Povzetek rezultatov ankete o zaposljivosti diplomantov FMF

Na Fakulteti za matematiko in fiziko UL smo v obdobju od 25. 1. 2013 do 16. 2. 2103 izvedli raziskavo o zaposljivosti diplomantov starih dodiplomskih in novih bolonjskih študijskih programov 1. stopnje naše fakultete. Anketo smo izvedli preko sistema 1ka (En klik anketa), ki je prosto dostopen na spletu. K izvajanju ankete smo povabili vse diplomante starih dodiplomskih in novih bolonjskih študijskih programov 1. stopnje, ki so diplomirali po 1. 1. 2007.

Število odgovorov

Naslednja tabela prikazuje število diplomantov po posameznih smereh študijskih programov ter podatek o številu izpolnjenih anket.

Program – smer Število diplom

Število odgovorov

Odgovori/Diplome

VSŠ Fizikalna merilna tehnika 75 26 35 % VSŠ Praktična matematika 115 43 37 % Fizika (skupno) 211 95 45 % – tehniška smer 17 8 47 % – astronomsko-fizikalna smer 32 12 37 % – naravoslovna smer 49 22 45 % – meteorologija 19 8 42 % – pedagoška smer 21 5 24 % – fizika-izbirna smer 7 13 186 % – matematično-fizikalna smer 47 21 45 % – brez smeri 19 6 32 % Matematika (skupno) 175 86 49 % – uporabna matematika 82 39 48 % – računalništvo z matematiko 7 4 57 % – pedagoška matematika 58 26 45 % – teoretična matematika 29 17 59 % VSŠ 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika 1 1 100 % VSŠ 1. stopnje Praktična matematika 14 3 21 % 1. stopnja Fizika (skupno) 65 29 45 % – fizika 69 26 38 % – astronomska smer 8 2 25 % – izobraževalna smer 1 1 100 % 1. stopnja Meteorologija z geofiziko 4 2 50 % 1. stopnja Finančna matematika 98 66 67 % 1. stopnja Matematika 66 54 82 % SKUPNO 824 405 49 %

Anketa je bila anonimna. Diplomanti so morali v anketi sami odgovoriti na vprašanje, na kateri smeri oz. študijskem programu so diplomirali, in možno je, da so se zaradi podobnih imen odločili za napačen odgovor. Tako si razlagamo dejstvo, da je npr. pri smeri Fizika - izbirna smer odgovorov več, kot je diplomantov. Anketo je izpolnilo 49 % vseh diplomantov, ki so diplomirali po 1. 1. 2007, odstotek pa je najvišji pri študijskem programu 1. stopnje Matematika, kjer je odgovorilo 82 % diplomantov.

Nadaljevanje študija

Pri tem vprašanju nas je zanimalo, ali se naši diplomanti odločajo za nadaljevanje študija in v kolikšni meri nadaljujejo študij na naših študijskih programih. Dobili smo naslednje rezultate:

Nadaljevanje študija Program – smer FMF UL SLO tujina NE skupno

nadalj. FMF FMF (iz

VIS-a) VSŠ Fizikalna merilna tehnika 11 1 2 1 11 58 % 42 % 32 % VSŠ Praktična matematika 2 2 6 0 33 23 % 5 % 2 % Fizika (skupno) 60 7 5 3 20 79 % 63 % 45 % – tehniška smer 2 0 0 1 5 38 % 25 % 35 % – astronomsko-fizikalna smer 8 1 1 1 1 92 % 67 % 50 % – naravoslovna smer 15 1 2 1 3 86 % 68 % 55 % – meteorologija 4 1 0 0 3 63 % 50 % 32 % – pedagoška smer 3 1 0 0 1 80 % 60 % 10 % – fizika-izbirna smer 8 0 2 0 3 77 % 62 % 43 % – matematično-fizikalna smer 14 3 0 0 4 81 % 67 % 55 % – brez smeri 6 0 0 0 0 100 % 100 % 47 % Matematika (skupno) 31 4 5 5 38 54 % 37 % 21 % – uporabna matematika 14 2 4 2 15 59 % 38 % 15 % – računalništvo z matematiko 1 0 0 0 3 25 % 25 % 14 % – pedagoška matematika 4 0 1 1 19 24 % 16 % 7 % – teoretična matematika 12 2 0 2 1 94 % 71 % 69 % VSŠ 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika 0 0 0 1 0 100 % 0 % 0 % VSŠ 1. stopnje Praktična matematika 0 0 0 0 3 0 % 0 % 0 % 1. stopnja Fizika (skupno) 26 0 0 3 0 100 % 90 % 86 % – fizika 24 0 0 2 0 100 % 92 % 75 % – astronomska smer 1 0 0 0 0 100 % 100 % 87 % – izobraževalna smer 1 0 0 1 0 100 % 50 % 100 % 1. stopnja Meteorologija z geofiziko 1 0 0 1 0 100 % 50 % 75 % 1. stopnja Finančna matematika 40 18 3 4 1 98 % 61 % 58 % 1. stopnja Matematika 38 5 0 8 2 96 % 72 % 82 % SKUPNO 209 37 21 26 108 73 % 52 % 40 %

Podatki v stolpcih 2 - 6 prikazujejo število diplomantov, ki so se odločili za nadaljevanje študija na FMF, na drugi fakulteti UL, na drugi ustanovi v Sloveniji, v tujini ali pa niso nadaljevali študija. V stolpcu 7 je skupni odstotek diplomantov, ki so odgovorili, da so nadaljevali s šolanjem, v predzadnjem stolpcu je odstotek diplomantov, ki so odgovorili, da so s šolanjem nadaljevali na FMF, v zadnjem stolpcu pa je prikazan pravi odstotek diplomantov, ki so s šolanjem nadaljevali pri nas, pridobljen iz našega informacijskega sistema VIS.

V naslednjem grafikonu so rezultati združeni po stopnji študija. Praktično skoraj vsi diplomanti 1. stopnje univerzitetnega študija nadaljujejo s študijem, pri čemer jih 70 % študij nadaljuje na naših programih 2. stopnje. Pri starih dodiplomskih univerzitetnih programih je odstotek nadaljevanja manjši, še manjši pa na visokošolskem strokovnem študiju. Pri visokošolskem strokovnem študiju je tudi velika razlika med Oddelkom za fiziko, kjer študij na FMF nadaljuje čez 30 % diplomantov, in Oddelkom za matematiko, kjer je takih le 2 %.

Iskanje prve zaposlitve

Diplomante smo vprašali, ali so že našli prvo zaposlitev. Odgovori se nahajajo v spodnji tabeli. V 2. stolpcu je prikazano število diplomantov, ki so že našli prvo zaposlitev, v 3. stolpcu število tistih, ki še študirajo dalje in zato zaposlitve še niso iskali, v 4. stolpcu je število diplomantov, ki so odgovorili, da niso zaposleni in aktivno iščejo zaposlitev, v 5. stolpcu pa so nezaposleni, ki trenutno ne iščejo zaposlitve.

Program – smer Da Ne (študiram)

Ne (iščem)

Ne (ne iščem)

Delež aktivnih iskalcev

Delež dolgotrajnih

iskalcev VSŠ Fizikalna merilna tehnika 11 8 7 0 27 % 21 % VSŠ Praktična matematika 19 4 18 2 42 % 26 % Fizika (skupno) 71 18 6 0 6 % 3 % Matematika (skupno) 74 5 4 1 5 % 6 % VSŠ 1. stopnje Fizikalna merilna tehnika 0 1 0 0 VSŠ 1. stopnje Praktična matematika 3 0 0 0 1. stopnja Fizika (skupno) 1 28 0 0 1. stopnja Meteorologija z geofiziko 0 2 0 0 1. stopnja Finančna matematika 6 51 9 0 14 % 19 % 1. stopnja Matematika 5 48 1 0 2 % 3 % SKUPNO 190 165 45 3 11 % 9 %

Delež nezaposlenih iskalcev zaposlitve je višji pri diplomantih visokošolskega strokovnega študija, izstopa predvsem študij Praktične matematike. Pri univerzitetnih diplomantih, starih in novih, je delež dosti manjši. Tu izstopa Finančna matematika, kjer pa je na eni strani kar 65 od 66 diplomantov odgovorilo, da nadaljujejo s šolanjem, na drugi strani pa jih je 9 odgovorilo, da iščejo zaposlitev. To bodisi pomeni, da so se vpisali na nadaljevanje študija samo zaradi ohranitve statusa študenta ali pa so nadaljevali študij in ga že dokončali. V tem drugem primeru je takih, ki so to naredili na naši fakulteti zelo malo, saj imamo do sedaj samo 4 diplomante na Finančni matematiki 2. stopnje.

Veliko iskalcev prve zaposlitve je diplomiralo v letu 2012, kar v večini primerov pomeni, da od trenutka diplome ni minilo še niti pol leta. Zato smo analizirali, koliko je iskalcev prve zaposlitve, ki so diplomirali leta 2011 ali prej. Ti podatki se nahajajo v zadnjem stolpcu. Analiza pokaže, da so se deleži v glavnem zmanjšali.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Visokošolskistrokovni študij

Univerzitetna 1.stopnja

Stari univerzitetništudij

ne

v tujini

v SLO

na UL

na FMF

Rezultate smo združili še po stopnji študija.

Težavnost in način iskanja prve zaposlitve

Diplomante, ki so že našli prvo zaposlitev, smo prosili, da ocenijo, kako težko jo je bilo poiskati in navedejo, na kakšen način so jo našli. V prikazu smo podatke združili glede na stopnjo študija. Iz naslednjega grafikona je razvidno, da diplomanti starih univerzitetnih programov sami ocenjujejo, da so imeli z iskanjem prve zaposlitve manj težav kot ostali diplomanti. Kot najtežje so iskanje zaposlitve ocenili diplomanti visokošolskih strokovnih programov.

Diplomante, ki so že našli zaposlitev, smo vprašali, koliko časa so porabili, da so našli prvo zaposlitev. Podatke smo združili po stopnji študija v naslednjem grafikonu. Iz njega je razvidno, da več kot polovica diplomantov, ki najde zaposlitev, le to najde že med študijem, skoraj vsi pa v roku 6 mesecev.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Visokošolskistrokovni študij

Univerzitetna 1.stopnja

Stari univerzitetništudij

Ne in ne iščem

Ne, iščem

Ne, študiram

Da

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Visokošolskistrokovni študij

Univerzitetna 1.stopnja

Stari dodiplomskištudij

Zelo lahko

Lahko

Srednje

Težko

Zelo težko

Pri načinu, na katerega so našli prvo zaposlitev, smo diplomantom ponudili 11 možnih odgovorov: • preko oglasov na internetu, • preko Zavoda za zaposlovanje, • preko agencije za zaposlovanje, • sam(a) sem navezal(a) stik z delodajalcem, • dobil(a) sem ponudbo brez tega, da bi jo iskal(a), • preko opravljanja prakse v času študija, • preko opravljanja študentskega dela v času študija, • ustanovil(a) sem lastno podjetje, • preko družine, prijateljev in znancev, • kadrovski štipendist, • drugo.

V nadaljevanju smo za nekaj skupin (število odgovorov pri posameznih smereh je velikokrat premajhno, da bi se iz tega dalo kaj analizirati) poiskali najpogostejše odgovore (vsaj 10 %):

Visokošolski strokovni študij (stari in novi) (31 odgovorov): • preko opravljanja prakse v času študija (23 %), • preko opravljanja študentskega dela v času študija (13 %), • preko oglasov na internetu (13 %).

Univerzitetna 1. stopnja (11 odgovorov): • preko oglasov na internetu (45 %), • preko družine, prijateljev in znancev (27 %).

Stari univerzitetni študij (137 odgovorov): • sam(a) sem navezal(a) stik z delodajalcem (23 %), • dobil(a) sem ponudbo brez tega, da bi jo iskal(a) (21 %), • preko opravljanja študentskega dela v času študija (15 %), • preko oglasov na internetu (14 %).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Visokošolskistrokovni študij

Univerzitetna 1.stopnja

Stari dodiplomskištudij

12 do 24 mesecev

6 do 12 mesecev

Do 6 mesecev

Med študijem

Obdobje brezposelnosti

Vprašanje, ki prav tako odraža težave diplomantov z iskanjem zaposlitve, je, kako dolgo je bilo najdaljše obdobje brezposelnosti od diplome dalje. Pri tem vprašanju je bilo navedeno, da naj diplomanti obdobja, ko so nadaljevali s študijem in imeli status študenta, ne štejejo v čas brezposelnosti. Zanimalo nas je, koliko časa potrebujejo, da najdejo prvo zaposlitev, oziroma, da najdejo novo, če zaposlitev izgubijo. Na to vprašanje je odgovorilo 272 diplomantov.

Podatki, združeni po stopnji študija in prikazani v obliki deležev, so zbrani v spodnjem grafikonu. Razvidno je, da imajo največje težave z brezposelnostjo diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Pri diplomantih univerzitetnih programov, tako starih kot novih, je izredno malo diplomantov, ki bi bili brezposelni več kot dve leti. Je pa res, da pri veliko diplomantih to tudi ni možno, saj sta od njihove diplome minili manj kot dve leti.

Vrsta zaposlitve

Zanimalo nas je, kje se zaposlujejo naši diplomanti. Ker so nekateri diplomanti zamenjali več zaposlitev, je imel vsak možnost vnosa največ treh zadnjih zaposlitev. Kot prvo so diplomanti odgovarjali, kje so bili oziroma so zaposleni:

• v gospodarskem podjetju, • v javni upravi, • v raziskovalnem inštitutu, • v javnem zavodu, • samozaposleni (s .p.).

Dobili smo podatke o 241 zaposlitvah, ki smo jih smiselno združili v več skupin: • VSŠ Fizika: VSŠ Fizikalna merilna tehnika (stari in novi program), • VSŠ Matematika: Praktična matematika (stari in novi program), • Matematika: Uporabna matematika, Teoretična matematika, 1. stopnja Matematika, • Fizika: Vse smeri Fizika in 1. stopnja Fizika razen izobraževalne smeri,

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Visokošolskistrokovni študij

Univerzitetna1. stopnja

Univerzitetnistari študij

več kot 24 mesecev

12 do 24 mesecev

6 do 12 mesecev

3 do 6 mesecev

0 do 3 mesece

• Pedagogi: Fizika - izobraževalna smer, Matematika – pedagoška matematika, Matematika – računalništvo z matematiko,

• Finančna matematika: 1. stopnja Finančna matematika.

Po teh skupinah dobimo naslednje vsote:

Skupina gospodarsko podjetje

javna uprava

raziskovalni inštitut

javni zavod

samozaposlen

VSŠ Fizika 7 2 6 0 0 VSŠ Matematika 22 3 1 1 1 Matematika (brez pedagoške smeri) 35 4 18 5 1 Fizika (brez pedagoške smeri) 26 6 34 9 2 Pedagoške smeri 9 17 3 22 0 Finančna matematika 6 1 0 0 0

Naslednja slika prikazuje deleže. Pri tem smo podatke iz stolpcev 3,4,5 pobarvali podobno, saj to predstavlja zaposlitev v negospodarstvu, 2. in 6. stolpec pa zaposlitev v gospodarstvu.

Iz slike je razvidno, da se matematiki zaposlujejo malenkost več v gospodarstvu kot v negospodarstvu (57 % proti 43 %), pri fizikih pa je ravno obratno (36 % proti 64 %). Pedagogi se večinoma zaposlujejo v javnih zavodih (šole) in v javni upravi. Diplomanti visokošolskega strokovnega programa Praktična Matematika se večinoma zaposlujejo v gospodarstvu, diplomanti Fizikalne merilne tehnike pa približno polovico v gospodarstvu in polovico v negospodarstvu. Pri zaposlitvah v raziskovalnih inštitutih je veliko mladih raziskovalcev, ki so zaposleni na FMF, IJS ali IMFM.

Diplomante smo tudi anketirali, s katerim področjem se ukvarjajo na delovnem mestu. Možni odgovori so bili:

• izobraževanje, • raziskovanje in razvoj, • banke in finance, • informacijska in komunikacijska tehnologija, • javna uprava, • logistika in optimizacija,

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

javni zavod

raz. inštitut

javna uprava

samozaposlen

gosp. podjetje

• administracija, • menedžment, • proizvodnja, • trgovina, • turizem, • drugo.

Če je bilo možno odgovore pod točko drugo razporediti pod eno izmed zgornjih, smo to naredili naknadno z ročnim vnosom. Npr. vse dobljene odgovore pod zavarovalništvo smo dodali pod rubriko banke in finance, vse odgovore pod programiranje pa pod informacijska in komunikacijska tehnologija. Pri enakih skupinah kot zgoraj dobimo naslednja glavna področja:

VSŠ Fizika (14 odgovorov): • raziskovanje in razvoj (64 %), • informacijska in komunikacijska tehnologija (14 %).

VSŠ Matematika (29 odgovorov): • informacijska in komunikacijska tehnologija (48 %), • banke in finance (14 %), • raziskovanje in razvoj (10 %).

Matematika (brez pedagoške) (63 odgovorov): • raziskovanje in razvoj (52 %), • banke in finance (29 %), • informacijska in komunikacijska tehnologija (11 %).

Fizika (brez pedagoške) (75 odgovorov): • raziskovanje in razvoj (72 %), • informacijska in komunikacijska tehnologija (11 %).

Pedagoške smeri (53 odgovorov): • izobraževanje (72 %), • raziskovanje in razvoj (9 %), • informacijska in komunikacijska tehnologija (9 %).

Finančna matematika (7 odgovorov): • banke in finance (71 %), • raziskovanje in razvoj (14 %), • drugo (14 %).

Zanimalo nas je tudi, ali se njihovo delovno mesto ujema s področjem študija. Dobili smo 243 odgovorov, ki smo jih uredili po smiselnih skupinah in so prikazani v naslednjem grafikonu. Največ delovnih mest, ki se ne ujemajo ali pa se zelo malo ujemajo s področjem študija, zavzemajo diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Vendar je tudi tu v skoraj 70 % ujemanje vsaj srednje. Večji delež ujemanja je pri drugih skupinah, pričakovano je pri diplomantih pedagoških programov ta delež zelo velik.

Dohodek

Diplomante smo prosili, da nam zaupajo višino svojega bruto mesečnega dohodka v EUR. V končno analizo smo vključili samo trenutno zaposlene diplomante, saj nas zanima, na kako zahtevna delovna mesta se zaposlujejo naši diplomanti, kar je povezano tudi z višino mesečnega dohodka. Dobili smo 157 odgovorov, le 3 diplomanti pa so označili, da na to vprašanje ne želijo odgovoriti.

Analiza po skupinah dohodkov je prikazana v naslednjem grafikonu. Skupno je večina diplomantov označila, da je višina njihovega dohodka v skupini od 1200 do 1700 EUR bruto/mesečno. Pri diplomantih visokošolskih strokovnih programov je manj visokih dohodkov, a so pri VSŠ Fizika analize narejene na podlagi le 6 odgovorov. Podobno smo pri Finančni matematiki dobili samo 4 odgovore. Za natančnejšo sliko bo zato potrebno počakati, da se zaposli več diplomantov nekaterih programov in potem ponoviti raziskavo.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

zelo majhno

majhno

srednje

veliko

zelo veliko

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

več kot 3000 EUR

2300 - 3000 EUR

1700 - 2300 EUR

1200 - 1700 EUR

800 - 1200 EUR

pod 800 EUR

Zadovoljstvo s študijem

Diplomante smo vprašali, kako zadovoljni so s študijem. Pri prvem vprašanju so ocenjevali, v kolikšni meri jim pridobljeno znanje koristi pri delu. Analizo smo omejili le na trenutno zaposlene diplomante. Dobili smo 161 odgovorov, po razporeditvi v skupine so rezultati prikazani v naslednjem grafikonu. Diplomanti univerzitetnih smeri zelo pozitivno ocenjujejo, da jim pridobljeno znanje koristi pri delu. Slabše mnenje imajo diplomanti visokošolskih strokovnih programov, še posebno Praktične matematike. Najbolj so s pridobljenim znanjem zadovoljni fiziki, a matematiki ne zaostajajo dosti.

Zanimivo bi bilo narediti primerjavo med starim in novim univerzitetnim študijem. Sicer je prikazana na spodnjem grafikonu, kjer pa vzorec za univerzitetno 1. stopnjo zajema le 9 diplomantov. Vzorec za visokošolski strokovni študij zavzema 25 odgovorov, za stari univerzitetni študij pa 127 odgovorov. Če vseeno poskusimo potegniti nek zaključek, lahko opazimo, da diplomanti nove 1. stopnje ocenjujejo pridobljeno znanje kot manj koristno pri njihovem delu v primerjavi z diplomanti starih univerzitetnih programov.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

zelo malo

malo

srednje

veliko

zelo veliko

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Visokošolskistrokovni študij

Univerzitetna 1.stopnja

Stari univerzitetništudij

zelo malo

malo

srednje

veliko

zelo veliko

Pri drugem vprašanju smo diplomante vprašali, če bi se ponovno odločili za isti študij. Možni odgovori so bili:

• da, • ne, vpisal(a) bi se na FMF UL na drug program, • ne, vpisal(a) bi se na podoben študij na drugem izobraževalnem zavodu, • ne, vpisal(a) bi se v drug program na drugem zavodu, • ne, sploh ne bi študiral(a).

Tokrat smo v analizo vključili vse odgovore, na to vprašanje pa smo jih prejeli 337. Najprej smo jih uredili po stopnji študija, potem pa še tako kot pri prejšnjih odgovorih po skupinah. Ugotovimo lahko, da bi velika večina ponovno študirala isti program ali pa kak drug program na naši fakulteti. Slabši rezultati so pri študiju Praktične matematike, spet pa vidimo, da so diplomanti starih univerzitetnih programov po tem kriteriju najbolj zadovoljni s študijem na FMF.

Podobne odgovore smo dobili tudi na vprašanje, ali bi drugim priporočili ta študij.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Visokošolskistrokovni

študij

Univerzitetna1. stopnja

Stariuniverzitetni

študij

Sploh ne bi študiral

Drug program drugje

Podoben program drugje

Drug program na FMF

Da

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Sploh ne bi študiral

Drug program drugje

Podoben program drugje

Drug program na FMF

Da

Znanje in sposobnosti, ki bi jih diplomanti želeli pridobiti med študijem, pa jih niso

Diplomantom smo dali možnost, da napišejo, kakšno znanje in sposobnosti bi si še želeli pridobiti med študijem, pa jih niso. Dobili smo veliko odgovorov, ki jih bomo lahko s pridom uporabili, ko se bomo odločali o spremembah študijskih programov.

Najpogostejši odgovori diplomantov so bili, da bi si želeli pridobiti več praktičnega znanja, več znanja o programiranju in uporabi računalnikov. Veliko je bilo tudi odgovorov, da bi želeli pridobiti več znanja angleščine oz. tujega jezika. Diplomanti so omenjali tudi, da si želijo pridobiti več znanja o statistiki, zavarovalništvu, podjetništvu in financah. Na več programih, kjer sedaj ni praktičnega dela, so se pojavile želje, da bi ga uvedli.

Zanimanje za vseživljensko učenje

Zanimalo nas je, ali so diplomanti zainteresirani za vseživljensko učenje, če bi pri nas potekale tovrstne aktivnosti. Pri tem lahko omenimo, da za nekatere skupine, kot so npr. diplomanti pedagoške matematike, takšne delavnice in srečanja že organiziramo in so tudi dobro obiskana.

Možni odgovori so bili da, mogoče in ne. Dobili smo 339 odgovorov. Kot kaže naslednji grafikon, kjer smo podatki združili po sorodnih skupinah, večino diplomantov zanima vseživljensko učenje na naši fakulteti, zato bomo razmislili o dodatnih aktivnostih v tej smeri.

Iz odgovorov lahko razberemo, da si precej diplomantov poleg konkretnih znanj želi predvsem ohranjati stik z razvojem na svojem področju. Med pogostimi predlogi so bili tudi spoznavanje novih računalniških orodij in jezikov.

Dodatni komentarji

Diplomanti so imeli možnost v prostem tekstu napisati še dodaten komentar. Tu smo prejeli precej zanimivih misli, ki jih bomo lahko uporabili kot iztočnice pri razpravah o prenovi študijskih programov.

Ljubljana, marec 2013

Pripravil: prof. dr. Bor Plestenjak, Prodekan za študijske zadeve FMF

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

ne

mogoče

da