 2004 do 2008
6
VODNI DETEKTIVICRO – In{titut za celostni razvoj in okolje iz Dom`al je nevladna organizacija, ki skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za {olstvo in {port `e od leta 1997 uspe{no vodi med osnovno{olsko mladino dobro poznan in priljubljen projekt VODNI DETEKTIV, v katerem vsako leto sodeluje veliko {tevilo slovenskih osnovnih {ol, otrok in njihovih mentorjev. Izobra`evalni program za otroke VODNI DETEKTIV je akcijski, raziskovalni in literarno-likovni projekt za otroke v okviru katerega otroci v vlogi vodnega detektiva raziskujejo vodno okolje, s svojimi aktivnostmi pa pomagajo ozavestiti pomen zdravega vodnega okolja za obstoj `ivljenja. Namen nate~aja je dose~i ve~je in celovitej{e poznavanje vodne tematike ter z ozave{~anjem otrok in mladine pripomo~i k ~im hitrej{emu uresni~evanju politike varstva okolja.
Tema nate~aja je za vsako leto predpisana, njihova skupna to~ka pa je vodno okolje. V sklopu nate~aja VODNI DETEKTIV so se tako zvrstile naslednje tematike: Voda in vodno okolje, Potovanje vodne kapljice, Poplave in plazovi, Pitna voda, Podzemne vode, Sladka voda, Umetni vodni krog, Kako se reka o~isti?, Ribe, Voda in kulturna dedi{~ina, Mokri{~a – naravni ~istilni sistemi. Otroci se v okviru nate~aja lahko odlo~ijo za likovno – literarni projekt ali za raziskovalni projekt, lo~eni pa so tudi u~enci razredne in predmetne stopnje. Skupaj torej nate~aj poteka v {tirih kategorijah. Nate~aj se zaklju~i z zaklju~no prireditvijo na razli~nih lokacijah {irom Slovenije, kjer najbolj{i vodni detektivi prejmejo zaslu`ene nagrade.
Projekt VODNI DETEKTIV se je za~el leta 1997 na pobudo skupine strokovnjakov, ki se ukvarjajo s podro~jem voda v okviru razli~nih strok z izdajo knji`ice Vodni detektiv: vodnik za mentorje, leto kasneje pa se je nadaljeval s prvim nacionalnim nate~ajem za osnovno{olce, ki je nato postal vsakoletna stalnica. Med letoma 2000 in 2002 je v sklopu projekta Vodni detektiv vzporedno z nacionalnim osnovno{olskim nate~ajem potekal tudi lokalni projekt Kje se pti~ki `enijo z vrtci, ki je bil usmerjen v raziskovanje `ivljenja v mokri{~ih in navezovanje na slovensko tradicijo praznovanja Gregorjevega. V letih 1999 in 2002 sta bila v sklopu projekta VODNI DETEKTIV organizirana tudi seminarja za mentorje Vodni detektiv. Projekt VODNI DETEKTIV je dobil drugo nagrado dru`be Ford za ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine za leto 2000.
Poleg nate~aja pripravljamo tudi izobra`evalno gradivo VODNI DETEKTIV, ki obsega knji`ice za u~ence in priro~nike za u~itelje/mentorje razli~nih tematik povezanih z vodo. Do sedaj so v zbirki VODNI DETEKTIV iz{le knji`ice in priro~niki: Od kod prite~e pitna voda?, Kako se reka o~isti? in So{ka postrv. Knji`ice in priro~niki iz zbirke VODNI DETEKTIV so koristno izobra`evalno gradivo, ki so ga recenzenti tako s podro~ja osnovno{olskega izobra`evanja kot posameznih strok zelo dobro ocenili.
ABSTRACTThe Institute for Integral Development and Environment (ICRO Dom`ale) is a non-government organization which, with the help of the Ministry of the Environment and Spatial Planning and the Ministry of Education and Sport, has led a successful environmental awareness action programme VODNI DETEKTIV (WATER DETECTIVE) since 1997. The WATER DETECTIVE programme includes the organization of a national competition for the best research and art projects with primary school children, through which they research and examine various topics related to water. Its main goal is to promote sustainable development through the environmental education of children. In addition to the yearly competition, the WATER DETECTIVE series of booklets for pupils and handbooks for tutors have been published: Where Does Drinking Water Come From?, How Does the River Clean Itself?, The So~a Trout.
7
Najuspe{nej{e {ole na nate~aju Vodni detektiv v letih 1998 – 2008:
Najuspe{nej{e {ole na nate~aju Vodni detektiv v letih 1998 – 2008:
1. O[ Ivana Kav~i~a Izlake (10x nagrada)
2. O[ Dol pri Ljubljani (5x nagrada)
3. O[ Rodica (4x nagrada, 2x pohvala)
4. O[ Draga Bajca Vipava (4x nagrada)
O[ Mala Nedelja (4x nagrada)
6. O[ Dutovlje (3x nagrada, 1x pohvala)
O[ Ivana Tav~arja Gorenja Vas (3x nagrada, 1x pohvala)
O[ Naklo (3x nagrada, 1x pohvala)
9. O[ Bistrica Tr`i~ (3x nagrada)
O[ Sava Kladnika Sevnica (3x nagrada)
O[ Poljane (3x nagrada)
12. O[ Martin Kores Podlehnik (2x nagrada, 3x pohvala)
13. O[ Be`igrad (2x nagrada, 2x pohvala)
14. O[ Dobje (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Zadobrova (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Cirila Kosma~a Piran (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Planina pri Sevnici (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Notranjski odred Cerknica (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Notranjski odred Cerknica – P[ 11.maj Grahovo (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Narodnega heroja Rajka Hrastnik (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Stranje (2x nagrada, 1x pohvala)
O[ Sveta Ana (2x nagrada, 1x pohvala)
23. O[ Draga Bajca Vipava – P[ Vrhpolje (2x nagrada)
O[ Simona Gregor~i~a Kobarid (2x nagrada)
O[ Tr`i{~e (2x nagrada)
O[ Antona [ibelja – Stenjka Komen, P[ [tanjel (2x nagrada)
O[ Bistrica Tr`i~, P[ Kovor (2x nagrada)
O[ Gradec Litija (2x nagrada)
O[ Gorje (2x nagrada)
O[ OB Rin`i Ko~evje (2x nagrada)
O[ Sre~ka Kosovela Se`ana (2x nagrada)
O[ Polzela (2x nagrada)
O[ Ob Dravinji Slovenjske Konjice (2x nagrada)
O[ Jurija Vege Morav~e (2x nagrada)
O[ [marjeta (2x nagrada)
O[ Se~ovlje (2x nagrada)
O[ Oskarja Kova~i~a [kofije (2x nagrada)
38. O[ Antona [ibelja – Stenjka Komen (1x nagrada, 2x pohvala)
39. O[ Roje (3x pohvala)Kapljica vode, 4.b, O[ Ljudski vrt Ptuj
Posvet, foto ICRO Dom`ale
8
HELIOSOV SKLAD ZA OHRANJANJE ^ISTIH SLOVENSKIH VODAHeliosov sklad za ohranjanje ~istih slovenskih voda je letos zakorakal v enajsto leto delovanja. Sklad za ohranjanje ~istih slovenskih voda smo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ustanovili nekaj let zatem, ko smo v Heliosu dali na trg svoje prve okolju in ljudem prijaznej{e izdelke na vodni osnovi. Prepri~ani smo bili, da gre za izdelke prihodnosti in da bodo to kmalu potrdili tudi na{i kupci in s tem prodajni rezultati. Pa ni bilo tako. Izkazalo se je, da smo bili s svojo ekolo{ko naravnanostjo pred ~asom. Kupci so bili do premazov na vodni osnovi nezaupljivi, dvomili so o njihovi u~inkovitosti. Kljub temu smo v Heliosu vztrajali in v svojem ekolo{kem programu za~eli odkrivati jedrno identiteto na{ega podjetja. Na{e ime je povezano s Soncem, poleg vode enim od dveh najpomembnej{ih virov `ivljenja na na{em planetu, pri izdelovanju barv se u~imo iz igre sonca in narave, po naravi se zgledujemo tudi pri izdelovanju premazov.
Heliosov sklad je s svojo vsebino in desetletnim delovanjem eden izmed primerov uspe{nega sodelovanja med gospodarsko organizacijo, podro~nim ministrstvom in lokalnimi skupnostmi – ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in na globalni ravni. V okviru sklada je bilo sprva o~i{~enih ve~ kra{kih jam in brezen, obnovljenih je bilo 59 vodnjakov in drugih virov pitne vode po vsej Sloveniji. V letu 2004 smo sklad nadgradili z nagradami osnovnim {olam za projekte zasnov vodnih u~nih poti. Nadgradnja projekta pomeni {e en izobra`evalni element usmerjen predvsem k mlaj{im generacijam.
Helios pri tem ni vlagal le sredstev, ki so se zbirala s prodajo ekolo{kih premazov in so delovanje sklada tudi omogo~ala, ampak je ob sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor skrbel tudi za organizacijo delovanja projekta in za vklju~evanje medijev. Vsi vpleteni so spoznali, da gre za »projekt z du{o« in ga kot tak{nega so sprejeli.
Helios kot kemi~na tovarna s svojim sodelovanjem v ekolo{kem projektu na~eloma tvega tudi pomislek, da si s tem kupuje odpustek ali da celo zavaja javnost, vendar pa v Heliosu na to gledamo druga~e. Ne le da si kot uspe{no podjetje, ki izpolnjuje vse zahtevane okoljske standarde, ne kupujemo odpustka, ampak `elimo s svojim zgledom in ugledom prispevati k ekolo{kemu premiku v slovenski dru`beni zavesti in s tem v zavesti na{ih kupcev. ̂ eprav se o ekologiji danes veliko govori in so ekolo{ki projekti tako reko~ v modi, statistike Agencije RS za okolje in tudi Heliosove izku{nje na podro~ju tr`enja potrjujejo, da je okoljska zavest v Sloveniji {e vedno na precej nizki ravni. To pa je razlog, da se bo delovanje Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih slovenskih voda v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor nadaljevalo vsaj {e eno petletno obdobje. V Heliosu pri~akujemo, da bo to obdobje dokon~nega preboja ekolo{kih premazov v Sloveniji.
ABSTRACTThe Helios Fund for Keeping Slovene Waters Clean has this year entered the eleventh year of its operations. We established it in cooperation with the Ministry of the Environment and Spatial planning only some years after we had placed, with great enthusiasm, our first water-based eco-friendly products on the market. Today, the Fund represents a crown example of successful cooperation among the economic organization, the Ministry and local communities not only in Slovenia, but also in Europe and at the global level. Within the framework of the Helios fund activities, several karst caves were cleaned at first and 59 wells and other sources of drinking water around Slovenia were revived. In 2004, the Helios group extended the Fund's operations by including elementary and secondary schools. With the preparation of project tasks relating to water educational paths, the schools put the renovated wells into the broader residential environment context. Thus, the Helios Fund area of activities gained a new value and a broader dimension. So far, 20 elementary schools have obtained prize money.
Rezultati Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih slovenskih voda
Obnovljeni vodnjaki in vodni viri 1999 - 2008
• Vodnjak pri Mevli~u v Lokvi na Krasu, Ob~ina Se`ana• Vodnjak v Frimovem gozdu v [alovcih na Gori~kem, Ob~ina [alovci
9
• Mrzli stüdenec, Ob~ina Gornji Petrovci• Vodnjak v Narinu, Ob~ina Pivka• Vodnjaka v Rakeku in Ivanjem Selu, Ob~ina Cerknica• Slatinski vrelci Ana, Helena in Pavla, Ob~ina Benedikt v Slovenskih Goricah• Ba~ v Podgori, Ob~ina Dobrepolje• Vodnjak v naselju Zapu~ke, Ob~ina [empeter-Vrtojba• Vodnjak v vasi @abljek, Ob~ina Slovenska Bistrica• Vodnjak v [afarskem, Ob~ina Razkri`je• [terna na Plav`u, Ob~ina @elezniki• Jo`efov studenec na Studencih, Mestna ob~ina Maribor• Ob~inska {tirna pred staro kra{ko hi{o v [tanjelu, Ob~ina Komen• Studenec s kalom v Jelenji vasi pri Predgradu, Ob~ina Ko~evje• Vidov izvir, Ob~ina Dobrovnik• Vodnjak nad vasjo Lokvica, Ob~ina Miren-Kostanjevica• Vodnjak Lukuca in va{ka pipa Lipce v Kne`aku, Ob~ina Ilirska Bistrica• Vodnjak v trgu Rogatec, Ob~ina Rogatec• Vodnjak na Ptujski Gori, Ob~ina Maj{perk• Va{ki vodnjak pod lipo, Ob~ina @alec• Slatinski vrelec v Ivanj{evcih, Ob~ina Gornja Radgona• Vodnjak Vu{ivka v Bojanji vasi, Ob~ina Metlika• Sajarni vodnjak v Trdkovi, Ob~ina Kuzma• Vodnjak v Novi vasi, Ob~ina Bloke• Vodnjak v starem mestnem jedru Kopra, Mestna ob~ina Koper• Vodnjak na Mestnem vrhu, Mestna ob~ina Ptuj• Napoleonov vodnjak v Studenem, Ob~ina Postojna• Stüdenec v Fuks grabi v Korovcih, Ob~ina Cankova• Vodnjak v Lesi~nem, Ob~ina Kozje• Vodnjak na izviru Studenec, Ob~ina Brezovica• Kova~ev studenec, Ob~ina Ilirska Bistrica• Potepunov studenec, Ob~ina Ilirska Bistrica• Zbirnik vode na Dobru{i, Ob~ina Vodice• [olski vodnjak na Stari Gori, Ob~ina Sveti Jurij ob [~avnici• Vodnjak s peri{~em v Gorenjih Raduljah, Ob~ina [kocjan• Vodnjak pri `upnijski cerkvi v Ihanu, Ob~ina Dom`ale• Vodnjak v Gabronovem naselju, Ob~ina Bistrica ob Sotli• Vodnjak v vasi Dvorje, Ob~ina Morav~e• Kraljevi vrelec v Kostrivnici, Ob~ina Roga{ka Slatina• Va{ki vodnjak v vasi Dane, Ob~ina Diva~a• Kal in vodnjak na Gri~u, Ob~ina ^rnomelj• Va{ko napajali{~e pri koritu v Gabrijelah, Ob~ina Sevnica• [olski vodnjak v Prosenjakovcih, Ob~ina Moravske Toplice• Skon~arjevo korito v Podkraju, Ob~ina Ajdov{~ina• Zajetje Dicove vode v Klav`ah, Ob~ina Tolmin• Vodnjak v Hodo{u, Ob~ina Hodo{• Vodnjak v sredi{~u vasi Koko{nje, Ob~ina Dom`ale• Hlebov vodnjak na Rde~em bregu, Ob~ina Podvelka• Izvirna mlaka na Makoterjevem bregu v Selu, Ob~ina Moravske Toplice• Mati~kova {terna, Ob~ina Menge{• Vodnjak na osrednjem trgu na Va~ah, Ob~ina Litija• Spodnji in zgornji vodnjak v Vuhredu, Ob~ina Radlje ob Dravi • Vodna jama v Brezjah pri Vinjem Vrhu, Ob~ina Semi~• Vodnjak v Rihtarovcih, Ob~ina Radenci• Vodnjak v naselju Hrpelje, Ob~ina Hrpelje - Kozina• Va{ki vodnjak v Lipovcih, Ob~ina Beltinci• Vodnjak v naselju Koreno, Ob~ina Lukovica Vodnjak v Hodo{u, foto M. Ledinek
10
Nagrade za idejno zasnovo v projektu »Vodne u~ne poti« 2004-2008
• Vodna u~na pot »Fuks graba«, Osnovna {ola Cankova
• Vodna u~na pot »Pot po vrelcih«, Osnovna {ola dr. Antona Trstenjaka, Gornja Radgona
• Vodna u~na pot Vrbje, Osnovna {ola @alec – turisti~ni kro`ek, @alec
• Vodna u~na pot Podpe~-Preserje-Jezero, Osnovna {ola Preserje, Brezovica
• Vodna u~na pot Bistrica ob Sotli, Osnovna {ola Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli
• Vodna u~na pot na obmo~ju KS Podkraj, Osnovna {ola Col, Col
• Vodna u~na pot »Po poti nekdanjih mlinov«, Osnovna {ola Frana Metelka, [kocjan
• Vodna u~na pot, Osnovna {ola Loka ^rnomelj, ^rnomelj
• Vodna u~na pot Prosenjakovci, Dvojezi~na osnovna {ola Prosenjakovci
• Vodna u~na pot Diva{ki prag, Osnovna {ola dr. Bogomirja Magajne Diva~a
• Vodna u~na pot od Obrha do Metli~ice, Osnovna {ola Metlika
• Ptujska vodna u~na pot , Osnovna {ola Olge Megli~ Ptuj
• Vodna u~na pot Selo, Osnovna {ola Fokovci
• Vodna u~na pot pri vodnjaku na Rde~em bregu, Osnovna {ola Brezno–Podvelka, Podru`ni~na {ola Lehen
• Vodna u~na pot »K Stüdenici«, Osnovna {ola Radenci
• Vodna u~na poti »Skrivnosti `ive vode«, Osnovna {ola Du{ana Muniha, Podru`nica {ola na So~i
• Vodnjak in lokalna vodna u~na pot, Osnovna {ola Gradec, Po{ Va~e
• Vodnjak, Kal In Njegova Funkcija, Osnovna {ola Dragomirja Ben~i~a Brkina Hrpelje, Hrpelje
• Vodi, Vodna u~na pot, Podru`ni~na {ola Kra{nja
• Ob @ibr{~ici, Vodna u~na pot po Dobrni{ki Dolini, Osnovna {ola Trebnje
Veselje ob obnovljenemu vodnjaku v Dvorjah, foto M. Ledinek Vodnjak v Hrpeljah, foto M. Ledinek
11
Izvir Zelenci, foto M. Vogrin Dobri smo! Foto M. Vogrin
Zmagovalki kviza, Bohinj 2005, foto M. Zupan Tekmovanje v spravilu sena v ostrnice, 2006, Cerkni{ko jezero, foto. M. Zupan
Z Ne`o Maurer ob Krki, 2007, foto M. Zupan Ob Zelencih smo sre~ali teto Pehto, 2008, foto M. Vogrin
12
Z lojtrnikom ob Cerkni{kem jezeru, foto M. Zupan
Nagrade sta podelila minister J. Podobnik in M. Ko{ir, Cerkni{ko jezero, 2006, foto M. Vogrin
Na skakalnici v Planici z R. Krajncem, 2008, foto M. Vogrin
Za~eti je treba zgodaj, foto ICRO
