Posvet – 4. december 2012

Posvet – 4. december 2012

Tomaž Banovec

Slovenija, seniorji, v pogojih globalizacije, informatizacije in demografskega prehoda v reformnih časih

Moto (3) - Kanclerka Angela Merkl: Imamo dva velika izziva globalizacijo in demografski

preobrat… Nemški demografski vrh september 2012.

Prevod: (na tabli J. Stefan 1992)… Dovolite mi narediti pregled. V začetnih časih umetne inteligence so me

študenti spraševali "kaj je najboljši način za predstavitev znanja", običajno sem odgovoril, da še ne vemo. Vendar sedaj lahko dam nenavaden odgovor: Za reševanje vseh, tudi najmanjših problemov, moramo uporabiti različne predstave. To je zato, ker ima vsak posamezen del podatkovne strukture svojo pomensko lastnost in tako nobena (podatkovna struktura) samo po sebi ne more biti primerna za vse funkcije vpletene v to kar imenujemo skupen razum ali znanje.

Strategije in njihova usoda

The CE-Ageing Platform comprises of 13 partners from eight CE countries (Austria, Czech Republic, Germany, Hungary, Italy, Poland, Slovak Republic and Slovenia), representing different public and private organisations operating at national/regional/local levels and tackling a variety of policies of interest such as labour market, and social, regional and economic development. The partnership includes several national/federal ministries,vocational training organisations, training & counseling institutions, research institution, regional development agencies and NGOs. In addition, five outstanding scientific experts in the field of demographic change contributed to the development of the Strategy.

To gradivo bo obravnavano 12. decembra na Madžarskem in do konca leta 2012 bomo dobili zeleno knjigo. Iz Slovenije sodeluje poleg MDDSZ še Center za razvoja človeških virov iz Maribora. Projekt se je pričel v lanskem letu. Do sedaj so imeli že nekaj srečanj. Zelena knjiga bo v pomoč in ne zavezujoča. Pripombe zbirajo do 25 .11.2012. Strategija ni vključila v pripravo bodočih članic (Hrvaška), kandidatk (Makedonija, Srbija), in povezanih članic (Ukrajina) kar je za 2030 nekoliko čudno. Podatkov je malo in je bolj opomnik .čeprav napoveduje določene bilance.

Vse je postalo opomnik, podatkov je malo in zaveze niso več numerične

Priporočila in scenariji za upravljanja staranja v Centralni Evropi do 2030

Komentar T. Banovec: Novi cilj Evropske komisije v Agendi 2020 je doseči tretjinsko vključenost prebivalstva v terciarno izobraževanje. Kaj bodo delali ti dobro izobraženi ljudje sicer ni jasno, zaposleni pa naj bili, saj je pravica do izobrazbe in dela ponekod ustavna kategorija. Očitno bo del dobro izobraženih, kot ga je duhovito opisal Mederwar nezaposlenih ali »kvazi« zaposlenih javnih uslužbencev. Po drugi strani je znano dejstvo, da ima ali potrebuje večina razvitih držav okrog tretjino zaposlenih z nižjo ali pomanjkljivo izobrazbo. Ostane samo še tretjina (katerih) torej sekundarno izobraženih.

Kaj pomeni »dobro izobražen«Richard Dowkins Knjiga-uspešnica »Največja predstava na zemlji“ str. 161 opomba pod črto, citiramo:Izraz „dobro izobražen“ me spomni na hudomušno opazko Petra Medrwarja, da je „uveljavitev srednje in pozneje višje izobrazbe ustvarila veliko populacijo ljudi , pogosto z dobro razvitimi literarnimi in učenjaškimi nagnjenji, ki so izobraženi daleč onkraj lastne sposobnosti razumskega razmišljanja.Dowkins: Kaj ni to neprecenljivo? To je pisanje, ki me podžge, da bi stekel na ulico in ga z nekom – s komerkoli delil, ker je predobro, da bi ga zadržal zase.

Banovec: Poslovanje z nepremičninami, Portorož 17. in 18. november 2010 “Demografija in stanovanja v dolgoživi družbi”

Slovenija - Prebivalstvena struktura 2010 in 2060 Aktivno prebivalstvo Aktivno prebivalstvo 2005 od 15 do 64 let PREDLOG 2020(?) od 25 do 70

let

0,2 0,1 0,0 0,1 0,2 milijon prebivalcev

2005 2060

0 - 4

86 - 89

15

6570

25

Seniorji pomagajo

mla

dim in

obra

tnomedsebojno

DEJAVNOSTI

Demochange, Kranj 5. julij 2012 Banovec Tomaž

Lisbonski cilj ali Stocholmsko zavezo je v pogojih dolgožive družbe nemogoče izpolniti samo s pokojninskimi in zakoni o delovnih razmerjih, razvoj potreb dela je nuno vezana

na IKT in druge veščine

Vir: predlog ZPIZ 2

Katera dela in naloge, kateri produkti? Kako do zaveze (še 100 000)

Popravljen evropski dokument

Evropski svet je času krize v marcu sprejel nov dokument ga usklajeval do junija 2010 in Svet ga je sprejel z zavezujočimi in manj zavezujočimi sklepi. 27 marca je bilo oblikovano besedilo sklepov. Redefinirajo lisbonske cilje na 4 glavne cilje, za nas sta zanimiva prvi in četrti:

Citiramo:• zagotoviti 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in

64 let, tudi z večjo udeležbo mladih, starejših delavcev in nizko kvalificiranih delavcev ter boljšim vključevanjem zakonitih priseljencev;

• izboljšati raven izobrazbe, zlasti s prizadevanji, da bi zmanjšali stopnje osipa v šolah in da bi povečali delež prebivalstva s terciarno ali enakovredno izobrazbo,ob upoštevanju predlogov Komisije, pri čemer bo Evropski svet numerično vrednost teh ciljev določil junija 2010;

EUROPE 2020 A strategy for smart, sustainable and inclusive growth Brussels, 3.3.2010 COM(2010) 2020 37 strani. Shranjeno pdf. zakonihttp://webmail.siol.net/webedge/do/mail/message/view?msgId=INBOXDELIM27551&l=sl-SI&v=siol

SURS (Zdešar) Tabela 2: Redni uporabniki interneta po starosti, Slovenija, 1. četrtletje, 2010 - 2012Surs okt.2012 www.stat.si informacijska družba

Starostnirazredi

1. četrtletje 2010 1. četrtletje 2011 1. četrtletje 2012

delež (%) delež (%) delež (%)

10 - 74 70 69 70

16 - 74 68 67 68

10 - 15 96 97 93

16 - 34 95 95 95

35 - 54 73 73 74

55 - 74 28 29 32

V Sloveniji bo kmalu 600 000 prejemnikov pokojnin, v pokoj gremo pri 60-tih letih. Prebivalcev 60+ let je 43,3 % . Stockolmske (Lisbonsko) zaveze o

zaposlovanju 50 % starejših delavcev starih 55 do 64 let ne izpolnjujemo.Koncept malega dela se ponovno ponuja v ZUTD-A.

http://www.stat.si/

SURS-Namen uporabe Interneta

Uporabniki računalnika po starostnih skupinah (ni jasno kaj je 100 % )(okrog 300)

Vir: Inštitut Antona Trstenjaka 2010, n = 1047 avtor Jože Ramovš http://www.inst-antonatrstenjaka.si/slike/1179-1.pdf

Tudi to je predstava dobljena na okrog 300 uporabnikih napihnjena na populacijo v celoti ?

Vzorec in rezultati , ali verjamemo v celoto?

SURS podatki 2011 objava 2012Uporaba računalnika pri posameznikih (10-74 let) po

starosti, Slovenija, letno za 2011, Izbor starost

Moški Ženske Upokojen

ci

UPORABA RAČUNALNIKA

SKUPAJ 10 -15 16-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 54-74 54-74

Posamezniki - SKUPAJ

1653277 112092 197732 296102 295110 303872 270145 178223 214761

233608

312469

Uporabniki

računalnika (že uporabljali računalnik)

1279237 110776 196063 282311 257928 222030 156872 53258 111878

98252

127643

Uporabniki

računalnika - v zadnjih 3 mesecih (redni uporabniki

računalnika)

1187617 110776 196063 278470 247629 207019 115313 32348 88508

59152

81426

Uporabniki računalnika - pred 3

meseci do 1 leta 29514 - - - 5968 6863 13606 3076 4265

12418

9730

Uporabniki računalnika - pred

več kot 1 letom 62106 - - 3840 4331 8147 27953 17834 19105

26682

36487

Uporaba računalnika - še nikoli

374040 1316 1669 13791 37182 81843 113274 124965 102883

135356

184827

..Redni uporabniki računalnika - vsak dan ali skoraj vsak

971011 86751 184080 250013 191347 156403 84915 17504 64332 38087

48198

Sporočila : Pragmatika, semantika in sintaktika

Poznavanje semantičnega vidika, saj je treba biti razumljen in razumljiv pri določanju pojavov in njihovem merjenju, urediti definicije in klasifikacije in identifikatorje, tako omogočiti sporazume med sodelavci in uporabniki (metode in delo državne statistik so tu nujno potrebne, niso pa zadostne – (glej britanski napor odpiranje vseh javnih podatkov za zasebni sektor); kaj je sementična Interoperabilnost

Obvladovanje sintatktičnega vidika, saj se morajo algoritmi »zložiti« z urejenim informatiziranem okoljem, prilagoditi količine, urediti arhiviranje in poseganje v arhive. Potrebna je primerna programska oprema in druga sredstva in podobni ukrepi ter vzdrževana mreža komuniciranja. In seveda dostop do podatkov.

Zakaj je ponekod (tudi pri nas) na fakultetah informatika »konzumirala« tehnični in metodološki del javne statistike in tako zanemarila razumevanje semantičnega in pragmatičnega vidika?

Ali obratno? Zakaj so ponekod same metode in algoritmi „legli na dokaj nebistvene vsebine“ in so čudne anketne ter podobne raziskave zamenjale uporabo trdih podatkov In načelo in opazovanja z več analitskih strani.

Ali imamo novo možnost ?PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA

(Zutd-A) Datum: 19. 10. 2012

Obrazložitev (citati):Žal je v Sloveniji v znatnem obsegu prisotno tudi delo in zaposlovanje na črno. Da bi delodajalcem omogočili legalno opravljanje začasnih in občasnih del, ki potekajo v okviru njegovega delovnega procesa, brezposelnim, starejšim od 50 let in upokojencem ter drugim upravičencem po predlogu novele ZUTD pa omogočili (ponovno) aktivacijo in določen zaslužek, se uvaja nova storitev na trgu dela - posredovanje začasnega in občasnega dela.

… možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let in upokojencevPredlagana sprememba opredelitve brezposelne osebe kot osebe, ki aktivno išče zaposlitev in je pripravljena sprejeti ustrezno ali primerno zaposlitev, razširja tudi na njeno pripravljenost sprejeti ustrezno začasno ali občasno delo, ki ji ga ponudi zavod, a le za osebe, starejše od 50 let.

Z opravljanjem začasnega ali občasnega dela brezposelna oseba ohranja delovno kondicijo, lahko pa vodi tudi v redno zaposlitev, saj je to delo eden od načinov, da delodajalec spozna in preizkusi delavca na delovnem mestu

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (Zutd-A) Datum: 19. 10. 2012 nadaljevanje

Začasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v mesecu

Neto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega dela ne sme biti nižja od 3,36 eurov (preračun iz minimalne plače), neto dohodek za opravljeno začasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 5.040,00 eurov. (mesečno torej 420 eurov)

Predlog opredeljuje tudi obvezne elemente napotnice na občasno delo ter možnost elektronskega potrjevanja napotnic v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis ter vzpostavitev evidence o začasnem delu.

Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunavajo dajatev v višini 25 %, ki se nameni za opravljanje storitve posredovanja začasnega ali občasnega dela in za sofinanciranje izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja po tem zakonu. Poslovanja poteka elektronsko. Prijava zavodu za zaposlovanje in davčni upravi, ki kontrolira pravilnost plačil.


(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status:

• brezposelne osebe, starejše od 50 let,• upokojenca ali upokojenke (v nadaljnjem besedilu: upokojenec),• prosilca oziroma prosilke za azil,• osebe z začasno zaščito ali• osebe, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma izpolnjuje pogoje za

pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler prejema to nadomestilo.

Oseba pridobi status upravičenca z dnem prijave v centralno evidenco o začasnem ali občasnem delu oziroma v primeru brezposelnih oseb, starejših od 50 let, z dnem prijave v evidenco brezposelnih oseb.


(omejitev začasnega ali občasnega dela)

(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

(2) Neto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 3,36 eurov, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 5.040,00 eurov neto. Višina neto urne postavke in višina neto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo. (3) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca ali delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec) ali ki zaposluje enega delavca, se lahko v koledarskem mesecu opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela. Za vsakega dodatnega zaposlenega pri delodajalcu se lahko opravi dodatnih deset ur začasnega ali občasnega dela, vendar ne več kot 360 ur v koledarskem mesecu.

.


(5) V število zaposlenih delavcev iz prejšnjega odstavka štejejo vse sklenjene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v času podpisa napotnice s strani delodajalca, ne glede na to ali so pogodbe sklenjene za polni ali krajši delovni čas od polnega oziroma za določen ali nedoločen čas. (6) Ministrstvo, pristojno za delo, z namenom spodbujanja delodajalcev k zaposlovanju po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi parterji sprejme poseben program aktivne politike zaposlovanja, v katerem določi način izvajanja spodbujanja prehoda iz začasnega ali občasnega dela v zaposlitev.

(7) Do finančnih ugodnosti zaradi spodbujanja prehoda v zaposlitev iz prejšnjega odstavka kot delodajalci niso upravičeni državni organi, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna, razen samoupravnih lokalnih skupnosti.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (Zutd-A) Datum: 19. 10. 2012

(1) Obvezni podatki na napotnici so: (razmislimo o tem ali jih damo?) - enolični identifikator napotnice, ki ga generira centralni sistem,- naziv in sedež delodajalca, - matična in davčna številka delodajalca,- ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,- status upravičenca (upokojenec, brezposelna oseba, druga neaktivna oseba),- vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo in potrebne izkušnje

oziroma kompetence, - obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, - podatki o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,- urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka, - datum nakazila, - opozorilo delodajalcem, da je napotnica za začasno ali občasno delo podlaga - za izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo ter navedba - sankcij v primeru neplačila, - navodilo delodajalcu, da je potrebno pred začetkom opravljanja začasnega - ali občasnega dela napotnico posredovati zavodu, ki bo preveril izpolnjevanje - pogojev delodajalca in upravičenca za opravljanje začasnega ali občasnega - dela ter potrdil napotnico.

Vprašnja so

Ostane pa vprašanje aktivnega sodelovanja pri a) sooblikovanju napovedanih pravilnikov in obrazcev, b) organizirani pripravi upokojenih seniorjev za tako delo in c) dopolnilnih izobraževanj in tudi certifikacij, če so potrebne. To so poklicne vsebine, veščine in ter poznavanje in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Posebej slednje (IKT) bo za večino upokojenih seniorjev izredno pomembna. Sedaj smo na tem področju izredno slabi- ECDL certifikat bi bil dobra osnova.

Posredovanja znanja je možno narediti tudi inter-generacijsko (senior pomaga seniorju), smo bolj tolerantni in lahko tudi cenejši

Verjetno se je dobro pri vseh seniorskih nevladnih organizacijah primerno organizirati za tako delo in poslovnim subjektom-zaposlovalcem svetovati in ponuditi določan nabor upokojencev z veščinami, ekspertov, svetovalcev tudi na kolektiven način (kadrovski razvidi) in jim pomagati pri tem. Vpis v rgister je tako obvezen.

Pričakujemo, da se bodo vsaj nekatere seniorske nevladne organizacije (SNVO) organizirali za tako delo in oblikovali svoje ali skupne spiske.

»The Data Deluge« 25. feb. 2010 in več drugih člankov (Banovec DSI 2010).

Kako iz poplave podatkov potegniti vsebine za pametno uporabo in industrijsko podatkovno revolucijo?

Poznavanja pojavov in problemov poveznih z njimi ki jih spremljamo s pragmatičnega ciljanega vidika uporabe podatkov. Treba je vedeti zakaj in za katere rožice odpremo narobe obrnjeni dežnik na sliki, kaj bomo zalivali s „precejeno“ tekočino, komu bomo poročali in kaj bodo naročniki s takim zmanjšanim in urejenim curkom počeli;

Cilji in smernice – predlog1) Promocija dela ustanovnih članic in posameznikov Foruma

IKT+50+.

2) Vplivanje v napovedane razvojne politike in projekte (EU in Si)

3) Ustvariti in uveljaviti možnosti, dodatnega zaposlovanja (oblike,

ZUTD)

4) Analizirati potrebe skupine 50+ in obveščati ponudnike opreme

ter storitev z IKT.

5) Posvetiti pozornost bivalnim razmeram, transportu in drugi

infrastrukturi in IKT.

6) Vzpostaviti omrežje zainteresiranih posameznikov in storitev za

ekspertno delo

7) Pomagati sindikatom in delodajalcem pri uveljavljenju

vseživljenjskega izobraževanja tudi za generacijo 50+

8) Izdelati analize pričakovanj ter usmeritev države in organizacij, ki

skrbijo za »srebrno informatiko« ter sodelovanje pri določanju in

uresničevanju.

IZDELAJMO TOREJ:• Akcijski program (do 31 januarja 2013) in potrdimo predlagani

program.• Razširimo članstvo Foruma IKT50+ na druge zainteresirane.• Zadolžimo iniciativni odbor Foruma IKT-50+ in ga za delo do

naslednjega sestanka. • Uredimo medsebojno druženje tako, da nam bo tudi prijetno.

Žurnal in SURS

Slika 4: Starostna struktura tistih, ki bi se želeli naučiti uporabljati računalnik

Izmed 754 anketirancev, ki ne uporabljajo računalnika, je na vprašanje, vprašanje, če bi se želeli tega naučiti, 682 anketirancev odgovorilo, 72 pa ne. „Vprašanje je dokaj ozko“, gre za poklic in znanja in verjetno tudi za tuj jezik.

Vzorec in rezultati , ali verjamemo v celoto?

SURS- maj 2012 anketa 2011 obdelal T. Banovec

Uporaba računalnika - še nikoli

374040 1316 1669 13791 37182 81843 113274 124965

102883 135356

184827

..Redni uporabniki računalnika - vsak dan ali

skoraj vsak dan971011 86751 184080 250013 191347 156403 84915 17504 64332 38087

48198

..Redni uporabniki računalnika - vsaj enkrat

na teden157092 24025 11983 25273 36334 34612 15987 8877 12219 12645

22336

..Redni uporabniki računalnika - vsaj enkrat

na mesec51090 - - 987 17207 13163 14410 5323 11312 8421

10248

Redni uporabniki računalnika doma

1132900 108236 194891 270526 232886 191719 103845 30798 81723 52920

76831

Redni uporabniki računalnika na delovnem

mestu567594 - 59755 168293 163608 130806 40943 4190 29235 15897

4697

Redni uporabniki računalnika v šoli, na

fakulteti209002 81238 90945 26529 5094 2140 3056 - 869 2187

-

Redni uporabniki računalnika pri kom

drugem doma402062 74718 122190 120363 38441 23225 19960 3165 14326 8800

11843

Redni uporabniki

računalnika na drugih mestih (javne točke,

drugje)

251152 26540 66389 67809 45915 21599 15925 6976 16480 6421

12276

Posamezniki - imetniki mobilnega telefona

1533507 106057 195572 295501 288070 292687 232796 122823 181731 173888

248839

Documents

Posvet – 4. december 2012