P o š t n i n a p l a č a n a T gotovini Posamezna številka 10 din

Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

L E T O III . - Štev. 10. N O V O M E S T O , 7 . M A R C A 1952 Č E T R T L E T N A NAROČNIN A 100 DIN I Z H A J A V S A K P E T E K

Od tedna do tedna Od naših italijanskih sosedov smo

te kar vajeni nevšečnosti in to posebno V tržaškem vprašanju. Zadnji teden se je sam njihov ministrski predsednik De Gasperi razrepenčil in v Lizboni po konferenci Atlantskega pakta razvi­jal staro italijansko, predvsem pa faši-$iično teorijo o italijanstvu Trsta. Spet si je skliceval na tristransko izjavo zahodnih sil iz leta 1948, ko so ti pri­poročali priključitev celotnega tržaške­ga ozemlja Italiji. Pozneje so sicer večkrat, naglasili, da se morata glede Užaškega vprašanja medsebojno spora­zumeti Jugoslavija in Italija ter s tem. praktično preklicali tristransko izjavo. Toda De Gasperi se je z vsemi silami oklepa in je gluh za vsak drug predlog, najmanj pa je pripravljen na miren in pravičen sporazum z našo vlado.

Jugoslavija je prav pri tržaškem vprašanju dokazala, kako dosledna je rs svoji m i r o l j u b n i • p o l i t i k i i n je v se­danjem mednarodnem položaju pri­pravljena odstopiti od naravnih pravic, da Trst po svojem etničnem zaledju pripade naši državi. Jugoslovanski predlogi, ki naj bi bili osnova za spo­razumno rešitev z Italijo, pomenijo vedno za nas tudi žrtev, na katero pa smo pripravljeni, ker se zavedamo, da je treba v svetovni politični situaciji odstranjevati vse možne spore in na ta način po svojih močeh prispevati k utrditvi in zagotovitvi miru. V tem s m i s l u je tudi maršal Tito odgovoril, na zadnjo De Gasperijevo izjavo i n tako izpodbil njegovo trditev, »da ju­goslovanski predlog ni v interesu pri­jateljske rešitve«.

Mnogi svetovni časopisi so s simpa­tijami sprejeli maršalove besede. Ne­upravičeno pa so se spet razjezili ita­lijanski listi in to vsi od vladnih do iredenti stičnih in kominformovskih. Značilno je, da je eden izmed pisunov vladnega »Tempa« p r i z n a l , da tudi ako bi kominformovski italijanski prvak Togliatti prevzel De Gasperijevo mesto, se ne bi italijansko stališče do Trsta prav nič spremenilo. Z drugimi bese­dami je povedal, da si niti italijanska vlada niti stranke ne žele urediti jugo­slovansko-italijanskih odnosov, pri ka­terih je temelj ureditev tržaškega vpra­šanja.

Od ostalih pomembnejših p o l i t i č n i h dngnd};ov v preteklem t ednu o m e n i m o dve vladni krizi, ki sta izbruhnili v Egiptu In Franciji. Prvt so *« brž zna-b;'i, francoska kriza pa j* trdovrat­nega in SO se Se trije politiki kosali 2 vin, da bi jo premagali.

Prejšnji egiptovski ministrski pred­sednik Ali Maher paša je bil 33 dni na oblasti in čeprav je napovedoval pre-tejšnje notranjepolitične in zunanje­politične spremembe, je moral odsto­piti, ker zlasti v zadnjih ni imel srečne roke. Anglo-egiptovski spor je za časa Maherjeve vlade dobil milejše oblike, toda kot vse kaže predvsem navzven. V zakulisnih diplomatskih dogajanjih pa se je izkazalo, da je verjetno prav Ali Maher paša neprimerna osebnost, saj je dan preden bi se moral sestati z britanskim veleposlanikom v Kairu, izgubil predsedniško mesto. Njegovega naslednika Hilali pašo so z večjimi simpatijami sprejeli londonski poli­tični krogi in ga takoj ocenili, da bo bolj pripraven za ureditev spora. Ko je tako pisalo angleško časopisje, je verjetno že vedelo za izjavo Hilali paše, ki pravi, da vztraja na evakuaciji bri-t

tanskih čet s področja Sueškega pre­kopa in združitvi Egipta in Sudanš.

Francoska kriza je napočila po ne-kajtedenski vladi Eclgarja Faura, kate-temu je prav kot njegovemu predniku Plevenu spodrsnilo ob finančnih teža­vah. Večina v parlamentu je glasovala proti vladnemu predlogu za zvišanje davkov. Toda tudi predsednik parla­mentarnega finančnega odbora Rey-naud, ki je prvi dobil mandat za se­stavo nove vlade, ni našel rešitve, kako bi izkopal Francijo iz tega kočljivega, položaja. Ko je odklonil mandat, je navedel, da ima francoska trgovinska bilanca 600 milijonov dolarjev deficita, šest približno enako močnih parlamen­tarnih skupin pa ima precej različne načrte za ozdravljenje francoske fi­nančne in s tem vladne krize. Zrini iščejo moža, ki b i združil vsaj t o l i k o od teh načrtov, da bi bilo možno d o b i t i večino. Ko to pišemo, se v Franciji zanašajo na dthničartktga politika Pi­rova — prihodnjič pa bomo videli, ako niso bili ti upi prazni.

Borkam, ženam in materam padlih borcev!

45 milijonov dolarjev pomoči naši državi

Veleposlanika Francije In Velike Britanije in odpravnik poslov Z D A v Beogradu so 29. februarja popoldne obiskali tov. Edvarda Kardelja in mu sporoč i l i , da so vlade Z D A , Vel. Bri ta­nije in Francije dodelile naš i d r ž a v i razen že dodeljenega zneska 75,0OO.0(M) dolarjev še 45,000.000 dolarjev kot eko­nomsko p o m o č za razdobje 12 mesecev do v k l j u č n o 30. junija leta 1952. Od tega zneska bodo Z D A dale 29,250.000 dolarjev, Velika Britanija 10,350.000 do-Urjev ln Francija 5,400.000 dolarjev.*

O b 8. marcu naj veljajo Vam, ma­teram in ženxim padlih borcev, naši topli in iskreni, pozdravi! Za našo svo­bodo ste žrtvovale največ, z Vašo po­močjo je učvrščena in svobodna naša domovina. Trdna in močna je postala, čedalje bolj rasle njen vpliv in ugled. P r i d o b i t v e naše ljudske revolucije po­stajajo privlačen zgled mnogim miro­ljubnim narodom na svetu. Za to čast i n u o l e d naše domovine ste žrtvovale kri svoje krvi. Pozni rodovi bodo zato živeli srečno v s o c i a l i s t i č n i d r ž a v i , v kateri je Vaše seme V2kltlo v mogočen cvet. Vemo in trdno smo prepričani, da bodo naši otroci še bolj kakor mi cenili in se klanjali spominu žrtev za svobodo, spoštovali in ljubili Vas bodo, ko bodo srečni u ž i v a l i plodove zemlje, napo jene s krvjo naših najzvestejših in najdražjih žrtev.

Po vsej naši domovini žive izmuče­ne, toda ponosne matere in žene padlih partizanov. Naj Vas praznik b o r b e n i h žena, ki so v narodnoosvobodilni borbi v resnici postale enakopravne, dvigne, tolaži in krepi z zavestjo, da se je iz krvi in žrtev vselej porajalo, novo živ­ljenje.

Mnogo Vas je, mater in žena bork na Dolenjskem in v Beli krajini, ka­terim veljajo danes naši pozdravi! Osnovne organizacije AFŽ v mestih, trgih in vaseh naj Vam povedo tople besede zahvale za Vaše delo in pomoč v letih borb. Spominjamo se Kraševče-ve mame v Gor. Prekopi, ki je žrtvo­vala hčerko, sina in moža, pretrpela težavno pot od Št. Jerneja do Dalma­cije in se vrnila na prazni, opustošeni dom. Na Kotarjevo mamo mislimo v Velikem Banu in jo pozdravljamo: i m e n a njenih treh otrok so zapisana v zgodovino naše borbe z zlatimi črkami. Na Gromovo mamo v Novem mestu se spominjamo, na Rupenovo v Mirni peči, na Pirčevo v Žužemberku, Mesojedčevo v Straži, Petanovo v Kamencah in na tisoče drugih mater in žena po vsej Dolenjski in Beli krajini, pri katerih so našli partizani ponoči in podnevi topel kotiček, hrano in materinsko, spodbudno besedo. Na Bradačevo ma­mo v Podhosti, na Jarčevo v Straži, na žene Dragomlje vasi, Ravnacev, Ra-dovice, Metlike, Novega mesta, Črnom­lja, Kočevja, Dobrniča. Gabrja in vseh naših partizanskih vasi na Dolenjskem mislimo in jih pozdravljamo!

Spominjamo se nepozabnih, zgodo­vinskih let narodnoosvobodilne vojne, v kateri je žena stopila možu ob stran kot partizanska borka, kot žena-heroj in izvojevala ljudstvu svobodno bodoč­nosti. Na ženo-mučenico se spominja­mo, ki jo je fašizem ponižal v sužnja, a je vstala, se b o r i l a i n s srčno krv zapečatila svojo ljubezen do nove Ju­goslavije. Vse, kar je sto in stoletja žalilo ženo in jo tlačilo k tlom, je naša borba sprevrgla v zmago.

Danes, ko v miru vzgajamo otroke v poštene, pogumne državljane socia­listične domovine, znova obljubljamo,

da ne bomo n i k o l i v e č popustile v bor­bi, v ka te ro nas je pripeljala naša Par­tija in Osvobodilna fronta. Otroke bo­mo vzgajale na svetlih zgledih mater naših borcev, da ne bo nikdar več pri­šlo do bratomorstva in izdajstva, ki sta ga v preteklosti z a k r i v i l a n a d našim ljudstvom izdajalska p o l i t i k a s o v r a ž n i ­k o v napredka in črna reakcija. Vzgo­jile bomo zavestnega človeka, ki bo l j u b i l socialistično domovino nadv.se n a svetu in bo zanjo pripravljen vsak čas žrtvovati vse, kakor ste delale in živele ve v letih narodnoosvobodilne vojne in po n je j .

O b osmem marcu, našem prazniku, Vam pošilja tople tovariške pozdrave Okrajni odbor AFZ v Novem mestu!

O B P R A Z N I K U B O R B E N I H ŽENA v k o č e v s k e m o k r a j u

Danes , j u t r i i n v nedel jo bodo v T r a v i , P o d p r e s k i , L o š k e m po toku , S o -d r a ž i c i , S u š j u , R i b n i c i , S t a r i c e r k v i , K o č e v j u , R u d n i k u , S a l k i v a s i , L i v o l d u , K o č e v s k i r e k i , F a r i i n š e v n e k a t e r i h k r a j i h v e č j e p ro s l ave s k u l t u r n i m i p r i ­r e d i t v a m i in s v e č a n i m i g o v o r i n a š i h ž e n a , k i p r o s l a v l j a j o 8. marec .

V K o č e v j u i n na R u d n i k u bodo ž e n e o r g a n i z i r a l e o b i s k p a r t i z a n s k i h m a t e r n a d o m o v i h . J u t r i bo i m e l o k r a j n i o d ­bor A F Z s l avnos tno sejo I z v r š n e g a o d ­bora , n a k a t e r i bo p o d e l i l p r i z n a n j a n a j b o l j š i m ž e n a m o k r a j a . O d l i k o v a n e bodo t o v a r i š i c e N e ž k a G o r š e iz K o č e ­v j a , A l b i n a H u b a r i z K o č e v j a , D r a g a L u n d e r iz Š a l k e va s i , F r a n č i š k a B r a d a č iz D o l g e va s i , N e ž k a O t o n i č a r s S l a t n i -k a , M a r i j a I v a n č i č z G o r e , M a r i j a Š o l a r

V* ^ ? A,-

W a razgibanih zborih volivcev razpravljajo

KOVOMEŠČANI0 LETOŠNJIH GRADBENIH IN OSTALIH NAČRTIH V p r e t e k l e m t ednu Je » k l i c a l M L O zbore

v o l i l c e v na posamezn ih terenih. O d b o r n i k i M L O so p o r o č a l i v o h l r e r n o d e l u I z v r š n e g a odbora v p r e t e k l e m le tu , o o s n u t k u z a k o n a o m e s t n i h o b č i n s k i h o d b o r i h i n o p r e d v i d e ­n i h r e o r g a n i z a c i j a h . M L O je že i z d e l a l svo j s ta tu t , p r a v tako pa t u d i p r e d l o g , naj po­s t ane N o v o mesto a v t o n o m n o mesto , i z l o ­č e n o i z o k r a j a , k i b i b i l o vezano n a r a v n o s t na r e p u b l i š k o v l a d o . P r e d l o g a nt a b i l a po­s l a n a v p re t res P r e d s e d s t v u v l a d e L R S .

N a vseh z b o r i h v o l i k e v so p o r o č a l i od­b o r n i k i o l a n s k i k o m u n a l n i d e j a v n o s t i i n s r r a d b o n i š t v u v mestu, k i je b i l o s i c e r pre­cej r a z g i b a n o , v e n d a r p a se nezados tno . Po­r o č a l i so o no/vih g r a d n j a h , o b n a v l j a n j u vo­d o v o d a , k a n a l i z a c i j e , r a z s v e t l j a v e , k a k o r o vseh o s t a l i h p e r e č i h g o s p o d a r s k i h v p r a š a n j i h . L a n i j e b i l o v l o ž e n i h v m e s t n a j a v n a d e l a n a d 18 m i l i j o n o v d i n a r j e v , ki so j i h z b r a l a v p r e t e ž n i meri mestna pod j e t j a . P r e c e i so l a n i z i d a l i in p o p r a v l j a l i t u d i z a s e b n i h i š n i l a s t n i k i . Z a č e t i h i n d e l n o z g r a j e n i b j e b i l o 19 s t a n o v a n j s k i h s t avb , o b n o v i j e n i h " p a 18 si a vb. D a M L O n i zgradi , ! v e č k a k o r je , m o r a m o de lno p r i p i s a t i p o m a n j k a n j u g r a d i ­va , de lovne s i l e . pa t u d i k r e d i t o v , k i so b i l i med l e tom v e č k r a t u k i n j e n i .

V o l i l c i so se na » b o r i h ' p r e d v s e m z a n i ­m a l i za l e t o š n j e g radbeno n a č r t e v mes tu . O d b o r n i k i so j i h s e z u n n i l i z o k v i r n i m i d e l i , k i si j i h je z a m i s l i l M L O s k u p n o s s v e t i in k o m i s i j a m i d r ž a v l j a n o v . V p r v i v r s t i je n a d a l j e v a n j e t l a k o v a n j a L j u b l j a n s k e cest/«, k i na j dospe letos do ž e l e z n i š k e posta je . D o g r a d i t i bo t reba k l a v n i c o ( č e p r a v gre le za z a č a s e n o b j e k t , k i p a g a bo t r e b a pre­s e l i t i č i m p r e j iz s red ine n e k a m na rob me­sta) , o d s t r a n i t e v K o b e t o v e h i š e n a L j u h l j . cesti 11, o b n o v a b i v š e K o b e t o v e s t a v b e na G l a v . t r g u . o b n o v i t e v v o d o v o d n e g a o m r e ž j a od r e z e r v o a r j a do m o s t u , z g r a d i t e v m a n j š e ­ga r e z e r v o a r j a za C a n k a r j e v o u l i c o i n de lna i z m e n j a v a c e v i v r a z n i h d e l i h mes ta . V a ž n o flelo bo u r e d i t e v p a r k a v F a g o v e m l o g u . k i ga m e « t o n u j n o potrebuje. P r i p r a v l j a l n a de­l a z a z i d a n o t r ž n i c o na F l o r j a n o v e r a t r g u bodo p o d l a g a za prepotrebno ureditev s t a l ­nega mes tnega t r g a . Merjenje mes ta , s k a ­t e r i m bodo s t r o k o v n j a k i le tos n a d a l j e v a l i , l io s l u ž i l o i z d e l a v i gen . u r b a n i s t i č n e g a n a č r t a N o v e g a mes t a . Tur+st i6no d r u š t v o bo ob po­m o č i M L O ž.e p r e d poletjem zgradilo k o p a l i š č e na L o k i . p o s t a v i l o p a bo na r a z n i h k r a j i h k l o p i , u r e d i l o g red ice in ze lene po­v r š i n e ter s k r b e l o za s t a l n o v z d r ž e v a n j e i n u r e j e n z u n a n j i i a g l e d mesta. P r i v a t n i k i bodo m o r a l i p r a v tako skrbeti za p r o č e l j a h i š , o ć e m e r eovori t u d i nedavni odlok M L O .

V o l i l c e je r a z v e s e l i l a vest , da bodo le los z a č e l a z i d a t i s t a n o v a n j s k e in pos lovne stav­be k o n č n o t u d i n e k a t e r a nodjet ja in us ta­nove . DOZ n a m e r a v a z g r a d i t i med b i v š o Ko-

b e t o v o i n P l c k o v o s tavbo n a G l a v n e m t r g u u p r a v n o pos lopje , -zadaj pa s t a n o v a n j s k i b l o k . G o z d n o gospodars tvo ho p o s t a v i l o U p r a v n o i n s t a n o v a n j s k o pos lop je ob T r d i ­n o v i ces t i . T r g o v s k i t e h n i k u m pa bo do­z i d a l z a č e t i ^ S i n d i k a l n i d o m « ob fitembur-j e v i u l i c i . T e k s t i l n a t o v a r n a i n S p l o š n o g r adbeno podjet je P i o n i r n a m e r a v a t a letos z i d a t i za s v o j e d e l a v s t v o - s t a n o v a n j s k e s tav­be. P r a v go tovo bo s t a k i m d e l o m vsa j m a l o u b l a ž e n o p e r e č e s t a n o v a n j s k o v p r a š a n ie mes ta .

Po p o r o č i l i h o d b o r n i k o v so b i l i v o l i l c e m p r e b r a n i o d l o k i , k i j i h je s p r e j e l M L O na p l e n a r n e m zasedan ju letos 8. f e b r u a r j a : od­lok o o r g a n i z a c i j i ž i v i l s k e g a t r g a i n do lo ­č i t v i t r ž n e g a reda v mes tu , o d l o k o p r e k r ­š k i h z o p e r j a v n i red in m i r , o d l o č b o o pre­poved i z v o n e n j a v k a p i t e l j s k i c e r k v i , k i s t o j i t i k nad b o l n i š n i c o , od lok o v z d r ž e v a n j u snage in k u l t u r n e g a i zg l eda mes ta , h i š n i red in o d l o k o k a z n i v o s t i z l o r a b « im po t ra te mes tnega v o d o v o d a .

Ž i v a h n o r a z p r a v l j a n j e , k i je s l e d i l o po­r o č i l o m o d b o r n i k o v , je p o k a z a l o , da se vo­l i l c i ze lo z a n i m a j o za de lo i z v o l j e n i h o rga ­n o v . L j u d j e so p r e d l a g a l i č i m p r e j š n j o u re ­d i t e v n a k l a d a l n e r ampe n a pos t a j i , k i je s k o r a j d a n e p r e h o d n a . T e k s t i l n a t o v a r n a mo­ra u r e d i t i č i s t i l n e n a p r a v e , (] Q n e bo o k u -ž e v a l a z o d p a d n i m i v o d a m i K r k e . r i b j e g a za roda i n k o p a l c e v . V r h o v č e v o u l i c o , k i je s e s t avn i del zvezne ceste, o d k a r p o p r a v l j a j o L j u b l j a n s k o cesto, m o r a podje t je P a r k s t a l ­no v z d r ž e v a t i , da bo sposobna za p rome t . V o z i l a — p r i v a t n a in v o j a š k a — s k o z i me­sto Se vedno p r e h i t r o v o z i j o i n so posebno v V r h o v č e v i u l i c i n e v a r n a p e š c e m . N a d a l j e so v o l i l c i r a z p r a v l j a l i o D o m u o n e m o g l i h v N o v e m mestu , o k lopeh v s p r e h a j a l i š č i h , o s t r ogem v z d r ž e v a n j u r e d a . o v o d o v o d u , t o v a r n i i g r a č i t d .

N'a l i l . t e renu , k i je i m e l z b o r v o l i l c e v v n a b i t o p o l n i d v o r a n i S i n d i k a l n e g a d o m a , je p o z d r a v i l v o l i l c e s e k r e t a r M e s t n e g a ko­m i t e j a K P S M i h a P o č r v i n a i n i z r a z i l upa ­nje, da bodo t u d i letos v o l i l c i % v s e m i s i l a m i p o m a g a l i M L O p r i n j e g o v i h š t e v i l n i h na lo ­gah . Z b o r v o l i l c e v je oh«od i l gnusno i z j a v e n e k a t e r i h • p r i š e p c t o v a l č k o v * v mes tu , k i z l o r a b l j a j o zadn jo n e s r e č o na P r i m o r s k e m t i z j a v a m i , d a je zade la P r i m o r c e '•šiba bož­ja« za to , k e r so p o m a g a l i p a r t i z a n o m v N O B . O s t a n k i r eakc i j e se £e vedno n o č e j o z a v e d a t i , da v e l j a p r i nas d e m o k r a c i j a le za p o š t e n e , de lovne l j u d i , ne pa za r a z b i j a č e n a š e eno tnos t i . T a k e l j u d i je t reba nenehno r a z g a l j a l i in j i h k a z n o v a t i za n j i h o v o z lo­č i n s k o p o č e t j e . P o d o b n o so o b s o d i l i poskuse r e a k c i o n a r n i h o s t a n k o v tud i volilci n a I I . in I V . t e r e n u .

O b s e ž n e na loge , k i so le tos p red M L O , bodo l a h k o i z p e l j a n e le ob na jI eenejSem so­delovanju vseh volilcev mesta. M L O bodo

zato m o r a l i b o l j p o m a g a t i tudj n e k a t e r i sve t i in k o m i s i j e d r ž a v l j a n o v , k i doslej *e u i so v e l i k o p r i p o m o g l i , d a b i b i l o de lo I z v r š n e m u o d b o r u M I - 0 o l a j š a n o . Z a a g i l n o i n u s p e š n o de lo so b i l i n a z b o r i h v o l i l c e v p o h v a l j e n i č l a n i k o m i s i j e za o l n p š a v o me-s l a . ka t e ro vod i tov . P o r i s A n d r i j a n i č , svet, d r ž a v l j a n o v za soc ia lno s k r b s t v o , k i ga v o d i p r edsedn ik tov. J o ž e M o r e t t i , sve t d r ž a v l j a ­nov z a s t a n o v a n j s k e zadeve s p r e d s e d n i k o m A n t o n o m P o ž a r j o m i n k o m i s i j a d r ž a v l j a n o v z» s a d j a r s t v o in v i n o g r a d n i š t v o pod pred­seds tvom tov . F r a n c a M a l a s k a .

iz S o d r a ž i c e , M a r i j a G r e b e n e Iz S t a r e c e r k v e , M a r i j a Sega iz L o š k e g a po toka , M a r i j a C i m p r i č iz Drage , M a r i j a T u r k iz D r a g e , M a r i j a S t i m e c Iz B o s l j i v e l o ­ke , M a r i c a T r e l c i z R i b n i c e , I v a n k a S m a l c iz R i b n i c e in M a r i j a R a u h iz S l a v s k e g a l aza .

V p r i p r a v a h n a p r o s l a v l j a n j e 8. m a r ­ca so se ž e n e k o č e v s k e g a o k r a j a t u d i p r i p r a v l j a l e na v o l i t v e v o b č i n s k e o d ­bore A F 2 s s e k t o r s k i m i k o n f e r e n c a m i . P rece j so letos p o m a g a l e p r i u s t a n a v ­l j a n j u r a z n i h t e č a j e v , saj je b i l o v o k r a j u od 27 i z o b r a ž e v a l n i h t e č a j e v k a r 18 p r a k t i č n i h š i v i l j s k i h , g o s p o d i n j s k i h i n p o d o b n i h ' t e č a j e v z d o b r i m o b i s k o m . N a j b o l j so se i z k a z a l e p r i o r g a n i z a c i j i t e č a j e v o rgan i zac i j e v L o š k e m p o t o k u , k j e r so h k r a t i o r g a n i z i r a l i 3 t e č a j e , v S o d r a ž i c i , k j e r ima jo d v a t e č a j a i t d . Z a k u h a r s k i t e č a j v S l a t n i k u i m a n a j ­v e č z a s l u g tov. N e ž k a O t o n i č a r , a k t i ­v i s t k a iz le ta 1943, podobne zas luge p a i m a j o t u d i žene_ v d r u g i h p r e d e l i h o k r a j a .

. . . I N V T R E B A N J S K E M O K R A J U

N a p r o s l a v o l e t o š n j e g a 8. m a r c a so se ž e n e t r eban j skega o k r a j a p r i p r a v i l e p r e d v s e m n a v o l i l n i h s e s t a n k i h o d b o ­r o v sekc i je ž e n a p r i O F . P o l e g o r g a n i ­z a c i j s k i h v p r a š a n j so p r e d v s e m r a z ­p r a v l j a l e o v z g o j i o t rok , o r o d i t e l j s k i h s e s t ank ih , k i naj b i b i l i p o g o s t e j š i , d a b i b i l a vez m e d d o m o m i n š o l o tesnej ­š a . N a i z o b r a ž e v a l n i h t e č a j i h bodo v tem tednu p r e d a v a n j a o z d r a v s t v u l n h i g i e n i . N a p ros l ave bodo p o v a b i l i p a r ­t i z anske mate re i n v d o v e , p r a v t ako p a seveda t u d i vse d ruge ž e n e . V K r m e l j u , T r e b n j e m i n d rug je p r i p r a v l j a j o pogo­s t i tve ž e n a , p r i k u l t u r n i h n a s t o p i h i n p r o s l a v a h p a sodelujejo š o l e i n d r u ­š t v a v o k r a j u .

ŽENAM NOVEGA MESTA! V soboto 8. m a r c a bo z v e č e r ob 20

v d v o r a n i D o m a l j u d s k e p rosve te s l a v ­nos tna a k a d e m i j a , p o s v e č e n a p r a z n i k u b o r b e n i h ž e n a vsega sve ta . N a s t o p i l i bodo o rkes te r S K U D » D u š a n J e r e b « , m l a d i n s k i o rkes te r , p e v s k i zbor , so l i s t i i n rec i ta tor j i . P o a k a d e m i j i bo d r u ­ž a b n i v e č e r v p r o s t o r i h D o m a J L A .

V a b i m o v s e ž e n e N o v e g a mes ta , da se s l avnos tne a k a d e m i j e i n d r u ­ž a b n e g a v e č e r a u d e l e ž i j o .

Mestni odbor AFŽ Novo mesto

Zene Bele krajine za 8. marec O d b o r i A F Z i n m n o ž i č n e o r g a n i z a ­

c i j e v B e l i k r a j i n i se p r i p r a v l j a j o n a b o r b e n i p r a z n i k n a š i h ž e n a s p r i r e ­d i t v a m i i n p o g l o b l j e n i m o r g a n i z a c i j ­s k i m d e l o m . V Č r n o m l j u bo a k a d e m i j a z n a s t o p o m m o š k e g a i n ž e n s k e g a p e v ­skega zbora , po a k a d e m i j i p a bo č a ­j a n k a . V M e t l i k i p r i p r a v l j a j o č l a n i c e A F Z igro » M a č e h a i n p a s t o r k a « , k i jo bodo ig ra l e 8. m a r c a , po i g r i p a bo konce r t . V S e m i č u p r i p r a v l j a j o a k a ­demi jo , v B o j a n c i h , V i n i c i , S t a r e m t rgu , P r e d g r a đ u , D r a g a t u š u , G r a d a c u , A d l e š i č i h i n d rug je p a bodo p r o s l a v e S k u l t u r n i m i spored i i n podobno .

8. marec na rudniku Kočevje R u d a r s k e ž e n e , č l a n i c e A F Z terena

R u d n i k , se m a r l j i v o p r i p r a v l j a j o na p r o s l a v o p r a z n i k a ž e n a . K e r je P r o ­s v e t n i d o m v S a l k i v a s i z a r a d i a d a p ­taci je i n p r e u r e d i t v e sedaj zapr t , bo p r o s l a v a 8. m a r c a v r u d n i š k i m e n z i . S o d e l o v a l o bo t u d i K U D » V i d e n i č a « R u d n i k - S a l k a vas z enode janko » M a t i « . P r i s r č e n bo nas top n a š i h C i c i b a n č k o v iz o t r o š k e g a v r t c a . P r i č e t e k p r o s l a v e bo v nedel jo , 9. m a r c a ob 15. u r i .

I. G .

Zeham novomeškega ohra$a ob 8. marcu 8. m a r c a p r e d 42 l e t i so se de lovne ž e n e o d l o č i l e za pot bo jev n a s t r a n i

r e v o l u c i o n a r n i h d e l a v s k i h s t r ank . T a d a n je pos ta l m e d n a r o d n i b o r b e n i d a n v s e h n a p r e d n i h ž e n a . Z e n e so se p r i d r u ž i l e bo ju p ro l e t a r i a t a , z a h t e v a l e so enakop ravnos t , h k r a t i pa so se b o r i l e p r o t i i z k o r i š č e v a l s k e m u k a p i t a l i z m u . J u g o s l o v a n s k e ž e n e je na tej po t i v o d i l a K o m u n i s t i č n i p a r t i j a že p r e d vo jno , le to 1941 p a j i h je n a š l o p r i p r a v l j e n e . V b o j u za svobodo l j u d s t v a i n e n a k o ­p r a v n o s t ž e n e smo z m a g a l i . M e d N O B , k i je d v i g n i l a t u d i s l o v e n s k o ž e n o iz s to le tne zaos ta los t i , i n po njej p r a z n u j e m o 8. marec v t r d n i zaves t i , d a so n jegove ideje vedno bo l j ž i v e , da č e d a l j e bol j povezu je jo n a p r e d n e ž e n e vsega sveta v b o r b i za m i r i n enakopravnos t .

V n a š i d o m o v i n i so ideje 8. m a r c a dobojevane . P r i b o r i l i so s i j i h d e l o v n i l j ud j e s ami . Z a ceno d r a g o c e n i h ž r t e v n a š i h o č e t o v , m o ž i n s i n o v so t u d i ž e n e D o l e n j s k e p r i s p e v a l e č a s t e n d e l e ž k n a š i o s v o b o d i t v i , s svojo bo rbo p a so si pos t av i l e n e m i n l j i v s p o m e n i k j u n a š t v a i n u s t v a r i l e z g o d o v i n s k i l i k s lovenske ž e n e .

O b l e t o š n j e m 8. m a r c u p o z d r a v l j a O k r a j n i k o m i t e K P S v N o v e m m e s t u vse p a r t i z a n s k e ma te r e i n vdove , vse b o r k e i n vse ž e n e D o l e n j s k e i n j i m ob n j i h o v e m p r a z n i k u i s k r e n o č e s t i t a !

• OKRAJNI KOMITE KPS V NOVEM MESTU

V KOČEVJU PRIPRAVLJAJO USTANOVITEV DRUŠTVA LRS

ZA ZDRUŽENE NARODE P r e d d n e v i se je v K o č e v j u ses ta l p r i ­

p r a v l j a l n i o d b o r pododbora D r u š t v a L R S za Z d r u ž e n e narode , k i ga n a m e r a v a j o v k r a t k e m u s t a n o v i t i t u d i v K o č e v j u . V p r i ­pre v i , ja I n e i m odboru so v i d n e j š i p r e d s t a v n i k i j a v n e g a ž i v l j e n j a v K o č e v j u , med n j i m i : H e r m a n K o t n r , r a v n a t e l j g i m n a z i j o , . l a n k o Z u p a n r , p redsedn ik o k r a j n e g a s o d i š č a . ,1<IŽC Ž a g a r , d i r e k t o r L I P , M a r i j a . lerncc, p rofesor g i m n a z i j e . M a r k o O s r e d k a r , u p r a v n i k vete­r i n a r s k e postaje, S t ane Po t i sek , p redsedn ik p l a n s k e k o m i s i j e na O L O ,

KOČEVSKI RUDARJI ZA PRIZADETO PRIMORSKO Na zadnji seji Delavskega sveta

rudnika K o č e v j e je bil z n a v d u š e n j e m sprejet sklep, da bo vsak rudar ln u s l u ž b e n e c ž r t v o v a l za po snegu t e ž k o prizadeto Primorsko p o v p r e č n o po 100 dinarjev, kar bo zneslo za ves kolektiv nad 70.000 din. Na ta n a č i n so k o č e v s k i rudarji kot prvi delavski kolektiv v K o č e v j u izrazili s o č u s t v o v a n j e s budo prizadetimi Primorci.

Med zadružniki na Stražniem vrhu P r e t e k l o soboto so i m e l i s t r a ž n j e -

v r š k i z a d r u ž n i k i t r e t j i l e t n i o b č n i zbor . L e p e g a z i m s k e g a j u t r a so se — v s i n e k a k o p r a z n i č n o r a z p o l o ž e n i — p r i č e l i z b i r a t i v z a d r u ž n i p i s a r n i , k i so jo m l a j š e z a d r u ž n i c e za ta d a n l epo o k r a ­s i le . U s t a v l j a l i so se p r e d g r a f i k o n o m d e l o v n i h d n i , k i je lepo p r i k a z o v a l de lo p o s a m e z n i k o v . V e č i n a je s ponosom g l e d a l a d o l g o č r t o , k i je p r i k a z o v a l a o p r a v l j e n o delo , b i l o p a je tud i nekaj t a k i h , k i so se i z o g i b a l i , k e r j i h vsaj n a g r a f i k o n u m e d o s t a l i m i skora j v i ­de t i n i . — L e t n i o b č n i zbo r je n a j v e č j i p r a z n i k v z a d r u g i . Posebno p a š e n a S t r a ž n j e m v r h u . D o sedaj so i m e l i v s i o b č n i z b o r i d v a d e l a : dopo ldne resnega z d n e v n i m r e d o m , popo ldne , k i je b i l o t a d a n ze lo dolgo, p a so se v s i s k u p n o r a z v e s e l i l i .

Okrajni ljudski odbor Novo mesto Predsedstvo

Š t 3-1 Novo mesto. 29. februarja I952.

Okrajni ljudski odlinr N O T O mesto Izdaj« na 5. rednem zasedanju na osnovi 25. č l e n a , 2. t. In .10 č l e n a S p l o š n e g a zakona o ljud­skih odborih In 2. č l e n a . t. 2. Zakona o delu ljudskih odborov okrajev, mest. ki so Izlo­č e n i Iz okraja ln mestnih rajonov, naslednji

P o p r i h o d u z a s t o p n i k o v o z i r o m a go­s tov k r a j e v n e g a i n o k r a j n e g a l j udskega odbora ter Z a d r u ž n e g a s k l a d a je p r e d ­sedn ik A n t o n G r a h e k z a č e l o b č n i zbor .

»Ze od u s t a n o v i t v e napre j smo se b o r i l i s t e ž a v a m i , toda če danes pog le ­damo , ka j smo u s t v a r i l i , v i d i m o , d a n a š t r u d n i b i l z a m a n , « je de j a l t o v a r i š p r edsedn ik . » V e l i k o v i n o g r a d o v je b i l o

O D L O K O O B V E Z N I O D S T R A N I T V I R U Š E V I N IN P O Š K O D O V A N I H Z G R A D B , N E S P O S O B N I H

Z A O B N O V O

Cl . 1. Lastnik zgradb, ki so bile zaradi vojnih

dogodkov p o r u š e n e ali tako p o š k o d o v a n e , da niso sposobne za obnovo, kakor tudi lastniki druclh takih zgradb, katere kaze Izgled kra­ju aH ovirajo razvoj gospodarskega napred­ka, so dolfcnl te zgradbe p o r u š i t i ln od­straniti.

Cl . 2. Nadzor nad temi deli opravlja okrajni

I z v r š i l n i odbor, ki odreja vse potrebno za dosego odstranitve teh r u š e v i n .

Cl. 3. I z v r š i l n i odbor pozove lastnika, naj od­

strani r u š e v i n e v d o l o č e n e m roku. Ce lastnik tega ne stori odstrani r u š e ­

vine krajevni ljudski odhor. Za kritje stro­š k o v , katere do loč i posebna strokovna ko misija pri okrajnem I z v r š i l n e m odboru, po »OVe I z v r š i l n i odhor okraja lastnika, da Jih v gotovem roku p l a č a . Če lastnik tega ne stori, se s t r o š k i p o r a č u n a j o t vrednostjo | gradbenega materiala, pridobljenega pri od­stranitvi r u š e v i n In prodanega bodisi na javni dražb i , bodisi prevzetega po ceni. ki jo do loč i po z a s l i š a n j u lastnika cenllna ko­misija. Imenovana od okrajnega I z v r š i l n e g a o d h o r « c* Je prodajna ali prevzemna rena v i š j a od s t r o š k o v za odstranitev, se p r e s e ž e k Izp lača lastniki!, č e P H je m a n j š a , gre raz­l ika v breme krajevnega ljudskega odhora.

Cl. 4. T R odlok z a č n e veljati z dnem objave v

Dolenjskem listo. Smrt f a š i z m u — svobodo narodu!

Tajnik: Predsednik: Pere Zvonko I. r. 2ugelj Mart in I. r.

Z a d r u ž n i k i K D Z S t r a ž n j i vrh v Be'1 krajini

z a r a d i b r ezobz i rnega i z k o r i š č a n j a p r e j š ­n j i h a g r a r n i h in te resen tov v zelo s l a ­b e m s tan ju ; p r i č e l i smo s s i s t e m a t i č n i m o b n a v l j a n j e m i n š e je p r e d v i d e n a v e č j a p o v r š i n a za r i g o l a n j e . Z g r a d i l i smo h l ev , k i je v i d e n po vsej B e l i k r a j i n i i n je danes m a r s i k o m u dokaz , d a je n a š a pot p r a v i l n a , d a ne m i s l i m o samo, k a k o je danes , p a č p a t ud i , k a k o bo j u t r i . S k a k š n i m i t e ž a v a m i je b i l a p o ­v e z a n a g r a d n j a h l e v a , k i je b i l zg ra j en t o č n o po n a č r t u M -54 z a 54 k r a v m o l z ­n i c , z a l e tno i n z i m s k o k r m i l n i c o , m l e ­k a r n o i n d e ž u r n o sobo, naj pove samo to, d a s m o v s o vodo , po t r ebno za gradn je , z a v t o m o b i l i v o z i l i iz 8 k m o d ­da l j enega Č r n o m l j a i n d a so z a d r u ž n i k i v l o ž i l i v g radn jo h l e v a s k u p n o 1180 d e l o v n i h dn i .«

T a k o je t o v a r i š G r a h e k p o d a j a l svo ­je p o r o č i l o , k i so ga z z a n i m a n j e m po­s l u š a l i t ako z a d r u ž n i k i k a k o r t u d i gostje.

G r a d n j a h l e v a je o t e ž a v a l a os ta lo p r o i z v o d n j o , posebno g l a v n o panogo — v i n o g r a d n i š t v o , toda k e r se n i g l eda lo ne n a nedel je ne p r a z n i k e i n so r a z e n m a l i h Izjem v s i č v r s t o p r i j e l i k o t v e l i k a d r u ž i n a , uspeh n i i zos t a l . P r i d e l e k je b i l v v e č i n i p r i m e r o v b o l j š i k o t p r i n e z a -d r u ž n i k i h . V l e t u 1051 so p r i d e l a l i : 140 hI v i n a , 21 hI ž g a n j a , 13.000 k g i n ­d u s t r i j s k e g a sadja , 5100 k g p š e n i c e , p r o d a l i so p r a š l č e v - p i t a n c e v za 220.000 d i n a r j e v I td. P r i d e l u , posebno š e p r i

Za širjenje zdravstvene prosvete jim nikdar ni žal truda

O z d r a v s t v e n i h d e l a v c i h N o v e g a mes t a š i r -j a v n o s t p r a v z a o r n v m a l o ve . V e le t o l i k o ,

d a je t u v r s t a z d r a v s t v e n i h u s t anov kot so z d r a v s t v e n a i n z o b n a a m b u l a n t a , o t r o š k a po­l i k l i n i k a , ž i v i l s k i l a b o r a t o r i j , l e k a r n a , k j e r 1i v sak č a s p o s t r e ž e j o z z d r a v i l i i n pod. , m o r d a š e ve kdo to, d a v teh ustanova!) d n e v n o n a s t o t i n o l j u d i i š č e p o m o č i , v e č pa s k o r a j nobenega no z a n i m a , l n v e n d a r v \ s e h teb u s t a n o v a h d e l a j o l j u d j e , l n s i c e r ze lo p o ž r t v o v a l n i l jud je . P r a v vese l sem b i l . k o me je p r l j a t e l « o p o z o r i l n a o b č n i z b o r n j i h o v e s i n d i k a l n e p o d r u ž n i c e , k a t e r e g a sem so u d e l e ž i l .

N e k a j n a d fiO č l a n o v i l e j e n U h o v a s i n d i ­k a l n a p o d r u ž n i c a O k a k š n e m m o č n o r a z g i ­banem n o t r a n j e m s i n d i k a l n e m ž i v l j e n j u p r i

v gostilnah z d r a v i l i š č i h in kavarnah

DOLENJSKI LIST

njih sicer ne bi mojcll govoriti, č e p r a v ni Š la nobena stvar cisto mimo njih. s*J so imeli skozi leto sedem m n o ž i č n i h sestankov in nekaj proslav. Toliko bolj pa pride pri njih do izraza nadurno in prostovoljno po­klicno delo. 1200 ur pri š i r j e n j u zdravstvene prosvete v enem letu je nadvse č a s t e n do­prinos skupnosti te<ra kolektiva. Ni nobene v e č j e prireditve v okraju, kjer ne bi bile n a v z o č e p o ž r t v o v a l n e in na t a k o j š n j o pomo^ pripravljene b o l n i č a r k e . Kol iko je h 1.1 o eko?,i leto t e č a j e v Protiletalske z a š č i t e l Skoraj na vseh so bila zdravstvena predavanja na pr­vem mestu. P a razni v e č e r n i i z o b r a ž e v a l n i t e č a j i . Teden matere ln otroka. Teden Rde. č e g a k r i ž a , Teden č i s t o č e ln drugi . Kol iko predavanj, obiskov, nasvetov in p o m o č i v zdravstveno najbolj zaostalih krajih. Delov­ni izlet kolektiva v K D Z Bela oerkev je nadvse lepo uspel.

Občni zbor sindikalne p o d r u ž n i c « pa je bil zanimiv tudi po n a č i n u izvedbe volitev upravnega odbora. Vol i l i so brez kandi­datne liste. Vsak ftlan p o d r u ž n i c e je na pred­volilnem sestanku prejel prazen volilni listek brez vsakega imena, tako da je lahko po-poliioma po svojem preudarku vpisal kan­didate. To je najbolj d e m o k r a t i č e n n a č i n vo­litev. Dosedanji predsednik Rudi Moravec je dobil 4fi glasov od 57 u p r a v i č e n c e v . Tega na­č i n a volitev naj bi se p o s l u ž i l e tudi druge organizacije.

Sklepi za b o d o č e delo, ki so sledili ž i ­vahni razpravi č l a n o v , poudarjajo v le toš ­njem letu potrebo po r e d n e j š e m š t u d i j u . Se nadaljnjo š i r j e n j e zdravstvene prosvete na vasi, zlasti pa obiski v k m e č k i h delovnih zadrugah in sodelovanje po vsoh t e č a j i h so med n a j v a ž n e j š i m i sklepi o b č n e g a zbora. So­glasno sprejet sklep, da od č i s t i h prihrankov p o d r u ž n i c e prispevajo 5000 din za spomenik padlim borcem v Novem mestu, d o k a z u j « , da zdravstveni delavci pravilno cenijo Srtve, ki so padle za n a š o svobodo. R.

g r a d n j a h , je v e l i k o p o m a g a l a v o j s k a i z Č r n o m l j a .

Se z v e č j i m z a n i m a n j e m ko t p o r o č i l o p r e d s e d n i k a so z a d r u ž n i k i p o s l u š a l i f i ­n a n č n o p o r o č i l o . P r e d s e d n i k je g o v o r i l a n j i h o v e m d e l u v s p l o š n e m , f i n a n č n o p o r o č i l o p a je p r i k a z a l o n j i h o v o delo — v rednos tno , v š t e v i l k a h . P r e m o ž e n j e — a k t i v a z a d r u g e z n a š a po s t an ju 31. d e c e m b r a 1051 5,279.760 d i n . V r e d n o s t p r o i z v o d n j e v l e tu 1951 je z n a š a l a 3 m i l i j o n e d i n a r j e v , i z d a t k i za p r o i z v o d ­njo p a 1,256.394 d i n , t ako d a z n a š a č i ­s t i k o s m a t i d o b i č e k 1,826.161 d i n . O d č i s t e g a d o b i č k a je b i l o v l o ž e n o za s k l a ­de i n . ostale p r i s p e v k e 474.801 d i n a l i 27%, os ta lo — 1,351,360 d i n — p a je po razde l j eno n a 4170 d e l o v n i h d n i , tako da z n a š a d e l o v n i d a n 323 d i n a r j e v . — Z a d r u ž n i k i so m e d l e t o m p r e j e l i a k o n ­taci je v g o t o v i n i i n p r i d e l k i h za 674.789 d i n , k o n č n i o b r a č u n p a bo v k r a t k e m , k o bodo v n o v č i l i v i n o i n ž g a n j e .

P r i č i t a n j u o b r a č u n a z a s l u ž k a posa ­m e z n i h z a d r u ž n i k o v se l epo v i d i , da t r u d n i b i l z a m a n , da je de lo lepo p l a ­č a n o . T a k o je d r u ž i n a G r a h e k za 613 d e l o v n i h d n i z a s l u ž i l a 196.998 d ina r j ev . V i s o k o š t e v i l o d e l o v n i h d n i p a so i m e l i t ud i z a d r u ž n i k i P e p c a V r š č a j (250), T i ­n a M a v r i n (263) i td . A n t o n A u p i č , s tar 63 let, j e n a p r a v i l 278 d e l o v n i h d n i .

V s i z a d r u ž n i k i so z l e p i m z a s l u ž k o m z a d o v o l j n i , saj je p o ž r t v o v a l n o de lo o b i l n o p l a č a n o .

D o k a z p r a v i l n e g a s tanja i n č v r s t e g a j e d r a zad ruge je tud i to, d a o k a k š n i h Izs topnih i z j a v a h sp loh n i govora , p a č p a so t r i z a d r u ž n i k e z a r a d i m a l o m a r ­nos t i i n k e r so ho te l i ž i v e t i n a r a č u n d r u g i h , k r a t k o m a l o i z k l j u č i l i l a n i .

S t a r i u p r a v n i i n n a d z o r n i odbor je b i l soglasno r a z r e š e n , v n o v e odbore p a so b i l i i z v o l j e n i n a j b o l j š i l n ve s tn i z a d r u ž n i k i . P r e d s e d n i k je zopet t o v a r i š A n t o n G r a h e k — gotovo je to zan j n a j ­l e p š a p o h v a l a !

N a z a k l j u č k u je p r e d s e d n i k p r e d l a ­g a l v r s t o s k l e p o v , k i so b i l i soglasno spre je t i . P o p o l d n e p a se je n a d a l j e v a l v e s e l i d e l o b č n e g a zbora , k i se je z a ­v l e k e l pozno v n o č . - i č

Iz dela In L E T N I O B R A Č U N K Z Ž U Ž E M B E R K

Iz p o r o č i l na letnem o b č n e m zboru K Z Ž u ž e m b e r k j« razvidno, da j« zadruga v lanskem letu skrbno in pametno gospodarila. Imela js v e č odsekov. Kmetijski odsek Je lani nabavil ln razdelil med z a d r u ž n i k e ve^jo k o l i č i n o raznih umetnih gnojil , ki so jih z a d r u ž n i k i prav radi uporabljali . Na­bavil je razno poljedelsko orodje, med njim kvalitetne ž e l e z n e pluge in okopalnike, Raz­veseljivo je bilo tudi p o r o č i l o ekonomije, ki je bila lani navzlic t e ž a v a m in pomanj­kanju delovne sila zelo aktivna. Letos na­meravajo gojiti vse tiste kulture, ki bodo d o n a š a l e n a j v e č d o b i č k a . Ž i v i n o r e j s k i odsek je lani oskrbel dobrega plemen jaka. Ž a l o s t n a pa je ugotovitev, da je stanje ž i v i n e skrajno slabo po š t e v i l u In po kakovosti. Treba bo še veliko truda, da se to stanje popravi.

Sadjarski odsek pri zadrugi u s p e š n o de­luje z obnavljanjem zanemarjenih sadov­njakov. L s n l je nabavil tristo mladih sadnih drevesc, ki so bila takoj razprodana. Letos pa bo zadruga oskrbela *e razne sorte Ja­bolk in h r u š k . Zadruga je i m e U na zalogi dovolj z a š č i t n i h š k r o p i v , k) so se jih z a d r u ž ­niki prav malo p o s l u ž e v a l i ; š k r o p i l n i c e , ki so j im bile izposojene, so v r a č a l i pokvar­jene in n e o č i š č e n e .

Stanje kreditnega odseka nI posebno r o ž n a t o , saj se ga z a d r u ž n i k i prav malo p o s l u ž u j e j o . Tudi mladino bo treba navaditi na v a r č e v a n j e , ker prekomerno zapravlja denar. Izreden uspeh J P pokazal trgovski odsek, ki ga vodi tov. Podboj. Dobro zalo­žena trgovina, solidna ln t o č n a p o s t r e ž b a je zadrugi v veliko korist. Odkup svinjskih kož in odpadkov ž e l e z a je prinesel zadrugi zelo lepe dohodke. 112.000 dinarjev d o b i č k a Je lep uspeh trgovskega podjetja in nje­nega poslovodje. Z z a d r u ž n i m avtomobilom so dobili S.V0O0 din č i s t e g a d o b i č k a , ekono­mija pa jim je dala 12.500. Sklenili so, ds p r e v a ž a avto č l a n o m K Z 10% ceneje kot. n e č l a n o m zadruge.

Letos bodo č l a n i temeljito pomagali pri gradnji z a d r u ž n e g a doma. Lani opravljeno delo je bilo plodovito zato so na o b č n e m zboru ponomo izvolili stari odbor s tov. Blatnikom na č e l u . Vse priznanje pa Je treba dati tudi tov. Podboju, ki se Je zelo trudil , da hi z a d r u ž n i k o m č i m b o l j postregel v z a d r u ž n i trgovini. 8. H .

N A Č R T I I N N A L O G E Z A D R U Ž N I K O V V P O D Z E M L J U

Kmetijska zadruga v Podzemlju priprav­lja letni o b č n i zbor, Z vnemo se novi ljudje, zavedni č lan i O F pripravljajo, da bi Kme­tijski zadrugi v Podzemlju pomagali pri premostitvi raznih t e ž a v , pomagali pa tudi novemu poslovodji tov. K a m b i č u Mirkotu. da hI Kmetijska zadruga v gospodarskem pogledu postala vzorna ustanova. Pretekli č e t r t o k so se v Podzemlju zbrali na sestan­

ku zavedni f r o n t o v c i , č l a n i K P in č l a n i ZR, da bi pripravi l i plan b o d o č e g a dela za p o m o č k m e t i j s k i zadrugi. Sestanek sta o b i s k a l « tudi sekretar okrajnega komiteja K P S v Č r n o m l j u tov. Janez z u n i č ln pred­sednik p l a n s k e k o m i s i j e tov. Milan Š i m e n c . V upravni odbor kmetijske zadruge, t a k š e n je bil sklep, naj bodo p r e d l a g a n i n a j b o l j š i g o s p o d a r j i , z a v e d n i č l a n i O F in č l a n i Par­t i j e . T r g o v i n o k m e t i j s k e zadruge v Pod­zemlju bo v b o d o č e po t rebno dobro z a l o ž i t i z v s e m i t i s t i m i p r e d m e t i š i r o k e p o t r o š n j e , k i so_jiujno potrebni belokranjskemu kme­tovalcu v borbi za i z b o l j š a n j e z e m l j i š č in p o v e č a n j e h e k l a r s k e g a donosa . Kmetijska zadruga v Podzemlju bo morala v t e k o č e m letu izpolniti mnogo nalog, č e naj v resnici s l u ž i ljudstvu. Sklep je b i l , da se o r g a n i z i r a č i m p r e j s p l o š n o š k r o p l j e n j e sadnega drevja, č i š č e n j e sadnega drevja, peskanje zemlj išč-i t d . , kar vse bo m o ž n o i z v r š i t i le tedaj, ako se bodo t u d i z a d r u ž n i k i z vnemo lotili vseh del za i z b o l j š a n j e gospodarstva, ki jih bo vodila kmetijska zadruga v Podzemlju.

Kmetijska zadruga v Podzemlju ima v s v o j i o s k r b i tudi z a d r u ž n o ekonomijo. Pre­težn i del z e m l j i š č a se nahaja v Dobravicah, kjer so o d l i č n i p o g o j i za ureditev p l a n t a ž ­nega n a s a d a sadnega drevja, zlasti jablan. V ta namen bo po t rebno preurediti sadno drevesnico, ki je b i l a Že pred tremi leti ustanovljena v D o b r a v i c a h . urediti pa tudi sadno drevesnico pri š o l i v podzemliu. kjer naj bi se š o l s k a mladina u<Mls vzgajati sadni n a r a š č a j , ga pož lahtn jeva t - l s cepljenjem, okuJiranjem itd.

Da bo kmetijska zadruga v Podzemlju kos vsem zadanim nalogam, bo v kratkem ustanovljen tudi kreditni odsek pri kmetij­ski zadrugi, d e l e ž z a d r u ž n i h č l a n o v pa bo p o v e č a n , a s dvajsetkratnim Jamstvom.

Na sestanku je bilo govora tudi o » v . ustanovitvi plemenske postaje v Podzemlju, ki naj bi jo organizirala in v z d r ž e v a l a kme­tijska zadruga. K o p a l i š č e na Kolpi bo po­trebno do srede meseca maja urediti, da bo s l u ž i l o svojemu namenu in Kmetijski za­drugi p r i n a š a l o tudi dohodke, saj so že do­sedanji izdatki za k o p a l i š č e presegli dovo­ljeno vsoto.

'Ob z a k l j u č k u so se na sestanku pogovo­ri l i tudi v p o ž i v i t v i kulturno prosvetnega dela v Podzemlju, o b o d o č i h volitvah v o b č i n s k e odbore O F . Z B . L M S Itd., ž e l j a vsega prebivalstva pa je, da bi Podzemelj dobil industrijski tok za i z b o l j š a n j e ln me­haniziranje kmetijskih obratov. Na sestanku J» bil tudi sprejet sklep, da se s t a k o j š n j o nabiralno akcijo pomaga p o n e s r e č e n i m dru­ž i n a m na Primorskem, ki so Jih prizadeli s n e ž n i plazovi. -c.

B E S E D A N A S I H BRALCEV O H , T E N E S R E Č N E N A G R A D E . . .

Tokrat Imam v mislih nerodno refi z nagradami v s p l o š n i kmetijski zadrugi Srni­ne! pri Novem mestu. I 'prav nI odbor le za-druge Je Imel sejo (te sicer niso p r e v e č po­goste In dobro obiskane), na kateri Je knji­govodja p o r o č a l , da knjige izkazujejo za poslovno leto lf.'il nekaj č i s t e g a d o b i č k a . To Je lahko samo bolj predvidel kot ngotovll. kajti knjigovodstvo Je za dva meseca v za­ostanku. Pa so se clanl upravnega odbora takoj spomnili znanega pregovora: » B o g Je najprej sebi brado u s t v a r i l « ln so tudi po t r m ravnali . K a r M.«0u din so d o l o č i l za nagrade u p r a v n e « * , m nadrorncmli odboru ter u s l u ž b e n c e m . P r i » t o v s r i š k l « delitvi na­grad so se pa W M ravnali po aUtoM Pra­v i lu : » K d o r hitro da. dvakrat da«. In tako ao posegli kar po dnevnem I z k u p i č k u v trgovini proti volji pOSlOVOđJ«. samo da so sklep lahko takoj u r e s n l č l i l . . K n j i g o v o d j a J « dobil IMOt «lln. p o m o ž n i knjigovodja 5M0 din. enako tajnik; poslovodja (ki denarja sam nI hotel sprejeti) za č l a n e nadzornega odbora po MD0 din, neki c ian id odhora k Je samo dvakrat p r i š l a na sejo pa so dali le 2000 din Jvendsr se dokal masten hono rar!). Se poslovodklnja. M J* *• P red me­seci o d š l a drugam v s l u ž b o . Je dohlla tri t i s o č a k e . H a n a upravnega odbora, ki bi se prav gotovo uprl taki delitvi d o b i č k a , so »pozabi l i« klicati na to aejo . . .

P a ti prinese zlodej niti malo zaielje-nega u s l u ž b e n c a Narodne banke z Novega mesta, k l i « Pbharal. kako In kaj Je I go­tovino. Posledica tega obiska Je bila za ob-darnvanco trpek sklep: denar Je treba takoj vrniti , sicer zapre banka zadrugi kredit.

Tako Je. t o v a r i š i odborniki! N i h č e ne bi zameril, Če bi vsakemu č l a n u priznali od^ š k o d n l n o za Izgubljeni *as. ki ga Je zapravil pri se lah v dobrobit zadruge. Toda najprej Je treba misliti na letno h anro, potem na to, da so d o b i č e k ustvarili v s i Č l a n i z a d r u g e , da Je treba s tem d o b i č k o m nstanavljatl p o s p e š e v a l n e odseke, od katerih bodo Imeli d o b i č e k spet val z a d r u ž n i k i ln potem š e l e misliti na nagrajevanja res naj bolj z a s l u ž n i h odbornikov. Teh pa Je pri K Z smlhel bore malo. R-r

OGLAŠUJTE »DOLENJSKEM LISTU«

S U S M A R J I — Š K O D L J I V C I N A R O D N E G A G O S P O D A R S T V A Ze dolgo č a s a se v Suhi krajini bohotno

razcveta š u š m a r s t v o . ki * nezakonito dejav­nostjo š k o d u j e skupnosti In d a v č n i politiki na vasi. Se posebno Š k o d u j e d r ž a v n i m in z a d r u ž n i m podjetjem in p o š t e n i m obrtnikom. S u š m a r j i res delajo nekoliko ceneje, pa Se vedno veliko z a a l n ž i j o , ker jim ni treba p l a č a t i nobenega davka na promet proizvo­dov. T i ljudje se n o č e j o p r i d r u ž i t i skupnim naporom ln delu v k a k š n e m podjetju samo zato, ker z nekontroliranim n a č i n o m poslo­vanja z a s l u ž i j o in z a r a č u n a v a j o kakor ho­č e j o . N a r o č n i k i , k i ne poznajo pravih cen ln kvalitete dela, so prav pri iuSmarjlh n a j v e č k r a t i z k o r i š č a n i Mnogo se le že raz­pravljalo na raznih sejah in sestankih, kako bi se . š u š m a r s t v o z o d l o č n i m i ukrepi zatrlo. Predlagani in tudi sprejeti so bili r a z l i č n i sklepi, vendar Je v glavnem ostalo le pri sklepih.

Najbolj »akt ivn i« so zidarji , ki nesramno i z k o r i š č a j o p o l o ž a j takih, ki so Se brez strehe ali pa ž i v e v t e ž k i h stanovanjskih razmerah. Zelo m o č n a skupina zidarjev Suš marjev Je v K L O fimihel pri Ž u ž e m b e r k u , kateri Je oblast že mslo stopila na prste. Akt ivni so postali sedaj tudi č e v l j a r j i , ki lahko kupijo usnje po prostih cenah. Zna­č i l e n je primer, ko je bil neki tak š u š m a r -ski č e v l j a r kaznovan kar s 500 din globe! To se je smejal kazni I Teh 500 din Je za­s l u ž i l v enem dopoldnevu, sedaj pa mirne d u š e Š u š m a r i naprej.

S tako » v i s o k i m i « kaznovanji š e dolgo ne bomo zatrli š u š m a r a t v a . Tudi pogosti primeri š u i i m a r s t v a pri š i v i l j a h dokazujeio, da oblastni organi vse p r e v e č verjam«\ jo njihovim izgovorom, č e š da delajo le za protiusluge (oranje, prevoz drv in pod), kar pa skoraj v nobenem primeru ne drži- re bi na okraju proti vsakemu š u š m a r j u po; stopali s lako ostrino kot jo k a ž e zadn.n primer v Ž u ž e m b e r k u , ko so dvema š u š m a r -iema n a l o ž i l i kar 20 dni zapora, bi to ver­jetno vzgojno vplivalo tudi na druge. Po­p u š č a n j a ne sme biti. Proti vsem š u š m a r j e m ie treba uporabiti vsa zakonita sredstva. Stanje, k a k r š n o Je danes v tem ozirn na d e ž e l i , zahteva ostrih in u č i n k o v i t i h ukre­pov, če h o č e m o odpraviti nezakonitosti v n a š e m o b r t n i š t v u . Ce bi krajevni ljudski odbori ln Ljudska milica io stvar bolj od­l o č n o vzeli v roke, hI š u š m a r s t v o lahko le zatrli aH vsai omejili . Mlacnost. v č a s i h tudi b r e z b r i ž n o s t do š u š m a r j e v pa sta kr iv i , da se je nezakonita obrt tako razbohotila.

A-z

Ž E L I M O K U L T U R N O R A V N A N J E S P O T N I K I N A A V T O B U S U !

K o se je novembra v o ž n j a na avtobusu p o d r a ž i l a , ie tudi potnikov na avtobusih bilo manj. \ sakdo bi mislil, da bo sedaj v o ž n j a k u l t u r n e j š a , toda kdor tako misli, se zelo moti.

Na avtobusu, ki vozi na progi Novo me­s t o — K r š k o , se dogajajo razne nepravilnosti ki jih je vredno omeniti. Sprevodnik n a j b r ž ne ve. da Je on postavljen zaradi ljudi, ne prihajajo pa ljud.ie zaradi njega na avtobu*. n - - H L K I " 1 1 T * ' 5 A N E , T E - D A I M A J ° Potniki n ! nr!m P ^ i c e . Pwi SSdeži r.a primer niso za ve.kog-.r. . m p a * 1» i s s p r e v o d m k a | „ njegov* znank, nanje že prej vs .de kdo drug!, ga sprevod­n ik ob prisotnosti vseh ljudi od tam spodi, potem pa g« i« zasmehuje! Saj vendar ni-draž j i od ostalih. Tudi t o č n o s t i se k r č e v i t . , drt l . Potnikov ne pusti prej na avtobus, dokler se njemu ne zljubi. Se ljudje ki pridejo iz b o l n i š n i c e , se mu ne smilijo, ampak morajo č s k a t i . da se sprevodnik vrne iz Metropola Komu naj se zahvali nek* ž e n s k a , da se Je prehladila, ko je š la i« b o l n i š n i c e in č a k a l a , da se je sprevodnik usmili in Jo pusti na avtobusi

S tem avtohusom potuje tudi nekal takih ki imajo m e s e č n o karto, vendar sprevodnik eh kart ne pregleduje vsem. ampak le ta­

kim, ki mu niso posebno pri srcu. ž e l i m o , da bi bil sprevodnik a potniki

bolj vljuden in se zavedal, zakaj je nastav­ljen na avtobusu. Prizadeti potniki

T U D I K A J T A K E G A SE D O G O D I

t. T w P r i t i r a V A h M P^slavo osmega marca

SSS? * l0"'*"«« v ™ b v e č j i h centrih okraja. Taka sektorska konferenca Je bila d o l o č e n a , za 25. februar v Skoejanu: Na okrajnem odboru A F Z so t o v a r i š i c e napi­sale vabila ln jih poslale skupno na K L O Skocjan, da jih dostavi nasloviJenkam. To-v a r i š i c e iz okrajnega odbora A F Z so š l a 25. februarja popoldne v 20 km oddaljeni Skocjan v dobri veri. da so za konferenco vse ž e n e o h v e š č e n e . Toda namesto zbranih ž e n a so n a š l e v pisarni krajevnega ljudske­ga odbora nedotaknjena vabila v miznici. Seveda konference zaradi tega nI bilo, pot v fikocjan pa zastonj.

Fran ček Saje* 1 0

Belogardistični štajerski bataljon » G o v o r i se, da so tudi oni (Italijani — op.

S. F.) pr iš l i do spoznanja, da samim ne bo mo­g o č e zavesti po d e ž e l i javne varnosti, č e tudi ljudstvo samo ne bo sodelovalo pri tem. Zaradi tega da nameravajo izdati gotovim vasem o r o ž ­je (menda jugoslovansko) in te vasi naj bi se potem same branile pod vodstvom jugoslovan­skih oficirjev (ki naj bi se zato vrnili iz ujetni­š t v a ) pred n a p a d i . . . partizanskih tolp. Zagoto­viti bi -se moralo Italijanom le to, da se to o r o ž j e ne bo uporabilo proti n j i m . . . « 1 1

Tiste dni se je v Novo mesto pripeljal kaplan Franc Malovrh-Breznlk, odposlanec vodstva be-l o g a r d l s t i č n e Slovenske legije, ki Je dolenjskim voditeljem raz lož i l potek razgovorov z italijan­skim v o j a š k i m poveljstvom. Pojasnil Jim Je tudi b e l o g a r d i s t i č n i načr t , naj bi Italijani dovolili ustanovitev nekakih o b o r o ž e n i h v a š k i h s traž , ki bi jim poveljevali b i v š i aktivni oficirji, kot smo pravkar spoznali iz zapiska kapetana Gajskega. Dolenjci pa se niso strinjali s tem nacrtom, kot razberemo iz pisma kaplana Babnlka:

» B r e z n i k pozdravljen! Prosim te predvsem, vzemi na znanje n a š e

s t a l i š č e glede zadeve o kateri si mi pravil t Pr i nas smo 100% p r o t i . . . Ne glede na vse drugo kakor: kako se bomo zagovarjali pred ljudmi, k a k š n o nevarno o r o ž j e bomo dajali v roke par­tizanom, da se ne moremo zanesti na okupatorja, da ne smemo presojati zanesljivost fantov po po l i t i čn ih zapiskih, kakor to delajo v Ljubljani, na terenu pa d o ž i v l j a m o vsak dan, da gre masa .naših* v O F , poleg vsega tega naj o d l o č a vsaj za Novo mesto dejstvo, da v vsem n a š e m o k r o ž ­ju dejansko ni m o g o č e izvesti v a š e g a n a č r t a , ker Imajo v e č i n o vasi zasedene partizani, v tistih pa, ki niso zasedene, so ljudje pod vplivom nj i ­hovih zaupnikov, tako da dejansko n i m a š skoro

s* Dnevnik kap. Gajskega se nahaja v arhivu jav. t o ž i l s t v a L R S .

nikomur dati orož ja v roke i n . . . če bi ga dali, bi ga v n a j k r a j š e m Času dobili partizani v roke. Nas komandant gre danes v Ljubljano, govoril bo o tem z merodajn imi . . . V č e r a j se Je govorilo po mestu, kaj si ti pr i še l povedat . . . M i r o . « "

Janko Debeljak in kaplan Nandc Babnik sta s svojim prikazom t e ž k e g a p o l o ž a j a belogardi-s t l č n e stvari na Dolenjskem svoje predstojnike p r e p r i č a l a , da je njihov n a č r t v a š k i h s traž ne­izvedljiv, ker » d e j a n s k o n i m a š skoro nikomur dati o r o ž j a v r o k e . . . « Ljubljansko vodstvo je odobrilo, naj Š t a j e r s k i bataljon č i m dlje o h r a n i videz Ilegale nasproti Italijanom, tudi po z a č e t ­ku odkritih s o v r a ž n o s t i s partizani, da ne bi » n e v a r n o orož je dajali v roke p a r t i z a n o m « .

Prvo t e s n e j š e sodelovanje, ali vsaj že l jo po takem sodelovanju, ki bi preš lo dotedanji okvir dobrohotne naklonjenosti, zasledimo razmeroma že precej zgodaj, ko se je med partizani komaj š e l e z a č e l o porajati s u m n l č e n j e v pravovernost rudnih partizanov okrog St. J o š t a . T a kolabora­cija je Izpričana z zanimivim pisemcem, ki ga Je vojni kiirat Štajerskega bataljona kaplan T o n č e k Slnkar 1. julija 1942 po nalogu p o r o č ­nika Milana Kranjca poslal Janku Debeljaku:

»Drag i Janko! 1. VII. 1942. Po nalogu komandanta: Stopirani Itd. iz onega beclrka se Javljajo v

vedno v e č j e m š t e v i l u ; rabimo zanje pušk . Sku­š a j t e od It.(alijanov) iztisniti zanje orožje , ker dosedanje je razdeljeno. Z a 52 ljudi manjka orož je !

M Originalna kopija nedatiranega pisma Je v Bab-nikovem arhivu.

Odslej ne bomo sprejemali s t a r e j š i h od 30 let. Danes z v e č e r pridejo zopet novi od S t o p č . Do lž plenijo part.(izanl). Pobrigajte se tako, da se oko­lica ž a g e na Gorjan(cih) bombardira z art.ileri-jo). 2age ne, ker je prazna. Okolica D o l ž a proti Gorj.(ancem) isto. D o l ž a ne. Bombardirajte na vsak n a č i n G o s p o d i č n o na Gorj.(ancih). Z avio­ni ali artllerljo. — T o n č e k . « "

Drugo ž e l j o — topovsko ln letalsko bombar­diranje Gorjancev — so Italijani belogardistom radi ustregli, saj so na h r i b č k e okrog Novega mesta privlekli že okrog dvajset topov, za katere niso imeli dovolj zanesljivih ciljev, ker so parti­zani na svojem osvobojenem ozemlju razbili l a ško vohunsko m r e ž o . B e l o g a r d i s t l č n o p r o š n j o po orožju pa še niso hoteli us l i ša t i , ker so si prej že le l i v e č tehtnih dokazov njihove Iskrene lojalnosti. "

Zavest, da partizani vse m o č n e j e slutijo belo­g a r d i s t l č n o prevaro, in poglabljanje stikov z ita­lijanskimi okupatorji je Š t a j e r s k i bataljon pr i ­vedlo v nov zahrbten napad na partizane, ki je bil Jasnejš i kot prvi 20. junija pri R a t e ž u . V č e t r t e k 2. julija z v e č e r sta če t i gorjanskih in be­lokranjskih partizanov napadli f a š i s t i č n o posad­ko, ki se je utrdila pri Zajcu pod Gorjanci. Na o b l e g a j o č e partizane se Je od Vlnje vasi Izne­nada vsula t o č a s v i n č e n k , ki so ž e zaskrbljenim f a š i s t o m odprle vrzel, skozi katero so urno smuknili na piano in Jo pobrisali na varno v Novo mesto. Partizani, ki so zaradi tega zahrbt-

•* Na majhnem listu Iz b e l p ž n l c e t s v i n č n i k o m pisan original v Babnikovem arhivu, vse opombe v oklepajih so moje. Glej faksimile listine.

nega napada imeli nekaj žr t ev , so brž dognali, da so izdajalski napadalci pripadniki skrivnost­nega Š t a j e r s k e g a bataljona, in o tem obvestiti svoje glavno poveljstvo. Edvard Korbek, č l a n I z v r š n e g a odbora Osvobodilne fronte, si je 3. Ju­lija 1942 zapisal v svoj dnevnik:

» N o c o j smo dobili s p o r o č i l o , da je v č e r a j č e t a o b o r o ž e n i h belogardistov p r v i č (pravzaprav le d r u g i č — op. S. F.) za hrbtom napadla partizane. 2e dalje č a s a smo vedeli, da se na Gorjancth gibljejo sumljivi organizirani ljudje, vendar so bili zelo konspirativni. T a novica deluje na nas kakor bomba. Č u t i m o , da pomeni prelom v osvo­bodilni dobi.«"«

Š t a j e r s k e m u bataljonu pa Še nI bilo ljubo, da so partizani k o n č n o le sneli partizansko kr in ­ko i njegovega Izdajalskega obraza. Po tej bitki Je komisar Gorjanskega bataljona Tone SuStar-š i č - T l n e Zeleznik z nrkaterimi drugimi delegat! š e l na partizansko zborovanje na Podstenice. Ob tej priliki Je nameraval pri Glavnem povelj­stvu slovenskih partizanskih č e t d o k o n č n o r a z č i ­stiti zadevo Š t a j e r s k e g a bataljona. Spotoma je naletel na t a b o r i š č e Š t a j e r s k e g a bataljona. Z a ­hteval je komandanta, ki je s svojim spremlje­valcem gorjansko delegacijo pospremil do Sto­pio. Poveljnik Š t a j e r s k e g a bataljona Milan Kranjc se je S u š t e r š i c u hvalil kako je s svojimi ljudmi pri Zajcu napadal faš i s t e , č e p r a v je v resnici udaril po partizanih.

V glavnem poveljstvu niso n i č e s a r vedeli o Š t a j e r s k e m bataljonu pri St. J o š t u . Zato je po­veljnik V. grupe odredov dr. Marjan Dermastja — Urban Velikonja dobil nalogo, da ugotovi, kaj je pravzaprav ta o b o r o ž e n a skupina, in stvar uredi . M

« Edvard Kocbek. T o v a r i š i j a , d n e v n i š k i zapiski od 17 maja tf*42 do l . ms is PM3. Ljubljana 1949. str. 7.

M Po pripovedovanju Toneta "suAteršiča, sedaj mi­nistra vlade L R S .

Štev. tO. D O L E N J S K I L I S T Stran %

KRAŠOVČEVA MAMA Ves t , d a se s n u ­

je jo b e l o g a r d i s t i č n e v o j a š k e tolpe, nas p r a v z a p r a v n i p r a v n i č p resene t i l a , k a j t i d o v o l j smo ž e spo ­z n a l i de lo » š t a j e r ­skega b a t a l j o n a « i n s l o v e n s k i h f a r o v -ž e v . V e n d a r pa n a m je b i l o po t r ebno i z -v e d i t i m a r s i k a t e r o podrobnos t o i z p a ­d i h i n n a p a d i h i t a l i ­

j a n s k i h i n b e l o g a r d i s t i č n i h to lp . Z L o j -s e m sva se s p u š č a l a m i m o j a v o r o v š k i h l n b a n o v s k i h n j i v . P o s l a v l j a l a s va se od j e sen i . J e p a č t ako s č l o v e k o m , d a je zan j n a j l e p š e t is to, k a r v i d i z a d n j i ­k r a t i n t e ž k o se p o s l o v i od tega. P o ­let je , p o l n o ze len ja i n sonca, j e odha ja lo i n p r i š l o bo p o v s e m neka j novega .

L o j z me je v p r a š a l i z n e n a d a : » K a j p o z n a š m o j o m a m o ? «

» N e ! s e m m u d e j a l č i s t o p ro s t o ­d u š n o .

» Č u d n o , « je d e j a l In m e p o g l e d a l p r e k o r a m e n a . Z b o d e l me je ta n jegov odgovor . Saj res ne m o r e m p o z n a t i v s a ­kogar , s k o m e r sem e n k r a t g o v o r i l i n k o n č n o — a l i sem sp loh g o v o r i l z n j e ­govo m a m o ? N e p r e s t a n o m i je s i l i l a t a m i s e l nap re j , da sem p o z a b i l na vse o k r o g n a j u .

» P a z i , k a j ne v i d i š , d a sva b l i z u v a s i ! « je d e j a l L o j z i n res se je i zza gozda k a z a l a jasa i n n e d a l e č je s ta la lesena h i š i c a . Se neka j k o r a k o v i n s ta la sva p r e d h i š i c o . P r e d njo je sedela na u g a š a j o č e m soncu ž e n a . N e v e m , ka j b i p o v e d a l t ak r a t o tej ž e n i . N a n j e n e m o b r a z u so se i g r a l i p o s l a v l j a j o č i ž a r k i pozno po le tnega sonca i n r a z k r i v a l i vse p o l n o g u b i c od pres tanega gor ja , i z k o ­r i š č a n j a i n de la . O t e k l e r o k e je d r ž a l a n a s o n c u ; k a z a l e so, d a so le m a l o k d a j p o č i v a l e . Z d e l o se m i je, d a je na sve tu n e š t e t o t a k i h ž e n .

»Lo jz , p r a v , da si p r i š e l i n š e š o l -m a š t r a s i p r i p e l j a l s seboj . P r a v je t a k o ! Saj n i b i l o n i k o m u r d o b r o n a s v e t u . «

T e besede so me pr i t egn i t e , da sem si podrobne je o g l e d a l m a t e r p a r t i z a n a L o j z a .

»Da b i b i l i z d r a v i « i n p o d a l s em j i r o k o . T r d a r o k a . v č l e n k i h o t rde l a i n o t e k l a , je i z ž a r e v a l a toplo to , d a m i je

Z g l o b o k i m s p o š t o v a n j e m i n l j u b e z ­n i j o se s p o m i n j a m o te d n i n a š i h m a ­ter, k a t e r i h s i n o v i , h č e r e i n m o ž j e so šl i v n a r o d n o o s v o b o d i l n i b o r b i p r a v o p o t i n z a ceno svobode t u d i i z k r v a v e l i .

E n a i z m e d n j i h je t u d i M a r i j a J e r m a n iz C e š n j i c p r i Š t . P e t r u . Š t i r i o t r o k e je i z g u b i l a v b o r b i za n o v o d o m o v i n o . P r v e g a so j i u b i l i d o ­m a č i i z d a j a l c i n a z a h r b t e n i n n e č l o v e ­š k i n a č i n . D r u g i j e d e l a l na d o m a č e m t e r enu i n je p r a v t ako p a d e l po z a ­s l u g i d o m a č i h i zda ja l cev . H č e r k o , k i je b i l a a k t i v i s t k a , so u j e l i N e m c i , ko je r e š e v a l a g o r e č o M e d v e d o v o h i š o , k a t e r o so o k u p a t o r j i z a ž g a l i . U b i l i so jo b l i z u d o m a . S i n J o ž e pa je b i l k o ­m a n d a n t T o m š i č e v e b r igade . P a d e l je v S a v i n j s k i d o l i n i n a š t a j e r s k e m v j a n u a r j u 1944.

T e h neka j s t a v k o v ne m o r e zajet i v e l i č i n e ž r t e v , n i t i ne b o l e č i n M a r i j e J e r m a n , 78- le tne k m e č k e mate re , k a ­te r i ž i v l j e n j e o d z i b e l k e , k i j i je t e k l a n a T r e b e l n e m , n i p r i z a n a š a l o . Z d v a ­n a j s t i m i l e t i je ž e m o r a l a v s l u ž b o . S t rdo p r i s l u ž e n i m i p r i h r a n k i s i j e k u p i l a r a z p a d a j o č o h i š i c o s s l a b i m v i ­n o g r a d o m . S e d e m o t rok je z n jo v r e d i n l a h k o ž i v i m m o ž e m ž i v e l o v s i r o ­m a š t v u — 85 a r o v skope z e m l j e Je b i l o p r e m a l o , da b i otroci^ ž i v e l i d o m a . Zgoda j so m o r a l i v s l u ž b e ; z a v s a ­k o g a r p a je m a t i p r o s i l a gospodarje , d a o t r o k o m n i so b r a n i l i h o d i t i v šo lo .

K m a l u po r a z p a d u stare J u g o s l a ­v i j e so j i o t roc i z a u p a l i , d a so p o v e ­z a n i z a k t i v i s t i O s v o b o d i l n e f ronte . K o je z v e d e l a , k a k š n e c i l j e so si i z b r a l i , j e z a č e l a t u d i s a m a z v s e m i m o č m i p o m a g a t i o s v o b o d i l n i s t v a r i . K o so p a ­d a l i d r u g za d r u g i m , skora j n i j o k a l a . »V t o l a ž b o m i je le, d a so p a d l i ko t b o r c i za l e p š e ž i v l j e n j e . . . « T o so njene besede, besede n a š e s lovenske ma te re . • T u d i J e r m a n o v a m a t i v D o l e n j e m G r č e v j u ob joku je š t i r i s inove , š t i r i p a r t i z a n e . E n a i n š e s t d e s e t l e t i m a in š e

J o ž e Z a m l j e n - D r e j č e

pos ta lo t ako ko t b i o p r i j e m a l t rdo d o ­len j sko zeml jo , k i ne d a č l o v e k u n i k o l i m i r u , k i č l o v e k a nepres tano p r i g a n j a k d e l u i n b o r b i za obs tanek .

» F a n t j e , d r ž i t e se i n ne popus t i t e ! V r a g i se p r i p r a v l j a j o , d a b i p r e v r g l i G o r j a n c e , a m p a k ne daj te j i m ! L o j z , d r ž i se i n ne pus t i , ko t tud i j a z n i s e m n i k d a r p u s t i l a ! « Iz m e h k i h , n e i z r a z n i h oč i j e pog leda lo neka j , k a r n i d a l o m i ­s l i t i , d a je vse dobro , k a r je na sve tu . L o j z je d o b i l š e neka j v a ž n i h p o r o č i l i n o d š l a sva .

P r e t e k l o je v e č k a k o r p o l l e ta . S p o ­m l a d a n s k o sonce je z vso svojo m o č j o I zvab l j a lo iz z e m l j e n o v o rast . T u i n t a m so se š e b e l i l e s n e ž n e k r p e po b e ­l o k r a n j s k i h r e b r i h i n p o b o č j i h . Z e m l j a je i z p a r e v a l a i n d a j a l a nek č u d e n d u h , k i je o m a m l j a l i n u t r u j a l . L e ž a l i smo n a š o t o r s k i h k r i l i h i n u ž i v a l i p o m l a d n o sonce. V s a k d o i z m e d nas je i m e l p r i ­p r a v l j e n o d o g o d i v š č i n o i z m i n u l e i t a l i ­j a n s k e o fenz ive , š e v e č p a iz p r e t e k l e z i m e , k o je sneg l e ž a l po g o r j a n s k i h k o š e n i c a h i n g l o b e l i h . N a s p r o t i m i je l e ž a l L o j z . N j e g o v r a z o r a n i ob raz m e je s p o m i n j a l n a pozno p o l e t n i v e č e r p r i n j egov i m a t e r i .

»Lo jz , pove j m i , k o l i k o je s t a ra t v o j a m a t i ? « s e m ga v p r a š a l .

» K a j š e n i s i p o z a b i l onega dne, ko nas je h r a b r i l a ? « je o d g o v o r i l L o j z i n se n a s m e h n i l . » S t a r a je , s ta ra , p r e k o sedemdeset j i h i m a . «

» Z a m i s l i l s e m se v n jegov odgovor . Sedemdese t l e t i n v e n d a r t ako ze lo m l a d a , t ako bo rbena , da š e sedaj ob za tonu svo jega ž i v l j e n j a m i s l i n a b o l j ­š e č a s e , n a l e p š e ž i v l j e n j e . O n a je spo ­z n a l a pot, d o č i m jo m n o g i m l a j š i n i so s p o z n a l i i n so v tej s v o j i z m o t i ho t e l i o b d r ž a t i vse ono staro, gn i l o i n neznos ­no ž i v l j e n j e . L o j z me je o g l e d o v a l i n se s m e h l j a l .

» P r e m i š l j u j e š , ka j? Ž i v l j e n j e jo je n a r e d i l o tako. K a j m i s l i š , da je l a h k o ž i v e l a , k a j m i s l i š , d a j i je b i l o vsa j za t r e n u t e k lepo na svetu? V e č n a b o r k a je b i l a , b o r k a za k r u h , b o r k a z a ž i v ­l jenje . In t a k a je o s t a l a . «

D a . p r a v je i m e l n a š L o j z , saj n i m o g o č e d r u g a č e . O d l j u d i , k i j i m n i b i l o t r eba m i g n i t i n i t i z m e z i n c e m , d a se j i m je p o g r n i l a m i z a i n og re l a p o ­stel ja , n i s i m o g e l p r i č a k o v a t i , d a b i se b o r i l i za l e p š e i n b o l j š e ž i v l j e n j e , pa na j s i bodo m l a d i a l i s t a r i .

it

danes r a d a p o m a g a povsod , k j e r je t reba . M e d v e d o v a m a t i v C e š n j i c a h je ž r t v o v a l a d o m o v i n i d v a s i n o v a i n m o ž a , d o m pa so j i p o ž g a l i N e m c i i n j i u n i ­čili p r a v vse. V s i r o m a š t v u je v z g o j i l a 11 o t rok . S i n a J o ž e t a so u j e l i b e l o ­g a r d i s t i s k u p n o z V i k t o r j e m B e c e l o t o m

v S k o e j a n u i n ga u b i l i p r a v na 8. m a ­rec — n a dan , k i smo ga p o s v e t i l i n a š i m m a t e r a m , t u ­d i n j e g o v i m a t e r i , k i jo je l j u b i l n a d ­vse na sve tu . D v e h č e r k i sta b i l i v i n t e r n a c i j i , m o ž a so j i u b i l i , s i n a F r a n ­ceta u s t r e l i l i , M e d ­v e d o v a m a m a pa je os ta la to, k a r je b i l a p r e j : z a v e d n a s l o v e n s k a m a t i . Z d a j

ž iv i p r i s i n u S t a n k u , b o r c u od 1942. le ta , k i o b n a v l j a u n i č e n o d o m a č i j o , je p r e d s e d n i k K L O i n Z v e z e b o r c e v . \

S p o m i n j a m o se t u d i G r e g o r č i č e v e mate re , k i je d a l a z a svobodo t r i s i ­nove ter v e r n o č a k a l a p a r t i z a n s k e zmage . N i k o l i n i k l o n i l a v s v o j i g l o ­b o k i v e r i v nov , p r a v i č e n svet . K o t š e s t l e t e n o t rok je m o r a l a v s l u ž b o , Šole n i n i k d a r o b i s k o v a l a , č e p r a v s i je je v r o č e ž e l e l a . B r a t i se je n a u č i l a sama, p i sa t i pa ne zna . V s a k p r o s t i č a s s v o ­jega m u č e n i š k e g a ž i v l j e n j a j e r a d a p o ­s v e t i l a b r a n j u č a s o p i s o v In k n j i g , t ako p a je vzga j a l a t ud i svoje o t roke . B r e m e o t r o k i n m o ž a je m o r a l a n o s i t i s ama .

Se b i j i h l a h k o n a š t e l i — stot ine, t i s o č e i m e n n a š i h m a t e r i n ž e n a , p o ­d o b n i h G r e g o r č i č e v i , J e r m a n o v i , M e d ­v e d o v i m a m i i n v s e m n e p o z n a n i m , t i h i m , z v e s t i m ž e n a m , k i so z b l a g o ­s l o v i s p r e m l j a l e s i nove na p a r t i z a n s k i h poteh i n s p o z d r a v i h r a b r i l e m o ž e .

M a r i j « Jerman l i i i sn j ic

Tri izmed mnogih zaslužnih žena Kočevske K o se p r i p r a v l j a t a r u d n i k i n 3 a l k a

v a s na s k u p n o p r o s l a v o p r a z n i k a ž e n a , k i bo v nedel jo , dne 9. m a r c a v d v o ­r a n i r u d n i š k e menze , je p r a v , da se s p o m n i m o tud i na jbo l j p r i z a d e t i h p a r ­t i z a n s k i h mate r , k i so ž r t v o v a l e svoje s i nove v n a r o d n o o s v o b o d i l n i b o r b i . M e d n j i m i naj o m e n i m o t o v a r i š i c o

liemlb Katarina M a c o n i K a r l l n a

Maconi Karlino, k i živi ko t u p o k o j e n ­k a v N o v i k o l o n i j i na R u d n i k u . M e d

o k u p a c i j o j e i z g u b i l a š t i r i svoje o t roke . B e l o g a r d i s t i so j i 26. a v g u s t a 1944 v k o č e v s k e m k a m n o l o m u ' u s t r e l i l i d v a s i n o v a , E r v i n a i n I v a n a , t ret jega s i n a K a r l a so v b o r b i u b i l i u s t a š i v M e t l i k i , h č e r k o J u s t i n o p a so N e m c i z a s t r u p i l i v u m o b o l n i c i v L j u b l j a n i . M a c o n i j e v a m a m a je m o r a l a ž e od le ta 1941 sama s k r b e t i z a svo je o t roke , k e r j i je m o ž a r u d a r j a t a k r a t u b i l o v j a m i . N j e n e j e ­senske d n i j i laj&ajo s i n R u d o l f , a k t i v n i p o r o č n i k J L A v C e l j u , n j e n a 13-letna

h č e r k a T v a r d i k a . n 16- le tn i s i n E m i l , k i j e k u r j a č na l o k o m o t i v i , d r u g a h č e r ­k a p a je p o r o č e n ^ . D a j e b i l a n jena č a š a t r p l j e n a poln**, so jo N e m c i po l ure po u s t r e l i t v i d v e h s i n o v i n t e r n i ­r a l i v N e m č i j o , od ' k o d e r se je v r n i l a 9. j u l i j a 1945. N e d a v n o je b i l a o d l i ­k o v a n a z O r d e n o m za zas luge na roda

N i č l a ž j a n i bila : , tud i usoda 52- le tnc Katarine Remihovč i z S a l k e v a s i , k i je m e d o k u p a c i j o ( 1zgubi la t r i s inove . D u š a n a , M a r t i n a l n I v a n a t e r m o ž a D u š a n a . N j e n a prrsa k r a s i j o t r i o d l i ­k o v a n j a , med kate.rimi je na jbo l j p o -

» S a j v e m ka j s i m i s l i š , vse to m i je p o v e d a l a ž e m o j a m a m a , « je de j a l , se v z d i g n i l s t a l i n p o g l e d a l v G o r j a n c e , k j e r se je š e n a v r h u b e l i l i z g i n j a j o č i sneg. P o l a g o m a so se v s i p o r a z g u b i l i i n os ta l s e m s a m i n p r e m i š l j e v a l o n a š i z a d e v i .

» K a j s i le os ta l , š o l m a š t e r , p a so go ­v o r i l i , da te ne b o m o v e č v i d e l i i n ne s l i ša l i , « se je o g l a s i l o za m e n o j . O z r l s em se i n p r e d m e n o j je s t a l a L o j z o v a m a t i . V i s o k a , n e k o l i k o upogn jena po ­s tava s tare ž e n e , o b l e č e n a v s ta ro k o -č e m a j k o , je le k o m a j v i d n o t r epe ta la . V ob raz je b i l a r d e č a i n zno jne k a p l j e so j i p r i h a j a l e ne č e l o .

» M o r a l a , m o r a l a s em n a pot, d a vas spet v i d i m i n d a v a m p o v e m , ka j de la jo p r i n a s . «

G o v o r i l a je h i t r o l n h l i p a j o č e , k a k o r b i se hote la o p r a v i č e v a t i , da je p r i š l a . P o n u d i l a m i je r o k o i n v p r a š a l a k a r t ja v en d a n :

» K a j pa n a š ? « » E j , z d r a v je k o d r e n i n v e d n o i m a

p u š k o poleg s e b e . « Z d e l o se m i je, d a se je v njej neka j o d v a l i l o . O č i so z a ­gore le i n me p o b o ž a l e .

O d p e l j a l s em jo v h i š o i n g r u č a se je n a p r a v i l a o k r o g nje, k a k o r d a b i p r i š l a teta z bogato k o š a r o v h i š o p o l n o o t rok . P r i p o v e d o v a l a n a m je, k a k o t rpe , k d o t r p i n č i i n ka j n a m e r a v a j o . P o d a t k i so b i l i r e s n i č n i i n t emel j i to p r e v e r j e n i .

» M a m a , ne b i l o b i se v a m t r eba m u ­či t i p r e k o G o r j a n c e v i n š e v t a k e m č a ­su, saj nis te v e č dek l e . N a p o r n o je ,« j i je de j a l s i n L o j z . T a k r a t se je v s u l a p l o h a :

» K a j , jaz da n i s e m v e č dek le? M e n i d a b i b i l o n a p o r n o , č e v a m p r i n a š a m p o š t o . M e smo zato , me stare, č e h o č e š , vse d rugo pa naj v z a m e p u š k o v r o k o i n m l a t i po teh l u m p i h i n n e b o d i j i h -t r e b a ! «

K a k o r o p o z a r j a j o č i k i p je s ta la s re ­d i sobe. S p o g l e d a l i smo se i n s p o z n a l i , da smo n a r e d i l i g r e h i z l j u b e z n i do stare, a v e n d a r bo rbene ž e n e .

Cez n o č je os t a l a p r i nas. D r u g o j u ­tro pa je zopet o d š l a i n p r i h a j a l a š e i n še .

* B i l o je v z i m i od š t i r i i n š t i r i d e s e t e g a

n a p e t i n š t i r i d e s e t o leto. Č r n o m e l j j e o b j e m a l precej d e b e l sneg. Z g o d i l a se je n e s r e č a . L o j z u se je ob č i š č e n j u b r zos t r e lke s p r o ž i l o i n r a f a l m u je p r e ­b i l g lavo . V s e m n a m je b i l o t e ž k o . K a k o naj s p o r o č i m o to n j egov i m a t e r i ? P r i z a d e j a l o jo bo. O n je e d i n i , k i b i j i l a h k o p o m a g a l n a v e č e r ž i v l j e n j a .

P r i p r a v l j a l i smo se na pogreb*. N a ­e n k r a t je s ta la m e d n a m i K r a š e v č e v a m a m a . C r n o p r e g r i n j a l o j i je š e bo l j o b e l i l o ob raz . Z r a v n a n a je s t a l a po leg l e ž e č e g a L o j z a .

» T a k sedaj s i š e l . P o z d r a v i t is te, k i so š l i p r e d t e b o j ! «

O b r n i l a se je k n a m i n nas g l eda l a z u g a s l i m i o č m i i n u v e i i m i l i c i .

»No i n ka j sedaj? V i d i m , d a ž e I m a ­te m a l o t i s tega, k a r s m o že l e l i v s i i n v e m , d a b o m o i m e l i t u d i v ^ i tako. O h , saj v e m ,za v s a k o r e č , k i s em jo k d a j -k o l i v ž i v l j e n j u d o b i l a , sem m o r a l a neka j ž r t v o v a t i i n zdaj s e m d a l a n a j ­več .«

P o p o g r e b u sem jo š e l s p r e m i t na v r h G o r j a n c e v . M a r s i k a j m i je p r i p o ­v e d o v a l a i n m a r s i k a j n a u č i l a . V r h G o r ­j a n c e v m i je p o d a l a r o k o :

» O , saj je ne d a j e m z a d n j i k r a t , š e b o m p r i š l a ! T o d a v e š k a j , š o l m a š t e r , bo l j e b i b i l o z a L o j z a , d a b i os ta l t a m , k j e r j e b i l . N e b i l o b i se z n j i m zgod i lo t ako , k o t se je .«

P o s l o v i l a sva Se. D o l g o sem g leda l š e z a njo. T a k e so b i l e n a š e ž e n e i n mate re .

PARTIZANSKA BALADA Imela je sinove tri — Janez , Tone , Mirko — i n š e najmlajši sad krvi: sedemnajstletno hčerko . . .

Imela je moža. »Moj Rok«, mu je takrat dejala, vsi trije fantje šli so v Rog, da črna zver hi pala. To leto bova brez otrok vinograd svoj obrala« . . .

Obrisala si je oči in napisala pis?7io — z roko okorno vrste tri: »Obupali še n i s m o ; pogum, sinovi, noč in dan je moja misel z vami, še jaz sem neki partizan — z uvelimi rokami...«

Cez teden dni prišel je list: »Najmlajši vaš je pal... Izdal ga je domač fašist, a laški ga zaklal...« Je mati stisnila srce: »Kdor pade zdaj, ni umrl; obrtSi , Rok, solzne oči, sin je v svobodo zrl!.. .<

Spet novi sel čez mesec dni: »Vaš Janez, borcem vzgled, se zgrudil je, ko šli zavzet smo bunker sred noč i .« Zmegli se starima pogled, ju dvojna smrt teži... še ne vestd, da tretji sin že tudi v zemlji sp i .

Sta hči in oče sta na pot, obiskat prob njegov, in padla, uro od vasi, v zasedo črnih psov , . .

»Uboga mati! To je kri tvoje hčere in moža . . . Ob temle zidu sta oba pod streli omahnila v smrt.. Pa ne išči groba, mati — je Krka njun mr tvašk i prt!«

Je mati dvignila pesti, zavpila s srcem do neba . . . In še tisto noč je z bombo maščevala tri sinove, hčerko, sebe in moža!

Življenjska pot matere-borke V o k r a j u K o č e v j e se k r e p i o r g a n i ­

z a c i j a ž e n a posebno v z a d n j e m č a s u , o d k a r je pos t a l a s e k r e t a r k a o k r a j n e g a odbo ra p r i l j u b l j e n a t o v a r i š i c a Marija P i m a t. Č e p r a v m a t i t r eh m a j h n i h o t rok , na jde za delo v o r g a n i z a c i j i i n za pogovo r z ž e n a m i v mes tu i n na d e ž e l i v e d n o d o v o l j č a s a . S ponosom

k o v čez B o s a n s k o K r a j i n o nazaj na J a b l a n i c o , N e r e t v o in spet v Crno goro. N i se š e dobro o d p o č i l a od p res tanega t rp l j en j a , ž e jo je do le t e l a s soborci v r e d n a j h u j š a , pe ta o f e n z i v a . Cez P iro -T u š e v o , Su t j e sko , T r e s k a v i c o , Zelen goro i n napre j v c e n t r a l n o B o s n o je p r i š l a i z č r p a n a v I. K r a j i š k o brigado

V narodnoosvobodilni vojaki so z a v z e m a l « nase ž e n e v a ž n e polo­ž a j e voditeljic. Na sli­k i : Mar i la P 1 U N A T (drutra od desne na levo) med tovarlsica-

ml v s l u ž b i J A

o p r a v l j a svoje delo , za to i m a j o Senc k o č e v s k e g a o k r a j a v n jo v e l i k o z a ­upan ja .

M a r i j a P i r n a t o v a se je r o d i l a v d e ­l a v s k i d r u ž i n i v K o t l a h na K o r o š k e m . V p a r t i z a n e je v s t o p i l a že 13. j u l . 1941 v C r n i go r i , k j e r je t ako j pos ta la b o l ­n i č a r k a . K o je b i l o svobo jen v e l i k d e l C r n e gore, je d e l a l a m e d ž e n a m i p r i o d p r a v l j a n j u n e p i s m e n o s t i i n d v i g a n j u h ig i ene . P r i n a p a d u na P l e v l j e v d e ­c e m b r u 1941 je p o m a g a l a o r g a n i z i r a t i p r v o p a r t i z a n s k o b o l n i š n i c o v Z a b l j a k u p o d D u r m i t o r j e m , k j e r je t u d i os ta la ko t b o l n i č a r k a . N a d 400 r an j encev je b i l o v b o r b i za P l e v l j e . V č a s u tretje o fenz ive se je u m i k a l a z r a n j e n c i , k r a ­tek č a s nato p a je b i l a v b r i g a d i » P e k a D a p č e v i č a « , k j e r je z b o l e l a za t r e b u š ­n i m t i fusom. V č e t r t i o f e n z i v i se je u m i k a l a z g rupo r an j encev i n b o l n i -

za b a t a l j o n s k e g a san i t e tnega referenta. T r i k r a t j e Šla z b r i g a d o v Srbijo in naza j v B o s n o , k j e r je p r e s t a l a tudi š e s t o i n sedmo s o v r a ž n i k o v o o f e n z i v o .

P o o s v o b o d i t v i je d e l a l a v M a r i b o r u in L j u b l j a n i k o t m e d i c i n s k a ses t ra , dne 1. j u l i j a l a n i p a je b i l a d e m o b i l i z i r a n a . T a k o j se je v k l j u č i l a v o r g a n i z a c i j o ž e n a , v s e p t e m b r u 1951 p a je p r i š l a v K o č e v j e , k j e r se j e z v so p o ž r t v o v a l ­nost jo v k l j u č i l a v de lo z m l a d i n o . Je p r e d s e d n i c a O k r a j n e g a p i o n i r s k e g a sveta , o d b o r n i c a M O Z v e z e borcev V K o č e v j u i n s e k r e t a r k a o k r . odbora A F 2 , k-jer posebno u s p e š n o krepi p o ­l i t i č n o de lo ž e n s k e o rgan i zac i j e . Pr i v s e m t e m p a p o s v e č a v so skrb in l j u ­bezen v z g o j i s v o j i h , t r e h otrok, z a k a ­t e r i h svobodo se je b o r i l a od leta 1941 da l je .

„Nikoli vas ne bom pozabil.." Obisk pri junaikl ienl Anici Zalašček

2 u ž e m b e r k — znano ime iz n a r o d n o ­o s v o b o d i l n e vojne, k r a j , k i je sp re j e l v h l a d n i g rob n e š t e t o b o r c e v i n j u n a ­š k i h ž e n a . M e d n a m i p a je š e Žive la p r i č a v osebi j u n a š k e ž e n e - m a t e r e , k i je n e š t e t o k r a t g leda la s m r t i v oč i . M n o ­g i m p a r t i z a n o m je r e š i l a ž i v l j e n j e . O d nje n i še l n i h č e p r a z n i h rok. P r i njej je d o b i l o h r a b r u j o č o besedo; č e je b i l l a č e n , ga je n a s i t i l a , r a z t r g a n e m u je z a š i l a ob l eko , za vsakega je n a š l a v to ­p l i sobi k o t i č e k . S k o r a j n i p a r t i z a n a , k i ne b i p o z n a l j u n a š k e ž e n e A n i c e Z a l a š č k o v e . V s a k je b i l p r i njej toplo sprejet , k a k o r je še danes .

O b i s k a l sem to č u d o v i t o ž e n o , k i je s k r o m n a i n p r ep ros t a ; ho t e l sem i z v e ­de t i ka j v e č o n j en ih j u n a š k i h d e l i h v č a s u vo jne . » S a j to n i n ič ,« m i je deja la , , v e n d a r p a sem jo k o n č n o le p r e p r o s i l , da m i je p o v e d a l a neka j s p o m i n o v .

»V l e tu 1942 smo z a č e l i . Z b i r a l i smo ž i v i l a za pa r t i zane . P r i nas je b i l o s k l a ­d i š č e , v k a t e r e m smo s t o v a r i š i c o R e z ­k o l n p o k o j n o V e r o p o l n i l e v r e č e i n j i h o d n a š a l e na d o l o č e n o mes to pod n e k i m k o z o l c e m . B i l o je t e ž a v n o delo, k e r so faš i s t i ze lo p a z i l i na vse, k a r se je d o ­gaja lo o k r o g nas. S p o m i n j a m se t e ž k e g a z imskega* v e č e r a 1944. le ta , k o so se p o n o č i p r i k r a d l i v 2 u ž e m b e r k d o m o ­b r a n c i i n r a n i l i nekega p a r t i z a n a . T a se j e n a r e d i l ko t d a je m r t e v i n k o

nosna n a v k o č e v s k e m o k r a j u r e d k o o d l i k o v a n j e O r d e n a b r a t s t v a i n e d i n -s tva .

P o z a b i t i ne s m e m o t u d i Knapič Marije, v d o v e v S a l k i v a s i , k i j e b i l a p a r t i z a n s k a b o r k a iz l e t a 1941 in i m a spomen ico l e t a 1941. S k u p n o s p o k o j ­n i m m o ž e m in o t r o k i se je u d e l e ž i l a R o š k e o fenz ive i n je š e danes p r v o b o r k a p r i i z g r a d n j i s o c i a l i z m a . — V s e t r i so ag i lne č l a n i c e A F 2 in zves te b r a l k e » D o l e n j s k e g a l i s ta« . I r a n Grešak

Anica Z a l a s č e k

so d o m o b r a n c i za t r enu tek o d š l i , sem ga o d v l e k l a v v a r n o z a v e t i š č e , ga ob ­v e z a l a i n n a h r a n i l a .

Z e l o ž i v o m i je v s p o m i n u t u d i t r e ­nu tek , ko so f eb rua r j a 1945 p r i č e l i h a j -

k a t i N e m c i i n d o ­m o b r a n c i . V k u h i n j i je p o č i v a l o pet i z ­m u č e n i h , . l a č n i h l n p r e m r a ž e n i h p a r t i ­zanov . Z a r a d i v a r ­nos t i so p o s t a v i l i s t r a ž o , k i j i h je v z a d n j e m t r e n u t k u o p o z o r i l a n a n e v a r ­nost. V b r e z u p n e m p o l o ž a j u so h o t e l i sp re je t i borbo , ki b i b i l a Zanje u s o d n a ; za to sem j i m b r a n i ­l a . P o k a z a l a s e m j i m

pot, n e s l i š n o so se s p l a z i l i č e z d v p r i š č e i n i z g i n i l i v t emo, le p r e d z a d n j e g a so s o v r a ž n i k i o p a z i l i , v e n d a r p a je t u d i ta odnese l z d r a v o k o ž o . E d e n i z m e d p a r t i ­zanov se je z a k a s n i l i n k e r je s o v r a ž n i k že pos ta l b u d e n , n i b i l o v e č m o g o č e mi­s l i t i n a beg. Z g r a b i l je z a p u š k o i n de j a l : » Ž i v e g a me ne d o b e ! « S t e ž a v o sem mu i z t r g a l a p u š k o i n ga s k r i l a v b u n k e r Z u n a j s e m z a s l i š a l a znake , s k a t e r i m i so se s p o z n a v a l i d o m o b r a n c i . D o b r o s e m s i z a p o m n i l a » J o Ž e - J a n e z « . 2 e pre j s em v n a g l i c i p o s p r a v i l a vse o r o ž j e i n b o m ­be i n č e b i d o m o b r a n c i p r i š l i v k u h i ­njo, ne bi n i č e s a r o p a z i l i . N a t o s e m se s p l a z i l a k s k r i t e m u p a r t i z a n u i n mu p o v e d a l a d o m o b r a n s k o pa ro lo . K o j e s t r a ž a v p r a š a l a p a r t i z a n a , k d o je t a m , se j e m o š k o o d r e z a l : » Jože .« T a k o se je s r e č n o u m a k n i l š e on . T a dogodek je b i l za mene s t r a š e n , p o l n nego tovo­st i , pa v e n d a r sem se n a s m e j a l a i n d e ­j a l a s a m a p r i s eb i : »pa smo v a s ! «

S p o m i n j a m se tud i d o g o d k a , ko sem na n o s i l i h p o m a g a l a nes t i r an jenega partizana in so nas s o v r a ž n i k i obsipali

s t o č o k r o g e l . K s r e č i se je v se dobro i z t e k l o . M l a d p a r t i z a n , p o l n u p a n j a in ž e l j a , m i je d e j a l :

» M a m a , j a z m o r a m d o č a k a t i svobo­d o . . . «

G l a s j u n a š k e A n i c e se je r a z n e ž i l in zas t a l v g r l u , d v e d e b e l i s o l z i s t a j i p r i p o l z e l i po l i c u , r o s n i pog l ed j e h i t e l p r e k o s l i k e d rage h č e r k e A n i c e , k i so jo u m o r i l i d o m o b r a n c i In obs t a l na k u ­p u p i s e m . R o k a m i je nehote s eg l a po p i s m u , k i j i ga je p i s a l p a r t i z a n D u ­š a n , s p r a v i m i m e n o m A n d r e j G o r n i k , p o r o č n i k iz G r a č a n i c e v B o s n i . Poln h v a l e ž n o s t i In o b č u d o v a n j a p r a v i v p i ­s m u dobesedno:

» O b l j u b i l sem V a m , d a V a m bom v e č k r a t p i s a l , a po m o ž n o s t i tudi obi­s k a l . N i s e m V a s p o z a b i l i n V a s ne bom m o g e l n i k o l i , z l a s t i p a ne V a š e g a juna­š k e g a z a d r ž a n j a z a č a s a borbe , k i je b i l a r a v n o p r i V a s zelo t e ž k a . V e č k r a t se s p o m n i m n a v e č e r m e d l e t o m 1944 i n 1945, k o so b i l i m o j i v o j a k i o b k o l j e n i v V a š i h i š i i n se je vse t ako s r e č n o iz­t e k l o i n t o v a r i š , k i j e b i l r a n j e n , Je bil p r a v na V a š i h r o k a h p r e n e s e n v v a r n o zave t j e n a d r u g o s t r a n Krke . P o t e m š e ž r t e v las tne k r v i i n š e cela v r s t a j u n a š k i h t e ž a v i n ž r t e v . . . «

Z o p e t d r u g a k a r t i c a , s k a t e r o neki p a r t i z a n v o š č i A n i c i Z a l a š č a k o v i n a d vse s r e č n o n o v o le to , se j i z a h v a l j u j e ter p r a v i :

» N i k o l i ne b o m p o z a b i l n a V a s in V a š o s k r b z a nas v č a s i h t e ž k e borbe, ka te re smo i m e l i n a j v e č p r a v v V a š i h k r a j i h . . . «

N a m i z i lež i s v e ž e n j p i s em, v kate­r i h se z n a n i i n n e z n a n i p a r t i z a n i s p o ­m i n j a j o s k r b n e ž e n e , m a t e r e - j u n a k i n j e . V p r a š a l sem jo, č e p o z n a v se te ljudi. O d g o v o r i l a mi je, d a ne. Se danes se z b i r a j o o k o l i n je s t a r i p a r t i z a n s k i bor­ci, k a t e r i m se n a " p r s i h sve t i jo hra -bros tne k61ajne. Z že l jo , da b i A n i c a š e d o l g o ž i v e l a , se v e č k r a t shajajo in s k u p n o obuja jo s p o m i n e na t e ž k e , a s l a v n e dni v e l i k e d o m o v i n s k e vojne.

S. H.

Tovariši borci - invalidi! Ob prazniku borbenih Una, st žene iz nje novo, prečiščeno življenje. Nji-

II. terena v Novem mestu štejemo v hove dragocene smrti so vpisane v dolžnost trt čast, da vas, borce-invalide včlikem srcu slovenskega ljudstva! širom Dolenjske in Bele krajine, ki ste Vi ste dočakali svobodo. S prapori dali toliko dragocenih žrtev za našo zmagovalcev in vriskajočo pesmijo no-svobodo, pozdravimo prisrčno in s hva- vega časa ste po prestalem trpljenju ležno ljubeznijo! stopili iz borbe v mir. Narod vas je

Vi ste bili v letih trpljenja in po- ovenčal $ slavo in hvaležnostjo — z nižanja v množici tistih sinov in hčera najlepšim,, kar more dati tistemu, našega naroda, ki so odločno in ne- ki se je do kraja žrtvoval zanj! Bili ustrašeno stopili v boj za svobodo rodne ste junaki borbe, zdaj ste junaki po-zemlje ter za pravice zatiranih in tep- žrtvovalnega dela! Prej in sedaj svetal tanih delovnih ljudi po vsem svetu, vzgled nam vsem. Če so v borbi osla-Niste omahovali, ko sta Partija in OF bele vaše telesne sile, je vaša notranja poklicali v upor in boj zoper tujega in moč še zmerom enako krepka in udar-domačega sovraga. Z vedrim čelom in niška, saj jo neti ljubezen do nove srcem svobodoljubnih ljudi ste pogra- socialistične domovine in zavest, da je bili orožje ter se kot bojevniki novega treba velike pridobitve naše revolucije sveta postavili v bran. Za praporom ohraniti nepopačene in jih braniti proti Revolucije, ki ga je med narodom raz- vsem javnim in potuhnjenim sovraž-vila Partija, se niste pomišljali iti v nikom doma in v svetu. Na spomenik boj na življenje in smrt, v boj, ki je borbe ste svoja imena upisali s krvjo, bil videti brezupen. In bi bil ostal brez- zdaj jih iz dneva v dan zapisujete s upen, da ni v srcih vas in vseh, ki so svojim naporom in delom, kot borci stali v prvih vrstah, plame- v b o j u s t e d f l l i z a a v o h Q d o p0gum nela ena sama, v suženjstvu in krvi i n fcri, zdaj dajete za srečo svobodne prekaljena neomajna zavest: Pravica d o m o v j n e _ s r c e r S r c e j9 ^ i j u o e z e n je na naši strani, zmagali bomo! S pu- i n z v ^ t o b a in nenehno življenje za ško v roki ste branili svojo zemljo, v e U k e i d t a i 9 t T i i d e a U s o v a s n e k o č

svoje ljudstvo in najplemenitejše ide- v o d m v b o j > d a n e s p a n a m p o m a g a j 0

ale človeštva, vpisane v prapor, ki vas g r a d i t i s r e č o in mir za dom in svet, je vodil v boj za svobodo. Ni bilo k a J t i t o s o n a j v e č j i i d e a U t i o v e š t v a . strahu v vas, bil je samo pogum! Bila B o j e v a U s f e u 2 a n j e ( d a n e s i i v i t e z a . je borba in maščevanje za trpljenje in n j e _ v v e U k e m h r a U t v u v s e h pošte-kri mater, sestra, nevest, žena in oče- n i h i n d e i o v n i h T j u d i j f i r o m s v e t a , ko­tov, ki so umirali v grnmn?nih jamah t e r i h prizadevanje za človeštvo je dano in taboriščih in v zadnjih, skaljenih v g e s } u : p r a v i c a < blaainja in mir/ pogledih odnesli s seboj podobo vas — borcev za svobodo in srečo vseh po­štenih ljudi, za rojstvo novega sveta.

Koliko vaših tovarišev je za ta novi svet padlo ob vaši strani? S posled' njimi kapljami svoje krvi so zalili dra­go domaČo zemljo, da je lahko vzkalilo

Hvala vam, borri-invaHdi, za vse, kar ste žrtvovali za nas, in za vse, kar še žrtvujete! Ob dnevu borbenih žena so naše misli še posebno z vami!

Novo mesto, 8. marca 1952. Zene II- terena

S E S T R I F I R O V I V M e t l i k i s ta d o m a ses t r i F i r o v i .

M l a j š a , S l a v a , je o d š l a v p a r t i z a n e že konec s p o m l a d i 1942. R e g i n o p o z n a vsa B e l a k r a j i n a , s e k r e t a r k a ok ra jnega odbo ra je. O b e d v e nosi ta R e d h r a b r o s t i .

R e g i n a je š i v i l j a . Pe tna j s t l e t je pogan ja l a s troj i n v b a d a l a d r o b n e š i v e . Pe tna j s t let , dan za d n e m . S a m o š i v a l n i s t roj i n n i č v e č . S i v i , k i p l e ­š e j o p r e d o č m i , mono tono d r d r a n j e , k i u b i j a . N a z a d n j e p o s t a n e š s a m k o š č e k s t ro ja . S k l a n j a š h rbe t i n v r t i š k o l o , p o d n e v i i n p o n o č i . Z a denar , za k r u h .

T u d i n jo je z d r a m i l a v o j n a . P a r ­t i z a n i so Jo o d t e g n i l i o d š i v a l n e g a s t ro ja . K o je o d š l a sestra, j e p a d l o š e v e č d a l a n a njene r ame . Z b i r a l a je h r a n o i n v o d i l a o rgan izac i jo v m e ­stu . H k r a t i je b i l a o b v e š č e v a l k a .

M a r s i k d a j je t vega la ž i v l j e n j e . E n a pot ji je o s ta la z a v e d n o v s p o m i n u .

* B i l o je s p o m l a d i 1943. M e t l i k a je

b i l a o b k o l j e n a že neka j d n i . D v a o b r o č a sta jo o k l e p a l a . I t a l i j a n i so se d r ž a l i o k r o g mes ta , v i š e go r i p a so b i l i b e l i . O b ces tah so p r e ž a l e zasede. B e l i so j i h p o s t a v i l i celo po o b r o n k i h gozdov .

P o p o l d n e je p r i h i t e l o k R e g i n l d e ­k le t ce s s p o r o č i l o m , da lež i v gozdu r a n j e n p a r t i z a n . O b v e z n i . T r e b a j e nu jne p o m o č i .

O b r o č . Zasede. » K a k o p r i t i skoz i ,« je p r e m i š l j e v a l a R e g i n a . P r e u d a r j a l a je i n se o d l o č i l a . » M o r d a pojde . N e s m e m o k l e v a t i . F a n t l a h k o u m r e . « S k r i l a je v nedr je obveze l n k r e n i l a n a r a v n o s t po ces t i , k j e r so s t r a ž i l i I t a l i j a n i . P r e d m e s t o m je v i s e l p r e k o ceste d rog . L a h i so sedel i ob k r a j u na soncu i n p r e p e v a l i .

»O, b e l l a d o n n a ! « so se n a s m e h n i l i , k o je s topa la m i m o n j i h R e g i n a , z a ­top l j ena v k n j i g o , ne m e n e č se za

Taka je življenjska pot in delo matere-učiteljice V G o t n i v a s i p r i N o v e m mes tu jI je

t e k l a z i b e l k a ob z a t o n u p r e j š n j e g a s to­le t ja . B i l a je eden i z m e d š t i r i h o t rok p r o l e t a r s k i h s t a r š e v . O č e je b i l p o t u j o č i fotograf, m a t i š i v i l j a . D o m o v i n a n i i m e ­l a t a k r a t za take dovo l j k r u h a , zato je na jp re j o d š l a v A m e r i k o ' m a t i , za n jo š e o č e , o t roc i p a so os ta l i p r i s o r o d n i ­k i h . K o m a j š t i r i l e t n o jo je s k u p n o s ses t r ico o d p e l j a l k s t a r š e m v A m e r i k o znanec . P a s r e č a j i m v t u j i n i ni b i l a m i l a . O b s t a v k i je b i l o č e z a h r b t n o u b i t n a s v o j e m d o m u , k e r se je b o r i l za pra­v i c e m a l e g a č l o v e k a . D r u ž i n a je r o m a l a naza j v » s t a r i k r a j « , m a t i se j e p o n o v n o p o r o č i l a , o t r o c i p a so š l i po sve tu . F a n č i j e o b i s k o v a l a š o l o v S m i h e l u in se po­s v e t i l a u č i t e l j s k e m u p o k l i c u . V M a r i ­b o r u j e z o d l i k o n a p r a v i l a m a t u r o . Prvo s l u ž b e n o mes to je d o b i l a n a K o r o š k e m v G l i n j a h p r i B o r o v l j a h , t oda n e s r e č n i p l e b i s c i t Jo je p r e g n a l v d o m a č i kraj. 2 e l e t a 1920 je pos ta la u č i t e l j i c a v S t o -p i č a h . P o d v e h l e t i h s l u ž b o v a n j a se je p o r o č i l a i n o d š l a z m o ž e m v S r b i j o , k j e r se je po neka j l e t i h spet p o s v e t i l a u č i t e l j e v a n j u l n s l u ž b o v a l a v r a z n i h k r a j i h V o j v o d i n e . L e t a 1941 je u č i l a n a o s n o v n i š o l i x v P a n č e v e m .

T a k o j ob v d o r u o k u p a t o r j e v so jI N e m c i u s t r e l i l i ed inega s ina k o t t a l ca . To j e b i l n a j t e ž j i uda rec , k i l a h k o za­dene ma te r . 2 e l e t a 1945 je spet n a p o ­l o ž a j u š o l s k e u p r a v i t e l j i c e v P a n č e v e m . P r i p r v i h v o l i t v a h po o s v o b o d i t v i je b i l a i z v o l j e n a v o k r a j n o s k u p š č i n o in i m e n o v a n a z a n a č e l n i k a p rosve tnega o d d e l k a . L e t a 1946 je b i l a p r e m e š č e n a v S l o v e n i j o , spet d o b i l a s l u ž b o u č i t e l j i ­ce v S t o p i č a h , k j e r je š e danes ko t š o l s k a u p r a v i t e l j i c a .

P r a v gotovo ste že u g a n i l i i n jo tud i s p o z n a l i , d a je to a g i l n a p r o s v e t n a d e ­l a v k a , k i jo p o z n a vse P o d g o r j e i n o k o ­l i c a — F a n č i N o v a k o v a i z S t o p i č . N j e n o de lo n i Omejeno s amo n a šo lo , a m p a k je p r a v t ako p l o d n o t u d i i z v e n š o l e . K j e r k o l i je s l u ž b o v a l a , se je v k l j u č i l a v k u l t u r n o p r o s v e t n o delo , p a t u d i p o ­l i t i č n o ude j s tvovan je j i n i b i l o tuje. T u d i danes je p r a v t a k a . S v o j e znan je i n i z k u š n j e posreduje m l a d i n i in o d ­r a s l i m k j e r k o l i je m o g o č e . 2e v s a le ta ,

Pozimi 194* smo dobili » p o r o č i l o iz rajona Radovlee, da bo tam na pustno nedeljo velik partizanski miting. V s p o r o č i l u je bilo na­vedeno, naj zanesljivo pridem, po m o ž n o s t i pa na.1 koga So pripeljem s seboj. To sem javi la takratnim n a j b l i ž j i m sodelavkam: Zlati Skof ter Pepci in Marici J u g — vsa so bilo v Metl iki . Bile so takoj n a v d u š e n e za pohod v Radovico. Bilo pa je takrat pre­cej nevarno iti v skupini na tako pot, ker so v b l i ž n j i in daljni okolici stalno Šar i le b e l o g a r d i s t i č n e patrulje, ki so imele izda­jalske p o m o č n i k e tudi v nekaterih vaseh. Zato smo se p o s a m i č izmuznile iz mesta, ne da bi nas opazili Ita­lijani ali belogardisti, neea ni biilo v e č , pot pa lcp-a in suha- V mislih im pogovorih o naftih partizanih nam ja uro ln pol dolga not zelo hitro minila. V Radovi not, kamor smo pTiapele že zsodn.i dopoldne, je bilo pre cej Ž i v a h n o . Sredi vasi je visela r d e č a zasta va. Mod znanci pa.-rti »an i sairt s r e č a l i tudi raojo eestro Slavo, ki ml jo povedala, da m « v buli pri Otosenčevih č a k a t o v a r i š i c a Mica Slandrova* ki hf rada irovorila z menoj. K e r sem •>/» iz p r e j š n j i h ^cetsnkov in zvez s partizani pn-znala tova. , , r i š i c o Mico kot eno prvih b o r k - ž e n a , sem bila tega snidenja zelo vesela.

V vel iki d r u ž i n s k i sobi pri G o s e n č e v l h je bilo polno partizanov. Znanci in sestra Sla­va «o me opozorili na ž e n o srednje postave: »Vidift. to je Mica S l a n d r o v a . «

B i l a je taksna, kakor sem si jo pred­stavljala: ž e n a - b o r k a . Sele pred kratkim je priala na teren iz Tgmft ičeve brigade in je delala zdaj v Belokranjskem o k r o ž j u . Bila je zelo sutra, kratko pr i s tr i žen ih ' las, v tem-noplavi uniformi. Dobro se spominjam nje­nega prvega p r i s r č n e g a stiska rok ob po­zdravu-, mislim, da je to bilo za njo zna­č i l n o . Tega sem se spomnila tudi leto dni

o d k a r j e v S t o p i č a h , so tu na jbo l j o b i s k a n i v e č e r n i t e č a j i v s a k o z i m o . — Sedaj n a p r i m e r uč i igro, v o d i gospo­d i n j s k i t e č a j , je š o l s k a u p r a v i t e l j i c a , skora j r edno v s a k v e č e r i m a k a k š e n p o l i t i č n i sestanek v o k o l i š k i h v a s e h po

f r o n t n i l i n i j i , p a š e z ž e n a m i se je t r e ­ba m a r s i k a j p o g o ­v o r i t i .

D a je b i l o de lo m e d ž e n a m i v S t o ­p i č a h prece j t e ž k o , l a h k o v s a k d o v e po vsem t em, k a r se je m e d v o j n o t a m godi lo . K o je s k l i ­c a l a ž e n e , d a b i se p o g o v o r i l e o p o s t a ­v i t v i ž e n s k e o r g a n i ­zac i je , so se d o m a ­č i n k e obo tav l j a l e ,

češ v a š s in j e pade l tako, n a š i s i n o v i i n m o ž j e so pa , saj v e s t e . . .

» N i t i m o j n i b i l n i č k r i v , d a je p r i ­š lo do b r a t s k e g a k r v o p r e l i t j a , n i t i v a š i ne, saj v e m , da so b i l i v a š i z a p e l j a n i . N a d n a m i v s e m i se je m a š č e v a l a p o l i t i ­k a p r e j š n j i h d r ž a v n i k o v , v a š e s inove i n m o ž e p a j e š e posebej p r i p e l j a l a n a to s r a m o t n o po t v l o g a n e k a t e r i h ce r ­k v e n i h p o l i t i k a n t o v i n s l a b i h , p r o t i -l j u d s k i h d u h o v n i k o v . T o d a me se zato ne b o m o s o v r a ž i l e . P r e k o g r o b o v n a š i h n a j d r a ž j i h s i b o m o poda le r o k e l n s k u p n o de la le , d a se ka j t a k e g a ne bo n i k d a r v e č p o n o v i l o ! «

P o teh besedah je z d r k n i l a v m a r s i ­k a t e r i k m e č k i p r e d p a s n i k d o l g o z a d r -

Zenam okraja Kočevje! Okrajni odbor A F Z K o č e v j e Iskreno

č e s t i t a vsem ž e n a m k o č e v s k e g a okraja k 8. marcu z ž e l j a m i , da bi bilo vse njihovo delo pri nadaljnji Izgradnji socializma č i m b o l j u s p e š n o .

Okrajni odbor A F 2 K O Č E V J E

* ° v a n a solza , p r i j a t e l j s k a v e z m e d ž e -i . . i m i pa je b i l a u s tva r j ena .

N o v a k o v a je b i l a l a n i m e d t r e m i p r o s v e t n i m i d e l a v c i v n o v o m e š k e m o k r a j u , k i so b i l i za svoje p o ž r t v o v a l n o de lo o d l i k o v a n i . O b a z m o ž e m s ta v so svo jo r o d i t e l j s k o l jubezen , k i j e b i l a p r i l a s t n e m e d l n c u p r e t r g a n a n a n a j ­bo l j n e č l o v e š k i n a č i n , p r enes l a n a o t r o ­ke, k i ob i sku je jo s t o p l š k o šo lo . Z a svoj ž i v l j e n j s k i c i l j s ta s i z a d a l a z g r a d i t e v n o v e š o l e v S t o p i č a h , v k a t e r i m o r a b i t i p o l e g o s n o v n e š o l e š e n i ž j a g i m n a ­z i j a i n * s p l o h ž a r i š č e k u l t u r n o p r o s v e t -nega l n i z o b r a ž e v a l n e g a d e l a tega k r a j a .

» K o bo n o v a š o l a zg ra j ena i n bo v njej s toods to ten ob i sk v v s e h r a z r e ­d i h (sedaj je 92%), t ak ra t bo m o j ž i v ­l j e n j s k i c i l j d o s e ž e n , obenem p a se b o ­v a z m o ž e m o d d o l ž i l a s p o m i n u n a j i n e ­ga e d i n c a , « tako p r a v i t o v a r i š i c a N o ­v a k o v a .

Kdo v Beli krajini ne pozna tete Malke

74 let je stara Ama­lija K a m b i č. č r n o ­maljska babica, ki Se danes opravlja svojo plemenito p o m o č . Ba-bieko solo je obisko­vala v Ljubl jani ln diplomirala leta 1907. Hodi la J« k porodom po vsej Bell krajini vse do leta 1949, ko si je v SneSjem vrhu. kamor so jo klicali na p o m o č , zlomila nogo pri padcu s hodnika nedograjene hi*e na d v o r i i č e .

Teta Malka — tako jo vsi k l i č e j o , ki jo

le k o l i č k a j poznajo — je 44 let babica in nosi na 6vet ž e tretji rod. T i s o č e r i m do­j e n č k o m je pomagala privekati na svet, sama pa je rodila 17 otrok. Da je v resnici nadvse priljubljena med belokranjskimi že­nami, potrjuje n e š t e t o primerov, ko si pri­dejo ž e n e , ki komaj ugotove n o s e č n o s t , k nja.1 zagotoviti »ob l jubo« , da bo p r i š l a k njim. ko bodo r o d i l e . . .

Pred nedavnim se je teta Malka fotogra­firala. Vidite Jo lahko, kako č i l a in zdrava ie! Prav to pa ji tele ob marcu vse ž e n e Bele krajine in upajo, da j im bo lahko po­magala 'e vrsto leti

besede, k i so pjadale z obeh s t r a n i T o d a u s t a v i l i je n iso .

N a cest i za seboj je z a s l i š a l a voz . O t r o k je p r i g a n j a l v o l a , - k o š je b i l z v r h a n n a l o ž e n skope za vezan je trt .

V R e g i n i j e v z t r e p e t a l o upanje . » P o j d e . «

N a v r h u h r i b a so i m e l i zasedo b e l i . V o z se je u s t a v l j a l v s a k i h deset k o ­r a k o v . P o t e m so spet z a š k r i p a l a ko l e sa l n s t r a š n o p o č a s i je š l o n a p r e j . N a sredo ceste je s t o p i l b e l i .

» K a m p e l j e š ? se je z a d r i nad o t r o ­k o m .

»V v i n o g r a d , t r to b o m o v e z a l i , « j e o d g o v o r i l fant .

B e l i je p r i s t o p i l k v o z u i n m a l o ­m a r n o d r e g n i l s p u š k o m e d skopo .

»Vozi!« V o l je z a k i n k a l z debelo g l a v o i n

v o z se je p r e m a k n i l da l je po ces t i . »Ni b i l o p r i j e t n o l e ž a t i p o d s k o p o , «

je de j a l a R e g i n a , » k o se je v o z u s t a v i l i n je d r e g a l b e l i s p u š k o , h v a l a bogu, m i m o mene, s em že m i s l i l a , d a je po m e n i . S t r a š n o je b i l o . T e g a ne b i s to­r i l a n i k o l i več .«

»Al i pa , č e ne b i š lo d r u g a č e . « »Al i p a , « je p o n o v i l a i n se n a ­

s m e h n i l a . *

» K a k o j e b i l o l epo ,« se smeje S l a v a . »V z a č e t k u , k o sem p r i š l a v p a r t i ­

zane, s em b i l a k u h a r i c a v č e t i . N a t o sem pos t a l a s e k r e t a r k a S K O J i n n a ­zadnje p o l i t k o m l s a r k a . F a n t m i je p a ­d e l v p a r t i z a n i h , « se za t renu tek z a ­m i s l i , » p o t e m s e m o d š l a n a te ren ko t m l a d i n s k a a k t i v i s t k a , o r g a n i z i r a l a sem Z v e z o s lovenske m l a d i n e . Z m l a d i n o je n a j l e p š e d e l a t i , « se spet r a z ž l v l . »Veš , s t a r i t r i k r a t p r e m i s l i j o i n n i k o l i ne store. M l a d i n a p a ne p o m i s l i n i č i n t r i k r a t s t o r i . «

S e v e d a n i t ako hudo , toda m l a d i n a je le m l a d i n a ! P a smo se p o m e n i l i o v e s e l i h i n ž a l o s t n i h i z ž i v l j e n j e m l a ­d i n s k e a k t i v i s t k e .

» P o t e m sem l a n i f e b r u a r j a o d š l a n a K o r o š k o . T a m je lepo. N a š a z e m l j a , n a š i l jud je . S p r v a se n i s m o r a z u m e l i . N j i h o v » d r o « i n m o j a b e l o k r a n j š č i n a sta b i l a m a l o n a v z k r i ž . P a smo se k m a l u d r u g d rugega p r i v a d i l i . V s i so nas v z l j u b i l i .

Res, b i l i so t e ž k i č a s i . N e m c i so nas ho t e l i s tok ra t u n i č i t i . O b k o l j e v a l i so nas v b u n k e r j i h , p r e g a n j a l i so nas po g o z d o v i h , p a se j i m n i n i k o l i p o ­s r e č i l o . O s t a l i smo. S i l s m o p r e k o D r a v e i n zdaj j e p r e b u j e n a v s a K o ­r o š k a . N a š a beseda je z m a g a l a . «

S l a v a g o v o r i n a v d u š e n o , oč i j i ž a r e , k o p r i p o v e d u j e o m i t i n g i h , o m a t e r a h , k i so j o k a l e , k o so s l i š a l e s l o v e n s k o pesem. K o r o š k a jo je o s v o j i l a .

» In k o r o š k e ž e n e ! M a r s i k d a j b i se n a š e l a h k o z g l e d o v a l e po n j i h . V s e ž r t v u j e j o za p a r t i z ane . In m n o g o b o l j so o d l o č n e od n a š i h . «

» P a p o j d e š nazaj n a K o r o š k o ? « N e v e m , toda l epo b i b i lo !« T a k i s ta ses t r i F i r o v i . R e g i n a p r e ­

u d a r n a i n resna , S l a v a ž i v a m l a d o s L O b e d v e do k o n c a p r e d a n i in d e l a v n i .

»Ti d v e s ta z a s l u ž i l i o d l i k o v a n j e , « p r a v i j o l jud je .

* Z a p r l sem p o r u m e n e l e s t r a n i d r o b ­

ne k n j i ž i c e , k i je i z š l a v k n j i ž n i c i S l o ­v e n s k e g a p o r o č e v a l c a ob 8. m a r c u 1945. » Z e n e — mate re — d e k l e t a « . L i k s l o ­v e n s k e ž e n e , k i jo je b o r b a d v i g n i l a i n ji d a l a e n a k o p r a v n o s t , je v njej op i san . » N o v č a s p r i h a j a . N o v t u d i za n a š o ž e n o , « j e z a p i s a l T u g o na u v o d n i s t r a n i .

P r e d d n e v i sem b i l p r i R e g i n i . T r i j e mesec i b o l e z n i so se j i z a r e z a l i v obraz , t r i j e mesec i t r p l j en j a . P a ni t o ž i l a . R a z v e s e l i l a se me je; v k r a t k i u r i c i s v a se p o m e n i l a to in ono. P o č a s i se j i o b r a č a na bol je .

» T a k o r a d a b i ž e š l a m e d l j u d i . . . D o b r o , d a s i p r i š e l zda j , pozne je m e b o š t e ž k o d o b i l d o m a . V e d n o s e m k j e z u n a j . . . «

T a k a j e R e g i n a . N a s e ne m i s l i , n j e ­na p r v a s k r b j e delo . Do k r a j a p r e ­d a n a P a r t i j i i n s v o j e m u l j u d s t v u , j e R e g i n a od v s e h s p o š t o v a n a t u d i danes , k a k o r je b i l a v l e t i h bo rbe p o v s o d p r i l j u b l j e n a . Z a n o v č a s , k i je p r i š e l , pa u s t v a r j a s p r a v t a k o l j u b e z n i j o in p o ž r t v o v a l n o s t j o k a k o r t ak ra t , k o so jo p a r t i z a n i o d t e g n i l i od š i v a l n e g a s t ro ja v v e l i k o d e l o n a r o d n e o s v o b o ­d i t v e in p r e b u j e n j a .

Ena izmed neštetih... S k r o m n a In p r e p r o s t a k m e č k a ž e n a

U r š u l a L e v i č a r je z n a n a p a r ­t i z a n s k a m a t i i z K r i ž a p r i Č a t e ž u . S e d m i m o t r o k o m je da l a ž i v l j e n j e i n vse j e d o b r o v z g o j i l a , č e p r a v je m o ­r a l a o g r o m n o pres ta t i . M o ž j i je u m r l že p r e d vo jno , t rdo de lo n a m a l e m poses tvu p a je ter ja lo o d nje vse s i le i n m o č i .

L e t a 1941 se je r a d a o d z v a l a k l i c u O s v o b o d i l n e f ronte i n z a č e l a p o m a g a t i p r v i m p a r t i z a n o m . 2e v p r v i a k c i j i v o k r a j u je o b v e z a l a r an jenega p a r t i z a ­n a . D e l a l a je ko t o b v e š č e v a l k a , z b i ­r a l a s an i t e tn i m a t e r i a l i n t iho p o m a ­g a l a p o v s o d t am, k j e r je b i l o t reba . J u n i j a 1942 je š e l v p a r t i z a n e s i n I v a n , k o š e n i b i l s ta r 17 let . D n e 17. m a r c a 1944 je p a d e l k o t k o m a n d i r č e t e v b o j u z b e l o g a r d i s t i i n N e m c i p r i M a l i V o d e n i c i n a d K o s t a n j e v i c o . S s o l z a m i v o č e h se s p o m i n j a L e v i č a r j e v a m a m a

m u č e n j a svojega s i ­na . F a š i s t i In d o m a č i i z d a j a l c i so j i 24. avg . 1942 1. p o ž g a l i h i š o i n v s a gospo­d a r s k a p o s l o p j a ter j i o d p e l j a l i v i n t e r ­nac i jo d rugega s i n a . T u d i t re t jega s i n a so f a š i s t i u j e l i i n g a p o s l a l i v j e č e v I t a ­l i jo , vendar p a n i LevIPa r jpve m a m e n i č o m a j a l o . N e ­u s t r a š e n o j e p o m a -

b o d i l n i v o j s k i i n b i l a z a d e l o o d l i k o ­v a n a z R e d o m za zas luge z a n a r o d .

Danes o b n a v l j a L e v i č a r j e v a m a m a svoj s k r o m n i d o m , je č l a n i c a o k r a j ­nega o d b o r a A F 2 , p o m a g a v s e k c i j i ž e n a - z a d r u ž n i c i n v o d b o r u v o j a š k i h v o j n i h i n v a l i d o v . S. F .

Ob osmem marcu pomislimo na maferinshi dom V Novem mesta ie v e č kot dve leti

razpravljajo o zelo v a ž n e m vpraSanJa. ki pa Se vedno nI r e š e n o . Nujno le treba Mm prej odpreti Materinski dom, k a k r š n a Imajo skoraj Že vsa v e č j a mesta. Novo mes'o, kl s ozlrom na p r e c e j š n j o zaledle. nujnn po­trebuje tak dom. kakrSnega do danes ie nI moglo odpreti.

Ko l iko je iena-mater. ki prihajajo v n o v o m e š k o bolnlSnlro z vseh krajev Dolenj­ske* bodisi z vlakom, avtobusom ali vozom! Nekatere prihajajo prezgodaj In ker v bor nlSnlcl nI dovoli prostora, da bi v N J P J č a k a l e do poroda. Jih zdravnik o b i č a j n o na iiutl nazaj domov. Kako Je takim Aenam t e ž k o p r e v a ž a t i se Iz kraja v kraj . to pac lahko razume vsaka mati. Marsikatera pa le vsled p r e t r e s a n i « že p r i š l a v zelo ne­prijeten p o l o ž a j Zgodili so se prlm; r l . da je rodila ž e na vlaku aH kje drug.ie med potjo. ,

Da se č i m p r e j Izognemo takim ln po­dobnim primerom, je nujno, da v Novem mestu č i m prej dobimo Materinski dom. Primerna stavba za tak dom v Novem meatu

~>ooo-

Kako smo v Metliki organizirale AFŽ O d l o m e k i z z b i r k e za » B e l o k r a n j s k i p a r t i z a n s k i z b o r n i k «

na K o č e v s k i Rog. V velikem snegu me je po ozki ledeni gazi, kjer so le partizanske mule in konji kurirjev p u š č a l i globoke sle­dove v zaledenelem snegu, njena roka dr­ž a l a ko s k l e i č a m i , tako da se kolona v strmem bregu ni pretrgala • •

K e r v hlSi nisva mogli govoriti, ava i l i na d v o r i š č e . Tam mi je rekla tovariaiea \ Mica:

T o v a r i š i c a . aH bi v Metliki organizirala odbor A F 2 1 « *

Povedala sem ji . da je v Metliki le Se malo žen . ki ne delajo za O F , da jih je bilo | že prvo leto, torej 1941., precej v k l i u č e n i h . Leta 1942 pa ie, delala za na* pokret že sko-raj vsaka druga ž e n a . Mnoge so zbirale in ! d a j a l « prispevke denar, obleke, sanitetni material, razno posodo za partizane in raz- | sirjale literaturo. Res le povezati bi Jih bilo 1

treba in dati delu ie organizacijsko osnovo, j Sporazumeli sva se, da naj stvar pre

jartizanov k belogardistom v Metli-trgovski p o m o č n i k pri P e č a r i č u v

v Metl iki že vedeli za partizanski miting v tej vasi. Kmalu se je izkazalo, da Je bil moj sum u p r a v i č e n . Tisto nedeljo je dezer-tiral od pi ko b i v š i trgovski p< Metliki »Pa lček« ali »Plkolo«

Marica Jugova je bila naslednji dan are­tirana na trgu ln odpeljana v zapor, njeno sestro Pepeo, ki je bi la v s lužb i na želez­n i š k i postaji v Metl iki , pa so kar Iz s l u ž b e odpeljali - zapor. Marico so pozneje izpu­stili, Pepca pa je bila ć e dalj easa v zapo rlh v Novem mestu. Z Zlato sva se nekaj č a s a skrival i doma ln nisva zahajali v me sto, kersva le misli l i , da nas bi kje lahko opazil »Pikolo« In opozoril na naju Italija' na aH belogardista. Pepca Jugova je že od leta 1942 marljivo ln p o ž r t v o v a l n o delala za partizane, n e u s t r a š e n o je p r e n a š a l a vsako­vrstni material preko blokov kar v robu na podlogi p l a i č a in v z d r ž e v a l a zvezo na

mislim ln napravim predlog Z«J Mestni od- I vse strani s partizani tudi a p o m o č j o ž e l e z

A n i c « Ivec, ena lz med prvih sodelavk In organizatork O F

v Metl iki

bor A F Z v Metliki , v katerem na.1 bi bilo sedem do devet dobrih tovarlfcic, delavnih in n a j z a n e s l j i v e j š i h .

Medtem ko sem se pogovarjala a tovari-Sico Mico, so »a»ile ostale tovarlSlce lz Metli­ke svoje znance med partizani, tako da nam Je č a s hitro potekal. 2e takoj ob pri­hodu v Radovico so nas nekateri znanci partizani opozarjali, naj ne hodimo v druž­bo, kjer je veliko ljudi Tudi na vasi da naj se p r e v e č ne k a ž e m o ljudem, ker je mo g o č e , da je med m n o ž i c o tudi k a k š e n vohun Na to sem opozorila tudi tovariSico Zlato in Jugove. Zlata je bila n a j v e č z menoj al' pa z dobrimi znsnci. Tudi plesala ni evečeT na mitingu v vasi. .lugove pa <o plesale in bile precej v d r u ž b i . Pokazalo se je, da Je prav to Imelo usodne posledice. N o č po obi­sku v Radoviri sem prespala pri Zlati (ns Hribu). Bile smo pa Se na poti proti Metli ki , ko so Ttalliani zabeli streljati s topovi na Radovico. Kol ikor sem pozneje zvenela, »nir tn ih ž r t e v ni hilo, razen Škode ns neka terih stnnovanj e kih hlsah in zidanicah. Ta

a i č a r j e v . Po kapitulaciji Italije je vstopila v X V . brigado, kjer se je tudi dobro iz­kazala.

V Metliki amo sporazumno S'tovarl i ico Milico O r č a r , Romano Hanzel in drugimi n a j a k t i v n e j š i m i ž e n a m i izdelali predlog za odhor A F 2 , v katerem so bile: Ivanka L i n -dlč, Micka Prua, Romana .Hanzel, Mil ica Orčar , Nada M a l n a r i č , O l g « P o n o v i č in jaz. Okrožni odbor O F tn A F Ž za Belo krajino je na* predlog odobril ,bilo pa Je v p r a š a n j e , katera naj bo sekretarka. Predlagani sva bili Jaz in Romana. Romana je rekla t v krat, da je to odgovornH. naporna in ne­varna naJoga in bo najboljSe, da bo sekre­tarka Rregina, ona dela spretno ln previdno, v vsako luknjo zaide neopazno kot mi* in prakse ima tudi že nekaj. Pri tem je tudi ostalo Pozneje smo v odbor v k l j u č i l e se Tinko Prus, kl je po kapitulaciji Ttalljs postala tudi sekretarka odbora, jaz pa sem «la na delo v rajonski odbor O F

Kmalu po ustanovitvi odbora A F Z smo mele p n o sejo. nekako spomladi 1948. S e j «

koj sem zasumila. da je bil to nedeljo kak | le bila v Prusovi h Ml (na H r i b u - M e t l i k a ) , kasneje, ko nas je vedja kolona potovala ' dezerter ali izdajalec oa Radovlci ia da ao Zaradi konspiracije ao ae je udeležile le

t o v a r i ž i r e Romana Hanzel. O r č a r Mil ica. Nada M a l n a r i č in jaz. Z ostalimi č l a n i c a mi odbora smo bile pove/.ane indi\idualno. Pogovorile smo se. kako bomo pritegnile k delu č i m v e č žena , kako bomo r a z š i r j a l e l i­teraturo in organizirale veliko nabiralno akcijo za vojsko. Vse tri sklepe prve seje A F 2 v Metliki so metliSke ž e n e marljivo Iz­polnjevale. V z a č e t k u poletja 1943 ilmo v Metliki orstaniziruli veliko nabiralno 'akcijo za partizane, pri kateri je sodelovalo mno­go ž e n a in mladine. Zbirali smo hrano, ob­leko ln sanitetni material. Pri tej akciji so se dobro izkazale Mirka Prusova, \Vaiblovi , Pepca Rajmar, P o p o v i Č e v a , L i n d i č e v a , Stl-p a n i č e v a in druge. Kot kurirke so o d n a š a l o material iz mesta in pridno delale Nemani-č e v e iz S v r ž a k o v . Zlata ftkof. Z o f k « Rus, Mimlca N e m a n i č (uhita) in Ankica Dra^o-van. Zbiralnica za to akcijo je bila pri Š k o f o v i h na Hribu in v dveh hteah na S v r ž a k i h . Nerabno blago smo nate odale 0 0 O F za Belo krajino, ki je i n e l takrat svoj s e d e ž na Suhorju, nekaj st>ari pa smo oddali tudi d o m a č i m partizanom. Na ku­rirskih in drugih pohodih in zvezah s par­tizani sva hodili v e č k r a t skupaj z Zlato Skof, v č a s i h -pa tudi z Gelco Vergot. Spo­razumno r' o k r o ž n i m odb6mm L M S za eBlo krajino sva z Zlato hkrjiti urejevali organi­zacijo mladine v Met i 'k i . Seje odbora smo imeli pri Vergotovih.

Sredi poletja oz. t.ft'koj po ž e t v i 1943 1. je bila v gozdu nad Suborjem . o k r o ž n a konferenca AFŽ za Bel*/) krajino. Konferenco je vodila takratna sekretarka o k r o ž n e g a oa-bora A F Z za Belo kra'jino Francka Dolenje N a v z o č i so bili Se zastopniki IOOF Sloveni­je, Glavnega Štaba Slovenije in QO A F Z Slovenije in zastopnik z a v e ž n i i k e vojaftke misije a n g l e š k i m i j o r Wiilliam Jones. Na konferenci Je bilo n a j v e č poudarka na tem. da se nudi vojski č i m v - e č p o m o č i , da se zato pritegne č i m v e č j e St/evilo ž e n a . ki Se niso vključen« za delo v »OF Oovornikl so po­udarjali \ ton«. naSn bo{rho r a akorajSnJI zlom italijanskega f a š i z m a \ in pr iče tek novega razdobja v razvoju Ojp ln N O B . V avezi a

bi bila M a l o v I Č e v a ht£a zraven bolnlinlce. V hl i l je dovolj prostora za najmtnj 2t •lostelj Žene bi v domu lahko brez skrbi ln pod stalnim nad/orstvnm zdravnika gine­kologa č a k a l e do odhoda na p o r o d n i š k i od­d e l e k . Tudi po porodu hI lahko dali č a s a ostale v z d r a v n i š k i oskrbi, ker Jih ne bi s posreD » p r e g a n j a l e « č a k a j o č e matere

Svet za zdravstvo pri O L O ln organl-raclja A F Z se za to zadevo j;elo zanimata ln st* že poskusila na vse n a č i n e to nujno vpraianje zadovoljivo reilt l Vendar pa za-enkrit obstojajo Se objektlvue tetave. ker lo v M a l o v l č e v l h l i l nastanjene stranke, k i trenutne ne morejo dohiti prlmernesra sta­novanje drugje v Novem mestu Kakor hi­tro pa bo reSeno vpraianje stanovanj za te ljudi — za to Je eedaj že nekaj lzieledo v -bo Svet za zdravstvo takoj opremil vsa prostore a potrebnim Inventarjem, ki Je ža pripravljen. Tudi spodnle prostore, kjer Je sedaj s k l a d i š č e trgovskega p o d 1 « t | a »Rog« , bo Svet aa zdravstvo spremenil v postajo za transfuzijo krv i , k i jo Dolenjska nujno potrebuje. M . V .

• o o novimi nalogami aa Žene je bila sprejeta tudi resolucija, ki je pozivala ž e n e na so­delovanje v borbi za osvohoditev Na tej konferenci sem bila z nekaterimi ž e n s k a m i iz VzhodnomelliAkeua rajona, bilo je mnogo ž e n a iz Suhor.ja In o k o l i š k i h vasi, n a j v e č pa rajonskih aktivistk iz vse Bele krajine.

Po konferenci smo v Metl iki v marsir k a k š n e m pogledu delo v organlsfeoljj izbolj. Sali. predvsem v propagandnem smislu. Raz-p e č a l i smo mnogo P o r o č e v a l c e v , n a j r a z l i č ­n e j š e letake ln b r o š u r e . Ker smo dobivali tudi letake v italijanskem jeziku, smo j ih previdno odlagali okrog bunkerjev in osta­lih Italijanskih postojank.

Po ž A v i so belogardisti pripeljali v Met­liko od svojih d r u ž i n , ki so priSie pod »za-Soito« k ItaJljanom. p š e n i c o v m l a č e v . Nekaj voz pSenice so pripeljali na V u k i i n i č e v o p r i ­stavo pod kozolec. Ko smo s p r a š e v a l i par­tizane, zakaj pustijo, da vozijo belogardi­sti p š e n i c o v Metliko, so nam odgovarjali »naj jo le omlatijo, saj jedli pa Je ne bodo<.

Bilo je mesec dni pred kapitulacijo Ita* lije ali 14 dni po padcu Mussollnijevega re­ž i m a v Italiji . Partizani so pozivali belo­gardiste na predajo tik ob » d v a n a j s t i uri«. ,

Dobili smo precej letakov .ki jih Je 8. av-gusta 1943 Izdal kot amnestijo Glavni Stab N O V ln PO Slovenije s podpisom koman­danta Franca Rozmana ln politkomisarja Borisa Kraigherja . Te letake smo razmetali okrog bunkerjev, kjer smo vedeli, da j ih bodo dobili v roke belogardisti. Nekaj smo jih nastavili med vrata aH dkna njihovim d r u ž i n a m N a j v e č smo Jih pa poskrili • snopje pSenice na V u k S i n l č e v I pristavi. V * -deli smo, da lih bodo ob m l a č v i dobili r roke belogardisti. Milanu K o ž e l j u , ki je ta, dela opravljal sam, sem n a r o č i l a , naj na vsakih pet do deset snopov p o d l o ž i po en letak MIlan Je to dohro naredil, nekaj pa je uredila tudi Zofka Rusov*. Na dan m l a č -ve Je belogardist Matkovifl ta Curil nosil za kapo na glavi zataknjen letak ln z nj im grozil v sosednji h l i l :

»fte tukaj nam ne dajo miru Krvavo bo p l a č a l tisti, ki je to n a r e d i l i « Ml smo ao jim smejali, ker smo vedeli, da ne bodo nikoitar dobili ki bi moral njim letake » p l a č e v a t i « , sami pa so že tako bili pred o b r a č u n o m .

V dnevih pred kapitulacijo amo organi-zlrali t r o š e n j a letakov a raznlmj parolami

/ «

Štev. 10. D O L E N J S K I L I S T Stran 5

IZ n A S IH I C & A J C V S M I H E L P R I N O V E M M E S T U

N a osebno p r i z a d e v a n j a p o s l o v o d j a kme­t i j s k e z a d r u g e t o v a r i š a Mihs l č i č . a je kme­t i j s k a z a d r u g a u r e d i l a p e k a r n o , k i j e b i l a t a n u j n o po t r ebna . N e k d a n j o z a p u š č e n o pe­k a r n o so na novo p r e u r e d i l i , s e z i d a l i n o v o p e ć i n n a k u p i l i op remo . M e s t n a p e k a r n a v N o v e m mes tu j i m je o d s t o p i l a i z u č e n e g « p e k a i n t a k o so te d n i i e p r i č e l i s peko k r u h a S tem bo ze lo u s t r e ž e n o p r e b i v a l s t v u , posebno d i j a š k e m u I n t e r n a t u , ke r bo p r i h r a ­n i l m e s e č n o lepe t i s o č a k e , k i j i h Je dos l e j p l a č e v a l v s a k o d n e v n o za p revoz k r u h a iz mes ta . S p l o h je p e k a r i j p r i nas Se vedno p r e m a l o In je p r i z a d e v a n j e k m e t i j s k e z a d r u ­ge za u s t a n a v l j a n j e u s l u ž n o s t n i h odsekov t r eba le p o z d r a v i t i . B o l j ž i v o p r i z a d e v a n j e u p r a v n i h o d b o r o v K Z v tej s m e r i b i b i l a o s n o v n a n a l o g a teh o d b o r o v ; dosedan j i u p r a v n i odbor K Z S m i h e l je to l e p r e r a d p o z a b l j a l .

Z a č a s n o bodo p r o d a j a l i k r u h i n pec ivo v p o s l o v a l n i c i ( t r g o v i n i ) k m e t i j s k e z a d r u g e , pozneje p a bodo u r e d i l i poseben l o k a l za p r o d a j o k r u h a . R-

P O G R E B P A R T I Z A N S K E G A O Č E T A V S T R A Ž I

V to rek y>. f e b r u a r l a je bi l v S t r a ž i po­g reb R u d o l f a F a l e s k i n i j a . o č e t a š t i r i h par­t i z a n o v in p r i l j u b l j e n e g a p o š t e n j a k a , znane­ga ne samo r d o m a č e m k r a j u , t e m v e č t u d i d a l e č p r e k o me j naSe d o l i n e ob K r k i . T o je p o k a z a l t u d i pogreb , saj so se ob n j e g o v e m g r o b u z b r a l i p o l e g s o r o d n i k o v l u d i znB.nri i n p r i j a t e l j i o d b l i z u i n d a l e č . P o k o j n i j e b i l znan ko t n e u s t r a š e n in dos leden borec p r o t i b i v š e m u v l a d a j o č e m u k l e r i k a l i z m u v S ta r i J u g o s l a v i j i Tla se je v n j e g o v i h i š i v v seh č a s i h o b d r ž a l duh nap redne m i s e l n o ­s t i , d o k a z u j e t u d i to. da je on i n v sa nje­g o v a d r u ž i n a v č a s u N O R č v r s t o s t a l a na e t r a n l l j u d s t v a , k i se j« b o r i l o p r o t i fa-S l z m U . Z a t o je r a z u m l j i v o , d a je m o r a l pre­s t a t i m a r s i k a j h u d e g a , k e r ie o k u p a t o r v n j e m i n n j e g o v i d r u ž i n i v i d e l o d k r i t e g a n a s p r o t n i k a . R e p r e s a l i j e , k l n i so i zos t a l e , ga n i s o o m a j a l e . N j e g o v a ž e n a , k i je z n . i im zves to d e l i l a vse t e ž k e č a s e . je p red k a k i m mesecem u m r l a .

Ob o d p r t e m g r o b u se je o d p o k o j n i k a p o s l o v i l z a s t o p n i k Z B S t r a ž a , ko t n j egov d o l g o l e t n i p r i i a t e l j pa tov . D d e r m a n i z N o ­v e g a mesta . D o m a č i p e v s k i zbor m u je v a l o v o zapel g a n l j i v o pesem. F. A S

I Z V A V T E V A S I

P r e t e k l o nede l jo d o p o l d n e so p i o n i r j i v a v t o v S k e osemle tne Sole t e k m o v a l i v smu­č a n j u . Ob 9. u r i se ie z b r a l o l epo Š t e v i l o m l a d i h s m u č a r j e v i z ITT.. T V . in \ . r a z r e d a . N j i m se je p r i d r u ž i l o t u d i pet b i v S i b u č e n ­cev osnovne Sole V a v t a vas . S t a r t a l i so iz mes ta , k j e r Je l e ta 1944 pade l p a r t i z a n , za­dat od t e n k o v s k e s o v r a ž n e k r o g l e . T a k o so i z k r a j « , k j e r je pade l m l a d p a r t i z a n po­l e t e l i naSi n a j m l a j š i s m u č a r j i , da si v to-v a r i š k e m t e k m o v a n j u k r e p i j o te lo za na lo ­ge i n t i s te c i l j e , za ka t e re je d a l svo je ž i v ­l j e n j e t u d i m l a d i p a r t i z a n .

P r o g a je b i l a p r i m e r u « in prece j zahtev­n a . V s i t e k m o v a l c i so p r i š l i na c i l j . D i s c i ­p l i n a je b i l « dobra N a j h o l j š I č a s je dosegel S t r u m h e l j O., k i ie i z v e n p roge v o z i l 6 m i n tn 11 s e k u n d . T a k o j z« n . i im je p r i š e l na c i l j u č e n e c ITI . r a z r e d a A l b i n S a j e v e c , k i je v o z i l 15,32. S t em je dosegel p r v o mesto m * d p i o n i r j i osnovne Sole V a v t a vas.

O r g a n i z a c i j a t e k m o v a n j a Je b i l a b r e z h i b ­na S k o d a l e , da se o d r a s l i t a k o m a l o z a n i ­m a j o za n a š e n a j m l a j š e . S svo jo n a v z o č ­nos t jo b i vese l j e o t r o k g o t o v o ia p o v e č a l i

_ _ _ _ _ B P.

Pomoč prizadetim krajem Primorske

K o t p o m o č p r i z a d e t i m po s n e ž n i h nepr i -l i k a h na P r i m o r s k e m so dosle j z b r a l i na E » M « n j s k e m :

P I O N I R N o v o mesto 70.000 din. S l n d i k . p o d r u ž n i c a t e k s t i l n e t o v a r n e v N o v e m mestu 20.000 din. O k r a j n a l e k a r n a N o v o mesto ]0.000 d i n (v z d r a v i l i h ) , L I P N o v o mesto fiO.000 d i n a r j e v , S i n d i k . p o d r u ž n i c a O Z K Z N o v o mesto 10 000 d i n . K m e t i j s k a z a d r u g a S t r a ž a 30.000 d i n a r j e v , O Z K Z . oddelek za pros te n a k u p e .100(1 d i n , P r o s v e t n o d ruS tvo B r Š l j i n .1000 d i n . O s k r b a N o v o mesto 4470 d i n . Z O R A v Č r n o m l j u 180.000 d i n . 3« p r i v a t n i h o b r t n i k o v v N o v e m mes tu 44.10 d i n , U r e d ­n i š t v o i n u p r a v a D o l e n j s k e g a l i s t a v N o v e m m e s t u 3630 d i n . SploSno t r g podje l je Č r n o ­m e l j .10.000 d i n . S i n d i k . p o d r u ž n i c a O A P . i t . 4 A K o č e v j e 20.000 d i n , l $ L O A j d o v e c ( z b i r k a v vaseh) 10.585 d i n .

N a pobudo p a r t i j s k e o r g a n i z a c i j e so m n o ž . o r g a n i z a c i j e na D v o r u z b r a l e :

D v o r 7040 d i n . J a m a 643 d i n , T r e p č a vas 100 d i n i n 37 k g ko ruze . 13 k e f i ž o l a i n pol M m a s t i , G o r . i n D o l . K o t 620 d i n in 11 ja jc . V i n k o v v r h 460 d i n . L a š č e .100 d i n . Podgozd 410 d i n i n 27 kg f i ž o l a . 15 1a1c. S t a v c a vas 4 4 I5, k * m o , a <n 3.1 k g ko ruze . S a d i n j a vas 223 din. 14 kg k o r u z e . 88 k g f i žo la i n 9 l a i c . M a č k o v e c 270 d i n . 22 k g k o r u z e . S i n ­d i k a t l e sn ih d e l a v c e v n „ D v o r u 1000 d i n , O s n o v n a Šola D v o r l.ino rllrt.

D o 1. m a r c a je n a r a s l a vso ta p o m o č i , k i jo z b i r a I z v r s n i odbor O F S l o v e n i j e v L j u b ­l j a n i , že nB 5 m i l i j o n o v 4.19.479 d inar jev . '

P o m a g a j m o t e ž k o p r i z a d e t i m p r i m o r s k i m b r a t o m I Skoda na P r i m o r s k e m z n a š a v e č m i l i j a r d d i n a r j e v : m n o g i k m e t j e so I z d u b i l i vse svoje p r e m o ž e n j e , zato bo d o b r o d o š e l v sak d i n a r h r a t ske p o m o č i ! S i n d i k a l n e podr . , d r u S t v a . m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e , podje t ja , de­l o v n e k o l e k t i v e i n os ta le p r o s i m o , d a n a m s p o r o č a j o , k o l i k o so z b r a l i za p o m o č P r i -m o r s k i .

za OF. Listke ie natipkala n a j v e č Zlata J u r a . i e v č l č . trosili pa so jih mladinci po vsem mestu. Letaki in listki, ki so jih naSli belogardisti. Italijanski vojaki in oficirji , ao izzvali r a z l i č n e komentarje, jezo in pre­plah. Italijanski faSisti in njihovi podrep-niki so spoznali, da ž iv i in dela velika ve­č i n a M e t l i č a n o v d a l e č proč od interesov oku­patorja in njegovih p o m a g a č e v .

Po kapitulaciji so ž e n e svoje delo Se bolj razSlrile. Mnogo so naredile za partizanske b o l n i š n i c e in ranjence, ki so odhaiali na zdravljenje v bolj oddaljena b o l n i š n i c e Za zvrhan voz hrane so dostikrat zbrale metli š k e ž e n e ln jo odpeljale ? partizansko bol niSnico, ki je bila takrat v Zumberaku ( S H \ P B ) Po cele dneve so ž e n e pekle pe civo ln delale rezance, vse za ranjence. Zbirale so tudi s o č i v j e ln sadje, s v e ž e In posuSeno. — Take akcije so pripravljale zelo pogosto, n a j v e č j o pa vsako leto ob 8. marcu, ko je sleherna vas pokazala svojo ljubezen do ranjencev in borcev, v Metl iki ao ž e n e v e č k r a t pogostile ranjence in tudi v e č j e partizanske edinice. p r i tem delu so zelo mnogo naredile tov. R o m u n « Hanzel in V i l m a J u r a j e v č i č .

Zene so skrbele tudi za d r u ž i n e , ki so bile v vojni prizadete, predvsem pa za begunske otroke iz Bosne, ki so v borbah in usta­š k i h pokoljih izgubili starSe. Pravtako ao pomagale beguncem lz č a b r « . Z njihovo po­m o č j o Je bil oskrbovan tudi mladinski dom partizanskih otrok v Podzemlju. Med veliko nemSko ofenzivo oktobra 1943. leta so mar­lj ivo zbirale hrano in pribolISke za ranjen­ce ter izvrst.no pomagale tudi kot knrirke in p o r o č a l e partizanski vojski o premikih s o v r a ž n i k a . Svojo izredno p o ž r t v o v a l n o s t so pokazale metliSke ž e n e v prvj polovici Ju­l i ja 1944, ko so bile blizu mesta velike bor­be a ustaSi in Nemci. Noč ln dan so nosile hrano borcem na p o l o ž a j e , kuhale so naj­b o l j š e kar so premogle In v tem kar tek­movale.

"Nekaj dokumentov o delu ž e n a v Metliki je shranjenih tudi v Belokranjskem muzeju, oddelek NOB v Metliki . T u so zbrana pred­vsem potrdila ln zahvale partizanskih bol­nišnic ia edinic o prejetih darilih mestne organizacije A F Z iz leta 1944. V muzeju ao shranjeni tudi dokumenti ene prvih or

Ranizatork v Metl iki , t o v a r i š i c o Anice Tvec jredvsem iz leta 1942).

R. F.

P R E D G R A D O B K O L P I

27. februarja je kulturnoprosvetno dru­Stvo Predgrad, ki je sedaj sekcija gasilske č e t e . priredilo v dvorani z a d r u ž n e g a doma igro » B e l e vr tn i ce« . V razmeroma kratkem č a s u Je bila igra Se dokaj dobro n a š t u d i -rana. Dvorana je bila kakor vedno nabito polna. Po igri je bila zabava.

J o ž e Dolar, gozdar d r ž a v n e g a gozda G T B J -š i ce . je bil 21. februarja na s l u ž b e n e m ob­hodu. Naenkrat je nad vasjo K r a l i zasliSal ž a l o s t n o h l ° j a n j e . Hitro se je p r i b l i ž a l me­s tu , od koder je s l i ša l glas ln je zagledBl v s n e g u n e k ° g a psa, ki je imel pod seboj srno. T o v . Dolar je vrgel psu okrog vratu z a u k o in ga potegnil s t r un ter resi! srno. ki je bila ranjena na vratu, in jo odnesel do­m o v . Ko bo ozdravela, Jo bo izpustil v njen svobodni dom.

* Posestnica K « t a M s r k o v i č lz Dola je

17. februarja zjutraj m o l z l « kravo in je v kokoSnjnku zagledala gos brez g l a v e in mrtve k o k o š i . Iznenada je p red n i o s k o č i l « d ivja m a č i ć a . Zena se je u s t r a š i l a in za v p i l a . Na klic je prihilel n jen sin J o ž e in b l i ž ­nji lover S t o j n i c k i sta m a č k o p o b i l a s k o k m . LOVOC Stojnic bo imel k o ž o , Marko-v i č k a pa gos brez glave

J o ž e B u k o v a c je o p a z i l , da m u i z kokoS-jpga gne/.rla nekdo s t a l n o k rade j a j c a . 22- fe­b r u a r j a je na gnezdo n a s t a v i l ž e l e z n o past , v k a t e r o se je u j e l d i h u r , k i g a je B u k o v e c i z r o č i l b i t ž n j e m n l o v c u .

* K l j u b t emu , da p o k r i v a z e m l j o debe la

s n e ž n a odeja , so se k a k o r v s a k o leto ž e 15. f e b r u a r j a v r n i l i Š k o r c i . Z d a j n a m o k o l i h i š i n po v r t o v i h vese lo p r e p e v a j o i n na ­znan ja jo sko ra jSn jo p o m l a d . S. J .

S E S T A N E K V A Š K I H O D B O R O V A F Z V S M I H E L U

V S m i h e l u p r i N o v e m m e s t u so se 2.1. fe­b r u a r j a ses ta l i v a A k i o d b o r i A F Z . k i b o l o v k l j u č e n i V novo o b č i n o S m l h e l . T o so: R r o d , I r c a vas , B i r č n a vas . G o t n a vas , R e g r č a vas S l a t n i k . S m o l e n i a va£ , S t r a n s k a vas i n S m i h e l . N a v z l i c i z r e d n o s l a b i po t i se je se­s t a n k a u d e l e ž i l o lepo Š t e v i l o ž e n a .

N a s e k t o r s k i h k o n f e r e n c a h , k i so b i l e p r e t e k l i teden, so Žene p r e g l e d a l e delo v a ­š k i h o d b o r o v , i z v o l i l e nove odbore , a l i p a p o t r d i l e svo je p r o j S n j e , č e so b i l e z n j i m i z a d o v o l j n e , kot so to s t o r i l e v Smole .n j i v a s i .

N a s e s t a n k u so ž e n e p o r o č a l e o s v o j e m d e l u . S o d e l o v a l e so p r i vseh p r o s l a v a h dr­ž a v n i h p r a z n i k o v s k u p a j z o s t a l i m i m n o ž i č ­n i m i o r g a n i z a c i j a m i . P i o n i r j e m in c i c i b a n o m so p r i p r a v i l e v e l i k o vesel je za n o v o l e t n o j e l k o . T u d i z v o d s t v o m Sole so t r d n o po­vezane l n i i m u č i t e l j i c e rade p o m a g a j o p r i d e l u .

UspeSno d e l u j e t a g o s p o d i n j s k o - l z o b r a ž e -v a l n a t e č a j a na S l a t n i k u i n v S m i h e l u , k i j u o b i s k u ie lepo Š t e v i l o ž e n a In dek le t . P o l e g k u h a n j a in g o s p o d i n j s t v a i m a j o t u d i pouk iz s l o v e n š č i n e , r a č u n s t v a , v z g n j e s l o v j a , z d r a v s t v a i t d . I m e l e so Se vrs to z a n i m i v i h p r e d a v a n j , k i so se j i h po l eg t e č a j n i c ude­lež i l i t ud i o s t a l i v a š č a n i . T e č a j v S m i h e l u v o d i Š o l s k a u p r a v i t e l j i c a L a v r i č e v a . na S l a t n i k u pa u p r a v i t e l j i c a K r a n j č e v a .

Zene se p r i d n o p r i p r a v l j a j o na p razno­v a n j e bo rbenega dneva ž e n a , na 8. marec . N a t a dan bos ta u s p e š n o z a k l j u č e n a oba g o s p o d i n j s k a t e č a j a , k i bosta o r g a n i z i r a l a t u d i r a z s t avo .

P o vaseh bodo z n a b i r a l n o a k c i j o o r g a n i ­z i r a l e p o m o č p r i m o r s k i m k r a i e m , k i so b i l i p r i z a d e t i z a r a d i s n e ž n e ka t a s t ro fe .

K o n č n o so i z v e d l e v o l i t v e v n o v o b č i n s k i o d h o r A F Z . v k a t e r e g a bodo v k l j u č e n i v s i v a š k i o d b o r i . Za p redsedn ico so i z v o l i l e tov. L o j z k o S e n i č a r j e v o iz Srnolen je v a s i , z a se­k r e t a r k o pa tov. T o n č k o L e š n j a k o v a iz Srni he la . Z o b l j u b o , da bodo v b o d o č e v z t r a j n o d e l a l e . 60 se ž e n e razSle . M . J .

T O IN ONO IZ A D L E S I C E V

A d l e ^ i č k i d i Je tan t je so n a pus tno nede­l jo u p r i z o r i l i v e s e l o i g r o »Žive la e n a k o p r a v ­n o s t « , k i Jo Je s p i s a l prof . M i r k o L j u b i c . I g r a n a m je p r a v ž i v o p r e d s t a v i l a n e p r a ­v i l n o t o l m a č e n j e ž e n s k e e n a k o p r a v n o s t i z m o š k i m v z a k o n u , k i dovede v č a s i h do t r a ­g i č n o k o m i č n i h scen. I g r a l c i so s v o j e v l o g e r e š i l i p r a v z a d o v o l j i v o , k a r je v e l i k a z a s l u ­g a r e ž i s e r k e t ov . V i d e L j u h i č e v e , k i n a m v e č k r a t p o s t a v i n a ode r k a k S n o lepo i g r o . N u j n o b i b i l o . da p r i d e a d l e S i č k a d r a m a t s k a s k u p i n a do m a l o b o l j š e g a o d r a in s l e d n j i č t u d i do v e č j e d v o r a n e , k i b i obenem l a h k o s l u ž i l a t u d i vsem m n o ž i č n i m o r g a n i z a c i j a m za p r i r e d i t v e i n t e č a j e .

j§ g o v o r i l i t u d i o g a s i l s k e m do­m u , k j e r b i b i l a t u d i p o t r e b n a d v o r a n a , a na ž a l o s t Je o s t a l o 1» p r i besedah. P r o f e s o r M i r k o Ljubic sedaj p r i d n o v a d i p e v s k i zbor A F Z i n n a b i r a o r i g i n a l n e d o m a č e popevke , k i j i h dos le j š e n i h č e n i z a p i s a L

T u i m a m o sedaj t u d i d v a t e č a j a d r ž , i z v . podje t ja »Dom« i z L j u b l j a n e . P le ta r . sk i t e č a j bo letos z a k l j u č i l v z g o j o k a d r a za to stro­ko i n p r a v t ako t u d i t k a l s k i t e č a j z a umet no tkan je . S t a r a , že s k o r a j p o p o l n o m a po z a b i j e n a o r i g i n a l n a t e h n i k a t k a n j a »na š i ­be« je spet o ž i v e l a . R a z p r a v o o tej t e h n i k i je o b j a v i ! » E t n o g r a f « — g l a s i l o E t n o g r a f ­s k e g a m u z e j a v L j u b l j a n i . T o p r v o in na j b r ž tudi zadnjo r a z p r a v o je n a p i s a l na p o d ­l a g i v e č l e t n e p r a k s e in S t u d i i « tov . Rožo R a č i č . P o l e g o m e n j e n i h t e č a j e v pa je t u t u d i i z o b r a ž e v a l n i t e č a j k i g a v o d i g i m n a z i j s k i r a v n a t e l j DnSan M u c . L j u d s k a p r e s v e t a iz Č r n o m l j a je l a h k o z a d o v o l j n a z vsem d e l o m , k i da je n a š e m l a d i n i in l j u d s t v u p r i l i k o do d u h o v n e o b o g a t i t v e i n z b o l j š a n j a m a t e r i a l ­nega s t a n j a .

N a i s t i dan sta b i l a t u d i o b č n a z b o r a K m e t i j s k e zad ruge i n o r g a n i z a c i j e v o j n i h i n v a l i d o v . V i d i se. d a je v A d l e S i č i h d r u ­š t v e n o In o r g a n i z a c i j s k o de lo ze lo r a z g i h sno . P r i p r a v l j a j o p a se t u d i na u s t a n o v i t e v t k a l s k e z a d r u g e , k i na j b i b i l a p r o d u k t i v n o u s l u ž n o s t n o podjet je . O p o t r e b i t ega in o o r g a n i z a c i j i pa bomo p o r o č a l i v posebnem č l a n k u p r i h o d n j i č . R.

D O L E N J S K E T O P L I C E

S i n d i k a l n a s e k t o r s k a k o n f e r e n c a prosve t ­n i h d e l a v c e v za s e k t o r D o l . T o p l i c e je b i l a 27. f e b r u a r j a U d e l e ž i l o . s» je je l epo š t e ­v i l o č l a n o v . N a k o n f e r e n c i je b i l p r i so t en t u d i p redsedn ik S v e t a z a proeveto i n k u l ­t u r o tov . I v a n G r a s i č .

P r v a t o č k a d n e v n e g a reda je b i l u č n i na s top I V . r az reda o s n o v n e Sole. T o v . O l g a Sa je je p o d a l a u č n o s n o v : p r v a p o m o č p r i nezgodah — k r v a v i t v a h . Po n a s t o p u je b i l a d i s k u s i j a , ka t e r e se j e u d e l e ž i l o v e č t o v a -r iS i e .

T o v . F i l i p R i b a r , Šo lsk i u p r a v i t e l j i z So­teske, je poda l i z č r p e n p o l i t i č e n refers.t o n o t r a n j e m in z u n a n j e m p o l i t i č n e m p o l o ž a j u . Po r e f e ra tu so ž i v a h n o r a z p r a v l j a l i i n že tako o b š i r n o snov p r e d a v a n j a Se b o l j raz­č l e n i l i . U č i t e l j e v a n a l o g a je , da s e z n a n i l j u d s t v o tudi s s v e t o v n i m p o l i t i č n i m polo­ž a j e m . T o l m a č i t i m o r a t u d i od redbe naSe l j u d s k e o b l a s t i , k i h o č e izbo l j ša . t i gospodar ­sko s tan je i n d v i g n i t i ž i v l j e n s k o r a v e n de­l o v n e m u č l o v e k u .

R a z p r a v l j a l i so t u d i o d r u g i h v p r a š a n j i h , z l a s t i v z g o j n i h in o t em , k a k o b i jzholzša . l i u č n e uspehe no š o l a h .

P r i h o d n j a k o n f e r e n c a bo a p r i l a z u č n i m nas topom te lovadbe . *

O k r a j n i m a g a z i n l z N o v e g a mes ta je i m e l t u d i v D o l . T o p l i c a h d v e p o d r u ž n i c i , in s i ­cer t r g o v i n o z m a n u f a k t u r o in g a l a n t e r i j s k o -£r>ec° r i j sko . Obe t r g o v i n i bo seda.j p r e v z e l v svo je vods tvo K L O D o l . T o p l i c e . S tem bodo p o v e č a n a k r a j e v n a podje t j a in n o v a , po obsegu zelo v e l i k a o b č i n a , bo n a t a na ­č in d o b i l a izda ten v i r d o h o d k o v z a k r i t j e s v o j i h po t reb . G r -

P O Ž A R V P O D Z E M L J U

V soboto 23. f e h r u a r j a je v P o d z e m l j u v B e l i k r a j i n i i z b r u h n i l p o ž a r , k i j e upe-peljl v e l i k h l e v . last K m e t i j s k e z a d r u g e v P o d z e m l j u - K e r je bil po leg h l e v « p o s t a v l j e ­n a t u d i lesena d r v a r n i c a , po lna drv, n a d h l e v o m pa p o l n o p o d s t r e š j e kTme, g a s i l c i o g n j a n i so m o g l i z a j e z i t i in je p o g o r e l ves h l e v P o ž r t v o v a l n o s t i g a s i l c e v pa so l a h k o vsi Bosednji p r e b i v a l c i h v a l e ž n i , d a so p o ž a r o m e j i l i , ke r so b i l e v n e v a r n o s t i t ud i so­sednje hiSe. P r i g a š e n j u p o ž a r a so sodelo­va l e g a s i l s k e č e t e \z f j r ada ra , K r a š i n c a , M e t l i k e , G r i b e l j in O r k v i š č , na p o m o č p a

je gas i l cem p r i h i t e l t u d i c e lo tn i d e l a v s k i k o l e k t i v iz o k r a j n e o p e k a r n e v G r a d a r u . M e t l i S k e gas i l ce je v o d i l p o v e l j n i k tov. Cr-n u g e l j M a r t i n , g r n d a š k e t ov . Soher T o n e , k r a s i n S k e p a tov . F e z d l r c A n t o n . P r v i so b i l i na mestu seveda n a j b l i ž j i g a s i l c i s K r a ­š i n c a . V o d s t v o p r i g a š e n j u p o ž a r a pa j e imel b r i g a d n i p o v e l j n i k g a s i l c e v tov. M a -l e i l č J u l i j iz G r a d a c a . P r a v v s i g a s i l c i z a s l u ž i j o p o h v a l o i n p r i z n a n j e z a t r u d . po-ž r t v o v a n j e p r i l o k a l i z a c i j i p o ž a r a i n zares nag lo ter h i t r o p o m o č . P r i i z p r a z n j e v a n j u p r e m i č n i n i z b l i ž n j e h i š e pa so p r i d n o so­d e l o v a l i t ud i d i j a k i p o d z e m e l j s k e n i ž j e g i m naz i j e . P o ž a r so z a n e t i l i o t r o c i , k i š e ne o b i s k u j e j o Sole. k e r so brez n a d z o r s t v a s tar­š e v p r i š l i do v ž i g a l i c ter v i g r i z a k u r i l i s l amo v h levu- O r g a n i L j u d s k e m i l i c e pre­i sku j e jo v z r o k e p o ž a r a . S k o d a je z n a t n a .

Ob t e l p r i l i k i se ponovno p o s t a v l j a p red Podzemel j č a n e v p r a š a n j e . z a k a j n i m a j o las tne g a s i l s k e č e t e . Ze pred t r e m i le t i so n e k a t e r i , za g a s i l s t v o n a v d u S e n i fant je i n mof.je p o i z k u š a l i u s t a n o v i t i g a s i l s k o č e t o v P o d z e m l j u In so v t a namen že t u d i i m e l i neko p r i r e d i t e v te r o k r o g 20.000 d in denar ­j a za n a k u p h r l z g a l n e . L j u d s t v o pa se da nes v p r a š u j e , k j e je ta denar in z a k a j so vse p r i p r a v e za u s t a n o v i t e v p o d z e m e l j s k e g a s i l s k e č e t e p a d l e v vodo. Z a d n j i p o ž a r na j bo P o d z e m e l j č a n o m v o p o m i n , da brez l as tne g a s i l s k e č e t e ne bodo m o g l i u s p e š n o l n p r a v o č a s n o o č u v a t i las tne in l j u d s k e i m o ­v i n e p r i b o d o č i h p o ž a r i h v v a s i t -c

T o in o n o iz Kočevja Volitve v občinski o d b o r O F Ko­

čevje n a t e r enu R u d n i k so lepo po tek l e i n je b i l a u d e l e ž b a š e k a r z a d o v o l j i v a . V u v o d u je i m e l tov. I v a n G r e š a k kra­tek re fe ra t o d r u ž b e n e m p l a n u i n o o s n u t k u novega zakona o l j u d s k i h o d ­b o r i h . F r o n t o v c i so i z v o l i l i t u d i n o v o s t a n o v a n j s k o k o m i s i j o .

* Padalski tečaj v Kočevju. N a p o ­

b u d o O k r a j n e g a odbora l j u d s k e t e h n i k e v K o č e v j u se je t u d i v K o č e v j u p r i č e l p a d a l s k i t e č a j , k i ga ob i sku je n a d 20 m l a d i n c e v i n m l a d i n k . V s i se d i s c i p l i ­n i r a n o u d e l e ž u j e j o t e č a j a , k i ga v o d i tov. K o v a č i č i z R i b n i c e , i n se p r i p r a v ­l ja jo n a i zp i t , k i bo 15. a p r i l a . P o i z p i t i h bodo m l a d i p a d a l c i p r i č e l i s p r a k t i č n i ­m i v a j a m i i n s k o k i v R i b n i c i . M e d u d e ­l e ž e n c i so t u d i Št i r i m l a d i n k e iz r u d n i k a i n ena i z mes ta .

* Cesta Kočevje—Rudnik—Rog je v

t ako s l a b e m s tan ju , d a je z a r a d i g l o ­b o k i h k o t a n j n e v a r n a za a v t o m o b i l e i n ž i v i n o . R u d a r j i so že na m n o g i h m a ­s o v n i h s e s t a n k i h r a z p r a v l j a l i o v z d r ­ž e v a n j u te ceste i n z a h t e v a l i od odgo­v o r n i h fo rumov , d a se n e m u d o m a p o ­p r a v i , saj je š k o d a n a p o k v a r j e n i h p r e ­v o z n i h s r eds tv ih m n o g o v e č j a k o t b i b i l i s t r o š k i za p o p r a v i l o ceste. R u d a r j i so t u d i mnogokrat , p r o s i l i , naj b i odsek ceste K o č e v j e — R u d n i k m a l o b o l j r a z ­s v e t l i l i , k e r je ho ja z a r a d i i z r e d n o s l a ­bega s tan ja ceste p o n o č i ze lo n e v a r n a i n t u d i nep r i j e tna . *

* Kontrola kvalitete vina bi bila tudi

v Kočevju potrebna. P o r o č i l a v l j u b ­l j a n s k i h d n e v n i k i h o k o n t r o l i k a k o v o ­sti v i n v g o s t i n s k i h ob ra t ih , k i jo je ze lo u s p e š n o o p r a v i l a l j u b l j a n s k a t r g o ­v i n s k a i n š p e k c i j a , so m e d k o č e v s k i m i

r u d a r j i zelo ugodno o d j e k n i l a . P r a v i j o , da b i b i l o dobro , Če b i t u d i n a š a t rgo ­v i n s k a i n š p e k c i j a n a p r a v i l a t a k š e n sp r ehod po k o č e v s k i h i n o k o l i š k i h go ­s t i n s k i h o b r a t i h . O d k r i l a b i r a zne n e ­p r a v i l n o s t i , k i gredo v š k o d o p o t r o š n i ­k o v . D v o m i m o , d a b i b i l a t a k š n a k o n ­t r o l a v č a s t n a š i m g o s t i n s k i m o b r a t o m .

*

N o v o i z v o l j e n i o d b o r sindikalne po­družnice na rudniku j e i m e l te d n i svo jo p r v o sejo, n a k a t e r i so k o n s t i t u i r a l i odbor . Z a p r e d s e d n i k a so p o n o v n o i z ­b r a l i dosedanjega z a s l u ž n e g a s i n d i k a l ­nega d e l a v c a tov. J o ž e t a P i r m a n a . — S i n d i k a l n a p o d r u ž n i c a se p r i p r a v l j a n a v o l i t v e v d e l a v s k i sve t i n u p r a v n i o d ­b o r r u d n i k a .

* Dve novi planinski postojanki V' Ko­

čevju. N a pobudo n a v d u š e n e g a p l a n i n c a t o v a r i š a J o ž e t a K a l a n a , u s l u ž b e n c a v r u d n i k u K o č e v j e , je b i l o p r e t e k l o loto u s t a n o v l j e n o P l a n i n s k o d r u š t v o v K o ­č e v j u , k i se zelo l e p o r a z v i j a . K e r i z ­l e t n i š k e t o č k e v o k o l i c i K o č e v j a n i m a j o nobene p l a n i n s k e pos to janke , so se k o ­č e v s k i p l a n i n c i z a v z e l i z a g r a d n j o d v e h p l a n i n s k i h d o m o v , i n s icer p r i J e l e n o ­v e m s tudencu za M e s t n i m v r h o m i n p r i S v . A n i . L I P K o č e v j e je v ta n a m e n b r e z p l a č n o ods top i lo d v e g o z d a r s k i k o ­či , k i bos ta v g l a v n e m z u d a r n i š k i m d e l o m p l a n i n c e v š e v l e t o š n j i sezoni p r e u r e j e n i v p r i j e t n a p l a n i n s k a d o m o v a .

* Volitve v delavski svet rudnika Ko­

čevje. N a seji d e l a v s k e g a sve ta r u d n i ­k a K o č e v j e je b i l o sk len jeno , da bodo v o l i t v e n o v e g a de l avskega sve ta 18. I I I . po v s e h r u d n i š k i h o b r a t i h . N o v o k a n d i ­da tno l i s to je p o d p i s a l o 30 n a j b o l j š i h č l a n o v d e l a v s k e g a k o l e k t i v a . -ig

O D L O Č B I O k r a j n i l j u d s k i o d b o r

N o v o m e s t o S tov . I . - 1012/2 29. 2. 1952

O D L O Č B A

O k r a j n o L e s n o - i n d u s t r i j s k o podje t je D v o r p r i Ž u ž e m b e r k u je b i l o u s t a n o v l j e n o I od fočbo O k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a N o v o mesto — p o v e r j e n i š t v o za l o k a l n o gospodar­s t vo z d n e 20. XI. .194« i t 7 4 M / L K e r z d r u ­ž u j e podje t je d v a o b r a t a — obra t ž a g e In m i z a r s k i obra t ! k i s ta d e j a n s k o i n t u d i k n j i g o v o d s t v e n o l o č e n « . O k r a j n i l j u d s k i od­hor N o v o mesto na p r e d l o g S v e t a za l o k a l n o i n d u s t r i j o i n obr t . n a o s n o v i 4.. 5. i n 22. č l . S p l o š n e g a z a k o n a o d r ž a v n i h g o s p o d a r s k i h pod j e t j i h in 2 čl. t. 11. z a k o n a o d e l u l j u d s k i h o d b o r o v o k r a j e v , mest , k i so i z l o ­č e n « i z o k r a j a i n m e s t n i h r a j o n o v

o d l o č a :

1. O k r a j n o L e s n o - i n d u s t r i j s k o podje t je D v o r p r i Ž u ž e m b e r k u p reneha o b r a t o v a t i s 1. I . 1952.

2 P r e m o ž e n j e pod je t j a p r e v z a m e t a n o v o i u s t a n o v l j e n i d r ž a v n i p o d j e t j i : » D r f t i v n o

o b r t n o podje t je M i z a r s t v o D v o r in d r ž a v n o o b r t n o podje t je Zaga D v o r . K e r se t a k o j ob p r e n e h a n j u o k r a j n e g a L e s n n i n d i i s l ri . jske-ga pod je t j a D v o r p r i Ž u ž e m b e r k u us tano

O D B O R N I K I . P O D A J T E O B R A Č U N O S V O J E M D E L U J

V N o v e m mestu i m a m o d v e f i z k u l t u m i o r g a n i z a c i j i , k i s k r b i t a za t e l o v a d n i i n Š p o r t n i d v i g N o v o m e S č a n o v . T o d a k a k š n o je d e l o teh dveh o r g a n i z a c i j ! M i s l i m , da o r g a n i z a c i j a , k i v 6V0.ji s r e d i n i m a delov­n i h l j u d i , ne more ' v redu d e l o v a t i . L j u d j e , k i so n a p i s a n i s amo na p a p i r j u , ne more jo s e s t a v l j a t i de l aven odbor . T o v e l j a za T D P a r t i z a n Novo mesto in p r a v t a k o za S D K r k a .

O r g a n i z a c i j a , k i že d a l j č a s a n i i m e l a s e s t anka oz. seje svo jega odbora , ne more z a ž i v e t i . P r a v t a k o tudi ne o r g a n i z a c i j e , k i se Se n i p r i p r a v i l a za l e t n i o b č n i z b o r i n k i n i s e s t a v i l a f i n a n č n i n i t i d e l o v n i p l a n za t e k o č e leto. F i z k u l t u r n a o r g a n i z a c i j a ne more obs to j a t i • en im a l i d v e m a o d b o r n i ­k o m a , n i t i ne z m a j h n i m Š t e v i l o m a k t i v n i h č l a n o v . N a teh n a p a k a h p a t r p i t a obe n a š i f i z k u l t u r n i o r g a n i z a c i j i .

P r e d n a š i m t e l o v a d n i m d r u š t v o m P a r t i ­zan s to j i v e l i k a n a l o g a : z v e z n i t e l o v a d n i zlet le ta 1952 v R e o g r a d u . N a tem z l e tu pa bomo dos to jno n a s t o p i l i le, če bodo t e lovad- -n i č e po lne t e lovadcev in ne bodo t e l o v a d i l i samo r e d k i p o s a m e z n i k i .

T e l o v a d n o d r u š t v o m o r a č i m p r e j d o b i t i s v o j dom, da se ne bo s t i s k a l o v Šo l sk i telo­v a d n i c i , k i je že t ako p r e v e č zasedena s š o l s k i m t e l o v a d n i m p o u k o m .

T u d i u r e d i t e v L o k e za t e l ovadce l n ost a le š p o r t n i k e je nadvse v a ž n o vp raSan je , k i se v l e č e že n eka i let . a n i n i k o g a r , da b i se v to s t v a r z a g r i z e l In jo i z p e l j a l do konca P o v s o d je t a k o ; nekdo se m o r a sam in precej ž r t v o v a t i i n n a l o g « bo o p r a v l j e n a . T e g a P B v N o v e m mes tu , k a k o r i z g l e d a , n o č e n i h č e s t o r i t i .

S D K r k a i m a v e l i k odbor , k i p a je z red­k i m i i z j e m a m i popo lnoma n e d e l a v e n . T o se v i d i t u d i po tem, da se sej odbora , k i so

Dobre kuharice in gospodinje

P o l e g m n o g i h p r a k t i č n i h g o s p o d i n j s k i h t e č a j e v , ki so v te j z i m i r a z g i b a l i ž e n e in d e k l e t a po B e l i k r a j i n i ' i n o k a t e r i h smo že p i s a l i , so n a m pos la le svo jo s l i k o t u d i o b i s k o v a l k e k u h a r s k e g a t e č a j « v Č r n o m l j u . S t e č a j e m so z a č e l e 17. f eb rua r j a O r g a n i z i r a l a g a je A F Z po z a s l u g i K mire S k o f in K a t i c e Sva iger . k a t e r i m a je uspe lo d o b i t i p ro s to re z a t e č a j . O d s t o p i l o j i m ga je G o s t i š č e M I . O . T e č a j o b i s k u j e 26 t o v a r i š i c : č e p r a v se j ih je p r i j a v i l o precej več , pa ž a l n i b i l o m o g o č e sp re je t i vseh z a r a d i po m a n j k a n j a p r o s t o r a . C i rn ho t e č a j z a k l j u č e n , bodo poh i t e l e Ae z en im t e č a j e m .

O podobnem t e č a j u < p o r o č a j o t ud i iz B u t o r a j a . k j e r se uč i kuhe 12 t o v a r i š i c , v o d i pa ga tov . M e d v e d o v a lz Č r n o m l j a . T e č a j n i c e so a u č e n j " m in p r a k t i č n i m d e l o m zelo z a d o v o l j n e . — P o r o č a t i m o r a m o t u d i o p r i d n i h 24 d e k l e t i h , k i so p r e t e k l i teden z i k l j u č i l e k u h a r s k i t e č a j v S e m i č u . Z i m a je b i l a letos v m a r s i k a t e r e m k r a j u dobro i z k o r i š č e n a . B e l o k r a _ \ c i pa ao d o b i l i v r s t o n o v i h , d o b r i h k u h a r i c i n g o s p o d i n j

s k l i c a n e prav po redko , u d e l e ž i j o v e d n o !e d v a a l i t r i j e o d b o r n i k i in t ako ne m o r e j o s k l e p a t i o n i č e m e r . P r a v e seje že d a l j č a s a s p l o h n i b i l o . Za to t ud i n i n o b e n i h p r i p r a v za o b č n i zho r i n n o b e n i h n a č r t o v za de lo v l e t o š n j e m l e t u . Z a n i m i v o pa je . d a je č l a n ­s t vo n a v z l i c t emu precej a k t i v n o , Ze d o l g o č a s a n i so b i l i t a k o r e d n i z i m s k i t r e n i n g i v o d b o j k i , a t l e t i k i , n o g o m e t u in s m u č a n j u ka k o r letos. T o d a k a k o in k je bodo n a s t o p i l i , k e r za n j i h o v e nas tope i h os ta le potrebe n i n i h č e p l a n i r a l po t r ebnega d e n a r j a !

Za d v i g p r a v e g a f i z k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a v Novom mestu je po t r ebna eno tna o rg ; in i / . a c i j a . Za to naj b i se T D P a r t i z a n N o v o mesto in SI) K r k a z d r u ž i l a . V N o v e m mestu n i m a m o d o v o l j d e l o v n i h o d b o r n i k o v , n i t i t o l i k o a k t i v n i h č l a n o v t e r k o n č n o t u d i ne d o v o l j f i n a n č n i h s reds tev , da b i l a h k o u s p e š n o delo l o v a l i obe o r g a n i z a c i j i .

N a l o g e t e l o v a d n e o r g a n i z a c i j e so danes podobne š p o r t n i m , saj m o r a j o t u d i te po leg sp loSne telesne vzgo je g o j i t i Ind i razne Š p o r t ­ne panoge kot a t l e t i k o , odbo jko , k o š a r k o , s m u č a n j e i t d .

E n o t n a f i z k u l t u r n a o r g a n i z a c i j a bi v svo j i h v r s t a h z d r u ž i l a vse aktivne č l a n e obeh dosedan j ih o r g a n i z a c i j . S tem bi se Š t e v i l č n o o k r e p i l a in s p o m o č j o oblasti v u p r a v n e m i n f i z k u l t u r n e m oziru po lno z a ž i v e l a

J . G .

A T L E T S K I M I T I N G V N O V E M M E S T U

Ob z a k l j u č k u r edn ih z i m s k i h t r e n i n g o v v t e l o v a d n i c i , bodo t u k a j š n j i a t l e t i p o k a z a l i s v o j napredek v z i m s k i vadhi na a t l e t s k e m t e k m o v a n j u . M i t i n g bo v s redo 12. m a r c a ob 16. u r i v t e l o v a d n i c i o snovne Šo le .

T e k m o v a l i bodo v n a s l e d n j i h d i s c i p l i n a h : tek čez z a p r e k e skok v d a l j i n o in v i s i n o ter met m e d i c i n k e .

V a b i m o vse a t l e te ! O.

S M U Č A R S K E T E K M E V G A B E R J U

V nede l jo 11. f e b r u a r j a smo v G a b e r j u p r i r e d i l i s m u č a r s k e t ekme p i o n i r j e v in m l a d i n c e v . rv.kom se je od p r i j a v l j e n i h 24 m l a d i n c e v u d e l e ž i l o 13 m l a d i n c e v , od p r i j a v l j c n i h 82 p i o n i r j e v pa devot . O s t a l i se t ekem uiso m o g l i u d e l e ž i t i , k e r n i so i m e l i na r a z p o l a g o d o v o l j p r i m e r n i h s m u č i z a tek mo vanje .

M l a d i n c i so t e k m o v a l i v s m u k u na 8 k m d o l g i p r o g i , p i o n i r j a pa na p r o g i , k i je b i l a d o l g a 1 k m . V s i t e k m o v a l c i B O se p o t r u d i l i i n so p o k a z a l i p rav lepe uspehe. N a j b o l j š i m l a d i n e c je b i l J o ž e T u t i n , k i j« p r e v o z i l p r o g o v 4 m i n u t a h l n 15 s e k u n d a h . St.

Š A H O V S K O P R V E N S T V O N O V E G A M E S T A

29. rehruarja je bilo z a k l j u č e n o š a h o v s k o prvenstvo Novega mesta, na katerem so za sedli tekmovalci naslednja mesta:

1. Mitja Sila - 12 točk od 13 dosegljivih. 2. Slavko Si lar 10.5 t o č k , . 3. dr. G o l e ž Ludvik ID t o č k , 4. - 5 . mesto; major M l č o v l č . Fink Stane

9 točk , 6. S k r l J 8.5 točk . 7. J e r a n l č Rudi 7 točk , 8. Avsec Ferdo 5.5 točk, 9- proL E r ž e n 5 točk , 10.—12. mesto Lojze Kastellc. Ing. Lovko ln M i r o V e r h l č po 3,5 točk In 13.—14. mesto Klemene , Boris ln Strajnar .Mile po 2 t o č k i .

Š A H O V S K A SIM U L T A N K A V E L E M O J ­S T R A P U C A V T R E B N J E M

V nedeljo 2. marca Je velemojster Stojan Puc odlural v Trebnjem Š a h o v s k o slmul tanko na 26 deskah. Dobil Je 21, reiuUlral 4 ln Izgubil l Igro, Partijo z velemojstrom ie

, dobil č l a n trebanjsko Š a h o v s k e sekcije Vik ; tor P o l j a n š e k . Velemojster je odigral tudi

eno slepo partijo. Napovedanega popoldanskega Š a h o v s k e g a

I tekmovanja nI bilo, ker niso prisil Sahlstl I Iz Sevnice. Bi la pa Je zato s k u p š č i n a saliov-I ske sekcije.

Pr i slmullank! so sodelovali tudi Člani 1/judške milice Iz Trebnjega In Groaitjalja, za kar Jim Je š a h o v s k a sekcija Trebnje zelo

I h v a l e ž n a l K . D.

v i t a n o v i pod je t j i , se ne uvede l i k v i d a c i j s k i postopek O b v e z n o s t i L e s n o i n d u s t r i j s k e g a podje t ja D v o r p r i Ž u ž e m b e r k u p r e i d e j o n a n o v o u s t a n o v l j i M i j pod j e t j i , i n s i ce r one, k i so nas ta le i z o b r a t a 2age p r e v z a m e d r ž a v n o ob r tno podje t je 2 a g a D v o r , o b v e z n o s t i i z m i z a r s k e g a o b r a t a p a p r e v z a m e d r ž a v n o ob r tno podjet je M i z a r s t v o D v o r .

S. U s t a n o v i t a se d r ž a v n i p o d j e t j i : a) D r ž a v n o o b r t n o pod je t j e m i z a r s t v o —

D v o r , b i D r ž a v n o o b r t n o podjetje. Z a g a — D v o r . S e d e ž obeh pod je t i j je na D v o r u . 4. O s n o v n a s r e d s t v a dobe pod j e t j i od

o k r a j n e g a L e s n o i n d u s t r i j s k e g a pod j e t j a D v o r p r i Z u ž e m h e r k u in obs to je :

a l p r i d r ž a v n e m o b r t n e m pod je t j u M i z a r s t v o D v o r k tej o d l o č b i p r i l o ž e n e g a seznama p r e d m e t o v v s k u p n i v r e d n o s t i 2,621.000 d i n i n so t u d i r a z v i d n a iz b i l a n c e L e s n o i n d u s t r i j s k e g a podje t j a — o b r a t a m i ­z a r s t v o po s t a n j u z dne 1. I . 1952.

b) p r i d r ž a v n e m o b r t n e m pod je t j u Ž a g a D v o r - k tej o d l o č b i p r i l o ž e n e g a seznanvt p r e d m e t o v v s k u p n i v r e d n o s t i 3,80.1.200 d i n in so t u d i r a z v i d n a i z b i l a n c e L e s n o i n d u ­s t r i j s k e g a pod je t j a — o b r a t Z a g a po s t a n j u z dne 1. I . 1952

S e z n a m a p r e d m e t o v pod a) i n b i s ta s e s t avna d e l a te o d l o č b e . O b r a t n a s r e d s t v a : v i S i n a n j i h ho r a z v i d n a Iz b i l anee L e s n o ­i n d u s t r i j s k e g a p o d j e t j a — obra t Z a g a oz. M i z a r s t v o po s t a n j u z dne 1. I . 1952.

5. P r e d m e t p o s l o v a n j a : a l p o d j e t j a : d r ž a v n o o b r t n o podje-tje M i ­

z a r s t v o D v o r : i z v r š e v a n j e vseh u a l u g i n del m i z a r s k e s t r o k e ,

b) pod je t j a d r ž a v n o o b r t n o podje t ja Z a g a D v o r : ž a g a r s k e s t o r i t v e .

6. Obe pod je t j i s ta pod g o s p o d a r s k i m u p r a v n i m v o d s t v o m O k r a j n e g a l j u d s k e g a od ­hora N o v o mesto .

S m r t f a š i z m u — svobodo n a r o d u ! T a j n i k : P r e d s e d n i k :

Pere Z v o n k o 1. r. Z u g c l j M a r t i n 1. *. 0

O k r a j n i l j u d s k i odbor N o v o m e s t o

P r e d s e d s t v o Stev. 2/1 — 29. I I . 1952

O D L, O C B A

O k r a j n i l j u d s k i o d b o r N o v o mesto Izda ja na o s n o v i 5. č l . S p l o š n e g a z a k o n a o d r ž a v n i h g o s p o d a r s k i h pod j e t j i h in 2. 61. z a k o n a 0 d e l u l j u d s k i h odbo rov o k r a j e v i n mest . k i so i z l o č e n a i z o k r a j a i n mes tn ih r a j o n o v nas l edn jo

o d l o č b o

P r i d r ž a v n e m t r g o v s k e m pod je t j u na ve­l i k o in m a l o v N o v e m nvestu se s p r e m e n i l i r n i a podje t ja in se g l a s i : • T r g o v h k o podje t je R O G — N o v o m e s t o « .

R a v n a t e l j podjet ja m o r a v s m i s l u )fi. 61. Sploanega z a k o n a o d r ž a v n i h p o d j e t j i h v 15 dneh p r i g l a s i t i s p r e m e m b o f i r m e v o d s t v u r e g i s t r a d r ž a v n i h g o s p o d a r s k i h p o d j e t i j .

Smrt. f a š i z m u — svobodo n a r o d u ! T a j n i k : P r e d s e d n i k :

Pere Z v o n k o l . r. Z u g e l j M a r t i n 1. r .

Kroniita nesreč J a n e z K o š l č e k . 12 l e t n i u č e n e c osnovno

Sole v Zu / . embe rku , s i je p r i s m u č a n j u v nede l jo 2 m a r c a z l o m i l l evo nogo .

A n t o n i j a N o s a n , u s l u ž b e n k a lz N o v e g a mesta , jo K&poalOAa v Z d r a v s t v e n e m d o m u . P r i o d p i r a n j u a v t o k l a v a j i j e u d a r i l a v ob raz v r o č a p a r a . vs led č e s a r je d o b i l a o p e k l i n e | K i r o k a h in g l a v i .

Pe t e r M a r t l n č I Č . 14 l e tn i d i j a k iz N o v e g a mesta, je dne 1. m a r c a v Sol i padel t ako nerodno , d a s i ie p o š k o d o v a l desno no<;o.

1J l e tn i J a n e z P l a n l n š e k iz Rasborja, p r i T r e b n j e m je dne 2H. f e b r u a r j a p r i so sedov ih po n e s r e č i v t a k n i l roko v s l amore .zn ico , k i m u Je p o š k o d o v a l a prs te na l e v i r o k i .

V s i n a v e d e n i se z d r a v i j o v n o v o m e š k i b o l n i š n i c i -

K n d o l f Palko, zav i ra t ) p r i d r ž a v n i že l ez ­n i c i v N o v e m mestu, ae je v nedel jo t. m a r c a p e l j a l s l u ž b e n o v K a r l o v a c . N a pos t a j i j c hotel i z s t o p i t i iz s l u ž b e n e g a voza i n se je 7. l evo roko d r ž a l za s t r a n k e p r i v r a t i h . K e r pa je v l a k i s l o č a a n o p r e m i k a l , so se vs led s u n k a v r a t a a vso m o č j o z a p r l a . P e l k u jo z d r o b i l o kos t i v zapes t ju , pod k o m o l c e m pa mu jo je z l o m i l o V n o v o m e š k i b o l n i š n i c i so m u r o k o d a l i v mavec i n se z d r a v i n a d o m u .

K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A : Od 7. do 10. marca: francoski f i lm: »Rož­

nato ž i v l j e n j e « . Od 11 do 18. marca: a m e r i š k i film: »Okla-

b o m « K Id«. Od 14. do 17. marca: a n g l e š k i f i lm: »Za­

deva W l n s ! u w « .

Ž E N S K O v z a m e m za popo ldne k e n o l e t n e m u o t r o k u . Česen S m i h e l 3.

K U P I M O vOZaa« a l i nevezana l e t n i k e l n po­samezne š t e v i l k e s t a r i h d o l e n j s k i h l o k a l n i h č a s o p i s o v (Do len j ske nov ice , [ lesni g l a s o v i . Do len j ec . Sedanjos t , Z a r j a , R e p u b l i k a n s k e nov ice , Brazda, K r i ž . Dolenjsko n o v i c e i z leta lftU i n d ruge) . - U r e d n i š t v o D o l e n j ­skega l i s t a

K U P I M O knjižno omaro in k n j i ž n e po l i co . I pt a va D o l e n j s k e g a l i s t a . N o v o mesto.

S L U Ž B O D O B I s t r o j n i a l i s t a v b n i k l j u č a v n i ­č a r . N a s l o v v u p r a v i D o l e n j s k e g a l ista.

S e enkrat „o razmejitvenem sporu, divjih svinjah in uničenih pridelkih Z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a ob­

j a v l j a m o o d g o v o r n a dop i s U p r a v e d r ž . l o v i š č , k i j e b i l o b j a v l j e n v na­š e m t e d n i k u 25. 1, 1952, š e l e danes .

Po s k o r a j d v e h mesec ih , k o je b i l v D o ­l e n j s k e m l i s t u o b j a v l j e n č l a n e k pod g o r n j i m n a s l o v o m , j e p o s l a l a v o b j a v o o d g o v o r na ta č d a n e k U p r a v a d r ž a v n i h l o v i š č i z L j u b ­l j a n e , k i je b i l t u d i o b j a v l j e n v D o l e n j ­s k e m l i s t u dne 25. j a n u a r j a . K e r je v ob­j a v l j e n e m č l a n k u prece j n a s p r o t u j o č i h s i t r d i t e v , h o č e m p r i b i t i še n e k a j de j s tev :

P i s e c a l i U p r a v a d r ž . l o v i š č u v o d o m a p r a v i l n o u g o t a v l j a , da je b i l o v D o l e n j s k e m l i s t u ž e "^eč t a k i h č l a n k o v , k a t e r i h pisec je » s o d e č po at i l t t , v s e b i n i , p r e d l o g i h in ž e l j a h « v e d n o eden i n i s t i . V. n a d a l j u j e m ugo tav ­l j a n j u je to pač, č l o v e k , k i i m a ed ino že l j o p o b i t i č i m v e č p l e m e n i t e d i v j a d i in sp loh dela.t i š k o d o d r ž a v n e m u l o v i š č u in k o n č n o t u d i s p l o š n e m u g o s p o d a r s t v u . T a k o n e k a k o i z z v e n i ocena o p i s c u omenjen i h č l a u k o v v D o l e n j s k e m l i s t u . P i sec o d g o v o r a p a č n i b r a l vseh č l a n k o v , k i govo re o l o v s t v u In so b i l i o b j a v l j e n i v D o l . l i s t u . a l i pa je n a m e n o m a p r n z r l vse d r u g o , s icer b i m o r a l p r i z n a t i , da je, b i l v er|em č l a n k u t o č n o n a v e d e n s t a l e ž d i v j a č i n e v č r n o m a l j s k e m o k r a j u i n t u d i navedeno , k o l i k o p r a š i č e v , v o l k o v i n d r u g e d i v j a č i n e je b i l o p o b i t e v enem l e t u . O b j a v l j e n je b i l d a l j e č l a n e k o r a z m e r a h v p r i v a t n i h l o v i š č j h n o v o m e ­š k e g a o k r a j a in t u d i o n a p a k a h v l o v s k i h d r u ž i n a h : i s t i č l a n k a r i m e n u j e g o t o v o Š te ­v i l o č l a n o v l o v s k i h d r u ž i n z a p u š k o n n « o e i n n e lovce . V s l e d tega v r a z n i h č l a n k i h č l a n k a r >ni p o z a b i l n a v e s t i ' , kot to z a t r j u j e o d g o v o r U p r a v e d r ž . l o v i š č , a m p a k je o p i s a l r a z m e r e t ako , ko t v r e s n i c i so. V nobenem č l a n k u pa se l o v s k e d r u ž i n e ne h v a l i j o , kot to p o d t i k a v o d g o v o r u pisec . V č l a n k u »Ra /zme j i t . ven i spor . d i v j e s v i n j e i n u n i č e n i p r i d e l k i « so b i l i n a v e d e n i kot, z a t o č i š č a d i v j i h s v i n j t u d i p r e d e l i na o b m o č j u p r i ­v a t n i h l o v i Ž č .

P a p u s t i m o ob s t r a n i p o d t i k a n j a i n po j ­d i m o k d e j s t v o m . P isec o d g o v o r a n a v a j a , d a je e d i n a ž e l j a r a z š i r i t i p r i v a t n a l o v i š č a n a r a č u n d r ž a v n e g a l o v i š č a p a č t a , d a b i l o v c i u n i č i l i š e ' t i s to p l e m e n i t o d i v j a d , k i j o seda j t a k o s k r b n o č u v a j o v d r ž a v n e m l o v i š č u , p o t e m ko so vso d i v j a d že p o p o l ­n o m a u n i č i l i v p r i v a t n i h o b m e j n i h l o v i š č i h . V d r u g e m s t a v k u pa spet t r d i , d a se p r a ­š i č i z a d r ž u j e j o v g l a v n e m v p r i v . l o v i š č i h . T o dvo je ne g r e s k u p a j . V s a k l o v s k i l a i k ve, d a se p r a š i č i č ez dan z a d r ž u j e j o p a č t a m . k j e r i m a j o m i r . K j e r so v e l i k o l o v i . se d i v j e s v i n j e ne z a d r ž u j e j o . T r d i t e v v odgo­v o r u , da so l o v c i sosednih l o v i š č z d e c i m i r a l i v s v o j i h l o v i š č i h p l e m e n i t o d i v j a d in s e r i j i a k u p n o s č l a n k a r j e m in d r u g i m i s l a b i m i l o v c i l a k o m n o g leda jo čez mejo v d r ž a v n o l o v i ž č e . k a k o bi ko t č i s t o k r v n i m r h a r j i u n i č i l i vse k a r je p l e m e n i t e g a ; da j i m je o d o b r e n o š t e v i l o za ods t r e l v e d n o p re ­m a j h n o , d a se pa b r a n i j o p r e v z e t i ž i v e za jce z a o s v e ž i t e v k r v i i t d . — o d g o v o r n a to p r e p u š č a m p r i z a d e t i m l o v c e m s a m i m .

O l o v s k i h č u v a j i h v d r ž a v n e m l o v i š č u t r d i p i sec o d g o v o r a , da se n j i h o v o š t e v i l o i z p o p o l n j u j e in d a je že danes t o l i k š n o , d a i m a j o p r e g l e d nad l o v i š č e m . Ce i m a j o res t aksen p r eg l ed n a d l o v i š č e m , k a k o po­t e m n a p r i m e r v o d d e l k u 5 na P o d s t c n i c a h ce l masec n iso o p a z i l i s r n j a k a v z a n k i in to čis-fo ob r o b u gozda? P i s e c n a v a j a , k o l i k o š k o d l j i v e d i v j a č i n e in d r u g i h š k o d l j i v c e v so pobi t l i l o v s k i č u v a j i d r ž . l o v i š č . V s a č a s t j i m za to , t oda to j e vemdar n j i h o v g l a v n i p o k l i c i n so m e n d a t u d i za to p l a č a n i ! V o d g o v o r u se t u d i t r d i . da se je d r ž a v n o l o v i š č e r a z š i r i l o p a č zato . da se z a š č i t i ne­k a t e r e r e d k e v r s t e d i v j a d i . M o r d a hi l a h k o n a v e d e l k o n k r e t n o t i s t e r e d k e vrs teT M o r d a g re t n z a m e d v e d a t T a je z a š č i t e n j jovsod i n m u n i h č e ne d e l a s i l e . K r e d k i m v r s t a m , vsa j za n a š e r a z m e r e , hI l a h k o p r i š t e l i š e j e l e n j a d . To je t r e b a z a š č i t i t i z z a k o n o m i n ne s p o v e č a n i m l o v i š č e m . K a r p a se t i č e e r n j a d i , b i jo b i l o t r e b a z a š č i t i t i p r ed ­v s e m p r e d v o l k o v i , k i jo p r a v v spdan.iem ca.su n e u s m i l j e n o t rga jo . S a m o na p r e d e l u T r a v n i k a v R o g u so v prvi p o l o v i c i l e t o š ­n j e z i m e r a z t r g a l i v o l k o v i v sa j deset s r n , v h u d i z i m i p a kasne j e gotovo š e v e č . S t r i ­n j a m se s t em . da je t r e b a s r n j a d t u d i š č i t i t i , t o d a k o l i k o r p o z n a m Tazmere v lo­v i š č i h , se je s t a l e ž po v o j n i zna tno d v i g n i l , k a r i z p o d b i j a navedbe p i sca , d a eo č l a n i l o v s k i h d r u ž i n t a k i m r h a r j i , k i ' v s e p o b i j e j o , n a v z l i c t emu. da je med n j i m i š e n e k a j n e d i s c i p l i n i r a n i h p u š k o n o s c e v l

K a k o je b i l o p r i p o n o v n e m z a o k r o ž e v a ­n j u meje d r ž a v n e g a l o v i š č a na r a č u n p r iva t ­n i h l o v i š č , po tem ko je b i l a r a z m e j i t e v že d o l o č e n a le ta 1946, pa b i v p r a š a l p i sca to le :

kdo je s o d e l o v a l p r i tej p o n o v n i r a z m e j i t v i ? M o r d a bi l a h k o n a v e d e l o k r a j n i a l i k r a j e v n i ljudski odbor , l o v s k o p o d z v e z o a l i l o v s k o d r u ž i n o t M o r d a k a t e r p g a k m e t i j s k e g a a l i gozda r skega s t r o k o v n j a k a T N a j b r ž d a ne nobenega , k a j t i v s i t i so b i l i g lede ponovne r a z m e j i t v e p o s t a v l j e n i p r e d i z v r š e n o de j s tvo na p o d l a g i p r e d l o g a a l i Pa ž e l j e U p r a v e d r ž a v n i h l o v i š č v K o č e v j u . Ce jo tak n a č i n p o s t a v l j a n j a p r e d g o t o v o d e j s t v o v demo­k r a t i č n i d r ž a v i k o t je n a š a , k j e r d r ž a v l j a n i r a z p r a v l j a j o o v s a k e m z a k o n s k e m o s n u t k u i n ce lo o i z d a t k i h z a n a r o d n o o b r a m b o — p o p o l n o m a v r e d u a l i ne, o t em m i s l i m n i vredno r a z p r a v l j a t i .

D a l j e p i sec o d g o v o r a n a v a j a o z i r o m a t r d i , da i m a j o l o v s k e d r u ž i n e v s v o j i h l o v i š č i h i z r e d n o v i s o k s t a l e ž d i v j i h s v i n j (vso d r u g o d i v j a d p a seveda Iz t reh l jeno) i n v e n d a r p r o t i t e m u ne p o d v z e m a j o n o b e n i h u k r e p o v . N o č e m z a g o v a r j a t i l o v s k i h d r u ž i n , kot j i h t u d i do seda j n i s e m , v p r a š a l p a b i U p r a v o d r ž a v n i h l o v i š č , ka j je o n a i z r e d n e g a pod-v z e l a . da z a š č i t i p o l j a t i s t i h v a s i , k i j i h Je z » z a o k r o ž i t v i j o * l o v i š č a p r a v z a p r a v p re ­v z e l a v v a r s t v o . T o so neka t e r e v a s i , o z i

17. j a n u a r j a n i t i o d g o v o r a n i p r e j e l . U p a m , d a ne bodo t r d i l i , da so p r i š l i n a H r e l i n i n L a z e u n i č i t k o r u z o p r a š i č i i z Z a p u d j a a l i d r u g i h p r e d e l o v p r i v a t n i h l o v i š č . M o r d a n i t i ne vedo, d a je med o š k o d o v a n c i v d o v a z v e č o t roc i L u c i j a K a p š na H r e l i n u . k a t e r i so d i v j i p r a š i č i po i z j a v i č l a n o v L j u d s k e m i l i c e u n i č i l i vso ko ruzo do z a d n j e g a stor­ž a ? K a k o je s t r d i t v i j o , d a v s a k , k i i m a o r o ž n i l i s t , l a h k o č u v a s p u š k o s v o j e p r i ­d e l k e t u d i n a o b m o č j u d r ž a v n e g a l o v i š č a , o t em na j s p r e g o v o r i j o v e č s a m i p r i z a d e t i l o v c i . V e m le to, d a š e t a k i m , k i i m a j o n a k a z i l o za o d s t r e l v d r ž a v n e m l o v i š č u , ta n i d o v o l j e n b rez s p r e m s t v a l o v s k e g a č u v a j a .

T a k a je s t v a r s spo rom o k o l i r a z m e j i t v e l o v i š č , z a š č i t e n i h d i v j i h s v i n j a h i n u n i č e n i h p r i d e l k i h . K e r sem p r e p r i č a n , da se bodo k r a z p r a v i o g l a s i l i š e l o v c i i n l o v s k i s t ro­k o v n j a k i , p r e d v s e m p a k m e t o v a l c i , p r e p u ­š č a m n a d a l j n j o besedo n j i m . N a koncu pn l a h k o š e e n k r a t p r i b i j e n i to - l e :

P r i r a z m e j i t v i l o v i š č a in o š t e v i l u š k o d ­l j i v e d i v j a č i n e v n a s e l j e n i h i n p r e d v s e m k m e č k i h p r e d e l i h na j o d l o č a p r e d v s e m go­s p o d a r s k i r a č u n . N a pod lag i l a n i p o v z r o č e n e

O slovenski ljudski pesmi ( P r e d a v a n j e L j u d s k e u n i v e r z e v N o v o m mestu)

r o m a p r e d e l i v S u h i k r a j i n i , d a l j e R o d i n e , I š k o d e je t r e b a u g o t o v i t i , k a j je b o l j ko-M a v e r l i n . B i s t r i c a , M i k l e r j i , B r e z o v i c a . V i -m o l j , K r a l j i , Č e p l j e , Za gozdne. J e l e n j a vas , P r e i l g r a d . D o l . H r e l i n , L a z e in V r t . D a l j e : kda j m i s l i j o p l a č a t i š k o d o , k i so jo p o v z r o ­č i l e d i v j e s v i n j e samo na p o l j u v a s i H r e l i n i n L a z e in je b i l a p recen jena na 950 k g ko­ruzo , č e p r a v je K r a j e v n i l j u d s k i o d b o r S t a r i t r g ob K o l p i pos la l c e n i l n i z a p i s n i k ž e 24- I X . 1951 pod š t e v i l k o 418 i n u r g e n c o na to dne 17. X I I . 1951 pod š t e v i l k o 615, d o

rkstuo: a l i č i s t o n a f e v d a l n i n a č i n r a z š i r j a l r e z e r v a t n a l o v i š č a na r a č u n k m e t a i n t emu n i t i ne p l a č a t i š k o d e , kot je to ž e s k o r a j o b i č a j , a l i pa a s k u p n i m i n a p o r i [H)dvzpti vse po t rebno , da so ta š k o d l j i v a d i v j a d z n i ž a na m i n i m a l n o š t e v i l o . N a j m a n j , k a r p a je m o g o č e z a h t e v n t i je to. d a bo kmet r e d i l š e d i v j e s v i n j e i n t u d i v o l k o v e , pa b o d i s i d a p r ide jo t i i z p r i v a t n e g a a l i d r ž a v n e g a lo­v i š č a . P e t e r R o m a n i č , n o v i n a r .

N a š a l j u d s k a pesem, bodi p r i p o v e d n a a l i l i r i č u a , je ž l a h t u a d e d i š č i n a i n d ragoceno p r i č e v a l o n a š e s ta re i n p ra s t a re l j u d s k e k u l ­ture . S t a r e p e s m i l j ud j e še pozna jo i n pojo . venda r č e d a l j e m a n j , z l a s t i pos ta ja jo nepo­znane m l a d i n i . In ena i zmed t e h t n i h n a l o g s o c i a l i s t i č n e k u l t u r e je t u d i ta , d a p o u d a r i i u o h r a n i i n posreduje n o v e m u rodu , k a r je b i l o lepega i n v r e d n e g a v n a š i l j u d s k i t v o r ­nos t i , v m i s e l n e m in č u s t v e n e m i z r a z u n a š i h d a v n i h p r e d n i k o v . In lop i cve t , k i jo 6kozi s tole t ja rase l n a š i m p r e d n i k o m i z n j i h o v i h vese l ih i n ž a l o s t n i h ter se r a z c v e t a l v be­sedi i n m e l o d i j i , j e n a š a s t a r a n a r o d n a , l j u d ­s k a pesem. K a j t i s l o v e n s k i rod je b i l , k a k o r v p r e t e k l o s t i i n sodobnos t i , na rod pevcev i n l j u d s k i h poetov.

. V e č e r s l o v e n s k i h l j u d s k i h pesmi l a h k o ime­nujemo p redavan je , k i g a je 27. f e b r u a r j a p r i r e d i l a L j u d s k a u n i v e r z a v N o v e m mes tu in z a s l u ž i l a h v a l e ž n o s t p o s l u š a l c e v , k i so do k r a j a n a p o l n i l i d v o r a n o v D o m u l j u d s k e pro-svete .

P r e d a v a t e l j Tone M a r k e l j je v z g o š č e n i pa h k r a t i d o v o l j i n f o r m a t i v n i besedi sezna­n i l p o s l u š a l c e z n a s t a n k o m i n r a z v o j e m slo­venske l j udske p e s m i od n a j s t a r e j š i h p r i č e ­v a n j i n tako d a l v p o g l e d v z a n i m i v i n bogat kos n a š e k u l t u r n e z g o d o v i n e pa še nedavne p r e t e k l o s t i , ko so tud i n a š e s ta re p e s m i a l i r azvese l j eva l e a l i h r a b r i l e borce za svobodo i n n o v i svet i n je o s v o b o d i l n a borba d a l a mnogo pesmi , k i j i h je l . iuds lvo t ako j spre­je lo za svojo last i n j i h že š t e j e m o v pona-rodele pe smi .

P o s e l m a z a n i m i v o s t tega p r e d a v a n j a je b i l o »živo* poda jan je p e s m i . P r e d a v a t e l j Markelj je n a m r e č p r i p r a v i l i n p o s t a v i l n a oder k v a r t e t i n s o l i s t a ter t a k o n a z o r n o p o k a z a l , k a k š n e so b i l e n a š e n a j s t a r e j š e

O polletrvh uspehih osnovnih šol in nižiih gimnazij O b j a v l j a m o č l a n e k t ov . S l a v k a

K a s t e l i c a , Š o l s k e g a i n š t r u k t o r j a S v e t a za k u l t u r o i n p r o s v e t o p r i 0 1 , 0 N o v o mesto, k i je b i l n a p i s a n oh z a k l j u č k u p r v e g a l e t o š n j e g a š o l s k e g a polletja, a g a z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a dos l e j n i s m o m o g l i n a t i s n i t i .

Ob z a k l j u č k u š o l s k e g a p o l l e t j a v Š o l s k e m l e tu 1951/52 smo d o l ž n i vs i d r ž a v l j a n i , d a se v p r a š a m o o uspehu n a š i h šol in da V S H J b e ž n o p r e g l e d a m o , v k a k š n e m o r g a n i z i r a ­nem d e l u se v z g a j a n a š a m l a d i n a . P r e d v s e m nas z a n i m a š o l a n j e , k i so g a d e l e ž n i v s i d r ž a v l j a n i — o b v e z n o osemle tno š o l a n j e .

O r g a n i z a c i j a i n k a k o v o s t o b v e z n e g a šo­l a n j a je e n a g l a v n i h n a l o g l j u d s k e o b l a s t i i n v z g o j i t e l j e v , k i ž e l e d a t i m l a d i n i č i m v e č s p l o š n e i z o b r a z b e oz . vsa j t o l i k o , da bo sposobna n a d a l j e v a t i š t u d i j e a l i pa da bo p o s t a l a d o b r a d e l o v n a s i l a b o d i s i v t o v a r n i a l i d o m a i n na p o l j u .

O r g a n i z a c i j a obveznega š o l a n j a pozna p r i nas t r i o b l i k e š o l : a;) o s n o v n o š o l o , h) osemle tno š o l o In c) n i ž j o g i m n a z i j o . Ob­vezno osemle tno š o l a n j e i z p o l n i o t rok l a h k o na ta n a č i n , da d o v r š i 4 r az rede o s n o v n e šo l e in 4 raz rede n i ž j e g i m n a z i j e , aH p a da ves č a s obveznega š o l a n j a o b i s k u j e osem­le tno š o l o , k i i m a 8 r a z r e d o v . - K o pa bo osemle tna š o l a i z p a d l a iz o r g a n i z a c i j e ob-vpznega š o l a n j a , bo o b v e z n o š o l a n j e vse­b o v a l o s a m o : 4 raz rede osnovne š o l e in 4 raz rede n i ž j e g i m n a z i j e .

Osemle tne š o l e d e l i m o na e n o o d d e l č n e , d v o o d d e l č n e , t r o o d d o l č n e i t d . Z n a č i l n o z a oddelek je u č i l n i c a i n u č i t e l j — tore j i m a l a h k o 1 odde lek v e č r a z r e d o v i n to t e m v e č , č i m m a n j o d d e l k o v Ima š o l a . P o u k na eno-o d d e l č n i h In d v o o d d e l č n i h š o l a h je za to ze lo zap l e t en i n t e ž a v e n , sa j m o r a u č i t e l j Čes to-k r a t p o u č e v a t i š t i r i do š e s t r a z r e d o v v od­d e l k u . K e r da je jo e n o o d d e l č n e š o l e p r e m a l o z n a n j a , m o r a m o s t r e m e t i , d a t a t i p š o l o č i m p r e j o d p r a v i m o . T o pa bomo d o s e g l i le t a k r a t , k o bomo t e m e l j i t o i z v e d l i r a j o n i z a -c i jo o s n o v n i h š o l i n n i ž j i h g i m n a z i j .

V r a j o n u n i ž j e g i m n a z i j e bo l a h k o v e č o s n o v n i h š o l . P o p o t r e b i bomo l a h k o v k r a ­j i h s t e ž a v n i m i t e r en i u s t a n a v l j a l i t u d i d v o o d d e l č n e o snovne š o l e , k j e r bo za v p i s v p r v i r a z r e d vsa j 15 do 20 u č e n c e v . U č e n c i t a k o ne bodo i m e l i p r e d a l e č v n i ž j o g i m ­n a z i j o . B o l j u s p e š n o pa ho d e l o na o s n o v n i h š o l a h , k j e r bo vsak r az r ed i m e l svo j o d ­delek. T a k e š o l e bomo u s t a n a v l j a l i p r e d ­vsem t am , k j e r so k r a j i gosto n a š e l jeni .

R a z g l a b l j a n j e o obveznem o s e m l e t n e m š o l a n j u je v a ž n o , k a j t i snmo s s k u p n i m i n a p o r i bomo dosegl i b o l j š o o r g a n i z a c i j o n a š e g a š o l s t v a .

S t a t i s t i k a ob z a k l j u č k u po l l e t j a n a m da je s l e d e č o s l i k o :

O s n o v n o š o l o (L , 2.. 8. i n 4. r .) o b i s k u j e 4 4 f i 4 o t , . o k

O, predpust, ti čas presneti... » H 6 d i v M e l l i k o , h o d i ! D v a i n d v a j s e t pa ­

r o v o s l o v bo v s p r e v o d u ! K o č i j a z b a r o n i . ,1 na h r b t u , smo se p r i d r u ž i l i že k a r g l a s n e m u

j a v n e m u m n e n j u , češ , , v e n d a r l e bodo z a č e l i , n a j n o v e j š i z u m b e r a o k i a v t o m o b i l s p o g o n o m In p r i š l i so- P r e d h o d n i c a na k o n j i h dveh o s l o v s k i h s i l , p a — n i č t i ne bom o b l e č e n a po j u t r o v s k o i n t u r š k o , vmes ne -̂p r a v i l , h o d i v M e t l i k o i n si o g l e j n a š k a r - ' n e v a l U

V a b i l u p r i j a t e l j a N i k a se n i s e m moge l u s t a v l j a t i . » G l a v n a g a d j a z a l e g a « je poskr­b e l a t u d i letos za p r e s e n e č e n j a , t a k o se je š e p e t a l o v torek 2«. f e b r u a r j a popo ldne na t r g i h i n u l i c a h s t a r o d a v n e g a mesteca . Ze o p o l d n e so o b r t n i k i z a p i r a l i d e l a v n i c e , po­po ldne p a so t u d i t r g o v i n e i n d r u g i o b r a t i — r a z e n g o s t i l n seveda — n i s o p o n u j a l i l j u d e m K d o b i j i m z a m e r i l , če se na p r a z n i k s t a k o s l a v n o p r e t ek lo s t j o m e t l i š k i de l o v n i l j u d j e o d t r g a j o od s v o j i h m i z , o r o d i j i n d o m o v te r poh i t i j o P u s t u n a s p r o t i . P r i B e r t u s u , k j e r je b i l o precej ž i v a h n o k a r vos dan , se je nekdo r e p e n č i l , da raje de l a deset nede l j i n p r a z n i k o v k a k o r p a d a bi z a m u d i l t o r k o v o pus tno s l a v j e !

T o l i k o M e t l i č a n o v š e n i s e m v i d e l na k u ­p u k a k o r v to rek 26. f e b r u a r j a ! Vse ž i v o je b i l o na t r g i h i n u l i c a h , n a o k n i h in d v e r e h . P o m e š a l i smo se med p r i č a k u j o č e i n s e r a d o v e d n o o z i r a l i p r o t i g o r e n j e m u k o n c u t r g a p r e d š o l o , k j e r so se o d č a s a do č a s a p o k a z a l i p i s a n i k o n j e n i k i , p r e d h o d n i k i sve­t e g a P u s t a . . . Nes t rpnos t je n a r a š č a l a , z n jo p a t u d i m n o ž i c a n e u g n a n i h o t rok i n u g i b a j o č i ! ) od r a s i M i . K o je o k o l i tretje ure p r i s o p i h a l m i m o nas g o d b e n i k z g o d a l o m

Obilo smeha Je s p r o ž i l a gornja akuplnU-ii

M e t l i š k e pus tne Seme v s p r e v o d u

ka j k r e p k i h p r s a t i h p o l i c a j k i n p o l i c a j e v na k o l e s i h , t a k o j za n j i m i pa m e t l i š k i p u h a č i . V p r i m e r n i r a z d a l j i za g l a v o je B v e č a n o p r i k o r a k a l na t r g fttevo S t r m a c s p u s t n i m b a n d e r o m : š t i r i d e s e t let ga zvesto nos i in tud i letos g a ' je . Pod v i j o l i č a s t o - č r n i k a s t i m o b r a z o m ga j e b i l o t e ž k o p r e p o z n a t i , vs i p a so n a v z l i c t emu v e d e l i : fttevo je! N e k a j š e m je p l e sa lo in p o s k a k o v a l o t a k o j za n j i m po t a k t i h godbe ter se z a l e t a v a l o v nasmejane g l eda l ce . S p r e v o d jo p r i h a j a l p o č a s i i n res­no. M e d d v e m a o s l o m a je sedel »šofer« in na vse k r i p l j e k r m a r i l , da no h i z g r e - i l m e t l i š k i h t r g o v . K r o h o t , v z k l i k a n j e in za­č u d e n j e je s p r e m l j a l o n a s l e d n j o s k u p i n o » P o m l a d p r i h a j a « . N a v o z u je s t a l a v i s o k a š t o r k l j a ter se r a d o v e d n o o z i r a l a po š e r a -d o v e d n e j š i h o b č u d o v a l c i h , z r a v e n nje pa ž i v e s o n č n e r o ž e . m lados t i n vese l je . S l e d i l a j i je m o d e r n a ohcet v a v t o m o b i l u z nase k a n i m ž u p n i k o m i n v o z n i k o m , z a n jo pa se je z i b a l a ž e n s k a z dedcem v k o š u . p r i l j u b ­l j e n i m r e k v i z i t o m n a š i h p u s t n i h š e m . K r u t mesa r je n o s i l za pasom k r v a v o g l a v o v i ­sokega fra.kar.ia, t a pa je — n a p u s t n i torek je vse m o g o č e — brez g l a v e k o r a k a l zn k r v n i k o m . . . V k o č i j i se je p r i p e l j a l o nato ue>kaj p r a v e , s ta re , č i s t o k r v n e gospode , pa n e k a j b a r o n o v in n j i h o v e o t r o č a d i . V i k i n k r i k je s p r e j e l c igane z d v e m a m e d v e d o m a . E d e n je b i l v k o ž u h u , d r u g i pa je b i l s enen i medo, t a k o da se g a je nato na t r g u n e k i osel l o t i l z gobcem. C i g a n i na o s l i h , vozeh i n p e š , k u š t r a s t i c i g a n č k i med n j i m i , pa ž i v a , p r a v a o p i c a z g r a c i o z n i m i p o s k o k i , p r i ­k u p n i m s p a k o v a n jem t e r še p r i k u p n e j š o masko , n e p o z a b n a gospa v k r i n o l i n i (ah, te o č i . . . ) , pa p i sane m a š k o r e brez i m e n a in podobnos t i , s k r a t k a — p r a v i p r a v c a t i pust v vsem s v o j e m b l i š č u in s i j a j u . . .

N a š t e l sem neka j n a d 110 š e m . P r e d K o ­mendo se je s p r e v o d o b r n i l in obs ta l na t r g u , k j e r so m a š k o r e p l e sa l e , b i l a je po­r o k a , š t o r k l j a pa je »h i t i l a« neka j detet posamezn im M e l l i č a n o m i n seveda tud i Me-t l i č a n k a m . M o r d a ne hi š k o d i l o m a l o več sporeda — l jud je v sa j t ako m e n i j o — na t r g u . s k a t e r e g a je k m a l u po č e t r t i u r i z a v i l m e t l i š k i p r i n c K a r n e v a l š e na žele/ , n l š k o pos la jo , od t am p a v poznem m r a k u na vse s t r a n i M e t l i k e , k i se t u d i letos ni i z n e v e r i l a l e p i m , s t a r i m o b i č a j e m . -t

O s e m l e t n o š o l o (5., 6„ 7, in 8- T-o b i s k u j e 1040 o t r o k

N i ž j o g i m n a z i j o — u p o š t e v a j o č t u d i n i ž j e r az rede popolne

g i m n a z i j e v N o v e m mes tu . . . . . . , , , 1099 o t r o k

s k u p a j tore j 6608 o t r o k V obvezno š o l a n j e je v n o v o m e š k e m o k r a ­

j u v k l j u č e n i h 6603 o t r o k . Ce p r i m e r j a m o š t e v i l o u č e n c e v v i š j i h r a z r e d o v o semle tne š o l e s š t e v i l o m u č e n c e v v n i ž j i g i m n a z i j i , u g o t o v i m o l a h k o , d a je v k l j u č e n i h v o k r a j u v n i ž j o g i m n a z i j o že 52,1% o t r o k in le 47,9 % o t rok o b i s k u j e v i š j e r az rede osem­le tne š o l e .

P r e d n a m i je to re j š e p o l o v i c a n e i z v r ­š e n e n a l o g e . K o _ bomo s toods to tno z a j e l i vse o t r o k e v n i ž j o g i m n a z i j o , po tem š e l e bomo l a h k o r e k l i , da smo d a l i o b v e z n e m u o s e m l e t n e m u Š o l a n j u m o ž n o s t za p r i d o b i ­v a n j e v r e s n i c i k a k o v o s t n e g a z n a n j a .

V n o v o m e š k e m o k r a j u i m a m o n i ž j o g i m ­n a z i j o v š t . J e r n e j u H 170 u č e n c i , v M i r n i peč i s 115 u č e n c i , v Ž u ž e m b e r k u a 171 u č e n c i v D o l . T o p l i c n h s 1,13 u č e n c i , v fimarjeti s 85 u č e n c i i n v n i ž j i h r a z r e d i h p o p o l n e g i m n a z i j o v N o v e m mes tu 425 u č e n c e v .

M r e ž a n i ž j i h g i m n a z i j v n a š e m o k r a j u pa š e n i p o p o l n a : t r e b a bo o d p r e t i n i ž . j " g i m ­n a z i j e š e v S t o p i č a b . S-kocjanu. ftmihe-lu p r i N o v e m m e s t u i n v Pre ,vo lah v S u h i k r a j i n i . Če bi v vseh teb k r a j i h že i m e l i . p r i m e r n e s t avbe , bi b i l a r a z š i r i t e v n i ž j i h g i m n a z i j v s a j de lno že u r e s n i č e n a , t a k o pa m o r a m o p o č a k a t i na z g r a d i t e v p r i m e r n i h š o l s k i h p o s l o p i j . Z z i d a v o n o v e g a š o l s k e g a p o s l o p j a

smo z a č e l i l a n i v S t o p i č a h , v de lu pa so t u d i n a č r t i z a š o l o v P r e v o l a h . U p o š t e v a t i m o r a m o p r i v s e m tem, da je n a š o k r a j med N O B precej t r p e l in d a je b i l o v o k r a j u ob o s v o b o d i t v i le 9 š o l v t a k e m stadiju, da smo l a h k o v n j i h t a k o j z a č e l i p m č e v a t i . 18 šol smo po o s v o b o d i t v i o b n o v i l i - o z i r o m a z g r a d i i i . 13 š o l š e n i m a s v o j i h p r o s t o r o v — te p o z i d a t i in u r e d i t i pa je n a š a p o m e m b n a n a l o g a , k i j o homo u r e s n i č i l i , če bomo povsod n a l e t e l i na p o m o č i n r a z u m e v a n j e .

U č n i uspeh i v n a š i h š o l a h so p o t e m t a k e m o d v i s n i od o b j e k t i v n i h in s u b j e k t i v n i h t e ž n v . Če h o č e m o , da bo n a š e deio u s t v a r j a l n o , m o r a m o t e m e l j i t o u g o t o v i t i de j ansko sta­nje teh uspehov . S t a t i s t i k a n a m spet p o k a ž e t a k o l e s l i k o ;

o s n o v n a š o l a (n i ž j i r a z r e d i ) . . . . 4464 o t r o k , i z d e l a l o 3164 o t r o k = 70,87 %

o s e m l e t n a š o l a (v i š j i r az red i ) . . . 1040 o t rok , i z d e l a l o 740 o t r o k is 71.15 %

n i ž j a g i m n a z i j a , 674 o t r o k , i z d e l a l o 368 o t r o k = 51.59 %

n i ž j i r a z r e d i popo lne g i m n a z i j e . . 425 o t rok , i z d e l a l o 207 o t r o k = 4S.70 %

s k u p n o 1orej od 6603 o t rok I zde l a lo 4479 o t rok = 67.83 7c

Odsto tek 67.83 n i z a d o v o l j i v ; p o v p r e č n o p r i m e r e n hi b i l 75 %.

P o g o r n j i t a b e l i so uspeh i n a j b o l j š i v v i š j i h r a z r e d i h osemle tne š o l e . m a l o s l a b š i p a v r a z r e d i h osnovne š o l e . v e n d a r med n j i m i nj b i s tvene r a z l i k e . K a j pa r a z l i k a v u s p e h i h med n i ž j o g i m n a z i j o in osnovno š o l o ?

( N a d a l j e v a n j e s ledi)

a nase pionirje L o j z e Z u p a n e :

CRXOItI4T,JSK*: P R E S T E . . . ( B e l o k r a n j s k a p r i p o v e d k a )

V s t a r i h č a s i h so C r n o m a l j k e p e k l e k r u h i n ga v s e m a n j i h dneh ter ob n e d e l j a h p roda ja l e pred^ c e r k v i j o . K e r p a so s e j m a r j i v a v e k ž e n s k a m n a g a ­j a l i , d a M e t l i č a n k e p e k o bo l j e p e č e -n j ake , so C r n o m a l j k e n a razne n a č i n e o b l i k o v a l e svofe p e c i v o , d o k l e r se niso o d l o č i l e , d a bodo p e k l e same preste. K m a l u šo pos ta le č r n o m a l j s k e preste z n a n e po vse j B e l i k r a j i n i . K d o r k o l i je p r i š e l n a semenj i n se n a m a h n i l m i m o ž e n s k , so C r n o m a l j k e s i l i l e v a n j :

» K u m e k , k u p i t e p r e s t o ! «

se je že oglasila soseda. » M o j o kupite, kumek. ker je velika

kakor kamba!« je kr ičala tretja. I n hočeš — nočeš j e kumek moral

kupi t i presto. Danes Crnomaljke n i č v e č ne pe­

čejo prest. Crnomaljcem pa še d a n ­danes po vsej B e l i kraj ini pravijo — P r e s t a r j i . . .

Ce imate pete dobro nabrušene , pa pokliči te ob pr i l ik i Crnomaljca takole: » H e j , t i , prestar! K a m p a greš?« — » P r e s t a r « vas bo nagnal v dir, da se

» K u p i t e r a j š i mo jo , k i j e v e č j a ! « I bo k a r k a d i l o z a v a m i !

Pripovedka o gradašk ih gfoeeh in podganah N a n i z k e m g r i č u ob L a h i n j i je g r a -

d a š k i g r a d . V d a v n i h č a s i h so neke t emne n o č i T u r k i n a p a d l i G r a d a c i n g r a d a š k i g r a d . G r o m je b o b n e l po vse j b e l o k r a n j s k i k o t l i n i . Iz t emnega neba so š v i g a l i b l i s k i , k o so p o g u m n i j a n i -č a r j i p r e p l a v a l i L a h i n j o i n n a v a l i l i n a obz id je s t a rega g r a d u .

Z e v m r a k u so b i l i d v i g n i l i g r a j s k i h l a p c i p r i d v i ž n i mos t , z a p r l i g r a j ska v r a t a i n o d š l i k p o č i t k u . M i s l e č , d a j i h v t e m n i n o č i ne bo n i h č e n a d ­l e g o v a l , so k m a l u za spa l i k o u b i t i . T u r č i n i pa so se s r e d i t emne n o č i t iho p r i p l a z i l i do obz id ja , p r i s t a v i l i les tve i n p r i č e l i š t r a m a t i o k o l i g r adu .

V o b r a m b n e m s to lpu , k j e r so s p a l i g r a j s k i h l a p c i , je b i l o p o l n o podgan , k i so se z a r a d i r o p o t a j a n i č a r j e v p r e ­p l a š e n e r a z b e ž a l e n a vse s t r a n i i n p r e b u d i l e s s v o j i m c v i l j e n j e m g ra j ske gosi . L e - t e so zagna l e v e l i k a n s k i k r i k . V s i g r a j s k i so se n a m a h p r e b u d i l i i n se v z a d n j e m t r e n u t k u p o s t a v i l i o b l e g a j o č i m T u r č i n o m v b r a n . P o k r a t ­k i b o r b i so n a g n a l i goste v d i v j i beg.

V z a h v a l o i n s p o m i n na s r e č n o r e ­š i t e v g r a d u p r e d t u r š k i m n a v a l o m , je v e l e l g r a š č a k v d e l a t i v svoj g rb s l i k o podgane i n gosi , k i j u Še dandanes l a h k o v i d i t e v k l e s a n i v k a m e n n a d v h o d n i m i v r a t i g r a d a š k e g a g radu .

D R A G I P I O N I R J I !

N a g r a d n o k r i ž a n k o » K u r e n t « so p r a v i l n o r e š i l i : . . , V

S t a n k o Gorenc . St . J e r n e j ; I v a n G r n n d a , D o b r a v a 16, p . Š k o c j a n ; S t a n k o F e r k o l j . K r o u o v o 19 p. B a l a c e r k e v ; N i k o S u č e v i č , Podhos ta , p. D o l . T o p l i c e ; M a r t i n F u j s , N o v o mesto , C a n k a r j e v a 2; M a r i j a n H u d o -k l i n , B r u s n i c e 21; T o n č e k M l a k a r . B r i n o v e c , p. 6 k o c j a n ; B i i h m E d i , N o v o mesto , L o č e n -s k a 9; M i h e l a S m r k e , N o v o mesto, B r e g 6; Z d r a v k a B u d n a , N o v o mesto, C a n k a r j e v a 9; M a r k o K r a n j e c , N o v o mesto. L j u b l j a n s k a 15; C i r i l K o s , N o v o mosto. ftmihelska 8; M a r i j a Nahfiga.1, Ž u ž e m b e r k : L e o č k a G r č a r , Ž u ž e m b e r k ; Tone K o t a r , D r č a , p, ftt. J e r n e j ; Z v o n k o B u č a r , Š t . P e t e r ; A n d r e j H n d o k l i n , N o v o mesto. S u k l j e t o v a 22; M a r i j a K o š i č e k . / . i i ž en ihe rk 108; M a j d a S e l a k , D o b r a v a 5. p. fikocjan: S t a š a V o v k , N o v o mesto. Z a ­g r e b š k a 18; S l a v k o G a š p e r š i č , K r o p a 63, G o r e n j s k a .

A n i c a š v a j g e r , Č r n o m e l j 168; B o j a n Omer ze l , M e t l i k a 200; A m a l i j a Š e g i n a , P r i l o z j e 5. p. Gradac; A n i c a Zunič, G r m 6, p. G r a d a c ; D r a g i c a C a j n a r , Otok 21. P- Gradac; S t a n k o J e r č i n , Črnomelj 61.

A n i c a G r i č a r , B r i n j e 5, p. St. R u p e r t ; E m i l i j G r m o v š e k . P o n i k v e p r i T r e b n j e m ; R a f a e l K o s t a n j e v e c , D o l . N e m š k a vas 31. p. T r e b n j e ; J u l k a Z u p a n č i č / G r m 14. p. T r e b n j e .

I z ž r e b a n a s ta b i l a p i o n i r j a C i r i l Kos Iz N o v e g a mes ta in A n i c a Z u n l č iz G r m a 6, p. G r a d a c v De l i k r a j i n i P o s l a l i smo j i m a dve l ep i m l a d i n s k i k n j i g i .

R E Š I T E V N A G R A D N E K R I Ž A N K E » K U R E N T «

Vodoravno: 3. t u , 4. K S . 6. e ra , 8. dom 9. ž e n k a . 11 A n t o n , 12. v t e m . 13. na. 14 n e m i r , 16. s a d e ž , 17. i t i . 18. p i j a n . 20. i m a t a , 22. ne, 23 do, 24. zato . 26. s o l . 27. enotn i

N a v p i č n o : l K u r e n t , 2. oko. 3. t e ž a v a . 5. s m u č a r . 7 an tena , 8. dan. 10 k o m e d i j a . 13 n i ž i n a . 15. m e t a t i . 16. s i p i n a , 19. ime tek . 21. voli, 23 D o n , 25, on, 26. st.

p e s m i . N o v o s t , k i so jo p o s l u š a l c i h v a l e ž n o p o z d r a v i l i i n je t u d i po svoji pevski p l a t i doce l a uspe la .

K v a r t e t so s e s t a v l j a l i č l a n i S K U D » D u š n a J e r e b « : D r e n o v e o , G e r n e d e l , Skok i n Ž a g a r . V i d e l i smo, da i m a N o v o mesto, v p o m a n j ­k a n j u p e v s k e g a z b o r a , vsa j o d l i č e n in u b r a ­no z v e n e č k v a r t e t , ki m u ž e l i m o š e v e č tako u s p e š n i h nas topov . P e l i so Z e l e n e g a J u r i j a , K a n g a l i l e j s k o ohcet, F u r m a n e , P u n t a r s k o , R i b n i č n n a U r b a n a . B a r č i c o in, kot primer ponarode le pesmi i z zadn jega č a s a , N a j u r i š . S v o j res lep i n pevsko i z b r u š e n b o r i t o u je v n o v i č p o t r d i l F e r d o G e r n e d e l , k i je zapel solo k o r o š k o M o j a k o s a in go ren j sko K o so fant je p r o t i v a s i š l i ter r e c i t a t i v a i z Knnga-l i l e j s k e ohce t i in R i b n i č n n a U r b a n a . P r i kla­v i r j u je pevce s p r e m l j a l p i a n i s t S l a n e F i n k .

P r a v bi b i l o . d a bi s tem i l u s t r a t i v n i m p r e d a v a n j e m šl i p r e d a v a t e l j in p e v c i še d r u ­g o m , k j e r i m a j o l j u d s k e u n i v e r z e . L j u d j e bi b i l i h v a l e ž n i , h k r a t i je p a to p o m e m b n a k u l t u r n a n a l o g a . M o r d a bi d r u g o d p e v c i dodati za p r i m e r š e neka j ponarode l ib . p e s m i ( P r e š e r e n , G r e g o r č i č itd., ki j i h l j u d s t v o š t e j o že doce l a za svoje) .

N e v e m . z a k a j je ta v e č e r izpadel primer i z k o r o š k e g a V i s o č e g a reja. Pomislek, da je besedi lo s t a r o k o p i t n o in z religiozno moti­v i k o , se m i v tem p r i m e r u zdi docela ne­umes ten , saj gre v e n d a r za i l u s t r a t i v n o p o j

dobo n a š o d a v n e p r e t e k l o s t i . V i s o č i rej je z g o d o v i n s k o - k u l t u r n o i n folklorno zelo za ­n i m i v d o k u m e n t , i n je t o v r s t n a o z k o s r č n o s t ne s amo o d v e č , a m p a k t u d i napak. ft.

L I T E R A R N I I N N A R A V O S L O V N I K R O Ž E K N A N O V O M E Š K I

G I M N A Z I J I N a pobudo r a v n a t e l j s t v a g i m n a z i j e

je b i l p r e d k r a t k i m v N o v e m m e s t u u s t a n o v l j e n l i t e r a r n i k r o ž e k v i š j e š o l -cev. V k r o ž k u se bodo d i j a k i s e z n a n j a l i z d e l i d o m a č e in sve tovne l i t e r a t u r e , b r a l i bodo svo j a d e l a in p r i r e j a l i l i t e ­r a r n e v e č e r e . Z a k r o ž e k vlada ž i v a h n o z a n i m a n j e , n j e g o v i č l a n i p a r a d i o b ­i sku je jo ses tanke. Dos l e j je p r e d a v a l v k r o ž k u k n j i ž e v n i k S e v e r i n Sali o poez i j i . V o d s t v o k r o ž k a sta p r e v z e l a prof . P a v l i č e v a in S e v e r i n S a l i , v vod­s t v u pa sta tud i d i j a k a P e v e c i n Z u ­p a n č i č .

I z m e d r a z n i h k r o ž k o v na n o v o m e š k i g i m n a z i j i pa je n a j d e l a v n e j š i n a r a v o ­s l o v n i ' k r o ž e k , k i je b i l u s t a n o v l j e n že v l e t u 1950. L a n i je i m e l k r o ž e k 18 r a z l i č n i h p r e d a v a n j , š t i r i d n e v n o eks­k u r z i j o na T r i g l a v i n m n o g o p r a k t i č ­n i h vaj. L e t o s je p r i r e d i l k r o ž e k ž e š e s t p r e d a v a n j , za k a t e r a je med d i ­j a k i v e l i k o z a n i m a n j a . K r o ž e k v o d i tov. p rof . F a b j a n . S. P .

P R E U R E D I T E V P R O S V E T N E G A D O M A V S A L K I V A S I

Dom kulture, v katerem se razvi la vse kulturno prosvetno delo rudnika ln okolice, je bil nujno potreben preureditve, ker prvotno nI bil zgrajen v ta namen, saj je bil namenjen z a d r u ž n i š t v u . Preureditev Je prevzel po sklepu Delavskega sveta rudnik, ki ho s p o m o č j o uprave doma. Krajevnega ljudskega odbora Zeljne In K U D po lož i l v dvorani parket, preuredil oder, balkon, okna In vrata ter napeljali centralno kurjavo. Preureditev bo k o n č a n a predvidoma v treh mesecih. Prosvetni dom bo eden n a j l e p š i h v okraju Zaradi preureditve pa prosvetno delo ne sme p o č i v a t i . Zato le dramatska skupina sklenila, da bo s š t u d i j e m nada-IJevala tn oriro.1n.lu p r e d s t a v « v dvorani SfSIrovesra doma. upamo, da bo mogoPe na.'ti za to potreben sporazum. I. G.

» R O K S I « V K O Č E V S K E M G L E D A L I Š Č U

Sindikalno g l e d a l i š č e v K o č e v j a je na prehodu v novo g l e d a l i š k o sezono p r e ž i v ­ljalo t e ž k o krizo zaradi odhoda nekaterih zelo dobrih igralcev. Vendar pa mn je z vztrajnim delom uspelo v k l j u č i t i v e č novih m o č i . ki so bile s l u ž b e n o p r e m e š č e n e v K o ­č e v j e , zlasti Iz vrst n a š i h pedagogov. Tako Je prof. Strnlfteva prevzela r e ž i j o p r i s r č n e veseloigre v treh dejanjih » R n k s U . katere premiera ho IS m#rea Sceno pripravl ja prof Susterjeva, Predstava obeta biti zelo lep o m e t n l š k l dogodek. I. G .

OBVESTILO M A L E O G L A S E sprejemamo

za t e k o č o š t e v i l k o tednika do vsake srede opoldne t

Uprava Dolenjskega Usta

S M R T N A K O S A M E D R O J A K I V A M E R I K I

V Clevelandu. Ohlo, so umrl i : John Zu-o a n č i č , s t a r 58 let, iz M e n i š k e vasi p r i To­p l i c a h A n a Z a k r n j š e k . s t a r a 60 let. iz R u h n a vas i p r i B a l i c e r k v i A n a K n h e l j . r o j . R o š e l , s t a r a 70 let. Iz S t avce v a s i p r i Ž u ž e m b e r k u . V i n c e n c H r i b a r. s t a r 68 let iz Z a g r a d c a pri Ž a l n i na D o l e n j s k e m . J a n e z S e g a . s t a r 66 let , i z G l o b e l j p r i S o d r n ž i c i . M a r i j a L a u r i č , roj M i h e l i č . s t a r a 63 let . Iz G l o b e l j pri S o d r n ­ž i c i . A l o j z V i r a n t , s t a r 71 le t , iz Ribnice. J a m e s B a r t o l staT 76 let , Iz ftt. Ruperta na D o l e n j s k e m .

V Ely.lo M l n n je u m r l a M a r i j a Prijatelj , s t a r a 76 le t , iz S o d r a ž i c e na D o l e n j s k e m .

Nekaj pripomb h ku11 ur nemi! delu v Kočevju Nesporno Je dejstvo, da Je kulturno-

prosvetno delo v K o č e v j u mnogo bolj po­trebno kot marsikje. Vsa Ista po osvobo dltvl je javnost z zanimanjem zasledovala to delo. ki K a v glavnem vodi sindikalno g l e d a l i š č e v KočVvJu. Ne moremo oporekati, da je to g l e d a l i š č e doseglo ie mnogo vidnih uspehov, vendar pa se ne morem otresti o b č u t k a , da za sodelovanje pri g l e d a l i š č u nI vsak. Vodstvo si že l i le rntlniranlh Igral cev, pri č e m e r h o č e doseč i n a j b r ž to. da bi ne trpela u m e t n i š k a raven g l e d a l i š č a . V tem Pa Je š i b k a , nezdrava stran g l e d a l i š č a , saj že aam naslov sindikalno g l e d a l i š č e pove prav nasprotno — n a m r e č , da naj bo gleda­l i ške ljudsko ln ne samo domena nekaterih, n a d p o v p r e č n i h sodelavcev.

V dokaz omenjamo snmo z a k l j u č e k lanske g l e d a l i š k e sezone In p r l č e t e k l e t o š n j e , ko je g l e d a l i š č e ostalo brez nekaterih dobrih igralcev In je vodstvo smatralo, da brez njih ne bo v e č š l o In da Je treba hram kulture z H p r e t l tako dolgo, da se spel zbere kader »bol j š ih« . Bolj pravilno bi bilo. če bi vodstvo pogledalo okoli sebe In videlo malo dalj kakor čez mestni , prag In usmerilo svoje vzgojno delo med mladino In delavce, ki Imajo tudi smisel z« kulturno prosfetno delo. TI pa Imajo žal 'občutek , da ne spa dalo v S c š k n v dom. k/cr d o b i š nehote vtis, da ostalim nisi dorn.*el In d o b i š o b č u t e k manjvrednosti, č e m u r pa ni kriv mladinec ali delavec, ki hI s>e rada v k l j u č i l a v dra-tnafsko delo. Te m m so krive t e ž n j e prav tistih n a d p o v p r e č n i h Igralcev, ki bi se Že radi š l i poklicne Igralce, pri lem pa pozab­ljajo, da je njihovo poslanstvo prav na sprotno, n a m r e č kulturo r a z š i r i t i tudi "a p o d e ž e l j e , če h o č e m o med rudarje, ki so sindikalnemu g l e d a l i š č u n a j b l i ž j i sosedje In marsikateremu sodelavcu tudi stanovski t o v a r i š i .

Sosedna kulturno-prosvetna edlnlca na rudniku ln v Salkl vasi, ki se trudi, da bi v delo v k l j u č i l a člin v e č delavcev ln mla­dine, s*" želi tesnega sodelovanja s svojim »s tare j š im b r a t o m « — sindikalnim gledali­š č e m v K o č e v j u - na polju r e ž i j e In Igral­ske umetnosti, ker Imajo za lo mnogo b o l j š e (»ogole In sposoben kader. P r i č a k o v a l i smo moralne p o m o č i , vendar b r e z u s p e š n o . N i h č e od vodstvu Irneiiovanecra g l e d a l i š č a š e nI Iz­razil potrebe, da naj hI posamezni Igralci 1 rudnika gostovali, oziroma razpravljal i v njihovi sredini, ne da bi opustili sodelovanje pri r u d n i š k i v a š k i skupini: p a č pa smo 2* d o ž i v e l i , da so n a j b o l j š e srnice snubili za I z k l j u č n o sodelovanje v mestu, kar Je na­č e l n o nnpolnoma z g r e š e n o In d a l e č od pra-vesra ljudskega kulturno prosvetnega dela. Imam o b č u t e k , da Je » S e š k o v c e m « le s « " ™ / ' lastni pres t i ž , pa č e p r a v v š k o d o n a j b l i ž j i h s o s e d o v č Nasprotno pa so prosvetnt delavci /, rudnika že ponovno vabil) Sindikalno gle-d a l l š č e v K o č e v j n na srostovsnje • S H . ' K °

vas In so se tem vabilom tudi odzvali. Moje mnenje je. da hI tesno sodelovanje obeh skupin In tudi ostalih rodilo l e p š e nspehe za vse In bi nn t« n a č i n bilo tu kulturno poslanstvo res ljudsko. Otresti se moramo vsakega profesionalizmu, za katereira v K o ­č e v j u nI nocojev.

NajlepSo priliko, da p o k a ž e m o to med-sebolno vzatemnost Imamo /da l . ko rud­n i šk i K U O preureja svojo dvorano In nima odra. nn katerem hI lahko nastopalo. Zffto ž e l i m o , dn bi se naše l n a č i n da hI tnd! r n d n l š k a dramatska skupina n a š l a k a k š e n prost dan za V B J P In nastope v fteškovem domu. Na ta n a č i n hndo r u d n i š k i prosvetni delavci navadili svoje gledalce na dom T a -HJc v mestu, kar bo vsekakor tudi v prid sindlkalnemn g l e d a l i š č u v K o č e v j u .

Ivan G r c š a k