POŽARNA PREVENTIVA

Aktivna požarna zaščita

• prenosne naprave in oprema za gašenje

• osnovni elementi aktivne požarne zaščite

• vrste javljalnikov glede na medij, ki ga zaznavajo

• osnovna razdelitev elementov aktivne požarne zaščite glede na vrsto gasila

• osnovni elementi odvoda dima in toplote

Pasivna požarna zaščita

• vgrajeni elementi pasivne požarne zaščite

• požarna odpornost konstrukcij

Vzroki požarov - najpogostejši vzroki požarov v stanovanjskih objektih in kmečko gospodarskih objektih

• požari v RS (najmanj dveletno obdobje)

• vzroki požarov glede na način povzročitve

• vzroki požarov, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov

• vzroki požarov, ki jih povzroči človeški faktor

• vzroki požarov, ki nastanejo zaradi gradbenih pomanjkljivosti

• Javljalniki požara so najpomebnejši del sistema za odkrivanje in javljanje požara. Glede na možnost lokalizacije alarma se razdelijo na adresne in konvencionane.

• Adresni javljalniki imajo vsak svojo adreso. Ob dogodku (alarm, motnja, izpad) lahko požarna centrala lokalizira javljalnik, pri katerem je prišlo do spremebe in njegovo adreso, skupaj z opisom njegove lokacije, prikaže na LCD prikazovaniku centrale. Javljalniki so programsko dodeljeni v skupine javljalnikov (cone), največ 30 v eno skupino. Vsaka skupina ima lahko tudi prikaz na lučkah za prikaz stanja skupine ali/in na LCD prikazovalniku.Adresni javljalniki Apollo in ostali adresni elementi, ki so združljivi z Zarjinimi požarnimi centralami, nastopajo v dveh družinah: XP-95 in Xplorer. Obe imata skoraj enake lastnosti, s tem da so javljalniki družine Xplorer nekoliko cenejši in imajo nekaj omejitev. V obeh sistemih pošiljajo javljalniki požarni centrali analogno vrednost merjenega fizikalnega pojava (koncentracija dima, temperatura, stanje stikala) po digitalnem protokolu, skupaj s svojo odločitvijo, ali je signal dovolj velik za predalarm ali alarm. Centrala lahko upošteva odločitev javljalnika ali pa se odloča (v primeru Zarjinih central) na osnovi svojih algoritmov.

• Javljalniki družine XP-95 so napredni javljalniki, ki so se dokazali v dolgoletnem obratovanju po vsem svetu in tudi v velikem številu v Sloveniji. Vsak javljalnik ima svojo poljubno adreso od 1 do 126, vse funkcije komunikacijskega protokola so polno omogočene. Adrese javljalnikov in drugih adresnih elementov (vmesnikov, adresnih siren ...) so lahko poljubno pomešane. Na razpolago so naslednji tipi javljalnikov:

Optični dimni XP-95 je najpogosteje uporabljan javljalnik. Dim zaznava na osnovi razpršitve svetlobe v svoji merilni komori.              

• Temperaturni XP-95 meri temperaturo okolice in sproži alarm, ko temperatura preseže v cebtrali nastavljeno vrednost (Zarjine centrale). Uporablja se predvsem tam, kjer je uporaba dimnih javljalnikov zaradi možnih lažnih alarmov (zaradi prahu v zraku, možnosti kondenza ...) ni smotrna.

• Večsenzorski javljalnik XP-95 ima vgrajeno dimno merilno komoro in teperaturni senzor. Procesor v javljalniku obdeluje oba signala s posebnim algoritmom, ki omogoća povečanje zanesljivosti javljanja ob manjšem številu lažnih alarmov in izenačenje občutljivosti za vse vrste požarov. Uporablja se tam, kjer se želi najzanesljivejše javljanje in tam, kjer bi samo dimni javljalnik lahko dajal lažne alarme.

• Ročni javljalnik XP-95 omogoča človeku, da sproži alarm v primeru, ko ga sam zazna. Alarm z ročnega javljalnika se vedno obravnava kot zanesljiv alarm in takoj sproži ukrepe za preprečevanje širjenja požara (vklop gašenja,  zapiranje požarnih vrat ...)

Javljanje požara

• Sistemi za zgodnje odkrivanje in javljanje požara imajo ključni pomen v celotnem spektru ukrepov pri zagotavljanju požarne varnosti. Zasnovani so tako, da nastanek požara zaznajo v najzgodnejši fazi, da v največji možni meri pripomorejo k učinkovitosti vseh ostalih ukrepov za preprečitev širjenja požara in s tem nastanka večje gmotne škode ali ogrožanja človeških življenj.

• Sisteme zgodnjega odkrivanja in javljanja požara pod blagovno znamko ZARJA razdelimo na dve skupini:

• klasični ali konvencionalni • analogno adresni

klasični ali konvencionalni

• V konvencionalnih sistemih na osnovi meritve trenutnih vrednosti fizikalne veličine (temperatura, dim, plamen, plin), ki so produkt gorenja, o resničnosti požara odloča javljalnik sam, s tem da vrednost izmerjene veličine primerja s tovarniško nastavljenim alarmnim pragom. Centralna naprava, kamor je javljanik priključen, pa poskrbi za signaliziranje, alarmiranje in arhiviranje dogodka. V konvencionalnih sistemih je določitev natančnosti kraja požara omejena na skupino (cono) običajno od 20 do 30 javljalnikov.

• Ti sistemi so zaradi enostavnejših javljalnikov in centralnih naprav načeloma cenejši.

analogno adresni

• V analognih adresnih sistemih javljalniki izmerjene vrednosti fizikalnih veličin v digitalizirani obliki pošiljajo v centralno napravo, ne da bi jih pred tem kakor koli vrednotili. Centralna naprava spremlja spremembe merjenih veličin za vsak javljalnik posebej in se na osnovi vgrajenih algoritmov odloča o tem ali je pogoj za požarni alarm izpolnjen ali ne. Poleg tega se alarmni prag za vsak javljalnik spreminja glede na povprečno stanje merjene fizikalne veličine v območju, ki ga javljalnik nadzira. Na ta način se število lažnih alarmov zmanjša na minimum. Izvor požarnega alarma je zaradi enoveljavnega naslova - adrese, določen do javljalnika natančno.

Po načinu delovanja se delijo na avtomatske in ročne.

• Avtomatski javljalniki dima javijo alarm (požar) brez posredovanja človeka.  Najpogosteje uporabljani so občutljivi na dim - dimni javljalniki, na temperaturo  - temperaturni javljalniki, na sevanje plamena - plamenski javljalniki.

• Ročni javljalniki omogočajo človeku, da s pritiskom na tipko sprožijo alarm.

Glede na razporeditev občutljivih tipal pa so lahko :

• točkasti javljalniki - tipala so v enem manjšem ohišju,

• linijski javljalniki - tipala so razporejena vzdolž črte, npr. v javljalnem kablu,

• prostorski javljalniki - javljalnik nadzira določen del celotnega prostora npr. plamenski javljalnik ali sistem za detekcijo dima iz video slike VSD.

Specialni javljalniki

• Sistem za detekcijo dima iz video slikeVideo slika se da z uporabo posebnih algoritmov uporabiti tudi za detekcijo dima, ki je lahko v velikih in visokih prostorih mnogo učinkovitejša od običajnih sistemov z dimnimi javljalniki. Na prostem je to edini način detekcije dima, vendar so pri uporabi na prostem možni občasni lažni alarmi zaradi naravnih vplivov.

• Aspiracijski javljalniki so namenjeni zelo zgodnjemu odkrivanju požara v "čistih" prostorih, kjer dosegajo do 100x večjo občutljivost od točkastih dimnih javljalnikov kot tudi v prostorih s stalno prisotnim prahom in drugo umazanijo v zraku, kjer bi točkasti dimni javljalniki stalno javljali lažne alarme. Javljalnik sestavlja zelo zmogljiva laserska merilna komora, ki lahko s pomočjo zmogljivega procesorja in posebnih algoritmov loči med dimom in motilnimi delci ter omogoča stalno prilagajanje delovanja stanju okolice. Sesalni del javljalnika skrbi za stalno dovajanje vzorcev zraka iz nadzorovane okolice v merilno komoro. V javljalnik vgrajen ventilator srka zrak iz vzorčevalnega cevovoda, ki ima na določenih mestih vzorčevalne odprtine (nadomeščajo javljalnike). Večina vsesanega zraka se vrne nazaj v prostor, samo majhen del tega pa se vodi skozo 10 mikronski filter v merilno komoro. Življenska doba filtra je tako zelo dolga, javljalnik pa stanje filtra nadzoruje in javi potrebo po zamenjavi.

• Javljalniki požarnih plinov detektirajo karakteristične pline (CO, H2, KW/Nox) , ki se razvijejo v začetni fazi požara. V posameznem javljalniku je več visokoobčutljivih senzorjev za plin. Signali iz senzorjev se v javljalniku obdelajo in preko releja za alarm in napako ali M-bus komunikacije pošljejo do požarne centrale.

• IR temperaturni javljalniki zaznavajo infrardeče (IR) sevanje, ki je posledica pregrevanja. Javljalnik javi alarm, če se temperatura na površini nadzorovanega objekta dvigne preko določene vnaprej nastavljene meje. Lahko se nadzoruje mirujoče ali premikajoče objekte. Tudi ti javljalniki so “prostorski”, njihovo vidno polje je cca. 30 stopinj.

• Temperaturni kabel (termični kabel) Protectowire sestavljata dva elastična vodnika, sukana med seboj na ta način, da obstoja sila, ki ju hoče stisniti. Temperaturno občutljiva izolacija to preprečje. V kolikor temperatura kabla naraste preko tovarniško določene temperature, izolacija popusti in nastane kratek stik med vodnikoma. Javljalnik je zelo zanesljiv in ne daje lažnih alarmov. Zamenjuje lahko točkaste temperaturne javljalnike in se uporablja predvsem za javljanje v kabelskih kanalih, v dvojnih tehničnih stropih ...

Pasivna požarna zaščita

• vgrajeni elementi pasivne požarne zaščite

- požarni zidi

- požarni sektorji

- požarne lopute

Pasivna požarna zaščita

• požarna odpornost konstrukcij

- Izračuni požarne odpornosti materialov

- vgradna materialov, ki zdržijo

zahtevano požarno obremenitev

Vzroki požarov - najpogostejši vzroki požarov v stanovanjskih objektih in kmečko gospodarskih objektih

• vzroki požarov glede na način povzročitve

• vzroki požarov, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov

• vzroki požarov, ki jih povzroči človeški faktor

• vzroki požarov, ki nastanejo zaradi gradbenih pomanjkljivosti

Predpisi iz področja požarne preventive

• zakoni

• Tehnični predpisi

• Standardi

• Požarni redi

Požarna statistika

• 1192 požarov na objektih

• 324 požarov na vozilih

• 1691 požarov v naravi, pogorela površina 999 hektarjev