POTRESI NA OZEMLJU SLOVENIJE

V LETU 1986 Renato Vidrih*

MURSKA SOBOTA

•RAVNE • MARIBOR

•KRANJ • TOLMIN

• POSTOJN.

KOPER

* Mag. Seizmološki zavod SR Slovenije, Pot na Golovec 25, Ljubljana

Ozemlje Slovenije se je v letu 1986 streslo nekoliko manjkrat kot prejšnja leta. Instrumenti v observatoriju na Golovcu in na seizmoloških postajah v Cerknici, na Vojskem in v Bojancih so zaznali okoli 50 potresnih sunkov, od katerih smo le enajstim uspeli določiti makroseizmično polje, kar pomeni, da so ljudje potres čutili. Najmočnejši potresni sunek je bil 16.10. ob 00.45 po VTC (Universal time coordina- ted, svetovni čas) z epicentrom na mejnem področju Slovenije in Hrvatske, magni- tuda je bila 3,0, epicentralna jakost pa 5 stopenj po MCS.

Seizmogena

področja

Slovenija leži v predelu južne Evrope, kjer se stikajo tri geotektonske enote, in sicer Alpe, Dinaridi in Panonski bazen. Različ- nost omenjenih struktur je močno vplivala na razvoj ozemlja Slovenije. Tektonski in neotektonski premiki v različnih smereh so povzročili nastanek več seizmogenih področij (2). Od jugozahoda proti seve- rovzhodu si sledijo: Čičarija, goriško-ja- vorniško seizmogeno področje, gorenj- sko-dolenjsko in notranjsko-belo- kranjsko področje, področje Karavanke- Kozjansko, koroško-haloško in štajersko-

goričko seizmogeno področje. Med naštetimi področji potekajo prelomi, kate- rih značilnost je večja globina in aktivnost ob celotnem prelomu ali vsaj ob njegovih posameznih delih. Prelomi, ki omejujejo posamezna področja, so sledeči: • kozinski prelom ločuje področje

Čičarije od goriško-javorniškega seizmogenega področja,

• idrijski prelom ločuje goriško-javor- niško področje od gorenjsko-dolenj- skega seizmogenega področja,

• savski prelom ločuje gorenjsko-do- lenjsko in notranjsko-belokranjsko področje od področja Karavanke-Koz- jansko,

• šoštanjski prelom ločuje področje Ka- ravanke-Kozjansko od koroško-ha-

loškega področja in • labotski prelom ločuje koroško-ha-

loško področje od štajersko-gorič- kega seizmogenega področja.

Vsa našteta področja in prelome, ki jih omejujejo, vidimo na sliki 1. Že vrsto let je najaktivnejše gorenjsko- dolenjsko-notranjsko-belokranjsko po- dročje, zato smo ga razdelili na dve enoti, to je na gorenjsko-dolenjsko področje in notranjsko-belokranjsko seizmogeno področje. Mejo med omenjenima eno- tama smo potegnili po plitvejših prelomih, ki pa so prav tako seizmično aktivni. Ko smo že omenili prelome I. in II. reda, mo- ramo omeniti še številne druge, ki sekajo ozemlje Slovenije v različnih smereh, vendar v okviru naštetih področij. Ti pre- lomi so pomembni za detajlnejšo delitev ozemlja Slovenije, saj so številni seiz- mično aktivni. Nadalje delimo seizmo- gena področja v seizmogene sisteme, cone in bloke. Podrobnejša razdelitev seizmogenih področij je pomembna za študij lokalne potresne dejavnosti našega ozemlja.

• LJUBLJANA ' _J J

NOVA GORICA

NOVO MESTO

'ft 14% 14?5 15% ,5?5 16% ,

76 Dejavnost

posameznih

seizmogenih

področij

Iz histograma (slika 2) vidimo, da je bilo v letu 1986 najdejavnejše goriško-javor- niško seizmogeno področje. V tem delu Slovenije je bilo 15 potresnih sunkov (od 41 obravnavanih), kar predstavlja 36,5% od celotnega števila potresov na ozemlju Slovenije. Temu področju sledita gorenjs- ko-dolenjsko in notranjsko-belokranjsko področje. Vsako od njiju je zastopano z 12 potresnimi sunki oziroma z 29,3% od skupnega števila. Sledi seizmogeno po- dročje Karavanke-Kozjansko z 2 sun- koma ali 4,9%. Ostala področja, to so Čičarija, koroško-haloško in štajersko- goričko, v letu 1986 niso bila dejavna.

Slika 2. Porazdelitev števila potresov po seizmogenih področjih. N pomeni število potresov, C pa oznako con, ki so podane v legendi k sliki 1.

Pregled potresov

Na sliki 3 oziroma v tabelarnem pregledu vidimo vse potrese, katerim smo na pod- lagi instrumentalnih podatkov lahko iz- računali mikroseizmične koordinate epi- centra in žariščni čas; ta je podan v sve- tovnem času UTC. V obdobju, ko je pri nas v veljavi poletni čas (od 27. 3. do 25. 9.), moramo zato navedenim časom prišteti 2 uri, sicer pa 1 uro. Oznaka l0 predstavlja jakost potresa v epicentru. Navedena sizmogena področja vidimo na sliki 1. Od 41. potresov jih imamo le za 11 makro- seizmične podatke — to so podatki, zbrani na terenu v pogovoru s prebivalci, ki so potres čutili — zato si teh 11 potresov oglejmo podrobneje (1). 12. 1. 1986. Epicenter je bil na področju Čedada v Fur- laniji, čutili pa so ga tudi prebivalci Po- sočja, kjer je dosegel jakost med 4. in 5. stopnjo po MCS. Magnituda potresa je bila 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče je nastalo v globini 4 km. Jakosti, ki jih je potres dosegel v posameznih kra- jih, in potek izoseist lahko vidimo na sliki 4. 6. 4. Tla so se zatresla na območju Kanina in Rombona. Magnituda potresa je bila 2,1. Žarišče je nastalo ob krnskem prelomu v globini 5 km. Sunke so občutili prebivalci Kobarida, kjer je potres dosegel jakost 3. stopnje po MCS. 25. 5. V globini 10 km je nastalo žarišče na po- dročju seizmogenega bloka Mirne. Ma- gnituda potresa je bila 2,3. Potresni sunek med 3. in 4. stopnjo po MCS so čutili pre- bivalci Gradišča pri Trebnjem. 30. 6. Žarišče potresa je nastalo v osrednjem delu laške sinklinale v globini 18 km. Ma- kroseizmični koordinati sta 46,12 N in 15,15 E, torej se le malo razlikujeta od iz- računanih. Magnituda potresa je bila 2,6. Najmočneje so potres občutili v naselju Turje, kjer je dosegel jakost 5. stopnje po MCS. Prebudil je vse prebivalce, nekateri so celo zapustili domove. V Dolu pri

46?50

13° 75 14°00 Slika 4. Potek izoseist potresa z epicentrom v Furlaniji. Kot vidimo, so potres občutili prebivalci pretežnega dela zahodne Slovenije (1).

13?50 14° 14?50 15° 15?50 16° 16°50 Slika 3. Lege epicentrov potresov z določenimi mikroseizmičnimi koordinatami (prazni krogci) in z določenimi makroseizmičnimi podatki (jakosti) (1).

EPICENTRI POTRESOV V SR SLOVENIJI V LETU 1986

03 -03-4 0 4 -04-5 0 5 5-6

Hrastniku je dosegel jakost 4. do 5. 77 stopnje po MCS, v Dobovem 4. stopnjo in v Trbovljah med 3. in 4. stopnjo po MCS. 26. 7. Žarišče ob enem od alpskih prelomov je povzročilo rahel preplah med prebivalci zgornjesavske doline. Makroseizmične koordinate se ujemajo z izračunanimi. Magnituda potresa je bila 2,4. Potresne sunke 4. stopnje po MCS so zaznali prebi- valci Rateč in Kranjske Gore.

V globini 10 km je nastalo žarišče na po- dročju Borovelj na avstrijskem Koroškem. Na epicentralnem področju je dosegel med 4. in 5. stopnjo po MCS. Magnituda potresa je bila 2,6. Čutili so ga tudi prebi- valci na naši strani meje. 16. 10.

Prvi potres je dosegel magnitudo 2,0. Glo- bina žarišča je bila 10 km. V Črnomlju in Bojancih je dosegel med 3. in 4. stopnjo po MCS.

Zadnji močnejši potres na tem področju je nastal v globini 10 km. Magnituda je dose- gla 2,2 stopnje. Potres 4. stopnje po MCS so čutili v Črnomlju in Bojancih. 26. 12.

Prebivalci celotne južne in osrednje Slo- venije so 16.12. občutili potres z žariščem na področju Knin-Bosansko Grahovo. Po- tres 5. stopnje so občutili prebivalci Ilirske Bistrice in Bele krajine, 4. stopnjo je dose- gel med Brkini in Čičarijo, v Postojni, Pivki, Starem trgu, med 3. in 4. stopnjo po MCS v Ljubljani. Čutili so ga tja do Trbovelj na

M"00 _ l4"ft . I4';45 vzhodu, Nove Gorice na zahodu, Novega Slika 5. Izoseiste naj močnejšega potresa v letu 1986. Občutili so ga prebivalci jugozahodne mesta na jugovzhodu in v nekaterih se- Slovenije in Kvarnerskega zaliva (1). vernejših predelih Slovenije.

Najmočnejši potres v letu 1986 je imel žarišče na južnem obrobju ilirsko-bistriš- kega seizmogenega bloka, nekje na meji med Slovenijo in Hrvatsko. Magnituda po- tresa je bila 3,0, globina žarišča pa 10 km. Na sliki 5 vidimo potek izoseist v smeri severozahod jugovzhod, kar kaže na di- narsko strukturo tega območja. Energija se je namreč najlažje razširjala po prelo- mih, ki potekajo v teh smereh. Potres so občutili prebivalci celotne jugozahodne Slovenije in Kvarnerskega zaliva. Na epi- centralnem področju je desegel jakost 5. stopnje po MCS, 3. do 4. stopnjo pa so čutili prebivalci od Postojne in Planine na severu do Novega in Crikvenice na jugu, od Bresta na zahodu do Delnic na vzhodu. Kljub relativno majhni sproščeni energiji je potres zajel zelo obširno področje. V letu 1986 je bilo zelo aktivno področje Bele krajine. Tu je bil roj potresov (okoli 25), vendar jih v tem pregledu zaradi nji- hove šibkosti ne bomo upoštevali. Opišimo le tri močnejše.

45° 30 Istega dne je nastalo še eno žarišče v isti globini. Magnituda je dosegla 2,8. V Čr- nomlju in Bojancih je dosegel med 4. in 5. stopnjo po MCS, čutili pa so ga tudi prebi- valci večine krajev v Beli krajini.

Epicenter je bil na področju Litije. Žarišče je nastalo v globini 10 km. Magnituda po- tresa je bila 2,3 stopnje. Potresne sunke jakosti 4. stopnje po MCS so občutili pre- bivalci Litije.

PREGLEDNICA 1. Seznam potresov, katerim smo lahko izračunali mikroseizmične koordinate epicentra in žariščni čas (1986).

Zap. št.

Dan Mesec Ura Min Sek Geografske koord. I0 (UTC) °N °E (°MCS)

Seizmo- geno področje

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41

12 13 14 16 20 20 07 13 02 24 06 04 04 08 08 18 24 25 06 07 30 16 12 26 22 25 15 17 23 06 06 14 16 02 19 22 24 05 05 06 26

01 01 01 01 01 01 02 02 03 03 04 05 05 05 05 05 05 05 06 06 06 07 07 07 08 08 09 09 09 10 10 10 10 11 11 11 11 12 12 12 12

21 02 17 17 03 09 22 00 01 17 06 19 22 14 17 22 08 13 16 20 23 22 12 22 00 15 17 13 10 01 21 01 00 03 08 18 14 17 21 19 12

04 30 53 13 16 40 48 41 53 07 32 08 16 22 20 34 44 58 06 33 47 58 09 55 59 16 08 18 14 40 21 02 44 18 59 41 26 46 20 01 13

24,8 37,0 40.8 27.3 32,5 24.5 02,0 31,0 33.0 09.2 08.9 26.7 16.8 48.6 17.4 28.1 31.0 49.3 23.9 58.2 52.3 16.8 42.6 10.7 07.1 16,3 04.5 59,7 37.9 57.7 09,5 57,3 59,9 06.8 34.7 12,1 19.8 10.9 19.3 22,0 21.4

46,15 46,03 45,83 45,83 46,40 45,82 46.07 45,80 45,50 45,47 36,39 46.08 46.09 46,13 46,00 46,05 46,11 45,92 45,43 46,17 46.19 45,52 46.11 46.50 45,54 46.10 46,05 45,70 46,03 45,78 46.51 46,08 45,46 45,72 45,75 46.20 46,00 45,34 45,50 45,58 46.12

13.40 14,15 13.90 13.91 14,29 14.58 14,79 14,28 14,43 14,64 13.49 14,62 14.59 13,56 14.33 14.34 15,15 15.15 14.41 14,89 15,12 14,47 14,89 13,75 14,20 14,20 14.81 14,07 14,27 14,95 14.39 14.50 14,32 14.17 14.18 14.40 14,45 15,12 15.16 15,24 14.82

4,5

3,5

4,5

3,5 4,5 4 4

B C, B B Ci C2 C2 B B B B Ci C! B Ci Ci D C2 B C2 C2 B C2 Ci B Ci C2 B C, C2 D Ci B B B Ci Ci C2 C2 C2 C2

Zaključek

V kratkem pregledu aktivnosti Sloven- skega ozemlja vidimo, da je bilo le-to v preteklem letu dokaj mirno. Posamezni potresni sunki so tu in tam prestrašili pre- bivalstvo, niso pa povzročili nikakršne gmotne škode. Ob pregledu razporeditve žarišč opazimo, da sta bila v letu 1986 najaktivnejša jugozahodni in osrednji del Slovenije, manj jugovzhodni in zahodni, delno severni, medtem ko sta bila vzhodni in severovzhodni del praktično brez po- tresnih sunkov. Podobna slika se pojavlja že nekaj let. V članku niso omenjeni šte- vilni šibkejši potresi, ki jih je zaznala ena sama seizmološka postaja ali občutljivejši posameznik, ampak le tisti, ki jih je zaz- nalo več opazovalnic v Sloveniji in so- sednjih deželah in za katere je bilo moč izračunati osnovne parametre. Seveda bi bila slika epicentrov in njihova obdelava kakovostnejša, če bi na ozemlju Slovenije delovalo še nekaj seizmoloških opazo- valnic.

1. Hržič, M., R. Vidrih, 1987. Potresi v Jugosla- viji v letu 1986. Naše nebo in zemlja, VTOZD Fizika FNT in Seizmološki zavod SRS, Ljubljana, str. 55—76.

2. Vidrih, R., 1986. Aktivnost seizmogenih po- dročij SR Slovenije v obdobju 1980—1985. Zbornik referatov 11. kongresa geologov Jugoslavije, Tara, str. 495—506.

Renato Vidrih

Earthquakes in

Slovenia in 1986

The seismic activity of individual seismo- tectonic units in Slovenia in 1986 is des- cribed. The territory of this republic is di- vided up into 7 seismo-tectonic units, which follow one another from southwest to northeast, each unit being separated from its neighbour by seismic faults of the first order. The following seismogenic units have been used: Čičarija, the area from Nova Gorica to Mt. Javornik, the Up- per Carniola — Lower Carniola area, the area of Notranjsko and Bela krajina, the area from the Karavanke mountains to Kozjansko, the area of Carinthia and Ha- loze, and the area of Styria and Goričko. A total of approximately fifty seismic shocks were recorded by the four existing seis- mological stations in Slovenia. The epi- central time of origin of all these shocks, as well as their micro-seismic coordi-

nates, was determined, taking into ac- count data from recording stations in neighbouring countries. The macro- seismic coordinates of the epicentre were determined for only eleven of the pre- viously-mentioned shocks. In 1986 the most active seismogenic region was that which extends from Nova Gorica to Mt. Javornik, where 36.5% of all recorded shocks originated. This area was followed by the Upper Carniola — Lower Carniola region and the region of Notranjsko and Bela krajina, in each of which 29.3 % of all shocks originated. The area stretching from the Karavanke mountains to Koz- jansko included 4.9% of all epicentres. The remaining seismogenic regions were not active at all in 1986. The strongest earthquake in 1986 occurred on October 16th, at 00.45 UTC, with its epicentre in the seismogenic region which extends from Nova Gorica to Mt. Javornik, somewhere along the border between Slovenia and the neighbouring republic of Croatia. This earthquake reached an intensity of de- gree 5 on the MCS scale, and was felt by the inhabitants of southwestSlovenia and the Kvarner Bay. No material damage oc- curred in Slovenia as a result of the earth- quakes which took place in 1986.