BANKASLOVENIJE

EVROSISTEM

POVZETEK MAKROEKONOMSKIH GIBANJ

MAJ 2020

2

Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena z navedbo vira. Upoštevani so podatki, dostopni do 25. maja 2020. This publication is also available in English.

Naslov: Povzetek makroekonomskih gibanj Številka: maj 2020 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35 1505 Ljubljana tel.: 01 47 19 000 fax: 01 25 15 516 e-mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ Urednika: Luka Žakelj; mag. Ana Selan Pri pripravi Povzetka makroekonomskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

dr. Mojca Lindič; Noemi Matavulj; Gašper Ploj; mag. Mojca Roter; Nika Sosič; mag. Andreja Strojan Kastelec; Luka Žakelj

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov in računalniška postavitev: Nataša Kunc; Vid Starc

3

Svetovno gospodarstvo je v šoku, ki se odraža v zgodovinsko najizrazitejših padcih številnih ekonom-

skih kazalnikov, ki dosegajo nižje ravni kot med finančno krizo v letih 2008–2009 in kažejo obsežno

recesijo v prvi polovici leta 2020. Kazalnik gospodarske aktivnosti WEI,1 ki ga objavlja Fred, kaže globoko

recesijo v ZDA, kjer je stopnja brezposelnosti že aprila dosegla 14,7 %, kar je največ po veliki depresiji v tride-

setih letih prejšnjega stoletja, število brezposelnih pa se je tudi maja hitro povečevalo. Gospodarska aktivnost

v evrskem območju se je že v letošnjem prvem četrtletju tekoče skrčila za 3,8 %, medletno pa za 3,2 %. Ker so

bili ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa v številnih članicah sprejeti sredi marca, se je v tem mesecu

– sodeč po kazalnikih aktivnosti in zaupanja – močno zmanjšala predvsem potrošnja gospodinjstev, kar kažeta

tako največji padec realnih prihodkov v trgovini na drobno brez motornih vozil do zdaj in tudi več kot

55-odstotni upad števila prvih registracij osebnih vozil, ki se je aprila še poglobil. Še občutnejši padec gospo-

darske aktivnosti in s tem izrazito poslabšanje na trgu dela lahko pričakujemo v letošnjem drugem četrtletju.

Vrednost kazalnika PMI se je sicer z zgodovinsko najnižje vrednosti v aprilu, 13,6 točke, z začetkom sprošča-

nja omejevalnih ukrepov maja povišala na 30,5 točke, kar je še vedno precej pod ravnjo iz leta 2009. V inflaciji

evrskega območja se za zdaj učinki krize kažejo le v padcu cen energentov, medtem ko se rast cen v drugih

skupinah proizvodov aprila v primerjavi z marcem ni bistveno spremenila.

Letošnji padec gospodarske aktivnosti bo po zadnji napovedi Evropske komisije izrazit. Ta naj bi bil na

svetovni ravni najgloblji po veliki depresiji (-3,5 %), bistveno večje kot v krizi leta 2009 pa naj bi bilo tudi krčenje

BDP evrskega območja (-7,7 %), čemur naj bi sledilo okrevanje v letu 2021. Pri tem Komisija poudarja, da so

napovedi precej negotove, zato bosta globina padca BDP in hitrost okrevanja odvisna predvsem od trajanja

epidemije in učinkovitosti obsežnih ukrepov ekonomskih politik za blažitev negativnih posledic krize. Zaradi

zaostrovanja razmer je Svet ECB na seji 30. 4. 2020 sprejel dva dodatna ukrepa, in sicer smo z namenom za-

gotavljanja dodatne likvidnosti uvedli nov instrument pandemičnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja

PELTRO, hkrati pa smo zagotovili dodatno rahljanje pogojev obstoječih ciljanih operacij dolgoročnejšega refi-

nanciranja TLTRO-III. Države članice postopno že umikajo omejitvene ukrepe proti širjenju koronavirusa, kar

bo skupaj z obsežnimi ukrepi denarne in fiskalne politike omogočilo ponoven zagon gospodarstva.

Sodeč po številnih kazalnikih se tudi slovensko gospodarstvo sooča z obsežno krizo. Več anketnih ka-

zalnikov zaupanja, ki jih objavlja SURS, je aprila doseglo najnižje vrednosti v času njihovega merjenja. S spro-

ščanjem omejevalnih ukrepov je maja sledil zasuk navzgor, vendar vrednosti še naprej kažejo močan padec

gospodarske aktivnosti. Vrednost kazalnika gospodarske klime je z -33,1 odstotne točke primerljiva najnižjim

ravnem iz leta 2009. Podjetja trenutno povpraševanje še naprej ocenjujejo kot izrazito šibko, so pa postala v

primerjavi z aprilom manj pesimistična glede naročil v naslednjih treh mesecih. Zelo črnogledi glede trošenja

pa so ostali potrošniki, saj je maja kazalnik večjih nakupov v naslednjih 12 mesecih z -41 odstotnimi točkami

najnižjo vrednost iz leta 2009 presegel za 11 odstotnih točk. Sodeč po kratkoročnih kazalnikih se je gospodar-

Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2020

1 Povprečna vrednost tedenskega kazalnika realne gospodarske aktivnosti WEI je bila v obdobju od 15. marca do 16. maja medletno manjša za 9,2 %. V času finančne krize leta 2009 je bil njegov največji padec v enako dolgem obdobju 3,6-odstoten.

4

ska aktivnost precej zmanjšala že marca. Izvoz in uvoz sta bila po plačilnobilančnih podatkih medletno manjša

za več kot desetino, pri čemer je bil pričakovano izrazit zlasti padec v turizmu (v izvozu več kot 56-odstoten),

obseg prodaje v trgovini na drobno je padel za 15,1 %, industrijska proizvodnja za 7,7 %, gradbena aktivnost

pa za 3,8 %.2

S sproščanjem ukrepov za zajezitev epidemije so se začeli kazati znaki oživljanja gospodarstva. Neka-

teri alternativni visokofrekvenčni kazalniki kažejo, da se je domača gospodarska aktivnost najmočneje zmanj-

šala po zaprtju glavnine trgovin in drugih storitvenih dejavnosti 16. marca. Skupna vrednost kartičnih plačil je

bila na primer proti koncu marca kar za 41 % pod šesttedenskim povprečjem pred uvedbo omenjenega ukre-

pa, pri čemer so se plačila na terminalih POS zmanjšala kar za 47 %. Hkrati je bil proti koncu marca tovorni

promet na avtocestah medletno manjši za 51 %. S postopnim rahljanjem ukrepov se je začela gospodarska

aktivnost deloma obnavljati, predvsem po sprostitvi prodaje trajnih proizvodov in nekaterih storitev 20. aprila.

Hkrati so v vsaj omejenem obsegu proizvodnjo ponovno začela vzpostavljati tudi nekatera večja podjetja. Vre-

dnost kartičnih plačil je tako v tretjem tednu maja celo presegla šesttedensko povprečje pred začetkom uvaja-

nja ukrepov, nekoliko se je okrepil tudi tovorni promet, a je ostal v tretjem tednu maja medletno manjši za

25 %. Podobno bi lahko sklepali tudi iz porabe elektrike, ki je bila v drugem tednu aprila medletno manjša za

20 %, kar je primerljivo največjemu padcu v letu 2009, v predzadnjem tednu maja pa za 12 %. Pri tem je treba

poudariti, da so številni visokofrekvenčni kazalniki močno volatilni, časovne vrste nekaterih pa tudi zelo

kratke.3

Razmere na domačem trgu dela so se močno poslabšale, vendar se rast števila brezposelnih vsaj za

zdaj umirja. V prvih štirih mesecih je bil priliv oseb v registrirano brezposelnost medletno večji za 46,1 %, med

njimi je bilo več predvsem trajno presežnih delavcev in delavcev, ki so izgubili zaposlitev za določen čas. Me-

dletni priliv v brezposelnost se je najbolj povečal v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in drugih raz-

novrstnih poslovnih dejavnostih, kamor spadajo zaposlitvene agencije. Brezposelnost se je tako aprila medlet-

no povečala za 19,9 % na 88.648 oseb. Po razglasitvi epidemije je bil po neuradnih podatkih priliv v brezposel-

nost največji v prvi polovici aprila, ko je na dnevni ravni pogosto presegal tisoč oseb. Po začasnih podatkih se

rast brezposelnosti nadaljuje tudi v maju, vendar v precej manjšem obsegu kot aprila; 22. maja je bilo brezpo-

selnih 90.272 oseb. Njeno rast so med drugim omejili tudi interventni ukrepi države. Izdane vloge za povračilo

nadomestila plače so po podatkih ZRSZ do 13. maja zajele skoraj 260 tisoč zaposlenih. Veliko število vlog je

pokazatelj trenutne velike negotovosti na trgu dela, ki bo ob nezadostnem okrevanju gospodarstva vodila v

nadaljnje povečevanje brezposelnosti. Zadnje po anketnih podatkih SURS pričakujejo tudi podjetja in

potrošniki.4

2 Še globlji padec prodaje v trgovini na drobno je preprečilo povečano povpraševanje po živilih, medtem ko je bila prodaja neživilskih proizvodov in motornih goriv medletno manjša za več kot petino. Agregatni medletni padec proizvodnje v industriji je bil manjši kot v povprečju evrskega območja, kjer je znašal 12,9 %, a večinoma zaradi skoraj 13-odstotne rasti proizvodnje visokotehnološko zahtevnih proizvodov, kjer prevladuje farmacija. Padec skupne gradbene aktivnosti je bil razmeroma majhen zaradi ugodne dinamike v stanovanjski gradnji. Prikazani podatki so prila-

gojeni delovnim dnem.

3 Izbrani alternativni visokofrekvenčni kazalniki so prikazani v slikovni prilogi.

4 Slabšanje razmer na trgu dela je razvidno tudi iz začasnih podatkov za marec, ki kažejo precejšen upad medletne rasti delovno aktivnih oseb brez samozaposlenih kmetov. Medletna rast je bila marca le še 0,6-odstotna, kar je skoraj odstotno točko manj kot februarja. Marca je bila mini-malna tudi nominalna medletna rast povprečne bruto plače, ki je znašala 0,3 %. Nižja rast odraža dejstvo, da nadomestila plač v breme države, ki so bila posledica sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, niso vključena v statistiko plač, posledično pa se je povprečna plača zapo-

slenih, ki so bili del meseca na začasnem čakanju na domu, močno znižala.

5

Gospodarska kriza se že odraža v domačem gibanju cen, aprila je bilo močno oteženo tudi njihovo

merjenje. Cene življenjskih potrebščin, merjene s HICP, so bile aprila medletno nižje za 1,3 %. Kljub inflacij-

skim pritiskom, ki izhajajo iz ovir v dobavnih verigah, se je zaradi padca cen surovin na svetovnih trgih in do-

mačega povpraševanja medletna rast cen glede na marec znižala za dve odstotni točki. S tem je bila sloven-

ska deflacija najizrazitejša v evrskem območju, kjer je povprečna rast cen z 0,3 % ostala pozitivna. K nižji infla-

ciji v Sloveniji je že drugi mesec zapored prispeval predvsem padec cen energentov. Poleg cen pogonskih in

tekočih goriv, ki so bile zaradi strmoglavljenja svetovnih cen nafte medletno nižje za 21,5 %, se je v Sloveniji

skladno z vladnim odlokom že marca precej pocenila tudi električna energija. Aprila se je za odstotno točko

znižala tudi osnovna inflacija, na 0,5 %, vendar zlasti zaradi cenejših industrijskih proizvodov brez energentov.

Ti so se v medletni primerjavi pocenili za 1,3 %, med drugim tudi zaradi razprodaje zalog za zagotavljanje likvi-

dnosti. Storitvena inflacija je medtem z 1,8 % ostala relativno visoka in še ni odražala vpliva izbruha epidemije.

To je verjetno tudi posledica dejstva, da so bile številne storitve aprila nedostopne, s tem pa onemogočeno

zbiranje podatkov o njihovih cenah. Na SURS so manjkajoče podatke nadomestili v skladu z Eurostatovimi

priporočili in opozorili, da so nekateri indeksi cen zaradi težav pri zbiranju podatkov manj zanesljivi. Nadome-

ščenih je bila več kot petina podatkov v celotnem indeksu cen.

Javnofinančni položaj države se bo z izvajanjem protikriznih ukrepov poslabšal, vendar naj bi ostal po

razpoložljivih ocenah ugodnejši od povprečja v evrskem območju. Evropska komisija Sloveniji za letos

napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 7,2 % BDP, dolg pa naj bi dosegel 83,7 % BDP. To je ugodneje

kot v evrskem območju, kjer se pričakujeta primanjkljaj v višini 8,5 % BDP in dolg v višini 102,7 % BDP. Po

ocenah Ministrstva za finance bo primanjkljaj nekoliko večji (8,1 % BDP) in dolg manjši (82,4 % BDP). Napo-

vedi so bile pripravljene konec aprila in so zaradi izrednih razmer zelo negotove, prav tako ne vključujejo tre-

tjega paketa pomoči. S preklicem epidemije bodo konec maja v Sloveniji prenehali veljati nekateri fiskalni ukre-

pi, ki pomenijo večje breme za javne finance ter so namenjeni ohranjanju gospodarskega potenciala in blaže-

nju posledic krize na trgu dela in v socialnem položaju prebivalstva. Med njimi javne finance najbolj bremeni

ukrep financiranja nadomestila plače in prispevkov za socialno varnost zaposlenih na čakanju na delo in zapo-

slenih, ki ostajajo doma zaradi višje sile. Nadaljevalo se bo na primer izvajanje ukrepov za blažitev likvidnost-

nih težav podjetij in gospodinjstev, vezanih na garancije države, ki so na voljo do konca leta. Vlada je potrdila

tretji paket ukrepov, ki med drugim vključuje sofinanciranje skrajšanega delovnega časa in turistične bone, za

turizem, gostinstvo in nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji pa se za mesec dni podaljšuje tudi subvencioni-

ranje čakanja na delo. Poleg ukrepov bo saldo države poslabševal še padec gospodarske aktivnosti, ki znižuje

prihodke. To se že kaže v predhodnih aprilskih podatkih, ko so bili prihodki iz davkov in prispevkov medletno

manjši za približno četrtino.

Čeprav je negotovost glede hitrosti gospodarskega okrevanja velika, za nekatere dejavnosti lahko pri-

čakujemo, da bo njihovo oživljanje dolgotrajno. Obsežni in časovno usklajeni ukrepi centralnih bank in vlad

na svetovni ravni so izboljšali možnosti za hiter ponovni zagon gospodarske aktivnosti ob sproščanju ukrepov

za zajezitev pandemije, neznanka pa ostaja odziv potrošnikov. Zaradi poslabšanih razmer na trgu dela in nji-

hove previdnosti bo kljub fiskalnim ukrepom potrošnja gospodinjstev padla, še zlasti povpraševanje po nenuj-

nih dobrinah. Če bo okrevanje trga dela zaradi negotovosti podjetij počasno, bo daljše tudi obdobje šibkega

povpraševanja, kar bo povratno slabilo trg dela, s tem pa tudi inflacijo. Dodatna težava so lahko tudi morebitne

6

dolgoročne spremembe v obnašanju prebivalstva, še zlasti omejevanje socialnih stikov, ki otežuje poslovanje

številnih storitev, predvsem v turizmu. Ocene Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC) kažejo,

da s turizmom povezane dejavnosti k slovenskemu BDP prispevajo več kot desetino.5 Hkrati Svetovna turistič-

na organizacija (UNWTO) ocenjuje, da bodo svetovni prihodki od turizma letos nižji med 20 % in 30 %, okre-

vanje pa bi – če bi bilo enako kot po prejšnji krizi – lahko trajalo od pet do sedem let.6 Tak scenarij za Slovenijo

pomeni izgubo turističnih prihodkov od tujih gostov med 550 in 830 mio EUR. Dodatne težave za slovensko

gospodarstvo predstavljajo razmere v sosednji Italiji, naši drugi najpomembnejši trgovinski partnerici, in vsaj

trenutno zelo šibko povpraševanje po avtomobilih v svetu, ki močno zmanjšuje aktivnost v slovenskih predelo-

valnih dejavnostih.

Kriza bo pustila dolgoročne posledice, ponuja pa tudi kar nekaj priložnosti. Zagotavljanje fiskalne stabil-

nosti in sanacija podjetniških bilanc bosta dolgotrajna procesa, ki bosta skupaj z nekoliko spremenjenimi potro-

šniškimi navadami zavirala rast agregatnega povpraševanja. Pri tem izkušnje iz prejšnje krize vsaj pri javnih

financah svetujejo previdnost pri izvajanju konsolidacijskih ukrepov. Povečala se bo tudi brezposelnost, ki se

lahko ob šibkem okrevanju v veliki meri prelevi v dolgotrajno. Ob tem se kot posledica trenutnih razmer za do-

ločene panoge ponujajo nekatere nove priložnosti. Vsaj začasno bo izrazito močno povpraševanje po farma-

cevtskih proizvodih in medicinskih pripomočkih. Čeprav je omejevanje socialnih stikov močan omejitveni de-

javnik za številne tradicionalne storitve, po drugi strani pospešuje digitalizacijo gospodarstva in krepi razvoj

tehnološko zahtevnejših storitev in njihov izvozni potencial. Prav tako lahko izkušnje podjetij z organiziranjem

proizvodnje v času boja proti koronavirusu pripomorejo k tehnološkemu posodabljanju v smeri večje avtomati-

zacije. To bi dvignilo rast produktivnosti dela, ki je bila v obdobju konjunkture po prejšnji krizi prenizka za opaz-

nejše dohitevanje razvitejših gospodarstev. Sprejemljivejše je postalo delo na daljavo. Nove priložnosti za Slo-

venijo lahko predstavlja tudi morebitno krajšanje proizvodnih verig evropskih podjetij s prenašanjem proizvod-

nje iz Azije v Evropo z namenom zagotavljanja varnejšega dostopa do vmesnih proizvodov. To bi lahko pove-

čalo pritoke neposrednih tujih naložb in prispevalo k izboljševanju razmer na trgu dela. Priložnost za spodbuja-

nje investicij ponuja tudi Evropski zeleni dogovor, ki bi ob primerni podpori države lahko prispeval k okoljsko

bolj vzdržnem gospodarstvu.

5 Vir: Slovenska turistična organizacija (https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/raziskave/raziskave/slovenia2019.pdf).

6 Vir: Impact assessment of the COVID 19 outbreak on international tourism, UNWTO (https://webunwto.s3.eu-west-1.amazonaws.com/s3fs-

public/2020-03/24-03Coronavirus.pdf).

7

Izbor ključnih makroekonomskih kazalnikov na mesečni ravni – Slovenija

Opombe: Pri gospodarskih gibanjih so prikazani podatki z izločenimi vplivi koledarja (z izjemo kazalnikov klime, kjer so podatki desezonirani). Drugi podatki v tabeli so originalni. Mesečni kazalniki aktivnosti v industriji, gradbeništvu in storitvah so realni. 1 HICP deflator. 2 Inflacija brez energentov, hrane, alkohola in tobaka. 3 Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije. Vir: SURS, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

12 mes. do 12 mes. do 12 mes. do 3 mes. do 3 mes. do 2020 2020 2020 2020

mar.18 mar.19 mar.20 mar.19 mar.20 jan. feb. mar. apr.

Gospodarska gibanja

Kazalnik gospodarske klime 13,3 10,8 4,3 9,9 1,8 4,0 5,0 -3,7 -39,6 (-33,1*)

- predelovalne dejavnosti 10,3 6,2 -1,3 4,0 -3,0 -1,0 0,0 -8,0 -39,0 (-27,0*)

Industrijska proizvodnja: - skupaj 9,1 4,0 1,5 3,9 -2,0 -2,5 4,8 -7,7 ...

- predelovalne dejavnosti 9,9 4,4 2,2 4,1 -0,7 -0,6 7,1 -7,6 ...

Gradbeništvo: - skupaj 17,5 20,6 0,1 23,1 3,1 8,0 7,2 -3,8 ...

- stavbe 25,6 15,7 -0,7 18,7 -1,4 4,6 -7,8 -0,1 ...

Trgovina in druge zasebne storitve - skupaj 6,9 7,3 ... 5,8 ... 0,5 0,0 ... ...

Trgovina z motornimi vozili in poprav ila 13,8 11,0 ... 8,6 ... 4,1 -3,7 ... ...

Trgovina na drobno brez vozil 4,0 4,8 ... 7,3 ... 0,6 0,3 ... ...

Druge zasebne storitve 6,4 7,4 ... 5,1 ... -0,2 1,5 ... ...

Trg dela

Povprečna bruto plača 3,2 3,6 4,0 4,6 3,2 4,5 5,0 0,3 ...

- zasebni sektor 3,5 4,1 3,6 4,3 3,3 5,3 6,1 -1,4 ...

- javni sektor 3,3 3,5 4,8 5,6 3,3 3,2 3,2 3,5 ...

Povprečna realna neto plača1

1,9 1,2 2,0 2,5 2,4 2,7 3,5 0,9 ...

Stopnja registrirane brezposelnosti (v % ) 9,0 8,1 7,6 8,3 8,0 8,2 7,9 8,0 ...

Registrirane brezposelne osebe -14,7 -9,0 -4,5 -5,8 -2,0 -3,6 -4,1 1,7 19,9

Delovno aktivno prebivalstvo 3,6 3,1 2,0 3,2 1,3 1,6 1,5 0,7 ...

- zasebni sektor 4,8 3,9 2,4 4,0 1,6 2,0 2,0 0,9 ...

- javni sektor 0,7 0,9 0,8 1,1 0,3 0,5 0,3 0,2 ...

Gibanje cen

HICP 1,4 1,9 1,8 1,3 1,6 2,3 2,0 0,7 -1,3

- storitve 1,9 2,6 3,1 2,8 2,6 2,8 2,7 2,2 1,8

- industrijsko blago brez energentov -0,8 -0,5 0,3 0,1 0,4 0,1 0,5 0,4 -1,3

- hrana 2,3 1,9 2,3 0,6 3,3 2,9 3,4 3,6 4,0

- energenti 3,4 5,6 0,3 1,4 -0,9 4,9 1,1 -8,4 -19,1

Kazalnik osnovne inflacije2 0,8 1,2 1,9 1,6 1,6 1,6 1,8 1,4 0,5

Tekoči račun plačilne bilance

Saldo tekočega računa 6,3 5,9 7,0 6,0 7,8 6,8 9,4 7,1 ...

1. Blago 3,6 2,9 3,1 3,7 5,0 3,5 6,5 4,8 ...

2. Storitve 5,3 6,0 6,2 5,2 4,9 5,5 5,4 3,8 ...

3. Primarni dohodki -1,8 -1,9 -1,4 -1,1 -0,9 0,1 -1,3 -1,4 ...

4. Sekundarni dohodki -0,8 -1,0 -0,9 -1,9 -1,2 -2,3 -1,2 -0,1 ...

Izvoz blaga in storitev 12,3 8,3 2,2 7,0 -2,1 1,9 3,7 -11,0 ...

Uvoz blaga in storitev 12,0 8,6 1,4 6,2 -4,2 1,0 -0,6 -12,0 ...

% BDP medl. rast v % mio EUR medl. rast v % mio EUR medl. rast v %

Prihodki 18.594 19.232 39,8 2,2 4.519 8,3 4.644 2,8

Davki 16.225 17.179 35,4 4,1 4.103 8,5 4.158 1,3

Prejeta sredstva iz EU 796 731 1,5 -16,7 212 45,0 200 -5,8

Ostali 1.572 1.323 2,9 -8,3 204 -16,1 287 41,1

Odhodki 18.068 18.969 39,7 4,8 4.690 8,1 5.021 7,1

Tekoči odhodki 7.966 8.228 17,4 5,1 2.116 4,3 2.356 11,4

- plače in drugi izdatki zaposlenim 4.168 4.470 9,4 7,7 1.069 9,1 1.182 10,6

- izdatki za blago in storitve 2.634 2.728 5,8 4,9 601 8,8 686 14,2

- obresti 868 791 1,7 2,3 404 -12,6 441 9,1

Tekoči transferji 8.237 8.704 18,1 5,2 2.188 7,5 2.309 5,5

- transferji posameznikom in gospodinjstvom 6.926 7.324 15,3 5,8 1.785 6,3 1.902 6,6

Investicijski odhodki, transferji 1.432 1.527 3,2 5,2 181 28,5 202 11,7

Saldo 526 263 0,1 -171 -377

jan.-mar.

2020

jan.-mar.

nominalne medletne stopnje rasti v %

medletne stopnje rasti v %

medletne stopnje rasti v %

medletne stopnje rasti v %

v % BDP

* podatki za maj.20

Javne finance

Konsolidirana bilanca3

2018 2019

ravnotežje odgovorov v odstotnih točkah

mio EUR

12 mes. do

mar.20

2019

Slikovna priloga: Izbrani visokofrekvenčni kazalniki gospodarske aktivnosti

8

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

75

80

-8

-7

-6

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

BDP, medletno v %

sestavljeni indeks (desno)

predelovalne dejavnosti (desno)

storitve (desno)

Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) in rast BDP v Nemčiji

Opomba: Vrednost kazalnika PMI nad 50 označuje povečevanje aktivnosti, pod 50 pa zmanjševanje aktivnosti.Vir: IHS Markit, Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

-50

-45

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

-50

-45

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

zaupanje v trgovini na drobnozaupanje v storitvenih dejavnostihzaupanje v predelovalnih dejavnostihzaupanje potrošnikovzaupanje v gradbeništvugospodarska klima

prispevki v o. t., desezonirani podatki

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji

10

15

20

25

30

35

40

45

50

55

60

65

70

-8

-7

-6

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

BDP, medletno v %

sestavljeni indeks (desno)

predelovalne dejavnosti (desno)

storitve (desno)

Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) in rast BDP evrskega območja

Opomba: Vrednost kazalnika PMI nad 50 označuje povečevanje aktivnosti, pod 50 pa zmanjševanje aktivnosti.Vir: IHS Markit, Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

-12-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-1012345

-12-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-1012345

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

BDP, medletno v %

kazalnik aktivnosti (WEI)

Tedenski kazalnik gospodarske aktivnosti (WEI) in gospodarska rast v ZDA

Vir: Fred.

v %

-18

-16

-14

-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

15.jan

29.jan

12.feb

26.feb

11.mar

25.mar

08.apr

22.apr

06.maj

20.maj

-18

-16

-14

-12

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

Obseg tovornega prometa v Nemčiji

prevožena kilometrina, medletno v %, 7-dnevne drseče sredine

Vir: Destatis, preračuni Banka Slovenije.

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

zasebne storitve in gradbeništvo

zasebni sektor – skupaj

predelovalne dejavnosti

ravnotežje odgovorov v o. t., desezonirano

Opomba: Agregatna kazalnika sta izračunana s pomočjo deležev v dodani vrednosti.Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Pričakovano povpraševanje v naslednjih treh mesecih – Slovenija

9

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

10.feb

17.feb

24.feb

02.mar

09.mar

16.mar

23.mar

30.mar

06.apr

13.apr

20.apr

27.apr

04.maj

11.maj

18.maj

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

kartična plačila pov. v izbranih treh obdobjih*

POS terminali internet (desno)Opomba: Padec v obdobju od 27.4. do 4.5. je vsaj deloma posledica praznikov.Vir: Bankart in Banka ISP.

Skupna vrednost kartičnih plačil – Slovenija

tedenske vsote v mio. EUR

*-33,6 %

*-4,9 %

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

75

77

79

81

83

85

87

89

91

93

95

20.mar

27.mar

03.apr

10.apr

17.apr

24.apr

01.maj

08.maj

15.maj

22.maj

Tiso

čice

tedensko povečanje št. brezposelnih (desno)

št. brezposelnih

št. novoprijavljenih oseb v evidenco brezposelnih (desno)

Vir: ZRSZ, preračuni Banka Slovenije.

Število registriranih brezposelnih po tednih – Slovenija*

*v obdobju, prikazanem na sliki: +20,2 %

v 1.000

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

13.jan

27.jan

10.feb

24.feb

09.mar

23.mar

06.apr

20.apr

04.maj

18.maj

01.jun

Slovenija

evrsko območje*

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

SI EA*

elektrika

BDP

Q2 2009,medletno v %

Poraba električne energije** – Slovenija in evrsko območje

Opombi: *Nemčija, Francija, Italija in Španija; Q2 2009 – največji medletni padec BDP v prejšnji krizi. **Podatki niso prilagojeni vremenskim razmeram. Vir: ENTSO-E, SURS, preračuni Banka Slovenije.

medletno v %

-80

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

-80

-70

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

13.jan

27.jan

10.feb

24.feb

09.mar

23.mar

06.apr

20.apr

04.maj

18.maj

tovorna vozila*

potniška vozila

Promet na AC križu – izbrane merilne postaje – Slovenija

medletno v %

Opomba: *Kombinirana vozila, kombinirana vozila s prikolico, manjša tovorna vozila, manjša tov. vozila s prikolico, tovornjaki, težka tov. vozila, vlačilci.Vir: DARS, preračuni Banka Slovenije.

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

13.jan

27.jan

10.feb

24.feb

09.mar

23.mar

06.apr

20.apr

04.maj

18.maj

01.jun

1150

1180

1210

1240

1270

1300

1330

1360

1390

1420

Milijoni

povprečje izbranih treh obdobij**

vrednost plačil (desno)

SBI TOP (desno)

Opomba: *IKP zajema domača plačila (kreditna plačila med bankami znotraj države) pod 50.000 EUR, brez kartičnih plačil, Banka Slovenije je vključena.Vir: Banka Slovenije.

originalni podatki v mio. EUR medletno v %

Plačilni sistem IKP* – Slovenija

**-15,3 %

**-12,0 %

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

zasebni sektor – skupaj

zasebne storitve in gradbeništvo

predelovalne dejavnosti

ravnotežje odgovorov v o. t., desezonirano

Opomba: Agregatna kazalnika sta izračunana s pomočjo deležev v dodani vrednosti.Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Pričakovano zaposlovanje v naslednjih treh mesecih – Slovenija