Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje

Trg Franca Fakina 8

1420 Trbovlje

POZDRAV S KUMA

Mentorici: Urška CILENŠEK Avtorji: Tadej ČOKLC, 9. a Sabina POTRBIN Žana ČUČNIK DOLENC, 8. a Jezikovni pregled: Jasna Drnovšek Jakob GROŠELJ, 9. a Tosja JAGER, 6. b

Pika NAGLAV, 9. a Julija POTRBIN, 8. a

Neja Clarisa POVŠE, 8. b Pija VINCEK, 8. b

Trbovlje, šolsko leto 2018/2019

2

Vsebina

POVZETEK ................................................................................................................................................ 3

1 UVOD ............................................................................................................................................... 4

2 POSAVSKO HRIBOVJE ...................................................................................................................... 5

2.1 Nastanek .................................................................................................................................. 5

2.2 Površje ..................................................................................................................................... 5

2.3 Planinske poti .......................................................................................................................... 5

2.4 Podnebje .................................................................................................................................. 6

2.5 Posavje nekoč in danes............................................................................................................ 6

3 KUM - ZASAVSKI TRIGLAV ................................................................................................................ 7

4 KUM MED DESETDNEVNO OSAMOSVOJITVENO VOJNO ZA SLOVENIJO IN ODDAJNIK NA KUMU . 8

5 CERKEV SVETE NEŽE ...................................................................................................................... 10

6 PLANINSKI DOM NA KUMU ........................................................................................................... 11

7 KRAJINSKI PARK KUM .................................................................................................................... 13

7.1 RASTLINSTVO KUMA ............................................................................................................. 14

7.1.3 ZAŠČITENA RASTLINA .................................................................................................... 16

7.2 ŽIVALSTVO KUMA .................................................................................................................. 16

7.2.1 METULJI ......................................................................................................................... 17

7.2.2 ŽUŽELKE ......................................................................................................................... 17

7.2.3 PTICE .............................................................................................................................. 18

7.3 NARAVOSLOVNA UČNA POT ..................................................................................................... 18

8 SPOMINKI S KUMA ........................................................................................................................ 20

8.1 KUMČKI .................................................................................................................................. 20

8.2 OBESKI ZA KLJUČE .................................................................................................................. 20

8.3 LONČKI ZA SVINČNIKE ........................................................................................................... 21

8.4 KUMSKI ZALOGAJČKI ............................................................................................................. 21

8.4.1 RECEPT ZA KUMSKE ZALOGAJČKE ........................................................................................ 22

9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 23

10 LITERATURA ............................................................................................................................... 24

10. 1 Viri slik: .............................................................................................................................. 26

3

POVZETEK

ŠOLA: OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA TRBOVLJE, Trg Franca Fakina 8,

1420 TRBOVLJE

tel.: (03) 563 32 02 fax.: (03) 563 32 04 e-mail: os-ic.trbovlje@guest.arnes.si

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: POZDRAV S KUMA

Avtorji: Tadej ČOKLC, 9. a tedytc4@gmail.com

Žana ČUČNIK DOLENC, 8. a zanadc2005@gmail.com

Jakob GROŠELJ, 9. a

Tosja JAGER, 6. b

Pika NAGLAV, 9. a pika.naglav@gmail.com

Julija POTRBIN, 8. a julija.potrbin@gmail.com

Neja Clarisa POVŠE, 8. b nc.roksi@gmail.com

Pija VINCEK, 8. b pija.vincek@gmail.com

Mentorici: Urška Cilenšek, univ. dipl. bibliotekarka

Sabina Potrbin, prof. biologije in gospodinjstva

Povzetek

Trbovlje niso samo črni premog. So tudi zeleni Kum, ki ga poznajo planinci in mnogi drugi po

celi Sloveniji in tudi izven nje. Kum je priljubljena izletniška točka, do katere vodi več pešpoti,

ena od njih tudi prek Krajinskega parka Kum. Ko si izletnik po vzponu odpočije, se sprosti ob

čudovitem razgledu, okrepča v planinskem domu, lahko pa si ogleda tudi bližnjo cerkvico in

oddajnik, ki je bil tarča bombnega napada v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. In ker si turisti

radi kupimo spominek ali dva, smo pomislili na izdelke, ki bi jih ponudili izletnikom v spomin na

zasavski Triglav.

Ključne besede: Kum, turizem, oddajnik, cerkev sv. Neže, planinski dom, Krajinski park

Kum, spominki

4

1 UVOD

Trbovlje so bile dolga leta znane le po rudarstvu. Ampak rudnik so zaprli, poklic rudarja počasi

izumira, Trbovlje pa kljub temu še vedno živijo. Poleg sodobne industrije vidimo priložnost v

turizmu. Poleg rudarstva pa je za Trbovlje Kum najbolj prepoznaven. Je izjemno dobra

turistična točka, ki bi jo Trboveljčani morali turistično bolje predstavljati.

Primeren je prav za vse ljudi, ki jih sprošča narava - botanike in zoologe, ki pridejo opazovat

pisane rože na travnikih pod Kumom in visoka drevesa v gozdu, ali uživajo v pogledu na pisane

metulje ali - če imajo srečo - celo na kakšnega zajca ali srno. Kum vabi bližnje prebivalce, ki si

želijo sprostitve v sprehodih v hribe, ali planince od blizu in daleč, da se nanj povzpnejo od

vznožja do vrha po katerikoli od več možnih pešpoti. Vsi tisti pa, ki ne zmorejo približno 3 ure

in pol dolgega pohoda, pa se lahko prav do vrha pripeljejo z avtom in občudujejo čudovit

razgled celo do Triglava in Zagreba.

Del vsebine seminarske naloge je torej vezan na Kum z geografskega vidika in umestitve v

slovenski prostor, opisane so vse tri stavbe na vrhu Kuma - oddajnik, ki se s svojim visokim

stolpom sveti daleč naokrog, cerkvica Svete Neže z legendo o sveti Neži in svetemu Joštu ter

seveda tudi planinski dom na Kumu, ki si je leta 2015 z oskrbnikom Romanom Ledinekom

prislužil priznanje za naj planinsko kočo v Sloveniji. Vendar pa Kum ni le vrh, ampak celotna

planina. Zato se nam je zdelo prav, da podrobneje predstavimo celotni Krajinski park Kum.

Območje, ki obsega skoraj celotno območje v katastrski občini Dobovec, je leta 1996 dobilo

status krajinskega parka z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij

ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje. Za krajinski park je

značilnih nekaj rastlinskih in živalskih vrst, za katere se nam je zdelo, da je prav, da vam jih

podrobneje opišemo, prav tako pa tudi naravoslovno učno pot, ki si jo lahko ogledate

samostojno ali pa se dogovorite za voden ogled.

Turistični spominki, ki bi jih izletniki lahko kupili v spomin na naš Kum, so praktični izdelki, ki

jih človek ne bo le odložil doma na polico, da bi se na njih nabiral prah. Izdelani so v duhu

naravnih materialov, saj je Kum naravni park, nekatere materiale pa smo reciklirali in s tem

pazili, da ohranjamo Kum čist in naraven. Več o kumčkih, obeskih za ključe, lončkih za pisala

in slastnih kumskih zalogajčkih - o pomenu izdelkov, izdelavi in uporabnosti smo napisali tudi

v seminarski nalogi.

5

2 POSAVSKO HRIBOVJE

Posavsko hribovje leži severno in južno od reke Save ter od Ljubljane do reke Sotle. Na jugu

sega do Mirenske kotline in Dolenjskega podolja, na zahodu do Ljubljanske kotline, na severu

do Tuhinjske doline in Celjske kotline, na vzhodu pa je meja težje določljiva, saj se hribovje

zniža v obpanonsko gričevje.

Površina obsega 1909 km2, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, zajema pa tudi več kot

800 naselij (največje so Trbovlje z okoli 15000 prebivalci).

Slika 1 Posavsko hribovje

2.1 Nastanek Posavske gube so nastale ob gubanju in narivanju v srednjem miocenu, hribovje pa v pliocenu

in kvartarju z geomorfološkimi procesi (erozija, denudacija in zakrasevanje). Tako je nastal

težko prehoden in hribovit svet podolžnih slemen in dolin. Največ je mezozojskih, predvsem

karbonatnih kamnin (apnenec, dolomit - dolomita je veliko več), ki prekrivajo skoraj polovico

površja. Najstarejše kamnine iz obdobja karbona in perma prekrivajo približno tretjino površja

(skrilavi glinovci, kremenovi peščenjaki ter konglomerati). Usedline (oligocenske in miocenske)

zavzemajo okoli petino površja. Ponekod najdemo tudi karbonatni prod, iz časa kvartarja. Na

območju Moravško- trboveljskega podolja pa so se iz panonskega morja v terciarju odložile

tudi premogonosne plasti. Najvišji vrhovi so iz mezozojskih apnencev in dolomitov, nižji svet

in uravnave iz paleozojskih glinavcev in peščenjakov, na dnu podolij pa so tudi sprijete usedline

nekdanjega Panonskega morja (laporji in peščenjaki).

2.2 Površje Površje posavskega hribovja je močno razčlenjeno v številne grape, doline. Ravnega površja

je zelo malo. Vseh vrhov skupaj je okoli 180, od tega se največji del površja nahaja na

nadmorski višini med 300 in 600 metri nad morjem, najvišji vrhovi pa segajo do okoli 1200

metrov nad morje. Najvišji vrh Posavskega hribovja je Kum, ki je visok 1220 metrov.

2.3 Planinske poti Na območju posavskega hribovja je veliko zanimivih in lepih vrhov, ki s svojo lepoto privabljajo

planince in turiste. To so Kum, Čemšeniška planina, Zasavska sveta gora, Sveta planina,

6

Mrzlica, Kal, Kopitnik, Gore, Slivna, Janče in Lisca. Na vse vrhove teh hribov nas popeljejo

mnoge urejene planinske poti, na njih je tudi veliko planinskih postojank. Vse poti so dobro

označene s tablami, tisti spretnejši pa lahko do vrhov pridejo tudi s pomočjo markacij.

Planinske poti razdelimo na bolj zahtevne in manj zahtevne. Sama zahtevnost poti pa je

odvisna od površinske izoblikovanosti.

Slika 2 Kažipot Slika 3 Markacija

2.4 Podnebje Prevladuje zmerno celinsko podnebje, s povprečno letno temperaturo okoli 10°c, povprečna

julijska temperatura je 19°c, januarska pa -1. Izjema so vrhovi kot npr. Kum (letno povprečje

5°c, julijsko 14°c in januarsko -4°c). Količina padavin je med 1200 in 1300 mm na leto z

značilnim poletnim viškom (junij-150 mm, januar in februar - okoli 50 mm). Snežna odeja v

povprečju pokriva pokrajino 50, v višjih delih pa tudi več kot 100 dni na leto.

2.5 Posavje nekoč in danes Arheološke najdbe kažejo, da je bila pokrajina poseljena že v prazgodovini. V manjši jami blizu

naselja Njivice so našli so našli kosti jamskega medveda ter koščeno in kamnito orodje iz

starejše kamene dobe. Okolica Vač je eno izmed najbogatejših slovenskih prazgodovinskih

najdišč. V starejši železni dobi je na Zgornji in Spodnji Kroni stala večja obzidana naselbina, ki

je bila krajevno središče kovinske obrti. Jedro arheoloških najdb sestavljajo predmeti iz grobov

(orožje, nakit, sponke), posebej pomembna pa je najdba znamenite vaške situle (manjše lepo

okrašeno vedro iz brona).

Pokrajina je bila gosteje naseljena šele v zadnjih stoletjih pred našim štetjem s prihodom Ilirov

in kasneje Keltov. Ostanki kasnejših časov so iz obdobja preseljevanja ljudstev v 5. in 6.

stoletju, iz obdobja prihoda Slovanov v 6. stoletju, kasneje vpadov Turkov v 15. in 16. stoletju.

Leta 1869, ob prvem popisu, je na območju posavskega hribovja živelo skoraj 100.000 ljudi,

leta 1991 pa 142.000.

Večja naselja so v podoljih in dolinah, medtem ko so manjša naselja, zaselki in samotne

kmetije raztreseni po položnejših pobočjih. Pred industrijsko dobo sta se oblikovala le dva

večja kraja - Litija in Laško. Za poselitev danes pa je najpomembnejše Moravško-trboveljsko

podolje, kjer so se odložile premogonosne plasti. Zato so na območju črnih revirjev nastala

pomembna rudarska mesta (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik). Večina naselij ima manj kot 100

prebivalcev, le okoli 10 naselij pa več kot 1000.

7

Premogovništvo se je začelo v 18. stoletju v Zagorju, večino premogovnikov so odprli šele v

19. stol. V drugi polovici 19 stol. pa se je z zgraditvijo južne železnice po dolini Save začel

hitrejši razvoj. Višek je dosegel v obdobju po 2. svetovni vojni.

Za celotno hribovje ni nobenega središčnega kraja. Največje so Trbovlje, ki pa ne opravljajo

te funkcije. Glavna zaposlitvena središča so večinoma izven hribovja. Zahodni del gravitira

proti Ljubljani, vzhodni del pa je slabše razvit.

Dobro je razvit tudi izletniški turizem zaradi številnih planinskih postojank in vrhov ter GEOSS-

a. GEOSS je geometrično središče Slovenije. Nahaja se na območju Spodnje Slivne pri Vačah.

Zaradi reliefne razčlenjenosti so prometne poti v Posavskem hribovju razmeroma redke in

slabše kakovosti. Pomembno pa je železniško križišče Zidani most, ki leži na sotočju Savinje

in Save.

3 KUM - ZASAVSKI TRIGLAV

Kumu planinci šaljivo rečejo tudi Zasavski Triglav, ampak kaj ko to ni le šala, ampak resna in

pravilna trditev. Kum s svojim vrhom prevladuje med vsemi v Posavskem hribovju. Njegova

višina po večini prevladuje samo za nekaj sto, dvesto metrov, na pogled pa se zdi, da še bolj

izstopa. Območje okrog Kuma je tisti del Zasavja (leži v osrednji Sloveniji), ki se edini

razprostira na desnem bregu Save. Sam njegov vrh leži na 1220 metrih. Zasavski Triglav

spada pod Občino Trbovlje, ki je zaradi pestrosti, lepote in bogate kulturne dediščine svoj del

Kumljanskega leta 1996 razglasila za krajinski park. Ta se razteza na več kot dva tisoč

hektarjih in premore skoraj kilometer višinske razlike. Sam krajinski park pa nudi naravoslovno

Učno pot kumskega brezokca. Ime naravoslovne učne poti izhaja iz imena enega od majhnih

hroščev – kumskega brezokca. Kum pa lahko pohvalimo tudi po tem, da spada v območje

Nature 2000. Kum je pod svoje okrilje vzela leta 2004. Ker Kum leži na stiku predalpskega in

preddinarskega sveta, na njem uspevajo rastline iz obeh naravnih enot. Kum je edino območje

Trbovelj, kjer listavci prevladujejo nad iglavci, med njimi pa prevladuje bukev. Na kumljanskih

travnikih in v gozdovih pa najdemo tudi na stotine različnih rastlin, nekatere pa so celo

zaščitene, kot na primer lepi jeglič. Med potjo na Kum lahko srečano najrazličnejše živali, od

veverice pa vse do pravega rjavega medveda. Za območje Kuma pa je še posebej znan že

omenjeni kumski brezokec.

Sam vrh je razdeljen na dve manjši vzpetini, na eni se nahaja cerkev Sv. Neže, na drugi pa

oddajnik RTV Slovenije. Na vrh Kuma sta bili postavljeni cerkvi, Nežina in Joštova. Joštovo

cerkev so nato morali podreti, nadomestil pa jo je oddajnik radia televizije Slovenije. Sam

oddajnik sliko in zvok za Radio in televizijo Slovenije oddaja že od leta 1957. Med deset

dnevno osvajalno vojno za Slovenijo so oddajnik 28. junija in 2.julija bombardirali. Oddajnik je

bil potreben sanacije. Na drugi vzpetini pa se nahaja cerkev Sv. Neže. Ta ima dva zvonika

(zahodni zvonik stoji samostojno), zgrajena je bila v romanskem slogu. O Kumu pa je pisal tudi

Valvasor - opisal je večji romarski pohod na Jernejevo nedeljo. Tudi danes organizirajo

pohode na Kum, med katerimi je najbolj znan pohod, imenovan Kumska nedelja. Vsi planinci,

ki prispejo na vrh, se z veseljem ustavijo v planinskem domu, kjer pojejo kakšno toplo

tradicionalno slovensko jed ali pa kako od okusnih sladic. S samega vrha pa je tudi zelo lep

razgled na vse druge hribe v bližini, pogled pa seže tudi do Triglava. Ko pa se stemni, pogled

8

seže tudi do osvetljenega Zagreba in Ljubljane. Na razgledni točki so postavili tudi smerokaz

gora, hribovij ter mest, ki se vidijo z vrha.

Slika 4 in 5 Na vrhu Kuma

4 KUM MED DESETDNEVNO OSAMOSVOJITVENO VOJNO ZA

SLOVENIJO IN ODDAJNIK NA KUMU Na enem izmed dveh hribčkov kumskega vrha je bil leta 1960 postavljen 60 metrov velik

oddajnik. Začetek delovanja pa je bil že tri leta prej, torej 1957. Oddajnik je zelo pomembno

vozlišče za prenos signala po Sloveniji in v sosednje države. Bil je tudi prvi oddajnik, ki je bil

napaden v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Pred nekaj leti je morala biti tam prisotna ekipa

tehnikov 24 ur na dan,danes pa so vsi postopki avtomatizirani. Oddajnik oddaja signal za kar

nekaj radiev (Val 202, Radio Prvi, Program Ars, Radio Aktual, Radio Ognjišče) in kar nekaj

televizijskih programov prek zemeljske antene (TV SLO1, TV SLO2, TV SLO3, Vaš kanal, TV

SLO 1 HD, TV SLO 2 HD, Golica TV…).

Kum in njegov oddajnik spadata med točke, ki jih je med desetdnevno osamosvojitveno vojno

za Slovenijo napadla Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Z letalskim napadom so želeli

preprečiti obveščanje ljudi doma in v tujini o dogajanju v Sloveniji ter prekiniti vojaško

komunikacijo. Za to so se sovražniki odločili onemogočiti vse oddajnike po Sloveniji. Kljub

napadu JLA ni uspela prekiniti povezave; če bi jim to uspelo, bi Slovenija v vojni izgubila veliko

prednost.

Prvi napad je bil 28. junija 1991, ko so z letalom bombardirali Kum. Za vojake, ki so takrat

varovali Kum, je bil napad popolno presenečenje. Pred napadom so iz doline pripeljali topove

za obrambo, topovske položaje so postavili tako, da so imeli pokrite vse smeri. Postavitev je

bila naporna, saj se je večina s topovi srečala prvič. Med tem so se pogovarjali s poveljniki

sektorjev obrambe pri napadu s tal, ko jih je presenetil hrup reaktivnega letala, nekaj sekund

kasneje pa je sledilo streljanje letalskih topov, po kratkem presledku sta iz smeri Sevnice

prileteli še dve letali in začeli streljati na oddajni center. Obramba je odgovorila, vendar zaradi

nepripravljenosti niso mogli streljati iz vseh topov. Uspelo je le enemu oddelku, vendar

prepozno. Letali sta se po napadu vrnili in za sabo pustili razdejanje. Na oddajniku so bile

poškodovane antene, vodniki in druge naprave. Poškodovan je bil tudi glavni transformator.

Poleg oddajnika je bilo lažje ranjenih sedem vojakov, eden pa je utrpel trajne posledice in je

bil do konca življenja invalid. Oddajnik so nekaj ur po napadu strokovnjaki RTV Slovenija že

usposobili. Vendar so čez štiri dni (2.julija 1991) Kum ponovno napadli z dvema letaloma.

9

Tokrat so bili pripravljeni. Ko so čakali na poveljstvo, so sprejeli poročilo o prihodu helikopterja,

vendar je bilo sporočilo lažno. Kmalu so slišali glasen grom, z vrha Kuma je priletelo letalo,

začeli so streljati s topovi. Kmalu za tem je priletelo še drugo letalo. Med streljanjem so zadeli

eno od letal. Kasneje so našli kabino tega letala. Po mnenju Janeza Perdiha sta letali v drugem

napadu povzročili več škode, res pa je, da nista poškodovali vitalnih delov oddajnika.

Slika 6 Naboj obrambnega topa Slika 7 Miniranje Kuma

Bila je bitka za medije in resnico o vojni. Že v prvih dveh dnevih se je pokazalo, da so bili mediji

med močnimi orožji. Šlo je za pomembno zmago v takratni vojni za samostojno državo. Od

napada, ko so nasprotnikova letala neuspešno poskušala onesposobiti oddajnik RTV

Slovenija, je minilo že 27 let .

Izprašali smo tudi nekaj ljudi, ki so ta napad doživeli in tukaj je nekaj njihovih zgodb:

Helena Krajnc: »Čeprav je bila vojna, je dan potekal normalno, po radiu smo spremljali

dogajanje za vsak slučaj. Pripeljala sem se domov iz službe z avtobusom in s hčerami začela

jesti kosilo, ko smo zaslišale glasen pok, prestrašene smo šle k oknu in videle dim na drugi

strani hriba (kjer je Kum). Nismo vedele, kaj se dogaja, saj je radio prenehal delovati. Začele

smo nositi najnujnejše stvari v najvarnejši del hiše, sama sem zaprla vse jeklenke za varnostni

ukrep, skrile smo se v 'klet' in čakale, da vse mine. Čakale smo eno do dve uri. Ko smo se

prepričale, da je vsega konec, smo šle nazaj. Radio je kmalu po tistem začel spet delovati.«

Lilijana Povše: »Imela sem konec službe in sem se peljala domov z avtobusom. Radio, ki je

vedno deloval, je prenehal delati, vendar se nisem kaj prida ozirala na to. Kar naenkrat pa so

ženske v avtobusu začele kričati: »Bombardirali so Kum!!« Pogledala sem skozi okno in

opazila dim na vrhu. Nisem bila prestrašena, samo nisem mogla dojeti, kaj se dogaja, vendar

sem verjela, da bo vse v redu. Doma smo poslušali poročila, da naj zaščitimo okna in se

skrijemo v klet, ko bo alarm, pripravili smo si vodo ter nekaj hrane. Do alarma smo čakali pred

vhodom, alarm se je oglasil dvakrat, vendar nismo odšli v klet. Čakali smo, da slišimo avione

in bi šli noter, ampak na koncu se je vse izteklo v redu.«

Olga Naglav: »V času bombardiranja sem bila v službi. Delala sem v tovarni polprevodnikov

Iskra, naša izmena se je končala in okoli dveh smo zapustili tovarno. Pogled vseh se je usmeril

na zakajeni Kum in jasno nam je bilo, da so bombardirali oddajnik. V trenutku so vsi moji

sodelavci izginili na vse strani. Medtem, ko sem hitela domov, se je oglasila sirena za

nevarnost. Ko sem prišla domov, smo zaprli vsa polkna in se skrili v klet, kjer smo imeli vse

pripravljeno - od odej, hrane pa vse do pijače«.

Jože Naglav: »Bil sem v službi na Radiu Kum. Ko smo zaslišali alarm za nevarnost, je eden

od mojih sodelavcev skozi okno pogledal, kaj se dogaja. Ko je zagledal črn dim, je prihitel

10

nazaj v pisarno in nam rekel, da so bombardirali Kum. Vedeli smo, da to pomeni, da je

oddajanje našega radia prekinjeno. Preselili smo se v klet oziroma v zaklonišče, kamor smo

začasno prestavili cel studio.«

Danes je na Kumu ostal spomin na bombardiranje v vojni za osamosvojitev slovenske države.

V spomin so junija 2017 pred sam oddajnik RTV Slovenije postavili obnovljen spomenik in pa

enega izmed topov, s katerim so vojaki branili Kum v času bombardiranja.

Slika 8 Spominska plošča Slika 9 Spomenik s spominsko ploščo

5 CERKEV SVETE NEŽE

Cerkev svete Neže na Kumu se imenuje po sveti Neži, ki naj bi bila zaveznica deviške čistosti.

Na Kumu naj bi bili nekoč dve cerkvi, ohranila pa se je samo ena. Na prvem, malo višjem

hribčku, naj bi prej stala še cerkev svetega Jošta. Ne vemo pa, kdo ju je zgradil. O tem govorita

le dve stari zgodbi. Prva govori, da naj bi ju zgradila bogata zakonca Jošt in Neža z Jutrovega,

ki naj bi v davnini potovala pod Kumom. Tam naj bi ju zalotili roparji in ju hoteli usmrtiti.

Čudežno sta jim ušla ter se skrila v podzemno jamo pod malim Kumom. V zahvalo za srečno

rešitev sta na Kumu sezidala dve romarski cerkvi v čast svojima krstnima zavetnikoma. Druga

zgodba pa pravi, da sta ju sezidala sveti Jošt in sveta Neža. Neža naj bi bila pastirica, Jošt pa

je doma gospodaril. Nekega dne se je Neži izgubila krava. Čez skale je padla v brezno blizu

Borovaka in se ubila. Ko je Neža to izvedela, je začela jokati. Njene solze so tekle po skali na

mesto, kjer je ležala mrtva krava. Domačini so znali pokazati okamenelo kravo in vodo, ki je

blizu izvirala, ter so jo poimenovali kar solzice svete Neže. O nastanku prvih svetišč na Kumu

pa ni ohranjenih nobenih poročil. A že v Valvasorjevih časi je bila pot na Kum in cerkev svete

Neže zelo obiskana. Cerkev svetega Jošta pa je izginila, nato pa jo je nadomestil oddajnik

RTV Slovenija. Nato pa so v spomin cerkve sv. Jošta zgradili kapelico svetega Jošta.

Slika 10 Kapelica Sv. Jošta

Cerkev sv. Neže je zgrajena v romanskem slogu. Sama cerkev pa se je dokaj lepo ohranila

ter je danes lepo obnovljena. V njej so trije oltarji, dva iz marmorja, eden pa z lesenim

11

nastavkom. Tu ni ostalo kaj dosti opreme, ohranilo se je le malo dragocenosti. Kar ni odnesel

Jožef II, pa se je izgubilo pozneje. A najpomembnejše je, da se je ohranila sama cerkev, ki še

danes stoji na Kumu zraven RTV oddajnika in planinskega doma.

Slika 11 Cerkev Sv. Neže Slika 12 Cerkev Sv. Neže in kapelica Sv. Jošta na kumsko nedeljo

Cerkev je tudi v preteklosti igrala kar veliko vlogo, saj so se, kot je zapisal znani Janez Vajkard

Valvazor, velikokrat organizirali večji romanski pohodi na Kum v času Jernejeve nedelje, ko se

je na Kum povzpelo tudi do 50.000 romarjev. Običaj teh pohodov na Jernejevo nedeljo pa se

je ohranil do danes. Čeprav je pohod dobil novo ime - Kumska nedelja, še vedno privablja na

tisoče turistov, pohodnikov in romarjev.

6 PLANINSKI DOM NA KUMU

Če se povzpnemo na Kum, nas tudi na vrhu čaka planinski dom, kjer lahko kaj pojemo, si

naberemo moči in tudi prespimo.

V začetku 20. stoletja na Kumu ni bilo nobenega planinskega objekta. Na enem vrhu je stala

cerkev Sv. Jošta (na tem mestu stoji sedaj oddajnik), na drugem pa cerkev sv. Neže in tik pod

njo na južnem pobočju je stala mežnarija, v kateri pa so že takrat lahko dobili prigrizek redki

planinci. Kasneje, leta 1930, je posavska planinska podružnica v tej mežnariji dobila v najem

eno sobico, po 2. svetovni vojni, natančneje 29.7.1947, pa je takratno Ministrstvo za kmetijstvo

odločilo, da mežnarijo in depandanso dobi v last Planinsko društvo Trbovlje. Planinci so nato

z udarniškim delom uredili okolico in pričeli z obnovo mežnarije oz. koče. Zamenjali so okna,

vrata in streho in 5. sept. 1948 je bila koča slovesno odprta.

Takrat je v Trbovljah delovalo samo eno planinsko društvo, to je Planinsko društvo Trbovlje.

Nato pa so se planinci odločili, da ustanovijo še eno planinsko društvo, to je Planinsko društvo

Kum Trbovlje. To se je zgodilo 5. julija 1950 in to novo društvo je dobilo v last tudi kočo na

Kumu.

Še istega leta na jesen pa so se odločili, da na Kumu postavijo novo kočo. Začela se je

intenzivna akcija pridobivanja sredstev v denarju in materialu, pridobiti je bilo treba tudi ljudi,

ki so znali graditi in ki so to svoje delo opravljali prostovoljno, brez plačila. V današnjih dneh si

težko predstavljamo zanesenost planincev, ki so sleherni konec tedna namenili delu na Kumu,

ki so ves gradbeni material tovorili z vozovi in mulami ali pa na svojih hrbtih in ki so vsa

12

gradbena dela opravili s svojimi rokami in s skromnimi orodji. Uradna otvoritev nove koče je

bila 4. avgusta 1954, ko je bil na Kumu organiziran slavnostni prvi planinski dan na Kumu.

Ko je leta 1964 požar hudo uničil depandanso in celo cerkveno ostrešje, je njihova volja

usahnila, vzniknila je celo misel o ukinitvi društva. Ane za dolgo. Planinci so spet »stopili

skupaj« in pod novim vodstvom potegnili voz naprej, društvena dejavnost se je nadaljevala.

Planinski objekti so bili po požaru obnovljeni, društvo pa je v vseh naslednjih letih skrbelo, da

je koča zadostila vsem gradbenim in planinskim normam. Obnavljali in urejali so se gostinski

prostori, spalni del, vodnjaki, urejeno je bilo centralno ogrevanje, sezidana nova krušna peč,

pa zamenjava oken, pa streha in fasada in tako dalje in tako dalje, vse do današnjih dni, ko je

planinski dom lep in urejen.

Slika 13 Planinski dom Kum Slika 14 Jedilnica Slika 15 Prenočišča

Zdaj je planinski dom na Kumu odprt vsak dan v tednu, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih

prostorih je 70 sedežev, na terasi pa še 30 sedežev. V domu pa lahko tudi prenočite. V kar

dvanajstih sobah je sedemindvajset postelj. Imajo urejeno stranišče in umivalnico s toplo vodo.

Celo poslopje pa je tudi centralno ogrevano.

Oskrbnica gostišča je 1. decembra 2018 postala Nina Koščak s svojo družino, ki omogoča

pripravo česa dobrega za pod zob. V gostinski ponudbi je vedno mogoče naročiti topel obrok,

kot je na primer ričet, če pa nam pade sladkor, pa je izbira sladic zelo velika. Ker je gostišče

dovolj veliko in je na primerni lokaciji, je primerno tudi za večje skupine ljudi ali celo kakšna

praznovanja. Seveda pa se da rezervirati prostor po predhodnem naročilu. Dom je vedno poln

planincev, ki radi hodijo na Kum. Obiskovalci pa so mešani, od mlajših do starejših. Med njimi

pa se seveda najde tudi kakšen turist iz druge države. Ljudje najraje hodijo na Kum v lepem

vremenu, pomladi in jeseni, da se lahko nagledajo razgleda. Leta 2015 je Kum razglašen za

naj planinsko kočo in je nosilec certifikata družini prijazna planinska koča!

Slika 16 Naj planinska koča 2015 Slika 17 Razgledna plošča

13

Zato imajo planinci več dobrih razlogov, da obiščejo Kum. Po podatkih Planinskega društva

Trbovlje na Kum letno pride več kot 30.000 planincev in turistov. Kum je zanimiv za planince,

rekreativce, kolesarje in zaradi ceste, ki pelje do vrha, tudi za običajne obiskovalce.

Kum je vključen v več veznih poti: v razširjeno Slovensko planinsko pot, na Kumu se zaključi

Zasavska planinska pot, Kum pa je tudi kontrolna točka nove Slovenske turnokolesarske poti.

Le nekaj metrov stran od planinskega doma pa je razgledna točka z razgledno ploščo, na

kateri so označeni hribi, gore in večina krajev, ki se vidijo s Kuma.

Ob jasnem dnevu se s Kuma vidi skoraj celo Slovenijo. Če pa imamo srečo, pa se zvečer vidijo

luči svetlega Zagreba. Če pogledamo od vzhoda proti jugu vidimo Gore, Kopitnik, Veliko

Kozje, Lisco, Bohor, Medvednico, Gorjance, Kočevski Rog, Snežnik, Javornike, Nanos, v

bližini pa še dolino Sopote ter prostrano dolenjsko gričevje. Ko pogledamo pred seboj v smeri

zahoda, pa lahko vidimo tudi najvišji vrh Slovenije, Triglav med Julijskimi Alpami, ter

Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje pred njim. Če pogled obrnemo proti severu, se v

jasnem vremenu vidijo Karavanke pa tudi Kamniške Alpe. Če svoj pogled usmerimo še bolj

proti severu, pa zagledamo verigo vrhov Posavskega hribovja , Čemšeniško planino, Raduho,

Uršljo goro in Boč. Skratka, z »Zasavskega Triglava«, kot mu pravimo, se vidijo gore in pa tudi

malo nižji vrhovi cele Slovenije, pa še svetle luči iz Ljubljane in Zagreba, če imamo srečo. Za

tako lep razgled pa se v ugodnem vremenu zares splača priti na Kum.

Slika 18 Razgled s Kuma Slika 19 Pogled na Triglav

7 KRAJINSKI PARK KUM

Kum leži sredi Posavskega hribovja v osrednji Sloveniji. Sega v južni del občine Trbovelj.

Območje je leta 1996 dobilo naziv krajinskega parka. Krajinski park Kum obsega celotno

območje zaselka Dobovec, razen manjšega predela do najvišjega vrha Kuma (1220m).

Slika 20 Krajinski park Kum Slika 21 Zemljevid Krajinskega parka Kum

14

Z vrha sega razgled skoraj po celi Sloveniji če je seveda vreme naklonjeno. Krajinski park je

namenjen predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne pokrajine. Na njegovem območju je

prepovedano gozdarsko izkoriščanje, gradnja večjih naselij, odlaganje odpadkov ter podobno.

S tem nazivom se je začelo vse skupaj nekako razvijati. Krajinski park je začel sodelovati v

različnih projektih in akcijah, ki so privabile tudi veliko turistov. Ko je Kum dobil naziv

krajinskega parka, so se še bolj uredile vse planinske poti in se tudi dobro in vidno označile,

naznanili sta se dve kolesarski poti v sklopu »I fell Slovenia«, začeli so organizirati razne

dogodke na Kumu in seveda tudi znane pohode…največja pridobitev pa je bila ureditev

Naravoslovne učne poti kumskega brezokca, ki privablja mlade in stare k raziskovanju okolja

na Kumu. Krajinski park je je vstopil tudi v projekt »Life to grasslands«, ki se zavzema za

ohranjanje suhih travnikov, saj se območje Kuma sooča s problemi zaraščanja in opuščanja

(intenzivnega) kmetijstva in košenja travnikov. Leta 2004 je država krajinski park Kum vključila

v Naturo 2000 - to je poseben sistem varstva narave, sestavljen iz številnih varstvenih območij,

ki so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Za območje vrha Kuma

pa je značilen že omenjeni hrošč kumski jamski brezokec, poleg njega pa so tudi druge redke

ali ogrožene živalske in rastlinske vrste. Hkrati pa se je v Krajinskem parku dobro razvila tudi

kulturna dediščina. V krajinskem parku so našli tudi različne arheološke najdbe

prazgodovinskih naselbin in gomilnih grobišč. Ustanovila so se različna društva: Smučarsko

društvo Kum Dobovec, Prostovoljno gasilsko društvo Kum, Planinsko društvo Trbovlje,

Kumska konjenica in pa Lovska družina Dobovec. Od leta 1991 pa na Kumu poteka srečanje

umetnikov, ki svoj navdih vsakokrat črpajo iz lepot krajinskega parka.

7.1 RASTLINSTVO KUMA Območje Kum obsega osrednji del Posavskega hribovja, kjer se hriboviti svet med rekama

Savo in Sopoto najvišje vzpne z 1.220 m visokim vrhom Kum. Večji del severnega pobočja

Kuma leži v krajinskem parku Kum. Začetki varstva narave na območju Kuma segajo v

sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je takratni Zavod RS za spomeniško varstvo v

Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije uvrstil ovršje Kuma ter izvir in slap

Mitovščice. Z raziskovanjem območja se je dopolnjeval seznam naravne dediščine in vedenje

o rastlinstvu in živalstvu, s tem pa se je krepila tudi zavest o naravovarstvenem pomenu

območja Kuma. Z namenom ohranjanja pomembnejše naravne dediščine je Občina Trbovlje

leta 1996 sprejela Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti, arheoloških območij ter kulturnih

in zgodovinskih spomenikov, s katerim je območje med Savo, dolino Šklendrovca in vrhom

Kuma dobilo status krajinskega parka. Območje je pomembno tudi za ohranitev ogroženih

habitatnih tipov in vrst, ki so varovani s predpisi EU, zato je bil leta 2004 velik del Posavskega

hribovja vključen v evropsko ekološko omrežje varovanih območij Natura 2000.

Matično podlago tvorijo dolomiti in apnenci. Tla so srednje globoka, rjava, pokarbonatna, le

redko zakisana, sicer pa stabilnih in visoko produktivnih sposobnosti.

Na področju Krajinskega parka Kum se stikajo različna geografska področja. Tu uspevajo

srednjeevropsko montanske vrste, kot tudi alpinske in subalpinske vrste. Najdemo pa tudi

ilirsko dinarske vrste in celo submediteranske.

Skoraj 80 % območja Kuma porašča gozd, v katerem prevladuje bukev. Prevladujejo čisto

bukovi gozdovi s posamično primesjo drugih listavcev in iglavcev, kot so graden, kostanj,

15

akacija, gorski javor, beli gaber, smreka, jelka in bor. Na Kumu uspevajo tako hladnoljubne

kot tudi toploljubne vrste.

Slika 22 in 23 Lepote kumskih gozdov

Osojno bukovje se pojavlja na strmih, valovitih in izredno hladnih dolomitnih pobočjih.

Predalpsko-alpsko toploljubno bukovje se pojavlja na toplih legah, na strmih dolomitnih in

apnenih pobočjih ter mestoma tudi po grebenih v hladnejših legah. Predalpsko gorsko bukovje

zavzema hladne lege na strmih, valovitih pobočjih in v jarkih. Preddinarsko-dinarski gozd

toploljubnih listavcev porašča izrazito tople ekspozicije, strma skalovita pobočja in grebene.

Na strmih negozdnih pobočjih prevladujejo ekstenzivni, večinoma ročno košeni suhi travniki.

Suha travišča so nastala s krčenjem gozdov za kmetijsko rabo, v zadnjih 50 letih pa pristala

med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori pri nas. Mnogi travniki se zaradi opuščanja

kmetijske rabe zaraščajo, s tem pa se slabša tudi stanje suhih travišč. Na bolj ohranjenih suhih

travnikih se pojavljajo vrste, značilne za tovrstna rastišča: več vrst klinčkov in kukavičevk, npr.

volčji jezik, čašasti sviščevec , hladnikov grintavec, Triumfettijev glavinec ter vse tri vrste lilij:

kranjska lilija, turška lilija in brstična lilija. Brez zdrave »kmečke pameti« bi bilo opuščenih še

več zemljišč in travišča bi se zarasla še bolj, kot so se, z njih bi izginile cvetlice, zdravilna

zelišča, začimbe. Na suhih traviščih s karbonatnimi tlemi je mogoče najti tudi do osemdeset

različnih rastlinskih in živalskih vrst. Divje orhideje so najlepše pokazateljice naravno

ohranjenih ekstenzivnih travišč. Bolj intenzivno, ko je gospodarjenje, zgodnejše in številčnejše

so košnje, več ko je gnojenja, slabše je za travišča.

Gozdovi in travniki ponujajo zavetje nekaterim zaščitenim rastlinam in številnim živalskim

vrstam. Poleg kranjske lilije, avriklja, dišečega volčina in bodike lahko ljubitelji narave najdejo

še vrsto zdravilnih rastlin. Med njimi je tudi dišavnica kumina. Po nekaterih navedbah naj bi

Kum dobil svoje ime prav po njej.

V Krajinskem parku Kum raste veliko število različnih rastlin, kot so grozdasti kamnokreč,

ivanjščica, bela homulica, predivec, navadni gozdni koren, studenčna smiljka, navadni deţen,

pokalica, dišeča lakota, podlesna vetrnica, robida, navadni jagodnik, navadni plešec, čemaž,

navadni kosmuljek, salamonov pečat, bela mrtva kopriva, navadna medenka, plazeča detelja,

navadna kumina, navadni rman, prava kamilica, bodeča neža , šentjanževka, prava lakota,

drobnocvetni lučnik, ripeča zlatica, krvavi mlečnik, navadna ogrščica, velecvetni naprstec,

kosmati škrobotec, dlakava relika, navadni ranjak, navadna nokota, kanadska zlata rozga

(vsiljivka), navadni svinjak, sončni mleček, navadni vrati, dišeči volčin , spomladanska resa,

16

kukavičja lučca, rdeča naglavka, navadni kukovičnik, čeladasta kukavica, navadna dobra

misel, klinček, zlati klobuk (zaščiten), navadni osat, navadni pljučnik.

Med njimi so nekatere rastline zdravilne: navadna kumina, zdravilna špajka, prava kamilica,

navadni ranjak, šentjanževka, navadni rman, robida, zlata rozga, hribska resa (plahtica),

arnika, lakota, materina dušica, srhkodlakavi netreskovec.

7.1.3 ZAŠČITENA RASTLINA

ZLATI KLOBUK

Zlati klobuk ali turška lilija je zaščitena vrsta rastlin. Ta rastlina zraste od 80 do 100 centimetrov

visoko. Zlati klobuk cveti nekje med junijem in julijem. Barva njegovega cveta je svetlo rdeča

ali roza. Rastlina ima rada sonce, preživi pa tudi v senci in polsenci. Raste na bolj vlažnih tleh.

Lahko pa prenese tudi krajšo sušo.

Slika 24 Zlati klobuk

7.2 ŽIVALSTVO KUMA Skoraj celotno območje Kuma je pokrito z gozdovi. Veliko je tudi travnikov, kjer lahko najdemo

najrazličnejše vrste metuljev in drugih žuželk. Med sprehodi po Kumljanskem lahko z malo

sreče vidimo srne, jelena, muflona, gamsa, poljskega zajca in celo divjo svinjo. Kraje pa lahko

prečka tudi rjavi medved. Včasih iz gozda slišimo zvoke veverice, male podlasice, dihurja in

polha. Starejši lovci se še spominjajo časov, ko je na kumljanskem področju živel divji petelin,

ki je leta 1989 izginil s teh območij. Za krajinski park je značilen kumski jamski brezokec -

majhen, neznaten hrošček, ki je edemitna živalska vrsta. Na tem območju pa živi nekaj

posebnih živalskih vrst:

travniški postavnež,

črtasti medvedek,

močvirski krešič,

alpski kozliček,

lesna sova,

kanja,

kragulj,

skobec,

divji petelin,

17

jereb,

urankarska sova,

krokar in

kumski jamski brezokec.

Nekatere od njih bomo tudi podrobneje opisali.

7.2.1 METULJI

TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ

Je dnevni metulj iz družine pisančkov in debla členonožci. Ta metulj je v Sloveniji ogrožena

vrsta, ki jo uvrščamo tudi na rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije. Premer kril ima med

36 in 46 milimetrov. Zgornja stran je oranžno in rjavo lisaste barve, spodnja stran pa je

svetlejša in z več lisami rumenkastih odtenkov. V Sloveniji leta po suhih in vlažnih traviščih vse

od morja do visokogorja. Obstaja še veliko podvrst tega metulja, ki so prav tako ogrožene. Te

vrste metulja imajo sprva rumenkasta jajčeca, nato pa postanejo škrlatne barve. Samica jih

zelo veliko odlaga na isto mesto (do 350 naenkrat). Gosenice so črne barve. Pred plenilci se

skrijejo tako, da se zapredejo kot bube.

Slika 25 Travniški postavnež

7.2.2 ŽUŽELKE

JAMSKI KUMSKI BREZOKEC

Kumski jamski brezokec je zaščitena vrsta. Ime je dobil po samem Kumu. Pa tudi zato, ker živi

v kakšnih razpokah, v temi. Po navadi ga lahko najdemo, če s poti odmaknemo malo večji

kamen. A vidimo ga lahko le, če imamo dobro napete oči, saj je ta živalica velika komaj pol

centimetra. Hrošček je tudi slep, zato lahko sklepamo, da je ime dobil tudi po tem. Čeprav na

Kumu živi veliko zelo različnih vrst hroščev, je ta mali kumski posebnež.

Slika 26 Jamski kumski brezokec

18

7.2.3 PTICE

DIVJI PETELIN

Je velika kura iz družine koconogih kur. Živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor

so zreli gozdovi z veliko podrasti. Divji petelin je največji med vsemi kurami. Samec meri od

74 cm do 90 cm v dolžino in doseže do 5 kg teze. Privrženke ženskega spola merijo med 54

cm in 63 cm, težke pa so do 3 kg. Divji petelin je še posebej znan po samčevem dvorjenju,

samice pa ni enostavno zamenjati z njim, saj so bistveno manjše. Samec petelin je temno

kovinske barve, njegove peruti pa so rjave z belim okencem v vzgibu. Divji petelin ima

pahljačast rep, ki ima po navadi od 16 do 20 peres. Njegov kljun je sivo rumene barve, njegove

oči so temne. Samica (kokoš) pa je rjavo grahasta, po prsih bolj rdečkasto rjava. Divji petelin

ima zelo močne noge, ki so operjene.

Slika 27 Divji petelin

7.3 NARAVOSLOVNA UČNA POT Po letu 1996, ko je Kum dobil naziv krajinskega parka, se je začelo delati na okolju in na

turistični pestrosti ter na nadgrajevanju ponudbe. Ker to območje do leta 1996 ni bilo turistično

tako razvito, je bilo dela za izpopolnitev veliko. Zato je okoli leta 2011 nastala Naravoslovna

učna pot kumskega brezokca. Projekt je so financiral evropski kmetijski sklad za razvoj

podeželja. Učna pot poteka pretežno po gozdni cesti, del pa po gozdnih poteh in ni zahtevna

za hojo, dolga je 3,5 km in je krožna.

Slika 28, 29 in 30 Naravoslovna učna pot kumskega brezokca

Primerna je za vse starostne skupine, od mladih do starih. Pot traja približno eno uro in pol in

vsebuje 6 postankov, s tem da se na vsakem postanku naučimo nekaj novega. Da ne zaidemo

19

s poti, nam pri orientaciji pomaga 17 rumenih tabel in rdeče-bele markacije.

Zanimivosti o okolju pa so zapisane na 7 informacijskih tablah, ki so razporejene po učni poti.

Naravoslovna učna pot se prične v središču vasi Dobovec. Ob cesti nad lovskim domom nas

usmerjevalna tabla napoti desno na gozdno cesto, po kateri poteka precejšen del učne poti.

Na izhodišču so nameščene 4 informacijske table, ki nas seznanijo s potekom poti in drugimi

za obiskovalce pomembnimi informacijami. Spoznamo pomen varovanih območji, saj Krajnski

park Kum spada pod območje Nature 2000, kjer veljajo še strožja pravila za ravnanje z naravo.

Pove se tudi nekaj o vrstah dreves in grmovju, omenijo se živali, ki se nahajajo v gozdu, ki ga

prečka pot. Druga točka pa nas poduči o gospodarjenju z gozdom, saj se Slovenci včasih ne

zavedamo, kako je Slovenija bogata z gozdovi in kako bi lahko to porabili v dobro narave in

nas. Tretja točka učne poti pa nas pripelje do Turkovega prepada, ki ga uvrščamo med

geomorfološke naravne spomenike. Na tej točki izvemo tudi nekaj o sami sestavi tal, da bolje

razumemo, kako je lahko prišlo do Turkovega prepada. Za navdušenost nad kumljansko

naravo pa na četrti točki poskrbi prav posebna smreka, ki je zrasla v gozdi vrtači, njen obseg

debla pa v prsni viši znaša skoraj 3 m. Peta točka pa je tista, kjer se lahko spočijemo in uživamo

v pogledu na prekrasne vrhove Posavskega hribovja, hkrati pa opazimo tudi 360 m visok

dimnik trboveljske termoelektrarne, najvišji v Evropi. Če pa ste nad vsem preveč navdušeni in

bi radi še naprej raziskovali, je to prava točka, na kateri lahko spoznavamo in odkrivamo

najrazličnejše drevesne vrste, ki tam uspevajo. Nato pa sledi še zadnja, šesta točka, na kateri

lahko opazujemo kulturno krajno, ki je nastala zaradi marljivega dela tamkajšnjih kmetov. Na

travnikih in na robovih gozdov lahko opazimo tudi različne vrste rož, ki uspevajo le tam

oziroma so bolj redke. S to točko se naravoslovna učna pot tudi konča, pot pa nas pripelje

nazaj na začetek.

Učna pot je primerna za prijeten družinski sprehod v naravi. Zelo primerna je tudi za učence

osnovnih šol, saj jim predstavi del bogate naravne dediščine v osrčju nekdaj industrijskega

Zasavja in jim približa naravo. Pot se lahko uspešno vključi v pouk naravoslovja in predstavlja

učilnico v naravi. Po naravoslovni učni poti se lahko podate sami ali pa z našim vodičem, ki

vas bo opozoril na drobne zanimivosti ob poti. Tako boste našo pot bolje spoznali in globlje

doživeli.

20

8 SPOMINKI S KUMA

8.1 KUMČKI Vsak človek rabi odmor, da se sprosti od stresa v življenju. Veliko ljudi se najbolj sprosti v

gozdu v stiku z naravo. S tem namenom smo dobili idejo o kumčkih. Ko se sprehajamo po

gozdu in nam pod nogami šumijo listi, se naši možgani odklopijo in se prepustijo naravi, zato

smo tudi sami naredili izdelek, ki se nam pomaga sprostiti, kadar nimamo časa oziroma ne

moremo v naravo. Kumčki so izdelani iz različnih barvastih balonov, ki simbolizirajo naravo v

vseh letnih časih. Naš spominček je napolnjen z moko, ki bi jo drugače zavrgli, ker ji je potekel

rok trajanja. Ko smo balon z moko napolnili, smo na vrhu balon zavezali in mu okoli vozla

dodali malo volne, da je videti, kot da ima kumček lase, nato smo mu narisali še oči in usta.

Celostno podobo kumčka zaokrožuje skodelica iz bukovih listov. Bukove liste smo izbrali zato,

ker je Kum edini del Trbovelj, kjer listnati gozd prevladuje nad iglastim. Med listavci pa

prevladuje bukev, ki predstavlja 80% listnatega gozda na Kumu.

Slika 31 Kumčki

8.2 OBESKI ZA KLJUČE Ta naš spominček je bil ustvarjen z mislimi, da vsak planinec, ki se povzpne na vrh Kuma ali

na kakšen drug vrh, poleg prelepih fotografij rad seboj v dolino vzame tudi kak spominek. Ker

pa nihče več ne zbira značk (ki si jih nekdaj lahko kupil v vsaki planinski koči), smo se odločili,

da bo ta naš spominek obesek za ključe, saj je obesek uporabnejši kot značka ali magnet.

Obesek lahko uporabimo za ključe, USB ključ, zadrgo…Obesek ima obliko stolpa, na njem so

nanizane perlice različnih barv. Simbolnost smo izdelku dodali z napisom Kum na sredini.

Slika 32 Obeski za ključe

21

8.3 LONČKI ZA SVINČNIKE Skoraj vsi imamo radi lepo okolje in čisto naravo. Žal pa v naravi večkrat vidimo odpadke, ki

tja ne sodijo. Veliko odpadkov se da reciklirati. Zato je naš spominek izdelan iz pločevinke, ki

bi drugače pristala v smeteh ali pa celo v naravi. Z avtorskimi fotografijami, ki smo jih posneli

na Kumu, smo pločevinke polepšali, da so postali spominki. Uporabljajo se lahko v različne

namene, prvotno pa služijo kot lončki za pisala.

Slika 33 Lončki za svinčnike

8.4 KUMSKI ZALOGAJČKI Kum je prijetna točka za nedeljski družinski pohod. Pot do vrha je primerna za vse starostne

skupine. Kadar se odpravimo na pohod, običajno v nahrbtnik pospravimo kakšen prigrizek -

na primer sendvič, energijske ploščice, sadje… Velikokrat se zgodi, da že do vrha vse pojemo.

Čeprav si lahko v planinskem domu na vrhu privoščiš kakšen topel obrok ali pa kaj sladkega,

je pred nami še pot nazaj. Tudi med potjo nazaj po navadi postanemo lačni, zato je naš

naslednji izdelek majhen hlebček kruha, ki smo mu dodali na svinjski masti prepraženo čebulo.

Ta dodatek pa ima tudi svojo zgodovinsko zgodbo. Na Kumu so bile včasih manjše kmetije,

kjer niso imeli veliko hrane. Zato so vse, kar so skuhali, pridelali in naredili sami in največkrat

so čebulo pražili na svinjski masti. Na svinjski masti pražena čebula da kruhku poseben okus,

ki ga ne okusimo vsak dan. Za še boljši pomen kumskega zalogajčka pa smo v kruhek zapičili

še zastavico s sliko Kuma in žigom planinskega doma na Kumu. Naš kumski zalogajček pa je

serviran v posodici za pecivo.

22

8.4.1 RECEPT ZA KUMSKE ZALOGAJČKE

1,5 kg krušne moke

8 dl vode

4-5 dag kvasa

1 žlička soli

Kvas nadrobimo v posodo, dodamo žličko sladkorja in žličko moke. Ko kvas vzhaja, ga

stresemo na presejano in soljeno moko. Dodamo toplo vodo, testo dobro pregnetemo in

pustimo, da vzhaja na toplem mestu. Medtem na masti z drobno mletimi ocvirki prepražimo

drobno nasekljano čebulo. Ko testo naraste na dvakratno količino, mu dodamo prepraženo

čebulo z mastjo in ga še enkrat pregnetemo, oblikujemo kroglice in pustimo, da ponovno

vzhaja. Kumske zalogajčke pečemo v pečici na 200°C, dokler niso zlato rumene barve.

Slika 34 Kumski zalogajčki

23

9 ZAKLJUČEK Trbovlje so manjše industrijsko mesto, ki je še vedno znano predvsem po rudarstvu in številnih

premogovnikih. V tej seminarski nalogi pa smo hoteli poudariti, da Trbovlje niso le premog in

rudniki, ampak tudi lepi hribi, ki so polni zelenja in živali. Spoznali smo kar nekaj rastlin in

živali, ki so na področju Kuma zaščitene ali ogrožene. Za našim zasavskim Triglavom pa se

skriva veliko zanimivih zgodb, ki so aktualne še danes - kako so ljudje živeli nekoč ter kako

živijo še danes. Starejši občani, ki so bili priča desetdnevni vojni za osamosvojitev, so nam

povedali, kako je bilo v tistih dneh. Tudi sami smo se večkrat podali na Kum ter z vrha

občudovali lep razgled. Ker smo bili na Kumu ob lepem vremenu, smo lahko pogled usmerili

tudi proti Triglavu. Zaradi ugodnih razmer smo sami posneli kar nekaj lepih fotografij, ki smo

jih vključili v seminarsko nalogo. Na vprašanja, na katera nismo poznali odgovora, nam je

odgovoril prejšnji oskrbnik gostišča Roman Ledinek. Med pisanjem same seminarske naloge

smo večkrat obiskali trboveljsko knjižnico, v kateri smo prebirali knjige, vsebinsko povezane

s Kumom. Ko pa smo nalogo uspešno zaključili, se je začela izdelava spominkov. Za takšne

spominke smo se odločili zato, ker s seboj nosijo veliko zgodbo. Vse izdelke pa smo naredili

učenci sami, iz recikliranih materialov. Uporabili smo izdelke, ki niso bili več uporabni, ter jih

predelali v uporabno. Pri tem pa smo zelo uživali in se zabavali. Skratka, želeli smo poudariti,

da naše Trbovlje niso samo črne, temveč tudi zelene!

24

10 LITERATURA

CESTNIK, Lucija. "Bili smo edini, ki smo streljali." [online]. 2019. zurnal24.si. [Citirano 17. 01.

2019]. Dostopno na naslovu: <https://www.zurnal24.si/slovenija/bili-smo-edini-ki-smo-streljali-

127655>.

Divjad : življenje divjadi, naravno okolje divjadi v Sloveniji, človek in divjad. Ljubljana :

Mladinska knjiga : Klub Diana, 1983. Str. 132-133.

FOTO: 25 let napada na oddajnik na Kumu [online]. 2019. zon.si. [Citirano 17. 01. 2019].

Dostopno na naslovu: <https://www.zon.si/foto-25-let-napada-na-oddajnik-na-kumu/>.

HROVAT, Kristijan. Kum [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu: <

https://www.facebook.com/geoslovenija/photos/kum-mnogokrat-poimenovan-tudi-zasavski-

triglav-z-1220-metri-nadmorske-vi%C5%A1ine-pre/1053312814785446/ >

KISOVEC, Nataša. 27 let letalskih napadov na Kum. "To je bila bitka za medije." : Poziv

Pahorju, naj se izreče o osamosvojitvenem dogajanju [online]. 2019. RTV SLO. [Citirano 17.

01. 2019]. Dostopno na naslovu: <https://www.rtvslo.si/slovenija/27-let-letalskih-napadov-na-

kum-to-je-bila-bitka-za-medije/458876>.

KRAJINSKI park Kum Dobovec [online]. 2019. Sloveniaholidays.com. [Citirano 17. 01. 2019].

Dostopno na naslovu: <https://www.sloveniaholidays.com/krajinski-park-kum-dobovec-

trbovlje.html>.

KRAJINSKI park Kum [online]. 2019. Občina Trbovlje. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na

naslovu: < https://www.trbovlje.si/navigacija/krajinski-park-kum/112?parent_block_id=66>.

KUM [online]. 2019. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. [Citirano 17. 01. 2019].

Dostopno na naslovu:

<http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=453>.

KUM [online]. 2019. hribi.net. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<http://www.hribi.net/gora/kum/25/192> .

25

KUM 1991 [online]. 2019. vimeo.si. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu

<https://vimeo.com/25513632>.

KUM [online]. 2019. vnaravi.si [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<http://vnaravi.si/posavsko-hribovje/kum >.

KUM [online]. 2019. Wikipedia, splošna enciklopedija. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na

naslovu: <https://sl.wikipedia.org/wiki/Kum>.

LIFE to grasslands [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu: <

http://www.lifetograsslands.si/>.

MLAKAR Adamič, Jana. Teknilo nam je! Trbovlje, Zasavski muzej, 2004. Str. 50-51. ISBN

961-91001-3-1.

NARAVOSLOVNA pot kumskega brezokca [online]. 2019. euparky.si. [Citirano 17. 01. 2019].

Dostopno na naslovu: <http://euparky.si/Slovenija/Zasavska/Trbovlje/TrbovljeNarava.aspx>.

OB lepem vremenu se vidi morje! [online]. 2019. zon.si. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na

naslovu: < https://www.zon.si/ob-lepem-vremenu-se-vidi-morje/>.

ODDAJNI center Kum [online]. 2019. RTV SLO. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-kum/105>.

PLANINSKI dom na Kumu [online]. 2019. Gremo v hribe. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na

naslovu: < http://www.gremovhribe.si/Dogodki/32/planinski-dom-na-kumu>.

PLANINSKI dom na Kumu (1211m) [online]. 2019. Planinska zveza Slovenije. [Citirano 17. 01.

2019]. Dostopno na naslovu: <https://www.pzs.si/koce.php?pid=135>.

PLANINSKI dom na Kumu (1211m) [online]. 2019. siol.net. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno

na naslovu: < https://siol.net/sportal/naj-planinska-koca/planinski-dom-na-kumu-1211-m-

241209>.

PLANINSKO društvo Kum Trbovlje : od leta 1950 [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019].

Dostopno na naslovu: < http://pd-kum.si/>.

26

POSAVSKO hribovje [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu: <

https://www.google.si/search?q=obseg+posavskega+hribovja&source=lnms&tbm=isch&sa=X

&ved=0ahUKEwiH6YrYjZjfAhXLyYUKHVqkBx0Q_AUIDigB&biw=1600&bih=758#imgrc=7v1

Kf8J2C-FsFM>

SRŠEN, Stane: V bombardiranju poškodovan oddajnik na Kumu online. 2016. Wikipedija,

prosta enciklopedija. Citirano 17.01.2019. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?biw=1522&bih=738&tbm=isch&sa=1&ei=LdosXP7IBOGqg

weX3Z7gDg&q=miniranje+kuma+1991&oq=miniranje+kuma+1991&gs_l=img.3...7824.12822

..13515...0.0..0.164.2067.8j10......1....1..gws-wiz-

img.......0i7i30._7fyFedeVbE#imgrc=pyXIoxurBR1wMM>

TURISTIČNO razvojno društvo krajinski park Kum Dobovec [online]. 2019. [Citirano 17. 01.

2019]. Dostopno na naslovu: < http://trd-kum.si/>.

ŽNIDARIČ, Davorin: 23. 06. 2011 - Vojna za resnico! [online]. 2019. RTV SLO. [Citirano 17.

01. 2019]. Dostopno na naslovu: <https://www.rtvslo.si/osamosvojitev/novica/159> .

10. 1 Viri slik:

DIVJI petelin [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?biw=1522&bih=688&tbm=isch&sa=1&ei=BOQsXJCtGsqW

a6avhpAK&q=divji+petelin&oq=divji+petelin&gs_l=img.3..0l2j0i24l4.4625.4625..6112...0.0..0.

78.78.1......1....1..gws-wiz-img.EoKbT2ZZBVg#imgrc=oPmL4gt9MeoQjM >.

JAMSKI kumski brezokec [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?biw=848&bih=738&tbm=isch&sa=1&ei=eg8xXPHpL4K2a_

6Dk_AH&q=kumski+brezokec&oq=kumski+brezokec&gs_l=img.3...2348578.2355261..23558

23...0.0..4.1067.5239.0j16j0j1j6-2j1......2....1..gws-wiz-

img.....0..0j0i5i30j35i39j0i67j0i19j0i30i19j0i5i30i19.htSYgnGyiWI#imgrc=_QxYPORTluLWgM

>.

JEDILNICA [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?biw=1920&bih=969&tbm=isch&sa=1&ei=ewItXLwUwoBps

Y27oAQ&q=planinski+dom+kum+trbovlje&oq=planinski+dom+kum+trbovlje&gs_l=img.3...0.0

..197184...0.0..0.0.0.......1......gws-wiz-img.5gK3WdFza-8#imgrc=qujAzfYT9N5p6M >.

27

KUMSKA nedelja [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?q=kumska+nedelja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0

ahUKEwiO9vWQwc_fAhXy8OAKHfKVA4sQ_AUIDygC&biw=1522&bih=738&dpr=1.25#imgrc

=EOyJgRg7vjY-YM>

NAJ planinska koča 2015 [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?biw=1920&bih=969&tbm=isch&sa=1&ei=ewItXLwUwoBps

Y27oAQ&q=planinski+dom+kum+trbovlje&oq=planinski+dom+kum+trbovlje&gs_l=img.3...0.0

..197184...0.0..0.0.0.......1......gws-wiz-img.5gK3WdFza-8#imgrc=iiWEg2WegDTqDM>.

PRENOČIŠČA [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?q=planinski+dom+kum+trbovlje&tbm=isch&tbs=rimg:CZ_1

Nj8cl0MrrIjgJrzdZclrGjEn0oruGIex_1W9vkRDy_1pFtKEPvQrW4k1aSXNYS5qqne1cmKXn0-

NFnsIancC3TH3SoSCQmvN1lyWsaMESp8_1h-k0H9vKhIJSfSiu4Yh7H8R7QGWLy3-

TPwqEglb2-REPL-kWxHFoPeKLpQOjioSCUoQ-

9CtbiTVEXCx1WRR7VHsKhIJpJc1hLmqqd4RUAlVDc6FLMcqEgnVyYpefT40WRErfSluu8Xr

8yoSCewhqdwLdMfdEen9vKBUZ3SJ&tbo=u&sa=X&ved=2ahUKEwiW-

KvU3M_fAhXDy4UKHb_FDv4Q9C96BAgBEBs&biw=1920&bih=969&dpr=1#imgrc=n82PxyX

Qyuv-MM>.

ZLATI klobuk [online]. 2019. [Citirano 17. 01. 2019]. Dostopno na naslovu:

<https://www.google.com/search?biw=848&bih=738&tbm=isch&sa=1&ei=egwxXNrZGKyYlw

Th5bHIBg&q=ZLATI+KLOBUK&oq=ZLATI+KLOBUK&gs_l=img.3..35i39j0i24.156377.16195

0..162494...0.0..2.165.2690.16j10......2....1..gws-wiz-

img.....0..0j0i67j0i5i30j0i8i30.Q6QRgtc28ms#imgrc=C2t7bvk6979_gM >.