PR_INI€¦ · Web view2.poudarja, da so potrebna dodatna in usmerjena sredstva na strateških področjih, kot so razvojna pomoč, izkoreninjenje revščine, cilji trajnostnega razvoja,

Evropski parlament2014-2019

Dokument zasedanja

A8-0048/2018

28.2.2018

POROČILOo naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(2017/2052(INI))

Odbor za proračun

Poročevalca: Jan Olbrycht, Isabelle Thomas

RR\1147218SL.docx PE615.478v02-00

SL Združena v raznolikosti SL

PR_INI

VSEBINA

Stran

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA..................................................3

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE.......................................................................30

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ..........................................................................................36

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR............................................................46

STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE..............................................................................................................56

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE.................74

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO..........................81

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM.................................................................89

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ.................................................................97

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA..................................104

MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO.....................................................................................112

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE..............................................119

MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE...........................................................................................................126

MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE....................................................................131

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV...............................135

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU..............................................140

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU................................................................................................................................141

PE615.478v02-00 2/141 RR\1147218SL.docx

SL

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(2017/2052(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–20201 in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 20172,

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju3,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije4,

– ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU5,

– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 70/1 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic6,

– ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu in Svetu 4. oktobra 20167,

– ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU,

– ob upoštevanju mnenja na lastno pobudo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o financiranju organizacij civilne družbe s sredstvi EU,

1 UL L 347, 20.12.2013, str. 884.2 UL L 163, 24.6.2017, str. 1.3 UL C 373, 20.12.2013, str. 1.4 Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.5 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.6 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.7 Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363.

RR\1147218SL.docx 3/141 PE615.478v02-00

SL

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0048/2018),

A. ker je bil sedanji večletni finančni okvir dogovorjen leta 2013 in je v njem v primerjavi s prejšnjim obdobjem finančnega načrtovanja prvič določeno, da bodo tako odobritve za prevzem obveznosti kot odobritve plačil dejansko zmanjšane, čeprav ima EU v skladu z Lizbonsko pogodbo in strategijo Evropa 2020 vse večje pristojnosti in ambicije; ker je ta večletni finančni okvir poleg tega ustvaril veliko vrzel med stopnjo odobritev za prevzem obveznosti ter stopnjo odobritev plačil, kar je prispevalo k zaostanku pri neplačanih računih v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira; ker je pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in z njim povezanih pravnih podlag prispevalo k zamudi pri izvajanju, katere posledice se občutijo še danes in ki bi lahko privedla do kopičenja zahtevkov za plačila ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in do njihovega prenosa v naslednje obdobje; ker so bile na vztrajanje Parlamenta v večletni finančni okvir vključene nove določbe, da bi bilo mogoče v čim večji meri uporabiti njegove skupne zgornje meje in vzpostaviti mehanizme prilagodljivosti;

B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb in političnih ambicij, saj se je že od samega začetka uporabljal za odzivanje na vrsto kriz in novih izzivov na področju naložb, socialne izključenosti, migracij in beguncev, zaposlovanja mladih, varnosti, kmetijstva, okolja in podnebnih sprememb, ki pa v času njegovega sprejetja niso bili pričakovani; ker je sedanji večletni finančni okvir – po samo dveh letih izvajanja – posledično že dosegel svoje meje zmogljivosti, saj je bila izčrpana razpoložljiva razlika do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti so se precej uporabljali, obstoječe politike in programi pa so bili pod pritiskom ali celo zmanjšani, da bi kompenzirali nezadostno raven proračunskih sredstev EU in njihove prožnosti, pa so bili ustanovljeni nekateri zunajproračunski mehanizmi;

C. ker so te pomanjkljivosti postale očitne že v času vmesnega pregleda in revizije večletnega finančnega okvira konec leta 2016 in bi se bilo treba nanje odzvati s takojšnjimi ukrepi, kot je Parlament opozoril v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016; ker je bilo z dogovorjeno vmesno revizijo mogoče v določeni meri povečati potencial veljavnih določb o prožnosti, ne pa tudi spremeniti zgornjih mej večletnega finančnega okvira;

D. ker bo Komisija maja 2018 predstavila sveženj predlogov za večletni finančni okvir po letu 2020, vključno s prihodnjimi lastnimi sredstvi, medtem ko je bilo v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 določeno, da bi morali biti predloženi do 1. januarja 2018; ker naj bi temu svežnju kmalu za tem sledili osnutki zakonodajnih predlogov za finančne programe in instrumente;

1. sprejme to resolucijo, da bi predstavil stališče Parlamenta o večletnem finančnem

PE615.478v02-00 4/141 RR\1147218SL.docx

SL

okviru po letu 2020, pri čemer posebno pozornost namenja njegovim pričakovanim prednostnim nalogam, velikosti, strukturi, trajanju, prožnosti in drugim horizontalnim načelom, in da bi izpostavil posebne proračunske usmeritve zadevnih politik EU, ki jih zajema naslednji finančni okvir; pričakuje, da bo Komisija zakonodajni predlog za naslednji večletni finančni okvir predložila skupaj z novim osnutkom Medinstitucionalnega sporazuma, pri katerem bodo upoštevani stališča in predlogi Parlamenta; poudarja, da je ta resolucija poleg tega osnova za sodelovanje Parlamenta v okviru postopka sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira;

2. hkrati sprejme ločeno resolucijo, da bi predstavil svoje stališče o reformi sistema lastnih sredstev EU v skladu s priporočili skupine na visoki ravni za lastna sredstva; poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta ustrezno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov o lastnih sredstvih EU, ki bi morali imeti široko področje uporabe in biti predloženi skupaj s predlogi za večletni finančni okvir; poudarja, da bosta odhodkovna in prihodkovna stran naslednjega večletnega finančnega okvira v prihodnjih pogajanjih obravnavani kot enoten sveženj in da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev;

I. Prednostne naloge in izzivi naslednjega večletnega finančnega okvira

3. razpravo o naslednjem večletnem finančnem okviru pozdravlja kot priložnost, da se s pomočjo enega najbolj konkretnih instrumentov Unije – njenega proračuna – pripravi teren za močnejšo in bolj trajnostno Evropo; meni, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir umeščen v širšo strategijo in vizijo za prihodnost Evrope; meni tudi, da mora večletni finančni okvir predstavljati prenos političnih prednostnih nalog EU v zvezi s projekti in politikami v proračunska sredstva;

4. je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir temeljiti na uveljavljenih politikah in prednostnih nalogah Unije, katerih namen je spodbujati mir, demokracijo, pravno državo, človekove pravice in enakost spolov, pa tudi povečati blaginjo, dolgoročno in trajnostno gospodarsko rast, spodbujati raziskave in inovacije, zagotavljati kakovostno zaposlovanje, ki omogoča dostojna delovna mesta, boriti se proti podnebnim spremembam ter spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pa tudi solidarnost med državami članicami in državljani; meni, da so ti stebri osnovni pogoj za pravilno delovanje enotnega trga ter ekonomske in monetarne unije, pa tudi za krepitev položaja Evrope v svetu; verjame, da so bolj kot kdaj koli prej pomembni za prihodnja prizadevanja Evrope;

5. meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji omogočiti, da najde rešitve in močnejša izide iz kriz tega desetletja: gospodarska in finančna kriza, brezposelnost mladih, vztrajna revščina in socialna izključenost, pojav migracij in beguncev, podnebne spremembe in naravne nesreče, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti, terorizem in nestabilnost, če omenimo le nekatere; poudarja, da ti svetovni, čezmejni izzivi z nacionalnimi posledicami izpostavljajo soodvisnost naših gospodarstev in družb in kažejo na to, da so potrebni skupni ukrepi;

6. opozarja, da mora EU uresničiti svojo zavezo, da bo vodilna pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki predstavljajo globalni načrt za bolj trajnostne, pravične in uspešne družbe znotraj zmogljivosti planeta; poudarja, da bo mora biti naslednji večletni finančni okvir usklajen s cilji trajnostnega razvoja; pozdravlja zavezo Komisije,

RR\1147218SL.docx 5/141 PE615.478v02-00

SL

da cilje trajnostnega razvoja vključi v vse politike in pobude EU; pričakuje, da bo EU izpolnila svoje zaveze v zvezi s temi cilji; poleg tega poudarja, da bi bilo treba razglasitev evropskega stebra socialnih pravic ter zavezo EU in držav članic EU, da bodo zagotovile bolj socialno Evropo, podpreti z zadostnimi finančnimi viri; meni, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po Pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej povečani ter čim prej in najkasneje do leta 2027 doseči 30 %;

7. poudarja, da naslednji večletni finančni okvir ponuja priložnost, da Unija dokaže, da je enotna in se je sposobna odzvati na politične dogodke, kot so brexit, porast populističnih in nacionalističnih gibanj in spremembe v svetovnem vodstvu; poudarja, da delitve in egocentričnost niso rešitev za svetovne probleme in pomisleke državljanov; meni, da zlasti pogajanja o brexitu kažejo, da so koristi članstva Unije veliko večje od stroškov prispevanja v njen proračun; v zvezi s tem poziva k popolnemu spoštovanju okvira predhodno prevzetih obveznosti, kot v primeru Velikonočnega sporazuma, v zvezi s pravno državo in demokracijo;

8. zato poziva, naj se še naprej podpirajo obstoječe politike, zlasti dolgoletne politike EU, navedene v pogodbah, in sicer skupna kmetijska in ribiška politika ter kohezijska politika, saj državljanom EU prinašajo oprijemljive koristi evropskega projekta; zavrača vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast, solidarnost in delovanje enotnega trga in hkrati dodatno poglobilo neenakosti in povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji; namerava državam EU-27 za te politike v naslednjem programskem obdobju zagotoviti enako raven financiranja, hkrati pa še bolj povečati njihovo učinkovitost in poenostaviti postopke, ki so povezani z njimi;

9. meni, da bi morala Evropa zagotavljati perspektivo mlajšim generacijam ter podjetjem, usmerjenim v prihodnost, saj je EU zaradi njih uspešnejša na svetovni ravni; je odločen, da bo znatno povečal sredstva za dva od svojih vodilnih programov, in sicer okvirni program za raziskave in program Erasmus+, ki s sedaj razpoložljivimi sredstvi ne moreta zadovoljiti zelo velikega povpraševanja izvrstnih kandidatov; vztraja pri svoji podpori znatnemu povečanju sredstev za boj proti brezposelnosti mladih in podpori malim in srednjim podjetjem, in sicer prek programov, ki bodo nasledili pobudo za zaposlovanje mladih in Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); podpira tudi krepitev instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) 2.0;

10. poziva Unijo, naj prevzame svojo vlogo pri treh novih političnih področjih z notranjimi in zunanjimi razsežnostmi, ki so se pojavila v teku sedanjega večletnega finančnega okvira, tako da:

– oblikuje in financira celovito azilno in migracijsko politiko in politiko vključevanja ter odpravi temeljne vzroke za migracije in razselitev v tretjih državah,

– okrepi varovanje zunanjih meja in spodbuja stabilnost, zlasti s ščitenjem človekovih pravic v tujini, preprečevanjem konfliktov in politikami zunanjega razvoja,

PE615.478v02-00 6/141 RR\1147218SL.docx

SL

– evropskim državljanom zagotavlja skupno notranjo varnost ter združuje raziskave in zmogljivosti na področju obrambe, hkrati pa poudarja, da ukrepi na teh področjih ne bi smeli biti sprejeti na račun razvojne politike EU;

11. poudarja, da naj bi bili v naslednji okvir uvrščeni dve novi vrsti finančne podpore, ki sta med gospodarskimi prednostnimi nalogami Unije, in sicer nadaljnje izvajanje programov v podporo naložbam, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, in razvoj stabilizacijske funkcije držav članic euroobmočja, po možnosti v okviru predlaganega Evropskega denarnega sklada, skupaj z namenskim konvergenčnim instrumentom za države članice na poti k uvedbi eura;

12. poudarja, da bi morala biti posebna proračunska zmogljivost euroobmočja del proračuna Unije in bi se morala šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, ne da bi posegala v druge programe večletnega finančnega okvira, financirati pa bi jo morali euroobmočje in sodelujoče države članice z virom prihodkov, o katerem bi se morale dogovoriti sodelujoče države članice ter ki bi se obravnaval kot namenski prejemki in jamstva; meni, da bi se fiskalna zmogljivost – ko bo stabilna – lahko financirala iz resničnih virov lastnih sredstev na podlagi priporočil iz Montijevega poročila o prihodnjem financiranju EU;

13. ponovno potrjuje načelo, da bi morale biti dodatne politične prednostne naloge povezane z dodatnimi finančnimi sredstvi, ne glede na to, ali se pojavijo v času sprejemanja novega večletnega finančnega okvira ali v času njegovega izvajanja, in poudarja, da zaradi financiranja novih potreb ne bi smeli biti ogroženi obstoječi politike in programi; poleg tega pričakuje, da bo uvedenih dovolj določb o prožnosti, da se bo mogoče odzvati na nepredvidene okoliščine, ki lahko nastopijo v času večletnega finančnega okvira;

14. meni, da bo lahko Evropa postala močnejša in ambicioznejša le, če ji bodo zagotovljena večja finančna sredstva; glede na navedene izzive in prednostne naloge in ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva iz Unije poziva, naj se proračun Unije znatno poveča; ocenjuje, da bi morale zgornje meje odhodkov iz večletnega finančnega okvira znašati 1,3 % BND držav EU-27, ne glede na instrumente, ki se štejejo nad zgornjimi mejami;

15. je prepričan, da (razen če bo Svet privolil v znatno povečanje ravni nacionalnih prispevkov v proračun EU) uvedba novih resničnih virov lastnih sredstev EU ostaja edina možnost za ustrezno financiranje naslednjega večletnega finančnega okvira;

II. Horizontalna vprašanja

Načela proračuna EU in verodostojnost proračuna

16. opozarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju proračuna Unije spoštovati evropska proračunska načela enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, univerzalnosti, specifikacije, dodatnosti, subsidiarnosti, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti;

17. ponavlja svoje dolgoletno stališče, da morajo biti politične ambicije Unije usklajene z ustreznimi finančnimi sredstvi, in opozarja, da je v členu 311 PDEU navedeno, da si

RR\1147218SL.docx 7/141 PE615.478v02-00

SL

Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva;

18. v zvezi s tem poudarja, da je celovito izvajanje političnih odločitev in pobud, ki jih sprejme Evropski svet, mogoče le, če so zagotovljena potrebna finančna sredstva, in poudarja, da bi vsak drug pristop ogrozil verodostojnost proračuna Unije in zaupanje državljanov;

19. meni, da je večletni finančni okvir s tem, ko politične prednostne naloge EU pretvarja v konkretne naložbe, odlično orodje za dolgoročno načrtovanje porabe EU in za zagotavljanje določene stabilne ravni javnih naložb v državah članicah; hkrati pa obžaluje, da pred sprejetjem naslednjega večletnega finančnega okvira ne obstaja vzajemno dogovorjena dolgoročna strategija; poleg tega opozarja, da je proračun EU v prvi vrsti naložbeni proračun, ki služi kot dodaten in dopolnilen vir financiranja ukrepov, ki se izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

Trajanje

20. meni, da bi bilo treba pri odločitvi o trajanju večletnega finančnega okvira najti pravo ravnovesje med nasprotujočima si zahtevama: na eni strani potrebo, da vrsta politik EU – zlasti tistih v okviru deljenega upravljanja, kot sta kmetijstvo in kohezija – deluje na podlagi stabilnosti in predvidljivosti, ki je zagotovljena prek zaveze najmanj sedmih let, in, na drugi strani, potrebo po demokratični legitimnosti in odgovornosti, ki izhaja iz uskladitve vseh finančnih okvirov s petletnim političnim ciklom Evropskega parlamenta in Komisije;

21. poudarja, da je s političnega vidika nujno, da lahko vsak novoizvoljeni Parlament v svojem volilnem ciklu bistveno vpliva na večletni finančni okvir, tako v pogledu zneskov kot v pogledu političnih prednostnih nalog; poudarja, da volitve v Evropski parlament državljanom EU nudijo priložnost, da neposredno izrazijo svoje stališče o proračunskih prednostnih nalogah Unije, ki bi moralo biti odraženo v zavezujoči povolilni prilagoditvi finančnega okvira; zato meni, da mora Komisija v vsakem političnem ciklu predložiti naslednji večletni finančni okvir, Parlament in Svet pa odločiti o njegovi vzpostavitvi ali obvezni vmesni reviziji aktualnega večletnega finančnega okvira;

22. poudarja, da mora trajanje večletnega finančnega okvira postopno preiti na obdobje trajanja 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; poziva Komisijo, naj pripravi jasen predlog, v katerem bodo določene metode za praktično izvajanje finančnega okvira v trajanju 5 + 5 let; je prepričan, da samo eno petletno obdobje zaradi resnih ovir, ki bi jih povzročilo pri načrtovanju in izvajanju zahtev več politik EU, za trajanje večletnega finančnega okvira ne pride v poštev;

23. glede na to, da se sedanji večletni finančni okvir izteče decembra 2020, pa hkrati ugotavlja, da termin naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale spomladi 2019, ne omogoča, da bi se rešitev 5 + 5 let začela takoj izvajati, saj različnih ciklov ne bi bilo mogoče uskladiti na zadovoljiv način; zato meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir trajati sedem let (2021–2027), vključno z obvezno vmesno revizijo, kar bi predstavljalo prehodno rešitev, ki bi bila uporabljena zadnjič;

Vmesna revizija

PE615.478v02-00 8/141 RR\1147218SL.docx

SL

24. je prepričan, da je treba ohraniti pravno zavezujoč in obvezen vmesni pregled in revizijo večletnega finančnega okvira, kot je določeno v novi uredbi o večletnem finančnem okviru; opozarja, da je bila uredba o večletnem finančnem okviru v okviru vmesne revizije leta 2016 prvič v zgodovini dejansko spremenjena, kar sta tako Svet kot Parlament ocenila kot pozitivno, zlasti kar zadeva okrepitev določb o prožnosti večletnega finančnega okvira;

25. meni, da bi bilo treba vmesno revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predlagati in o njej odločiti pravočasno, da bi lahko naslednja Parlament in Komisija ustrezno prilagodila finančni okvir; poudarja, da bi moral biti Parlament vključen v vse revizije večletnega finančnega okvira in da bi morala biti zaščitena njegova pravica kot enakopravna veja proračunskega organa; poleg tega poudarja, da bi morala vsaka dejanska revizija vključevati tudi revizijo zgornjih mej večletnega finančnega okvira, kadar se izkaže, da ne zadoščajo za preostanek obdobja;

Prilagodljivost

26. poudarja, da je proračunski organ v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira odobril znatno uporabo mehanizmov prilagodljivosti in posebnih instrumentov iz uredbe o večletnem finančnem okviru, da bi se zagotovila dodatna proračunska sredstva, ki so potrebna za odzivanje na resne krize ali za financiranje novih političnih prednostnih nalog;

27. zato meni, da so se določbe o prožnosti v sedanjem večletnem finančnem okviru dobro obnesle in so zagotovile rešitve v zvezi z znatnimi finančnimi sredstvi, ki so potrebna zlasti za soočanje z izzivi, povezanimi z migracijami in begunci, ter za odpravo naložbene vrzeli; opozarja, da je bil Evropski parlament avtor več teh določb, ki jih je odločno zagovarjal v pogajanjih o prejšnjem večletnem finančnem okviru;

28. meni, da je treba te določbe še dodatno okrepiti, da bi se lahko bolje spopadli z novimi izzivi, nepredvidenimi dogodki in spreminjajočimi se političnimi prednostnimi nalogami, ki se pojavijo pri izvajanju dolgoročnega načrta, kot je večletni finančni okvir; poziva, naj bo naslednji večletni finančni okvir bolj prožen, da bi bile skupne zgornje meje večletnega finančnega okvira v kar največji možni meri uporabljene za obveznosti in plačila;

Mehanizmi prilagodljivosti v večletnem finančnem okviru

29. meni, da bi bilo treba zgornje meje naslednjega večletnega finančnega okvira določiti na ravni, ki bi omogočala ne le financiranje politik EU, temveč tudi zadostne razlike do zgornje meje za obveznosti v posameznih razdelkih;

30. je prepričan, da bi bilo treba vse nerazporejene razlike brez omejitev prenesti v naslednja proračunska leta, proračunski organ pa bi jih moral v okviru letnega proračunskega postopka uporabiti v namene, ki se mu zdijo potrebni; zato poziva, naj se skupna razlika v okviru obveznosti ohrani, a brez omejitev v zvezi s področjem uporabe in rokom;

31. opozarja, da se v sklopu skupne razlike v okviru obveznosti lahko uporabijo le nedodeljene razlike do leta N – 1, potem ko so bile potrjene s tehnično prilagoditvijo, ki

RR\1147218SL.docx 9/141 PE615.478v02-00

SL

se izvede pred predstavitvijo predloga proračuna; hkrati pa meni, da je nujno treba preučiti, kako bi lahko uporabili tudi nerazporejene razlike za leto N, da bi bilo tudi v prihodnje mogoče financirati dodatne potrebe, ki se lahko pojavijo med tem letom;

32. je trdno prepričan, da bi morale biti obveznosti, ki jih odobri proračunski organ, uporabljene za njihov prvotni namen ter da bi si bilo treba kar najbolj prizadevati za to, da se to zagotovi na vseh področjih politike; poziva zlasti Komisijo, naj še naprej dejavno deluje v tej smeri; je vseeno prepričan, da bi morale biti sprostitve, če so dejansko na voljo, ki so posledica tega, da ukrepi, za katere so bile namenjene, v celoti ali deloma niso bili izvedeni, ponovno dane na voljo v okviru proračuna EU, proračunski organ pa bi jih moral uporabiti v okviru letnega proračunskega postopka; meni, da bi morale biti sprostitve neposredno vključene v skupno razliko v okviru obveznosti in ne v določen posebni instrument ali rezervo;

33. opozarja, da sprostitve izvirajo iz obveznosti, ki jih je proračunski organ že odobril in bi morale praviloma privesti do ustreznega plačila, če bi bili ukrepi, katere naj bi financirale, izvedeni, kot je bilo načrtovano; zato poudarja, da je ponovna uporaba sprostitev v okviru proračuna EU ustrezno utemeljena, ne bi pa smela biti sredstvo za izogibanje zadevnim pravilom o sprostitvi, določenim v sektorskih predpisih;

34. opozarja, da je treba v sklopu skupne razlike do zgornje meje za plačila omogočiti popoln prenos razlik za plačila v celotnem večletnem finančnem okviru; zavrača kakršno koli omejevanje ali uporabo zgornje meje za razlike, ki se lahko prenesejo, kot to velja v sedanjem večletnem finančnem okviru, in opozarja, da se te razlike lahko uporabijo le, če to odloči proračunski organ, in v meri, ki jo določi; poudarja, da bi skupna razlika do zgornje meje za plačila lahko bila bistvenega pomena pri spopadanju z morebitnimi novimi plačilnimi krizami, ki bi lahko nastopile;

35. poudarja, da bi bilo treba v uredbi o večletnem finančnem okviru ohraniti možnost spremembe zgornjih mej v primeru nepredvidenih okoliščin, ko bi potrebe po financiranju dosegle ali presegle meje zmogljivosti in posebne instrumente; poziva, naj uredba o večletnem finančnem okviru zagotovi poenostavljen postopek za ciljno usmerjeno revizijo pod dogovorjenim pragom;

36. poziva, naj se ohrani možnost, da se financiranje katerega koli programa EU izvede vnaprej ali za nazaj, da se omogoči proticiklično delovanje, ki ustreza hitrosti dejanskega izvajanja, in smiseln odziv na večje krize; poleg tega poziva, naj zakonodajna prožnost, zdaj določena v točki 17 Medinstitucionalnega sporazuma, omogoča prilagoditev skupnih sredstev programov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku, z do +/–10 % na +/–15 %;

37. opozarja na prožnost, ki se lahko doseže s prenosi znotraj istega razdelka večletnega finančnega okvira, da bi se finančna sredstva namenila točno tistim področjem, na katerih so potrebna, in bi se zagotovilo boljše izvajanje proračuna EU; meni, da manjše število postavk prispeva k večji prožnosti večletnega finančnega okvira; hkrati pa poziva Komisijo, naj pri vseh pomembnih samostojnih prenosih proaktivno obvešča proračunski organ in se z njim posvetuje;

Posebni instrumenti večletnega finančnega okvira

PE615.478v02-00 10/141 RR\1147218SL.docx

SL

38. odobrava splošno strukturo posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, zlasti instrumenta prilagodljivosti, rezerve za nujno pomoč, Solidarnostnega sklada EU in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in opozarja, da so bili v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira pogosto uporabljeni; poziva, naj se povečajo finančna sredstva zanje in izboljšajo njihove operativne določbe;

39. zlasti poziva, naj se finančna sredstva za instrument prilagodljivosti znatno povečajo do letne dodelitve v višini vsaj 2 milijard EUR; opozarja, da instrument prilagodljivosti ni povezan z nobenim posebnim področjem politike in se zato lahko uporabi za kateri koli namen, ki se zdi potreben; zato meni, da se ta instrument lahko uporabi za zadostitev kakršnim koli novim finančnim potrebam, kot se pojavijo v večletnem finančnem okviru;

40. opozarja na vlogo rezerve za nujno pomoč pri zagotavljanju hitrega odziva na posebne potrebe tretjih držav po pomoči v primeru nepredvidenih dogodkov in poudarja, da je posebej pomembna v sedanjih okoliščinah; poziva, naj se finančna sredstva zanjo znatno povečajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

41. zlasti opaža, da se je Solidarnostni sklad EU pogosto uporabil za pomoč pri vrsti hudih naravnih nesreč z znatnimi proračunskimi posledicami; prav tako poudarja, da ta instrument pozitivno vpliva na javno mnenje; predlaga, naj se finančna sredstva zanj povečajo do letne dodelitve 1 milijarde EUR;

42. meni, da pri uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, s katerim se zagotavljata solidarnost in podpora EU delavcem, ki so izgubili delo zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije ali globalne gospodarske in finančne krize, ni bil izkoriščen ves njegov potencial in bi ga bilo mogoče še izboljšati in vključiti v dolgoročno strategijo, da bi dejansko dosegli presežne delavce in jih ponovno vključili na trg dela v vseh državah članicah; meni, da bi bilo treba pri prihodnji reviziji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji preveriti njegovo področje uporabe in izboljšati njegovo usklajevanje z drugimi instrumenti; meni, da bi bilo treba revidiranemu Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v novem večletnem finančnem okviru dodeliti vsaj toliko letnih sredstev kot v sedanjem;

43. predlaga, da se vzpostavi posebna rezerva za posebne instrumente večletnega finančnega okvira, ki bo temeljila na neporabljenih odobritvah vsakega instrumenta, ki zapadejo; meni, da bi morala rezerva delovati brez časovnih omejitev; zahteva, da se ta rezerva na podlagi odločitve proračunskega organa uporablja za vse posebne instrumente, s katerimi se financirajo potrebe, ki presegajo finančne zmogljivosti večletnega finančnega okvira;

44. ugotavlja, da trenutno veljajo različna pravila glede roka za prenos neporabljenih odobritev za vsak posebni instrument večletnega finančnega okvira; meni, da bi bilo treba ta pravila uskladiti, da bi lahko za vse te instrumente veljalo enotno pravilo N + 1;

45. meni, da bi bilo treba varnostno rezervo ohraniti kot sredstvo v skrajni sili; poudarja, da gre za poseben instrument, ki se poleg tega lahko uporabi le za odobritve plačil, in da je bila njena uporaba bistvenega pomena pri odzivanju na plačilno krizo iz leta 2014; zato poziva, naj se najvišja letna dodelitev zanjo prilagodi navzgor na 0,05 % BND EU;

RR\1147218SL.docx 11/141 PE615.478v02-00

SL

46. poudarja, da bi bilo treba posebne instrumente večletnega finančnega okvira šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, in sicer tako za odobritve za prevzem obveznosti kot za odobritve plačil; meni, da je bilo vprašanje proračunskega načrtovanja plačil teh instrumentov nedvoumno rešeno med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, s čimer se je končal dolgotrajni konflikt s Svetom glede razlage; poziva, naj se v uredbo o večletnem finančnem okviru vključi jasna določba, v kateri bo navedeno, da bi bilo treba plačila, ki izhajajo iz uporabe obveznosti iz posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira, šteti nad letnimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za plačila;

47. ugotavlja, da je v skladu s sedanjim Medinstitucionalnim sporazumom za uporabo treh posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira potrebna posebna večina v Parlamentu; meni, da je ta določba zastarela, saj odraža posebne večine, potrebne za sprejetje proračuna EU pred Lizbonsko pogodbo; poziva k enotnejšemu pristopu za zahteve glede glasovanja za mobilizacijo teh instrumentov, ki bi moral biti enak kot za sprejetje proračuna EU;

Prihodki – posebna rezerva

48. ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi morali biti vsi prihodki iz naslova glob, ki so bile podjetjem naložene zaradi kršenja konkurenčnega prava EU ali so povezane z zamudami pri plačilih nacionalnih prispevkov v proračun EU, dodatna prihodkovna postavka za proračun EU, ne da bi bili zaradi tega znižani prispevki na podlagi BND;

49. zato poziva, naj se na prihodkovni strani proračuna EU vzpostavi posebna rezerva, ki bo postopno zapolnjena z vsemi vrstami nepredvidenih drugih prihodkov; meni, da bi se morala ta rezerva uporabljati za kritje dodatnih plačilnih potreb, zlasti tistih, ki so povezane z uporabo skupne razlike v okviru obveznosti ali posebnimi instrumenti večletnega finančnega okvira;

Učinkovita in uspešna poraba sredstev EU

50. priznava, da bi moralo biti doseganje evropske dodane vrednosti eno glavnih načel, ki institucije EU vodijo pri odločanju o vrsti izdatkov v naslednjem večletnem finančnem okviru; hkrati pa opozarja, da obstajajo različne razlage tega koncepta, in poziva, naj se enotno, jasno in enostavno razumljivo opredelijo zadevna merila, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti vsakega območja in po možnosti vključiti merljive kazalnike uspešnosti; svari pred morebitnimi poskusi uporabe te opredelitve za vzbuditev dvomov glede relevantnosti politik in programov EU na podlagi izključno kvantitativnih ali kratkoročnih ekonomskih premislekov;

51. je seznanjen s sklicevanjem na pojem evropske dodane vrednosti v več dokumentih Komisije; v zvezi s tem ponovno opozarja na seznam parametrov, ki jih je Parlament opredelil v svoji resoluciji1; opozarja, da bi se morala sredstva EU uporabljati za financiranje evropskih javnih dobrin in bi morala delovati kot katalizator pri spodbujanju držav članic na vseh upravnih ravneh, da ukrepajo za izpolnitev ciljev iz pogodbe in za doseganje skupnih ciljev EU, ki sicer ne bi bili uresničeni; se strinja, da bi bilo treba sredstva iz proračuna EU uporabljati za financiranje ukrepov, ki lahko

1 Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

PE615.478v02-00 12/141 RR\1147218SL.docx

SL

koristijo EU kot celoti, ki jih posamezne države članice same ne morejo učinkovito izvesti in ki lahko zagotovijo boljšo stroškovno učinkovitost kot pa ukrepi, sprejeti izključno na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; nadalje meni, da bi moral proračun EU prispevati k vzpostavitvi in podpiranju miru in stabilnosti v sosedstvu EU in drugod; meni, da se evropska dodana vrednost ustvarja s programi v deljenem in s programi v neposrednem upravljanju kot dvema med seboj dopolnjujočima se metodama doseganja ciljev EU; glede na navedeno pričakuje, da se bodo države članice pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru vzdržale uporabe logike „pravičnega povračila“, ki upošteva le nacionalne interese v obliki neto salda;

52. meni, da je mogoče boljšo porabo, tj. učinkovito in nediskriminatorno uporabo vsakega eura iz proračuna EU, doseči ne le z usmerjanjem sredstev EU v ukrepe, ki prinašajo največjo evropsko dodano vrednost in največje povečanje učinkovitosti politik in programov EU na podlagi podrobne ocene sedanjih odhodkov, temveč tudi z doseganjem večje sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni, pa tudi z zagotavljanjem vidnega izboljšanja strukture porabe; podpira priporočila iz letnega poročila Evropskega računskega sodišča za leto 2016 glede učinkovitega okvira merjenja kazalnikov, poenostavljenega in bolj uravnoteženega poročanja o uspešnosti ter lažjega dostopa do rezultatov ocene;

53. poziva, naj se proračunski sistem EU v naslednjem večletnem finančnem okviru dejansko poenostavi, da se olajša črpanje; zlasti poudarja, da je treba zmanjšati nepotrebno prekrivanje instrumentov, ki podpirajo podobne vrste ukrepov, na primer na področju inovacij, malih in srednjih podjetij ali prometa, kar pa ne bi smelo privesti do tega, da bi bili pomembni elementi različnih programov izgubljeni, poudarja tudi, da je nujno treba odpraviti konkurenco, ki obstaja med različnimi oblikami in viri financiranja, da bi zagotovili čim večje dopolnjevanje in vzpostavili usklajen finančni okvir; meni, da bi to omogočilo jasnejšo sporočanje prednostnih nalog EU državljanom;

54. poudarja, da s sistematskim pregledom porabe EU ni mogoče zagotoviti znižanja ravni ambicij EU ali delitve njenih politik in programov po področjih, prav tako pa ne bi smel privesti do tega, da bi finančni instrumenti – z namenom ustvariti nekaj prihrankov – nadomestili nepovratna sredstva, saj velika večina ukrepov, financiranih iz proračuna EU, ni primerna za financiranje s finančnimi instrumenti; meni, da bi moral sistematski pregled omogočiti opredelitev načinov, kako izboljšati izvajanje programov EU za porabo sredstev;

55. poziva k daljnosežni harmonizaciji pravil, da bi bila za vse proračunske instrumente EU določena enotna pravila, pri tem pa morale biti upoštevane značilnosti posameznih skladov in sektorjev; spodbuja Komisijo, naj obravnava vprašanje kombiniranja različnih virov financiranja, tako da pripravi jasne smernice v zvezi s tem in v vseh državah članicah zagotovi enak dostop do vseh vrst financiranja;

56. se nadalje zavzema za dejansko poenostavitev sektorskih izvedbenih pravil za upravičence in za zmanjšanje upravne obremenitve z nadaljnjo standardizacijo in poenostavitvijo postopkov in programskih dokumentov; poleg tega opozarja, da je treba poskrbeti za večjo krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč upravičencem; poziva k prehodu na ocenjevanje, ki bo temeljilo na tveganjih;

Enotnost, točnost proračuna in preglednost

RR\1147218SL.docx 13/141 PE615.478v02-00

SL

57. opozarja, da je načelo enotnosti (v skladu s katerim morajo biti vse postavke prihodkov in odhodkov Unije prikazane v proračunu) tako zahteva, določena v pogodbi, kot temeljni pogoj za demokracijo, če naj bo proračun pregleden, legitimen in odgovoren; obžaluje, da se to načelo vse pogosteje ne spoštuje, medtem ko se je finančna kompleksnost povečala, od zgodovinske dediščine Evropskega razvojnega sklada (ERS) prek vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost do nedavne poplave ad hoc zunajproračunskih mehanizmov v obliki inovativnih finančnih instrumentov in zunanjih skrbniških skladov ali instrumentov, ki niso prikazani v bilanci stanja Unije;

58. dvomi v utemeljenost in dodano vrednost tega, da se instrumenti vzpostavljajo zunaj proračuna Unije; meni, da se z odločitvami glede vzpostavitve ali ohranitve takih instrumentov v resnici skuša prikriti dejanske finančne potrebe in zaobiti omejitve večletnega finančnega okvira in zgornje meje lastnih sredstev; obžaluje, da te odločitve pogosto privedejo tudi do tega, da se zaobide Parlament v njegovi trojni odgovornosti kot zakonodajni, proračunski in nadzorni organ, in da so v nasprotju s ciljem glede povečanja preglednosti za splošno javnost in upravičence;

59. zato ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad – skupaj z drugimi instrumenti zunaj večletnega finančnega okvira – vključiti v proračun Unije, da se poveča njegova legitimnost, pa tudi učinkovitost in uspešnost razvojne politike Unije; hkrati pa poudarja, da bi se morala finančna sredstva zanje prišteti k zgornjim mejam, dogovorjenim v večletnem finančnem okviru, da proračunsko načrtovanje za te instrumente ne bo negativno vplivalo niti na njihovo financiranje niti na druge politike in programe EU; načeloma pozdravlja predlog, da se evropski mehanizem za stabilnost vključi v finance Unije v obliki Evropskega denarnega sklada, ne glede na njegovo prihodnjo zasnovo;

60. meni, da lahko skrbniški skladi EU zagotovijo dodano vrednost z združevanjem sredstev različnih donatorjev za določene situacije, hkrati pa njihova uporaba ne bi smela privesti do enostavnega preimenovanja načrtovanega financiranja EU niti zaradi nje ne bi smeli biti spremenjeni prvotni cilji finančnih instrumentov EU; poudarja, da je potreben večji parlamentarni nadzor nad njihovim vzpostavljanjem in izvajanjem; vztraja, da bi morali skrbniški skladi EU podpirati zgolj ukrepe zunaj Unije;

61. meni tudi, da bi morali – kadar se oceni, da je mogoče nekatere posebne cilje doseči zgolj z določenim deležem zunajproračunskih ukrepov, na primer z uporabo finančnih instrumentov ali skrbniških skladov – biti ti ukrepi omejeni po obsegu in trajanju in popolnoma pregledni, upravičeni na podlagi dokazane dodatnosti in dodane vrednosti, poleg tega pa bi morali temeljiti na strogih določbah o postopkih odločanja in odgovornosti;

62. meni, da bi bilo treba v proračunu Unije v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira z večjo natančnostjo prikazati obseg namenskih prejemkov in njihov vpliv na dejanske odhodke, zlasti kadar izvirajo iz prispevkov tretjih držav; poudarja, da je to še toliko bolj pomembno, ker je Združeno kraljestvo pri pogajanjih o izstopu iz Unije izrazilo željo, da bi pri nekaterih evropskih proračunskih programih novega večletnega finančnega okvira po letu 2020 sodelovalo kot tretja država;

Stopnja plačil

PE615.478v02-00 14/141 RR\1147218SL.docx

SL

63. opozarja, da so odobritve plačil logična in pravna posledica odobritev za prevzem obveznosti, in poziva, naj se prihodnje zgornje meje za plačila določijo na ustrezni ravni, pri čemer naj bo razlika med obveznostmi in plačili majhna in realistična; pričakuje, da bo pri prihodnjih zgornjih mejah za plačila upoštevano, da je na eni strani treba spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz sedanjega finančnega obdobja in bodo plačila postala šele po letu 2020, in na drugi strani, da je treba izpolniti obveznosti za programe in instrumente za obdobje po letu 2020;

64. želi spomniti na kopičenje zaostankov pri neplačanih računih ob koncu prejšnjega večletnega finančnega okvira, ki so bili preneseni v sedanji večletni finančni okvir, in svari, da bi se lahko pri prehodu na naslednji večletni finančni okvir plačilna kriza ponovila, kar bi imelo resne posledice za upravičence, kot so študentje, univerze, mala in srednja podjetja in raziskovalci; opozarja na sedanji trend nezadostnega izvrševanja plačil zaradi zamud pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020, kar povzroča vse večje stopnje neporavnanih obveznosti, ki jih je treba poravnati v okviru zgornjih meja naslednjega večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo in države članice, tudi na ravni finančnih ministrov, naj analizirajo temeljne vzroke za te zamude ter pripravijo konkretne ukrepe za poenostavitev in tako omogočijo lažje izvajanje v prihodnosti;

65. je seznanjen s predhodnim izidom pogajanj o finančni poravnavi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, v skladu s katerim bo Združeno kraljestvo v celoti sodelovalo pri financiranju in izvajanju programov za obdobje 2014–2020, vključno z vsemi njihovimi ustreznimi finančnimi posledicami;

Finančni instrumenti

66. poudarja, da je v proračunu EU na voljo široka paleta instrumentov za financiranje dejavnosti na ravni EU in da je te instrumente mogoče razdeliti na dve skupini, in sicer nepovratna sredstva na eni strani, na drugi strani pa na finančne instrumente v obliki jamstev, posojil, delitve tveganj oziroma lastniškega kapitala; opozarja tudi na Evropski sklad za strateške naložbe, katerega cilj je mobilizirati zasebni in javni kapital po vsej EU za podpiranje projektov na področjih, ki so ključnega pomena za evropsko gospodarstvo, da bi dopolnjevali omejeno financiranje;

67. priznava, da imajo finančni instrumenti potencial, da povečajo ekonomski in politični vpliv proračuna Unije; hkrati pa poudarja, da jih je mogoče uporabiti samo za projekte, ki ustvarjajo dohodek, v primeru razmer, ki z vidika naložb niso optimalne, ali kadar je trg neučinkovit, in torej predstavljajo le dopolnilno obliko financiranja, ne pa alternativne, kot to velja za nepovratna sredstva; poudarja, da namen finančnih instrumentov ne sme biti, da nadomestijo že obstoječe javne ali zasebne sheme financiranja, in bi morala biti v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi;

68. želi spomniti na svojo zahtevo, naj Komisija opredeli področja, kjer so najprimernejša nepovratna sredstva, kjer bi bili lahko primernejši finančni instrumenti in na katerih bi bilo mogoče nepovratna sredstva kombinirati s finančnimi instrumenti, ter razmisli o ustreznem ravnovesju med obema; je prepričan, da bi morale subvencije ostati glavni način financiranja projekta EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi bilo treba posojila, jamstva, delitev tveganj in lastniški kapital uporabljati previdno in na podlagi ustreznih predhodnih ocen ter le v primerih, ko je mogoče dokazati jasno dodano vrednost in učinek vzvoda; ugotavlja, da je mogoče izboljšati uporabo finančnih

RR\1147218SL.docx 15/141 PE615.478v02-00

SL

instrumentov in sinergijo z nepovratnimi sredstvi; poziva k večjim prizadevanjem za olajšanje dostopa do finančnih instrumentov za upravičence in k večji prožnosti pri medsektorski uporabi različnih finančnih instrumentov, da bi se presegli omejevalni predpisi, ki upravičencem preprečujejo, da bi za projekte s skupnimi cilji izkoristili več programov;

69. poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru poenostavi in harmonizira pravila o uporabi finančnih instrumentov, da bi bila njihova uporaba kar najbolj učinkovita; je seznanjen z možnostjo predloga, o katerem bi bilo treba temeljito razpravljati, in sicer da se ustanovi enoten sklad, ki bi na ravni EU združeval finančne instrumente, s katerimi se upravlja centralno; meni, da bi bilo treba zagotoviti jasno strukturo za izbiro različnih vrst finančnih instrumentov za različna področja politik in vrste ukrepov ter da bi bilo treba ustrezne finančne instrumente še naprej voditi pod ločenimi proračunskimi postavkami, da bi zagotovili jasnost naložb; hkrati pa poudarja, da kakršna koli taka harmonizacija pravil ne sme vplivati na finančne instrumente, s katerimi upravljajo države članice v okviru kohezijske politike ali zunanjih ukrepov;

70. opozarja, da je Parlament že večkrat pozval k večji preglednosti in demokratičnemu nadzoru pri izvajanju finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije;

Sestava

71. meni, da bi morala struktura večletnega finančnega okvira zagotavljati večjo prepoznavnost političnih in proračunskih prednostnih nalog EU pri evropskih državljanih, in poziva k jasnejši predstavitvi vseh področij odhodkov EU; je prepričan, da bi se morali ustrezno odražati glavni stebri prihodnje porabe EU, ki so opisani v tej resoluciji;

72. zato meni, da so potrebne izboljšave sedanje predstavitve razdelkov, a nasprotuje vsaki neupravičeni koreniti spremembi; predlaga torej naslednjo strukturo za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020:

Razdelek 1: Močnejše in trajnostno gospodarstvo

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:pod neposrednim upravljanjem:

– raziskave in inovacije– industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja– digitalna preobrazba gospodarstva in družbe– veliki infrastrukturni projekti– promet, energetika, vesolje– okolje ter blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Razdelek 2: Večja kohezija in solidarnost v Evropi

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:– ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (v deljenem upravljanju)

naložbe v inovacije, raziskave, digitalizacijo, industrijski prehod, mala in srednja podjetja, promet, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, okolje in energetiko

PE615.478v02-00 16/141 RR\1147218SL.docx

SL

zaposlovanje, socialne zadeve in socialno vključevanje, enakost spolov, zmanjševanje revščine in demografske izzive

– izobraževanje, mladino in vseživljenjsko učenje– kulturo, državljanstvo, medije in komunikacije – demokracijo, pravno državo in temeljne pravice– zdravje in varnost hrane– azil, migracije in vključevanje, pravosodje in potrošnike – podporo nacionalnim upravam in usklajevanje z njimi

Razdelek 3: Močnejše in trajnostno kmetijstvo in ribištvo

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:– kmetijstvo in razvoj podeželja– pomorske zadeve in ribištvo

Razdelek 4: Večja odgovornost v svetu

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:– mednarodno sodelovanje in razvoj – sosedstvo – širitev – humanitarno pomoč – demokracijo, pravno državo, temeljne pravice in enakost spolov– trgovino

Razdelek 5: Varnost, mir in stabilnost za vse

Vključeni so programi in instrumenti, ki podpirajo:– varnost, tudi kibernetsko varnost– odzivanje na krize in stabilnost, tudi civilno zaščito – skupno zunanjo in varnostno politiko – obrambo, tudi raziskave in inovacije

Razdelek 6: Učinkovita uprava v službi Evropejcev

– financiranje zaposlenih EU– financiranje stavb in opreme institucij EU

73. poziva Komisijo, naj v prilogi k evropskemu proračunu zagotovi pregled vseh odhodkov, povezanih z EU, ki nastanejo zunaj proračuna EU zaradi medvladnih sporazumov in postopkov; meni, da bodo te informacije, ki se zagotovijo vsako leto, dopolnile pregled vseh naložb, katerim se države članice zavežejo na ravni EU;

III. Politike

Močnejše in trajnostno gospodarstvo

RR\1147218SL.docx 17/141 PE615.478v02-00

SL

74. poudarja pomen dokončanja evropskega raziskovalnega prostora, energetske unije, enotnega evropskega prometnega prostora in digitalnega enotnega trga kot temeljnih elementov evropskega enotnega trga;

75. verjame, da bi bilo treba z naslednjim večletnim finančnim okvirom bolj osredotočiti proračunske vire v področja, ki izkazujejo jasno evropsko dodano vrednost in spodbujajo gospodarsko rast, konkurenčnost, trajnost in zaposlovanje v vseh regijah EU; v zvezi s tem poudarja pomen raziskav in inovacij pri ustvarjanju trajnostnega gospodarstva, ki bo vodilno v svetu in bo temeljilo na znanju, ter obžaluje, da je v sedanjem večletnem finančnem okviru zaradi pomanjkanja ustreznega financiranja le majhen delež projektov visoke kakovosti na tem področju pridobil financiranje EU;

76. zato poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru občutno poveča celotni proračun, namenjen devetemu okvirnemu programu, in sicer na raven, ki bo znašala vsaj 120 milijard EUR; meni, da je ta raven primerna za zagotavljanje konkurenčnosti ter znanstvenega, tehnološkega in industrijskega vodilnega položaja Evrope v svetu, za odzivanje na družbene izzive in za pomoč pri uresničevanju podnebnih ciljev EU in ciljev trajnostnega razvoja; še zlasti poziva k prizadevanjem za spodbujanje pionirskih inovacij, ki ustvarjajo nove trge, zlasti za mala in srednja podjetja;

77. poziva tudi k večjemu poudarku na izvajanju raziskav in inovacij prek skupnih podjetij in drugih instrumentov ter k podpiranju naložb v ključne tehnologije, da bi premostili naložbeno vrzel pri inovacijah; poudarja, da mora biti povečanje sredstev povezano s poenostavitvijo postopkov financiranja; pozdravlja tozadevna prizadevanja Komisije in vztraja, da bi bilo treba z njimi nadaljevati v naslednjem programskem obdobju, da se kandidatom zagotovijo boljši dostop in enaki konkurenčni pogoji, in sicer s pomočjo novega sistema za ocenjevanje vlog; poudarja, da je treba razviti ukrepe za spodbujanje uravnoteženega sodelovanja vseh držav članic EU;

78. pozdravlja nedavni predlog Komisije, da bi zagotovili financiranje Raziskovalnega sklada za premog in jeklo v prihodnjih letih; opozarja na pomen tega sklada za financiranje raziskav v tem industrijskem sektorju; zato meni, da je potrebna dolgoročnejša rešitev, ki zagotavlja financiranje po letu 2020 in tudi vključuje ta sklad v proračun Unije, da bi Parlament lahko izpolnil svojo vlogo organa za proračunski nadzor;

79. poudarja, da so mala in srednja podjetja ter mikropodjetja ključno gonilo gospodarske rasti, inovacij in zaposlovanja, saj ustvarijo 85 % vseh novih delovnih mest; priznava njihovo pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarskega okrevanja in krepitvi trajnostnega gospodarstva EU; opozarja, da je v EU več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij in da predstavljajo 99 % vseh podjetij; meni, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru moral ostati pomemben politični cilj izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja v vseh državah članicah, da bi se dodatno izboljšala njihova konkurenčnost in trajnost; zato poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo in izboljšati poslovno okolje za mala in srednja podjetja, da bi jim omogočili uresničiti njihov celoten potencial v današnjem globalnem gospodarstvu;

80. pozdravlja uspeh namenskega programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) iz sedanjega večletnega finančnega okvira; izpostavlja visoko stopnja izvajanja tega programa in opozarja, da bi bilo lahko zanj porabljenih še

PE615.478v02-00 18/141 RR\1147218SL.docx

SL

več sredstev; zato poziva k podvojitvi finančnih sredstev za program COSME, da bi ta ustrezala dejanskim potrebam gospodarstva EU in velikemu povpraševanju po sodelovanju v tem programu;

81. ponovno poudarja svojo odločno zavezo Evropskemu skladu za strateške naložbe (EFSI), ki ima za cilj zbrati 500 milijard EUR novih naložb v realno gospodarstvo v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da je ta sklad že zagotovil silovito in usmerjeno spodbudo za sektorje gospodarstva, ki so usmerjeni v trajnostno rast in zaposlovanje; poudarja pozitiven vpliv, ki ga ima sklad EFSI na zagotavljanje financiranja malih in srednjih podjetij po vsej Uniji; zato pozdravlja namero Komisije, da pripravi zakonodajni predlog o nadaljevanju in izboljšanju te naložbene sheme z namenskim proračunom, ki se ne bi smel financirati na račun obstoječih politik in programov v novem večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi moral vsak zakonodajni predlog temeljiti na sklepih pregleda, ki ga opravi Komisija, in neodvisni oceni; pričakuje, da bo novi predlog učinkovito obravnaval vse pomanjkljivosti pri izvajanju sklada EFSI in med drugim razširil geografsko pokrivanje sklada, da bo njegove koristi občutiti po vsej Uniji;

82. vztraja pri pomenu večletnega finančnega okvira za sektorje, ki se zanašajo na dolgoročne naložbe, na primer trajnostni prometni sektor; poudarja, da je prometna infrastruktura hrbtenica enotnega trga in podlaga za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da je za vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, povezanega s sosednjimi državami, potrebna obsežna prometna infrastruktura in da je treba ta prostor obravnavati kot ključno prednostno nalogo z vidika konkurenčnosti EU in pa za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, tudi obrobnih in otoških območij; zato meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti zadostno financiranje za projekte, ki prispevajo zlasti k dokončanju jedrnega omrežja TEN-T in njegovih koridorjev, ki bi jih bilo treba dodatno razširiti; opozarja na cilje sporazuma COP 21, kar zadeva promet in boj proti podnebnim spremembam, ter spodbuja države članice, naj vlagajo v pameten, trajnosten in povezan javni prevoz;

83. poudarja, da bi moral posodobljen in učinkovitejši instrument za povezovanje Evrope zajemati vse oblike prometa, tudi cestno in železniško infrastrukturo ter celinske plovne poti; meni, da bi moral instrument namenjati prednost povezavam med celovitimi omrežji in oblikami prometa, ki prispevajo k zmanjšanju emisij CO2, ter se osredotočati na povezave med njimi in na dokončanje omrežja na obrobnih območjih; znova poudarja pomen krepitve medobratovalnosti prek evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in omogočanja celovite uporabe pobude enotno evropsko nebo; poziva k dokončanju evropskega digitalnega sistema za upravljanje zračnega prometa;

84. poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru oblikuje posebna proračunska vrstica za turizem, da bi se pomaknili naproti resnično evropski turistični politiki, ki bo lahko občutno prispevala k rasti in ustvarjanju delovnih mest;

85. poziva Komisijo, naj spodbuja naložbe v razvoj tehnologij naslednje generacije in spodbujanje njihove uvedbe; poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za dokončanje digitalnega enotnega trga z uporabo celotnega spektra, zagotovitvijo

RR\1147218SL.docx 19/141 PE615.478v02-00

SL

nadgradnje stacionarnih in zgoščevanja mobilnih omrežij, spodbujanjem uvedbe omrežja 5G in gigabitne povezljivosti, pa tudi tako, da se doseže nadaljnji napredek pri harmonizaciji telekomunikacijskih pravil EU, da bi se ustvarilo pravo regulativno okolje za izboljšanje internetne povezljivosti po celotni Uniji; poudarja, da bi moral telekomunikacijski del instrumenta za povezovanje Evrope še naprej podpirati infrastrukturo za digitalne storitve in širokopasovna omrežja, tako da bi omogočal njihovo dostopnost, tudi v odročnih regijah in na podeželskih območjih, ter izboljšal digitalno pismenost, medsebojno povezljivost in interoperabilnost; poudarja, da je treba podpirati digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter vlagati v bistvene tehnologije, kot so velepodatki, umetna inteligenca ali visokozmogljivo računalništvo, v infrastrukturo ter v digitalne spretnosti in znanja, da bi povečali konkurenčnost EU in izboljšali kakovost življenja Evropejcev;

86. meni, da je bistvenega pomena zagotoviti trajnostno in cenovno dostopno oskrbo z energijo v Evropi; zato poziva, naj se še naprej podpirajo naložbe, ki bodo zagotovile diverzifikacijo virov energije in poti oskrbe z energijo, izboljšale zanesljivost oskrbe z energijo in energetsko neodvisnost ter povečale energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije, tudi z energetskim programom instrumenta za povezovanje Evrope; poudarja zlasti pomen zagotavljanja celovite podpore, še posebej za regije, ki so intenzivno vezane na ogljik, energetski prehod, prehod v nizkoogljično gospodarstvo, posodabljanje proizvodnje električne energije, izboljšanje čezmejnih medsebojnih povezav in uvajanje pametnih omrežij, tehnologije zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljika ter posodabljanje daljinskega ogrevanja; meni, da bi bilo treba ustrezno podpreti preoblikovanje energetskega sektorja glede na podnebne cilje, zlasti v regijah in državah, ki so odvisne od premoga, da bi učinkovito prispevali k strateškemu prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami; poziva k vzpostavitvi celovitega sklada za podporo pravičnega prehoda, zlasti z razvojem in uporabo obnovljivih virov, rešitvami za energijsko učinkovitost, shranjevanjem energije, rešitvami in infrastrukturo elektromobilnosti, modernizacijo proizvodnje električne energije in električnih omrežij, naprednimi tehnologijami za proizvodnjo električne energije, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida ter uplinjanjem premoga, modernizacijo daljinskega ogrevanja, vključno s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, zgodnjim prilagajanjem na bodoče okoljske standarde in prestrukturiranjem energetsko intenzivnih sektorjev, pa tudi obravnavanjem družbenega, ekonomskega in okoljskega učinka;

87. poudarja strateški pomen velikih infrastrukturnih projektov, kot so mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER), evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS), globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo), program za spremljanje Zemlje (Copernicus) in prihodnje vladne satelitske komunikacije (GOVSATCOM), za konkurenčnost, varnost in politično moč EU v prihodnosti; poudarja, da je treba finančna sredstva za te velike projekte zagotoviti v proračunu EU, vendar jih hkrati namensko vezati, da bi tako zajamčili, da morebitne prekoračitve stroškov ne bi ogrozile teh sredstev in uspešnega izvajanja drugih politik Unije, kot je bilo v nekaterih posameznih primerih ponazorjeno že v prejšnjem večletnem finančnem okviru; v zvezi s tem opozarja, da je najvišji znesek za te projekte trenutno določen z uredbo o večletnem finančnem okviru, in poziva, naj se v novo uredbo vključijo podobne določbe;

PE615.478v02-00 20/141 RR\1147218SL.docx

SL

88. poudarja pomen ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, propadanju ekosistemov in izgubljanju biotske raznovrstnosti ter vodilno vlogo EU v teh prizadevanjih; meni, da je stabilno in primerno financiranje bistvenega pomena za uresničitev mednarodnih zavez EU, kot je na primer Pariški sporazum; spominja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji pomagati pri izpolnjevanju teh ciljev in prispevati k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050; poudarja, da EU ne bi smela financirati projektov in naložb, ki bi lahko škodovali uresničevanju teh ciljev; poziva, naj bo prihodnja poraba EU dosledno osredotočena na podnebje; v zvezi s tem poziva k ustreznemu financiranju, nadaljevanju in razširitvi zadevnih programov, kot je denimo LIFE+, ter k oblikovanju namenskih sredstev za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000;

Večja kohezija in solidarnost v Evropi

89. poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika Evropske unije, ki bi pokrivala vse regije EU in omogočala spoprijemanje z družbeno-ekonomskimi izzivi ob hkratnem usmerjanju večine sredstev v najbolj ranljive regije; meni, da bi morala biti ta politika – onkraj cilja zmanjšanja razlik med ravnmi razvoja in krepitve konvergence, kot je določen v pogodbi – osredotočena na uresničevanje širših političnih ciljev EU, in zato predlaga, da se trije skladi kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad) v naslednjem večletnem finančnem okviru osredotočijo predvsem na zagotavljanje podpore za rast in konkurenčnost, raziskave in inovacije, digitalizacijo, industrijski prehod, mala in srednja podjetja, promet, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, okoljsko trajnost in pravičen energetski prehod, zaposlovanje, socialno vključevanje, enakost spolov, zmanjševanje revščine in demografske izzive; poudarja, da so ti trije skladi sestavni del kohezijske politike EU in lahko skupaj delujejo le v enotnem okviru te politike; poleg tega poziva, naj se v tej politiki okrepi teritorialno sodelovanje, ki bo vključevalo čezmejno komponento, ter vzpostavijo mestna razsežnost in posebne določbe za podeželska, gorska, otoška in oddaljena območja;

90. meni, da je izjemno pomembno, da se financiranje kohezijske politike za obdobje po letu 2020 za EU-27 ohrani vsaj na ravni proračuna v obdobju 2014–2020 v stalnih cenah; poudarja, da bi moral BDP ostati eno od meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike, a meni, da bi ga bilo treba dopolniti z nizom socialnih, okoljskih in demografskih kazalcev, saj bi se tako bolje upoštevale nove vrste neenakosti med regijami EU in znotraj njih v vseh državah članicah; poleg tega podpira, da se tudi v novem programskem obdobju še naprej izvajajo elementi, ki so kohezijsko politiko v sedanjem večletnem finančnem okviru posodobili in jo bolj usmerili v rezultate, tj. tematska osredotočenost, predhodne pogojenosti, okvir uspešnosti ter povezava z gospodarskim upravljanjem;

91. je odločno zavezan uresničitvi socialne Evrope in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, kar je zaveza, ki izhaja iz člena 9 PDEU, in sicer na podlagi trajnostne rasti visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, ki si prizadeva za polno zaposlenost in socialni napredek, spodbujanje enakosti spolov, medgeneracijsko solidarnost in varovanje pravic otrok, kot je določeno v Pogodbah; poudarja, da je za takšno izvajanje potrebno ustrezno financiranje socialnih politik in da bi bilo zato treba

RR\1147218SL.docx 21/141 PE615.478v02-00

SL

povečati sredstva za obstoječe instrumente, ki prispevajo k tem ciljem, zlasti za Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ter Program za zaposlovanje in socialne inovacij; vztraja, da jih je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti in še naprej izvajati predvsem prek dodeljevanja nepovratnih sredstev;

92. ponovno poziva Komisijo in vse države članice, naj vzpostavijo poseben sklad, namenjen jamstvu za otroke, s katerim bodo otroke postavile v središče vse obširnejših politik za boj proti revščini, in zagotovijo namenska sredstva, potrebna za polno izvajanje ustreznih ukrepov politike, vključno s zagotavljanjem pomoči staršem s ciljno usmerjenimi ukrepi za premostitev socialne izključenosti in brezposelnosti;

93. poudarja, da bi moral zlasti Evropski socialni sklad razširiti svojo podporo razvoju socialnega dialoga, in sicer z izboljšanjem izgradnje zmogljivosti socialnih partnerjev, vključno na evropski sektorski in medsektorski ravni, in da bi morala ta zaveza postati obvezna za države članice v vseh regijah EU;

94. poudarja zlasti, da se je treba nenehno boriti proti brezposelnosti in izključenosti mladih, še posebej mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, in sicer v okviru celostnega pristopa do mladinskih politik na ravni EU; zato poziva, naj se podvojijo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, pa tudi za celovito izvajanj jamstva EU za mlade, ter obenem zagotovita hitra in poenostavljena uporaba sredstev ter stalno in stabilno financiranje v naslednjem programskem obdobju; poudarja, da je treba izboljšati ureditev, da bi mladim iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij zagotovili nediskriminatorno udeležbo v programu; meni, da ostaja ena od prednostnih nalog EU vlaganje v spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, zlasti razvoja digitalne pismenosti; vztraja, da ta program ne bi smel nadomestiti izdatkov, ki so se prej financirali iz proračunov držav članic;

95. izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa, demokracije, državljanstva in civilne družbe, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci; zato zagovarja stalne naložbe v okvir izobraževanja in usposabljanja 2020 prek programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da se nadaljujejo ukrepi za osebe vseh starosti in zlasti za mlade; ponovno izraža podporo krepitvi zunanje razsežnosti programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa; poleg tega priporoča nadaljnje izvajanje evropske solidarnostne enote z ustreznimi sredstvi, vendar ne na račun drugih programov EU; poudarja tudi velik prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev k rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU;

96. priporoča, da se ustanovi notranji evropski sklad za demokracijo, da bi okrepili podporo za civilno družbo in nevladne organizacije, dejavne na področjih demokracije in človekovih pravic, s tem skladom pa naj upravlja Komisija;

97. poziva zlasti, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru vsaj potrojijo sredstva za program Erasmus+, da bi dosegel mnogo več mladih, mladinskih organizacij ter dijakov in pripravnikov po vsej Evropi ter jih opremljal z dragocenimi kompetencami in življenjskimi znanji in spretnostmi preko priložnosti za vseživljenjsko učenje, izobraževanje, osredotočeno na učenca, in za neformalno izobraževanje in priložnostno

PE615.478v02-00 22/141 RR\1147218SL.docx

SL

učenje, pa tudi preko prostovoljstva in mladinskega dela; poziva, naj se posebna pozornost nameni osebam, ki prihajajo iz prikrajšanih družbeno-ekonomskih okolij, da se jim omogoči sodelovanje v programu, pa tudi invalidom;

98. poziva Komisijo, naj uresniči projekt za podelitev vozovnice Interrail za Evropo ob 18. rojstnem dnevu in za naslednji večletni finančni okvir predlaga poseben program z zadostnimi letnimi odobritvami, da bi ugodili vsem prošnjam za brezplačno železniško vozovnico za mlade Evropejce, ki v določenem letu dopolnijo 18 let; poudarja, da bi tovrsten projekt postal ključen dejavnik za krepitev evropske zavesti in identitete, zlasti ob upoštevanju groženj, kot sta populizem in širjenje napačnih informacij; ponovno poudarja, da je za uresničitev cilja tovrstnega programa potreben predlog Komisije glede ustrezne pravne podlage;

99. pričakuje, da se bo Evropa v obdobju po letu 2020 na področju azila in migracij premaknila z obvladovanja krize na stalno skupno evropsko politiko; poudarja, da bi bilo treba ukrepe na tem področju kriti z namenskim instrumentom, in sicer s Skladom za azil, migracije in vključevanje; poudarja, da je treba za prihodnji sklad in ustrezne agencije na področju pravosodja in notranjih zadev zagotoviti ustrezno raven financiranja skozi celoten naslednji večletni finančni okvir, da se bodo lahko odzivali na celovite izzive na tem področju; je nadalje prepričan, da bi bilo treba Sklad za azil, migracije in vključevanje dopolniti z dodatnimi elementi za spoprijemanje s temi vprašanji v okviru drugih politik, zlasti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in z instrumenti za financiranje zunanjega delovanja, saj eno samo orodje ne more biti dovolj za odzivanje na velike in zapletene potrebe na tem področju; poleg tega priznava pomen kulturnih, izobraževalnih, mladinskih in športnih programov pri vključevanju beguncev in migrantov v evropsko družbo; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi lahko povečali vlogo evropskih mest v okviru evropske azilne politike, in sicer z uvedbo sheme spodbud, ki bi mestom v zameno za sprejemanje beguncev in prosilcev za azil zagotavljala neposredno finančno podporo za namestitev beguncev in gospodarski razvoj;

100. priznava evropsko dodano vrednost sodelovanja pri soočanju s skupnimi grožnjami javnemu zdravju; ugotavlja, da nobena posamezna država članica ne more sama reševati čezmejnih zdravstvenih izzivov, in poziva, naj naslednji večletni finančni okvir odraža odgovornost EU glede izvajanja ciljev trajnostnega razvoja o javnem zdravju, zdravstvenih sistemih in zdravstvenih težavah, povezanih z okoljem, ter podpira države članice pri odpravljanju vse večjih zdravstvenih neenakosti; meni, da bi bilo treba – glede na pozitivne rezultate sedanjih ukrepov na tem področju – v naslednji večletni finančni okvir vključiti čvrst zdravstveni program naslednje generacije, ki bi ta vprašanja obravnaval na čezmejni osnovi, in sicer z inovativnimi rešitvami za zagotavljanje zdravstvenega varstva, tudi digitalnega zdravstva, kot so evropske referenčne mreže, ter bi državam članicam zagotavljal podporo v obliki strokovnega znanja in izmenjave podatkov, dokazov in dobre prakse; želi spomniti, da je dobro zdravje pogoj za uresničitev drugih ciljev, ki jih je določila EU, in da politike na področjih, kot so kmetijstvo, okolje, zaposlovanje, socialna politika ali vključevanje, vplivajo tudi na zdravje Evropejcev; zato poziva k okrepitvi ocen učinka na zdravje in medsektorskemu sodelovanju na tem področju v naslednjem večletnem finančnem okviru;

RR\1147218SL.docx 23/141 PE615.478v02-00

SL

Močnejše in trajnostno kmetijstvo in ribištvo

101. potrjuje, da je posodobljena skupna kmetijska politika bistvena za prehransko varnost in neodvisnost, ohranjanje podeželskega prebivalstva in zaposlitev, trajnostni razvoj, okoljsko, kmetijsko in gozdarsko trajnost ter za zagotavljanje zdravih, kakovostnih in cenovno dostopnih živilskih proizvodov za Evropejce; poudarja, da so se potrebe po hrani in zdravstvu povečale, tako kot potrebi po podpiranju prehoda evropskega kmetijstva na okolju prijaznejše prakse kmetovanja in spopadanju s podnebnimi spremembami; poudarja, da je treba podpreti varnost prihodkov kmetov in okrepiti povezavo med skupno kmetijsko politiko in zagotavljanjem javnih dobrin; poudarja, da je skupna kmetijska politika ena od najbolj integriranih politik ter da se financira pretežno na ravni EU in torej nadomešča porabo na ravni držav;

102. poudarja, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru proračun za skupno kmetijsko politiko ob stalnih cenah vsaj ohraniti na sedanji ravni za EU-27; poudarja, da bo zaradi novih izzivov, s katerimi se bo srečala prihodnja skupna kmetijska politika, potrebno premišljeno razporejanje finančnih sredstev, ki bo temeljilo na analizah sedanje politike in prihodnjih potreb; poudarja, da neposredna plačila ustvarjajo jasno dodano vrednost na ravni EU in krepijo enotni trg, saj preprečujejo izkrivljanje konkurence med državami članicami; v zvezi s tem nasprotuje vsakršni ponovni nacionalizaciji in sofinanciranju s strani držav za neposredna plačila; poudarja, da je treba nadaljevati z ukrepi, ki ohranjajo proizvodnjo v sektorjih, ki so bistveni za ranljiva območja, reformirati rezervo za krize v kmetijstvu, povečati financiranje v skladu z odzivi na različne ciklične krize v občutljivih sektorjih, vzpostaviti nove instrumente, ki bodo lahko blažili nihanja cen, in povečati financiranje za programe posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (programi POSEI); poziva Komisijo, naj nadaljuje s procesom konvergence neposrednih plačil ter zagotovi potrebni finančni in pravni okvir za verigo oskrbe s hrano, da bi zajezila nepoštene trgovinske prakse; poudarja, da se podeželska območja v EU soočajo z resnimi težavami in zato potrebujejo posebno podporo;

103. poudarja družbeno-ekonomski in okoljski pomen ribiškega sektorja, morskega okolja in modrega gospodarstva ter njihov prispevek k trajnostni prehranski neodvisnosti EU z vidika zagotavljanja trajnosti evropskega ribogojstva in ribištva ter blaženja vplivov na okolje; poudarja, da je skupna ribiška politika v izključni pristojnosti EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba za izvajanje te politike ohraniti poseben, konkreten, samostojen in dostopen sklad za ribištvo; poziva k ponovni uvedbi programa posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege na področju ribištva, saj ima ta program velik pomen za najbolj oddaljene regije EU; poziva, naj se raven finančnih odobritev za ribiški sektor v sedanjem večletnem finančnem okviru vsaj ohrani ter naj se finančne odobritve za pomorske zadeve povečajo, če nastopijo nove potrebe; svari pred morebitnimi negativnimi posledicami, ki jih utegne imeti za ta sektor „trdi“ izstop Združenega kraljestva iz EU; ugotavlja, da bi drugi finančni instrumenti, ki bi dopolnjevali nepovratno pomoč, lahko nudili dopolnilne možnosti financiranja;

Večja odgovornost v svetu

104. poudarja, da se svet sooča z več izzivi, vključno s konflikti, kibernetskimi napadi, terorizmom in radikalizacijo, dezinformiranjem, naravnimi nesrečami, podnebnimi

PE615.478v02-00 24/141 RR\1147218SL.docx

SL

spremembami in degradacijo okolja, kršenjem človekovih pravic in neenakostjo spolov; meni, da Unija nosi posebno politično in finančno odgovornost, ki ima podlago v resnično evropski zunanji politiki, utemeljeni na pravilih in vrednotah, ter v podpori za stabilnost, varnost, demokratično upravljanje in trajnostni razvoj naših partnerjev, pa tudi izkoreninjenju revščine in odzivanju na krize;

105. poudarja, da bi bilo treba občutno povečati odobritve za zunanje delovanje, da bo lahko Unija igrala svojo vlogo v okviru njene globalne strategije ter njene širitvene, sosedske in razvojne politike, pa tudi pri odzivanju na izredne razmere; pričakuje, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal izjemne potrebe držav v južnem in vzhodnem sosedstvu, ki se spoprijemajo s konflikti in posledicami migracijskih in begunskih izzivov; poziva, naj se dodelijo višje odobritve za odzivanje na rastoče potrebe po humanitarni pomoči, ki so posledica naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, da bi se preprečila vsaka vrzel med prevzetimi obveznostmi in plačili; meni, da bi morala Unija povečati financiranje za Agencijo OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA);

106. spominja, da se razvojna politika EU ravna po vrsti zavez, zlasti ciljih trajnostnega razvoja, akcijskem programu iz Adis Abebe o financiranju razvoja, Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah in Evropskem soglasju o razvoju, pa tudi po skladnosti politik za razvoj in načelih učinkovitosti pomoči; opozarja na zavezo EU in njenih držav članic, da bodo povečale svojo uradno razvojno pomoč na 0,7 % BDP do leta 2030, vključno z 20 % uradne razvojne pomoči EU za socialno vključevanje in človekov razvoj ter 0,2 % BND EU za uradno razvojno pomoč za najmanj razvite države;

107. je seznanjen, da lahko razvojna pomoč pomembno prispeva k spoprijemanju z izvirnimi vzroki migracij in k stabilnosti, a meni, da se uradna razvojna pomoč ne bi smela uporabiti za kritje stroškov za begunce v donatorskih državah; je seznanjen s potencialno vlogo uradne razvojne pomoči pri spodbujanju financiranja iz drugih virov in poudarja potrebo po večjem sodelovanju z zasebnim sektorjem prek morebitnega nadaljevanja načrta za zunanje naložbe, in sicer na podlagi njegove ocene;

108. podpira neposredno zagotavljanje financiranja za civilnodružbene organizacije in zagovornike človekovih pravic, zlasti v tretjih državah, v katerih sta ogroženi demokracija in pravna država; v zvezi s tem poudarja, da se je treba z instrumenti za zunanje financiranje hitro odzivati na politične dogodke in da je treba okrepiti načelo „več za več“;

109. je pripravljen razmišljati o poenostavljeni in racionalnejši strukturi instrumentov za zunanje financiranje, če se s tem izboljšajo preglednost, odgovornost, učinkovitost, doslednost in prožnost, ter spoštujejo cilji politik, na katerih temeljijo; poziva, naj se zaradi njihovih specifičnih političnih in finančnih značilnosti ohranijo ločeni namenski instrumenti za predpristopno pomoč, sosedstvo, razvoj in humanitarno pomoč; ugotavlja, da bi morala takšna struktura v proračun vključevati Evropski razvojni sklad nad dogovorjenimi zgornjimi mejami, brez mirovne pomoči za Afriko, in pregledneje vključevati ustrezne skrbniške sklade in instrumente;

110. poudarja pomen večje prilagodljivosti, da se omogoči uporaba dodatnih virov in hitro sproščanje financiranja; kot del splošnega povečanja instrumentov za zunanje

RR\1147218SL.docx 25/141 PE615.478v02-00

SL

financiranje bi lahko razmislil o veliki rezervi, ki ne bi bila dodeljena, namenjena pa bi bila povečanju vgrajene prožnosti; vseeno poudarja, da takšne prožnosti ne bi smeli doseči na račun dolgoročnih političnih ciljev ter geografskih in tematskih prednostnih nalog, predvidljivosti dolgoročnega financiranja, parlamentarnega nadzora ter posvetovanj s partnerskimi državami in civilno družbo;

Varnost, mir in stabilnost za vse

111. meni, da bi Unija z novim razdelkom, namenjenim varnosti, miru in stabilnosti za vse, pokazala na prednostni pomen, ki ga pripisuje tej novi politični odgovornosti, potrdila njeno posebnost ter dosegla skladnost med svojo notranjo in zunanjo razsežnostjo;

112. meni, da bi bilo treba od začetka večletnega finančnega okvira in skozi njegovo celotno trajanje krepiti raven in mehanizme financiranja na področju notranje varnosti, da bi se preprečilo vsakoletno sistematično zatekanje k določbam o prožnosti večletnega finančnega okvira; poziva, naj se agencijam kazenskega pregona (Europol, Eurojust in Cepol) zagotovijo zadostna sredstva, Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA) pa naj se dodelijo sredstva za izvajanje in upravljanje njenih novih pristojnosti; poudarja vlogo Agencije EU za temeljne pravice pri razumevanju pojavov radikalizacije, marginalizacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter odzivanju nanje;

113. je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir podpirati vzpostavitev evropske obrambne unije; se nadeja – vsled napovedim Komisije na tem področju – ustreznih zakonodajnih predlogov, ki bodo vključevali namenski program EU za raziskave na področju obrambe in program za razvoj industrije, ki ga bodo dopolnjevale naložbe držav članic v opremo v okviru evropskega sodelovanja; v zvezi s tem ponovno potrjuje svoje trdno prepričanje, da bi bilo treba dodatne politične prednostne naloge pospremiti z dodatnimi finančnimi sredstvi; opozarja, da bodo večje obrambno sodelovanje, združevanje raziskav in opreme ter odprava podvajanja povečali strateško avtonomijo in konkurenčnost evropske obrambne industrije ter privedli do občutnega povečanja učinkovitosti, ki se pogosto ocenjuje na približno 26 milijard EUR na leto;

114. kar zadeva večjo pozornost, ki se namenja varnosti in obrambi v Uniji, zahteva ponovno oceno vse zunanjih odhodkov za varnost; se zlasti nadeja reforme mehanizma Athena in finančnega instrumenta za mirovno pomoč za Afriko, po tem, ko bo Evropski razvojni sklad vključen v proračun; pozdravlja nedavne zaveze držav članic v okviru stalnega strukturiranega sodelovanja ter prosi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj pojasnita njegovo financiranje v prihodnosti; poziva, naj se oblikuje program, ki bo nasledil instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ter bo osredotočen na odzivanje na krize ter vzpostavljanje zmogljivosti za varnost in razvoj, obenem pa naj se poišče pravno ustrezna rešitev za vzpostavljanje vojaške zmogljivosti;

115. poudarja odločilni pomen mehanizma EU na področju civilne zaščite, ki omogoča usklajeno pomoč EU pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje; poudarja nedvomno dodano vrednost ukrepov v okviru civilne zaščite pri učinkovitem boju proti nesrečam, ki postajajo vse pogostejše in kompleksnejše, pri čemer se med državljani EU v času krize krepi občutek evropske solidarnosti; pozdravlja nedavne predloge Komisije za okrepitev civilne zaščite EU z okrepitvijo

PE615.478v02-00 26/141 RR\1147218SL.docx

SL

ukrepov za pripravljenost in preprečevanje, vključno z oblikovanjem namenske rezerve operativnih zmogljivosti na ravni Unije; poziva k okrepljenemu ukrepanju na tem področju, ki ga je treba dopolniti z ustreznim financiranjem v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

Učinkovita uprava v službi Evropejcev

116. meni, da je čvrsta, učinkovita in kakovostna javna uprava nepogrešljiva za uresničevanje politik Unije ter za obnovo zaupanja državljanov in krepitev dialoga z organizacijami civilne družbe in državljani na vseh ravneh; v zvezi s tem poudarja vlogo institucij, ki jih sestavljajo demokratično izvoljeni člani; opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da so institucije, organi in agencije EU uresničili 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, kot je določeno v njihovih kadrovskih načrtih; meni, da se tovrstno dodatno horizontalno zmanjšanje ne bi smelo ponoviti; odločno nasprotuje ponovni vzpostavitvi tako imenovane skupine uslužbencev za prerazporeditev za agencije;

117. pozdravlja pobude institucij, organov in agencij za dodatno povečanje učinkovitosti prek večjega upravnega sodelovanja in združevanja nekaterih funkcij, s čimer bi se ustvarili prihranki v proračunu Unije; poudarja, da bi bilo mogoče pri nekaterih agencijah doseči dodatno povečanje učinkovitosti, zlasti prek večjega sodelovanja med agencijami s podobnimi nalogami, kot, denimo, na področju nadzora finančnih trgov, in pri agencijah, ki delujejo na več lokacijah; bolj splošno poziva k temeljiti oceni možnosti združevanja agencij glede na strateško naravo njihovega poslanstva in njihove rezultate, da bi se ustvarile sinergije med agencijami, na primer kar zadeva Evropski bančni organ in Evropski organ za vrednostne papirje in trge v Parizu;

118. meni, da bi morali institucije in organi EU spoštovati geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov;

* * *

119. poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, po katerem bodo lahko s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne bodo spoštovale vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; vseeno svari, da končni upravičenci do sredstev iz proračuna Unije nikakor ne bi smeli biti prizadeti zaradi kršenja pravil, za katero sami niso odgovorni; je zato prepričan, da proračun Unije ni pravi instrument za spoprijemanje z nespoštovanjem člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in da bi morale države članice nositi morebitne finančne posledice, ne glede na izvrševanje proračuna;

120. poudarja, da so odprava diskriminacije ter neenakosti spolov in nasilja na podlagi spola bistvenega pomena za izpolnjevanje zavez EU glede vključujoče Evrope; zato podpira vključevanje načela enakosti spolov in zavez glede enakosti spolov v vse politike EU v naslednjem večletnem finančnem okviru, pa tudi okrepljeno proračunsko razsežnost za boj proti vsem oblikam diskriminacije, pri čemer se posebna pozornost nameni razsežnosti enakosti spolov v kontekstih migracij in azilne politike ter zunanjih politik EU;

121. poudarja, da je treba ženskam zagotoviti dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter da je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam

RR\1147218SL.docx 27/141 PE615.478v02-00

SL

ranljivih oseb, vključno z mladoletniki in drugimi skupinami, kot so pripadniki skupnosti LGBTI;

122. zagovarja, da se prikrajšanim ciljnim skupinam, zlasti invalidom in Romom, zagotavlja namenska podpora, ob izrecnem izključevanju segregacijskih praks, ter še posebej, da se ohrani navedba Romov kot upravičencev do sredstev Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj;

123. ugotavlja, da se najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja zaradi izoliranosti od celinske Evrope soočajo s specifičnimi naravnimi, ekonomskimi in socialnimi izzivi; meni, da bi bilo treba zanje vzpostaviti prilagojene ukrepe in ustrezno utemeljena odstopanja; poziva, naj se finančna podpora EU za najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja nadaljuje tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, zlasti s kohezijsko politiko za najbolj oddaljene regije in s posebnim instrumentom za čezmorske države in ozemlja, da bi imela dostop do raziskovalnih programov in da bi se lahko borila proti specifičnim izzivom podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo;

124. poziva Komisijo, naj zaradi dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna Evropske unije razmisli o oblikovanju ustreznih pogojev za preprečevanje korupcije in finančnih goljufij v zvezi s sredstvi EU; je še posebej zaskrbljen glede carinskih goljufij, zaradi katerih je prišlo do znatne izgube prihodkov proračuna Unije; poziva tiste države članice, ki nasprotujejo pravnemu okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, naj ponovno razmislijo o svojem stališču, da bi omogočile hitro rešitev te težave;

IV. Postopek in odločanje

125. opozarja, da je za sprejetje večletnega finančnega okvira potrebna odobritev Parlamenta; poleg tega poudarja, da sta Parlament in Svet dve enakopravni veji proračunskega organa pri sprejemanju letnega proračuna EU, o sektorski zakonodaji, ki predstavlja veliko večino programov EU, vključno s finančnimi sredstvi zanje, pa se odloča po rednem zakonodajnem postopku; zato pričakuje, da se bo o naslednjem večletnem finančnem okviru odločalo po postopku, ki bo ohranil pristojnosti Parlamenta, kot so določene v pogodbah; vztraja, da uredba o večletnem finančnem okviru ni primeren kontekst za spreminjanje finančne uredbe EU; poziva Komisijo, naj vsakič, ko se pokaže potreba po spremembi finančne uredbe EU, predloži ločen predlog revizije te uredbe;

126. izraža pripravljenost, da se takoj vključi v strukturni dialog s Komisijo in Svetom o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, da bi bila poznejša pogajanja lažja in da bi bilo dogovor mogoče skleniti do konca sedanjega parlamentarnega obdobja; je pripravljen s Svetom razpravljati o stališčih iz aktualne resolucije, da bo mogoče bolje razumeti pričakovanja Parlamenta glede naslednjega večletnega finančnega okvira;

127. poudarja, da bi bilo treba – glede na to, da naj bi Komisija predloge predložila maja 2018 – formalno odločitev o naslednjem večletnem finančnem okviru nato sprejeti v roku enega leta; meni, da bi moral biti, kljub začetni zamudi pri predstavitvi predloga Komisije, dosežen pravočasen dogovor za okvir po letu 2020, da se pošlje pomembno

PE615.478v02-00 28/141 RR\1147218SL.docx

SL

politično sporočilo o sposobnosti Unije za nadaljnje oblikovanje soglasja o prihodnosti EU in o ustreznih finančnih sredstvih; vztraja, da bo takšen časovni razpored med drugim omogočil hitro sprejetje vseh sektorskih uredb in s tem začetek izvajanja novih programov brez odlašanja 1. januarja 2021; spominja, da so se pri prejšnjih večletnih finančnih okvirih novi programi pravzaprav začeli izvajati šele nekaj let po začetku obdobij teh okvirov;

128. zato poudarja, da morajo tri institucije takoj začeti vsebinsko razpravo; poudarja, da bodo vsi elementi uredbe o večletnem finančnem okviru, tudi zgornje meje iz tega okvira, predmet pogajanj o večletnem finančnem okviru in da pogajanja o njih ne bodo končana do sklenitve končnega dogovora; v zvezi s tem spominja, da je bil Parlament kritičen do postopka, po katerem je bila sprejeta veljavna uredba o večletnem finančnem okviru, in do prevladujoče vloge, ki si jo je v tem postopku prisvojil Svet, ko je nepreklicno odločal o več elementih, tudi o zgornjih mejah večletnega finančnega okvira in več določbah, povezanih s sektorskimi politikami;

129. meni, da bi bilo treba nemudoma, in sicer še med bolgarskim predsedovanjem Svetu ter pred predstavitvijo predlogov večletnega finančnega okvira, doseči dogovor o postopkih, povezanih s prihajajočimi pogajanji o večletnem finančnem okviru, ter zlasti o vlogi Parlamenta v različnih fazah tega postopka; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija poskrbela, da bo Parlament pravočasno obveščen v enaki meri, kot je obveščen Svet; meni, da bi bilo treba te ureditve sčasoma vključiti v medinstitucionalni sporazum kot v primeru letnega proračunskega postopka;

130. meni, da zahteva glede soglasja pri sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru resnično ovira postopek; v zvezi s tem poziva Evropski svet, naj uporabi premostitveno klavzulo iz člena 312(2) PDEU, da bi se uredba o večletnem finančnem okviru lahko sprejela s kvalificirano večino; poleg tega opozarja, da se lahko uporabi tudi splošna premostitvena klavzula iz člena 48(7) PEU, v skladu s katero se lahko uporabi redni zakonodajni postopek; poudarja, da bi bil prehod na glasovanje o sprejetju uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino v skladu s postopkom odločanja, ki se uporablja za sprejetje tako rekoč vseh večletnih programov EU in tudi za letni postopek za sprejetje proračuna EU;

°

° °

131. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

RR\1147218SL.docx 29/141 PE615.478v02-00

SL

25.1.2018

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

za Odbor za proračun


Pripravljavec mnenja: Pier Antonio Panzeri

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da se EU sooča z več izzivi, ki ogrožajo regionalno in svetovno stabilnost in varnost, kar zahteva strateške in dolgoročne zunanje ukrepe v okviru pristne evropske zunanje politike, ki temelji na vrednotah; opominja na ambicijo, ki so jo voditelji EU izrazili v rimski izjavi, da si bodo prizadevali za Unijo, ki bo imela veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno pri manjših; poudarja, da ima skupna zunanja in varnostna politika pomembno dodano vrednost za državljane EU; poziva, naj se ta ambicija in visoka dodana vrednost odrazita v precejšnjem povečanju sredstev za zunanje delovanje (razdelek 4) v večletnem finančnem okviru, s čimer bi skupno zunanjo politiko uvrstili med osrednje funkcije in odgovornosti EU, kar je v skladu z modernimi izzivi in novimi prednostnimi nalogami Evrope;

2. poudarja, da so potrebna dodatna in usmerjena sredstva na strateških področjih, kot so razvojna pomoč, izkoreninjenje revščine, cilji trajnostnega razvoja, krepitev mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, obnova po krizi, dobro upravljanje in spodbujanje okoljske, gospodarske in družbene odpornosti v partnerskih državah, s katerimi bi zagotovili učinkovit evropski odziv na sodobne svetovne izzive, kot so kršitve človekovih pravic, varnostne grožnje in oboroženi konflikti, kibernetski napadi, terorizem, radikalizacija, propaganda, namerno zavajanje, naravne nesreče in podnebne spremembe, pa tudi begunski in migracijski izzivi, ki jih povzročajo nekatera od teh vprašanj; poudarja, da bi bilo treba dodatna sredstva usmeriti k novim prednostnim nalogam Evrope, od katerih se nekatere odražajo v globalni strategiji EU, prenovljeni evropski sosedski politiki, širitveni politiki in evropskem obrambnem akcijskem načrtu; poudarja, da mora EU prav tako okrepiti institucionalno zmogljivost, če želi povečati

PE615.478v02-00 30/141 RR\1147218SL.docx

SL

svoj vpliv v zunanji in varnostni politiki;

3. poziva, naj se zapolni vrzel med strateškimi političnimi prednostnimi nalogami EU in instrumenti za zunanje financiranje; poudarja, da bi bilo treba določitev novih prednostnih nalog na področju zunanjega delovanja in obrambnega sodelovanja na ravni EU pospremiti z novimi viri, tako na operativni kot na upravni ravni, da bi zagotovili verodostojnost in učinkovitost zunanjega delovanja;

4. opozarja, kako pomembna je večja prilagodljivost, ki omogoča uporabo dodatnih virov za odzivanje na nepredvidene razmere in porabo neporabljenih sredstev v prihodnjih letih; poudarja, da morajo biti na voljo viri, s katerimi se bo mogoče odzvati na hitro razvijajoče se nove grožnje, kot so hibridno vojskovanje in kibernetski napadi; poudarja pa, da večje prilagodljivosti ne bi smeli uresničevati na račun dolgoročnih ciljev politik ali tistih obstoječih programov, ki dosegajo zahtevane rezultate; poziva k občutni okrepitvi mehanizmov prilagodljivosti („posebni instrumenti“) v večletnem finančnem okviru in obenem k izboljšanju strateških političnih smernic; ponovno izraža podporo predlogu Komisije za stalno krizno rezervo EU, da bi preprečili iskanje priložnostnih rešitev, kot je vzpostavljanje skrbniških skladov;

5. poziva k poenostavitvi instrumentov za zunanje financiranje, na primer z združitvijo vseh obstoječih tematskih instrumentov za zunanje financiranje, ki so v pristojnosti Odbora za zunanje zadeve (instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP), instrument partnerstva (PI) ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR)) v en sam instrument; predlaga, da bi taka združitev lahko vključevala tudi instrument za razvojno sodelovanje (DCI) in v proračun vključeni Evropski razvojni sklad (ERS) brez mirovne pomoči za Afriko (APF), za kar pa bi bilo potrebno soglasje Odbora za razvoj kot pristojnega odbora; vendar poziva k temu, da ostaneta obstoječi instrument za predpristopno pomoč (IPA II) in evropski sosedski instrument (ENI) še naprej ločena zaradi njune posebne politične in finančne narave; vztraja, da mora biti za vse združitve pogoj, da novi tematski instrument usmerjajo politike in da je predvidljivost dolgoročnega financiranja vseh programov zagotovljena v največji možni meri, obenem pa je uvedena precej večja prožnost; poleg tega meni, da poenostavljena struktura potrebuje ustrezen sistem nadzora in ravnovesja ter dovoljšno preglednost, vključno z okrepljenim strateškim političnim prispevkom in nadzorom nad izvajanjem s strani Parlamenta;

6. poudarja, da so bili skrbniški skladi ustanovljeni zato, ker proračun EU ne ponuja dovolj sredstev in prilagodljivosti za hitro in celovito odzivanje na velike krize; meni, da bi lahko tudi obstoječi skrbniški skladi EU imeli dodano vrednost pri združevanju sredstev za posebne razmere; ugotavlja, da preprosto preimenovanje ali prestrukturiranje obstoječega financiranja EU za politične namene samo po sebi ne pomeni povečanja sredstev, temveč zgolj dodatno povečuje zapletenost v smislu demokratičnega in proračunskega nadzora; ponovno poudarja, da z uvrstitvijo finančnih instrumentov EU pod posamezne skrbniške sklade ni mogoče spremeniti njihovih prvotnih ciljev; poudarja, da je potreben večji parlamentarni nadzor nad dejavnostmi v okviru skrbniških skladov EU, instrumenta EU za begunce v Turčiji ter skupnih nadaljnjih ukrepov Afganistana in EU na področju migracijskih vprašanj, pa tudi za prihodnje podobne pobude; opozarja, da bi bilo treba takšne ad hoc instrumente zunaj proračuna EU uporabljati le, če lahko Komisija jasno dokaže, da so izpolnjene zahteve z vidika

RR\1147218SL.docx 31/141 PE615.478v02-00

SL

dodane vrednosti in dodatnosti na ravni EU; poudarja, kako pomembna je enotnost proračuna EU kot eno temeljnih načel; podpira uporabo inovativnih oblik finančnega sodelovanja, kot je kombiniranje donacij in posojil mednarodnih in evropskih finančnih institucij, vključno z Evropsko investicijsko banko;

7. še vedno meni, da so instrumenti EU za zunanje financiranje izjemno pomembni za zunanje delovanje EU, zlasti v evropskem sosedstvu (obstoječi evropski instrument sosedstva (ENI)) in državah, ki se pripravljajo na pristop (obstoječi instrument za predpristopno pomoč II (IPA II)); poziva k povečanju skladnosti in izboljšanju usklajevanja med instrumenti za zunanje financiranje; poudarja, da bi moral naslednik evropskega instrumenta sosedstva upoštevati večji poudarek, ki se namenja demokratizaciji, stabilizaciji, mirovnim procesom, obnovi po krizi in odpornosti, tako v vzhodnem kot v južnem sosedstvu, ter nuditi večjo podporo rasti in zaposlovanju, zlasti za mlade diplomante; poziva Komisijo, naj okrepi finančno podporo v okviru naslednjega programskega obdobja evropskega instrumenta sosedstva v korist projektov, ki namenjajo prednost lokalnemu zaposlovanju mladih;

8. poudarja, da bi bilo treba v okviru predpristopne pomoči po letu 2020 okrepiti v rezultate usmerjen pristop instrumenta za predpristopno pomoč II za države kandidatke in potencialne kandidatke, da bi učinkovito prispevali k demokratizaciji v teh državah ter k njihovemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, zlasti glede na aktualni razvoj političnih dogodkov na zahodnem Balkanu; poudarja, da se je treba s finančnimi instrumenti hitro odzivati na politični razvoj dogodkov in se, kadar se ne spoštujeta demokracija in načelo pravne države, osredotočati na podporo civilni družbi; opozarja na vrednost načela "več za več" in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem dejavno izkoristi možnosti, ki jih ponujajo ustrezne uredbe; poziva Komisijo, naj pripravi pravna sredstva, s katerimi bo mogoče začasno zadržati finančna sredstva, namenjena vladnim organom, kadar prihaja do resnega in ponavljajočega se političnega nazadovanja; poziva Komisijo, naj začasno zadrži sredstva, ki so v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira namenjena Turčiji, dokler ne bodo izpolnjena jasna merila, in naj sredstva preusmeri v roke turškim organizacijam civilne družbe;

9. poziva k večji skladnosti in spodbujanju bolj uravnovešenega političnega dialoga z državami partnericami; ponovno poudarja, da je treba izboljšati sisteme za spremljanje in ocenjevanje, s katerimi bi ocenili učinkovitost in povečali uspešnost financiranja EU; poudarja, da bi si morala EU v okviru vseh instrumentov prizadevati za povečanje prepoznavnosti projektov in pobud EU, tako v tretjih državah kot znotraj EU;

10. poudarja, da bi morala podpora načelom pravne države, demokraciji, človekovim pravicam in enakosti spolov ostati eden temeljev zunanje politike EU, in meni, da bi morala ta vprašanja ostati horizontalna vprašanja v vseh instrumentih EU in ciljih zunanje politike, zlasti glede na aktualni razvoj dogodkov na zahodnem Balkanu, v evropskem sosedstvu in drugod; opominja tudi, da je treba to podporo pospremiti z ukrepi za spodbujanje vključujoče rasti, ki bo koristila vsem, zlasti mladim in ženskam; poziva k večji osredotočenosti na povečevanje podpore svobodi izražanja v okviru instrumentov za financiranje, da bi povečali odpornost na napačne informacije; poudarja predvsem vlogo Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in njegovega naslednika po letu 2020, vključno z njegovo podporo opazovanju volitev;

PE615.478v02-00 32/141 RR\1147218SL.docx

SL

11. opozarja na potencial IcSP za spodbujanje varnosti in celovitosti meja EU ter prispevek k miru in stabilnosti v svetu, zlasti v regijah, ki so bile priča hudodelstvom proti človečnosti, vojnim hudodelstvom in genocidu.

RR\1147218SL.docx 33/141 PE615.478v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja 23.1.2018

Izid končnega glasovanja +:–:0:

3998

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Rebecca Harms, Marek Jurek, Jo Leinen, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Tiemo Wölken

PE615.478v02-00 34/141 RR\1147218SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

39 +ALDE Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart,

Jozo Radoš, Ivo Vajgl

PPE Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Barbara Kudrycka, Eduard Kukan, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Traian Ungureanu

S&D Francisco Assis, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Eugen Freund, Jo Leinen, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Miroslav Poche, Tiemo Wölken

9 -ECR Marek Jurek

EFDD James Carver

GUE/NGL Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat

NI Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

8 0ECR Amjad Bashir, Bas Belder, Ryszard Antoni Legutko

VERTS/ALE Klaus Buchner, Rebecca Harms, Tamás Meszerics, Alyn Smith, Bodil Valero

Uporabljeni znaki:+ : za- : proti0 : vzdržani

RR\1147218SL.docx 35/141 PE615.478v02-00

SL

31.1.2018

MNENJE ODBORA ZA RAZVOJ



Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je glavni cilj politike EU na področju razvojnega sodelovanja, določen v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine;

1. meni, da mora priprava naslednjega večletnega finančnega okvira temeljiti na zavezi EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, akcijskega programa iz Adis Abebe o financiranju razvoja in pariškega podnebnega sporazuma; nadalje meni, da je treba povečati podporo EU navedenemu izvajanju v državah v razvoju, pri čemer je treba v celoti upoštevati skladnost politik za razvoj, razvojna pomoč EU pa mora v celoti spoštovati načela učinkovitosti pomoči ter ohranjati osredotočenost na dolgoročne cilje, kot so izkoreninjenje revščine, boj proti neenakosti in izključenosti, spodbujanje demokratičnega upravljanja in človekovih pravic ter krepitev trajnostnega in vključujočega razvoja, zlasti v najmanj razvitih državah, ki se spoprijemajo z največjimi finančnimi izzivi;

2. ugotavlja, da je v letu 2017 zaradi naravnih nesreč (zlasti gozdnih požarov) v Evropi umrlo več kot 200 ljudi, požganih pa je bilo več kot milijon hektarjev gozda, kar za več kot trikrat presega evropsko povprečje v zadnjih petih letih; poudarja, da so taki požari nesreče v človeškem, gospodarskem in okoljskem smislu, ki zahtevajo odziv na evropski in evro-sredozemski ravni; meni, da bi EU morala prispevati k preprečevanju požarov in spoprijemanju z njimi ter pri obnovi po navedenih nesrečah, ki so zlasti povezane z gozdnimi požari; meni, da so sredstva za spopadanje s požari na nacionalni ravni omejena; v tem smislu ugotavlja, da se letala za gašenje, zlasti vrste Canadair, v nekatere nacionalne flote vključujejo ob koncu njihove dobe koristnosti, zato jih je treba

PE615.478v02-00 36/141 RR\1147218SL.docx

SL

kar najhitreje obnoviti; poziva države članice in EU, naj v okviru pogovorov o naslednjem večletnem finančnem okviru prednostno obravnavajo krepitev skupnih zmogljivosti;

3. meni, da je namenski razvojni instrument najboljša možnost za visokokakovostno razvojno politiko v korist držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, pri čemer je glavni cilj izkoreninjenje revščine, ob hkratnem upoštevanju mednarodno dogovorjenih načel učinkovitosti razvoja in pomoči;

4. poziva k vzpostavitvi programa Erasmus za Evropo in Afriko ter podružnic evropskih univerz v Afriki, da bi zagotovili tesno sodelovanje, povečali zmožnosti mladih za poklicno vključevanje in preprečevali beg možganov;

5. meni, da je treba razvojno sodelovanje izvajati ob kar največjem upoštevanju mednarodno dogovorjenih načel učinkovitosti pomoči ter s tem v zvezi podpirati nacionalne načrte in strategije partnerskih držav za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

6. poudarja, da mora naslednji večletni finančni okvir ohraniti sedanjo raven kakovosti in učinka evropske pomoči ter zagotavljati potrebna jamstva za izvajanje in spremljanje projektov;

7. je seznanjen z zavezami, sprejetimi v okviru globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter novega Evropskega soglasja o razvoju;

8. poudarja, da je treba izpolniti zaveze, potrjene v Evropskem soglasju o razvoju, o dodelitvi 20 % uradne razvojne pomoči EU za socialno vključenost in človekov razvoj; poudarja, da se je treba osredotočati na cilje trajnostnega razvoja glede zdravja, zlasti na boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, in glede varnosti, hrane, izobraževanja, zaposlovanja, vode in komunalnih storitev, energije, industrije, inovacij, infrastrukture, dobrega upravljanja, demokracije, pravne države, spolov, okolja in podnebnih ukrepov;

9. opozarja na zavezo EU o vključevanju načela enakosti spolov v naslednji večletni finančni okvir in o zagotavljanju, da naslednji večletni finančni okvir upošteva trajnost, da bi zagotovili upoštevanje skladnost politik za razvoj v vseh politikah EU; prav tako opozarja, da je treba vlagati na področja, ki močno prispevajo k trajnostnemu človekovemu razvoju, kot so spolno in reproduktivno zdravje in pravice;

10. želi opomniti na zaveze, zlasti finančne, ki so bile sprejete v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in pariškega sporazuma, ter na zaveze, sprejete v okviru novega Evropskega soglasja o razvoju; poudarja, da je zlasti treba povečati prizadevanja in financiranje v pomoč pri prilagajanju na podnebne spremembe in omejevanju globalnega segrevanja ter da je treba odpraviti subvencije za fosilna goriva, ki škodujejo okolju;

11. v tem smislu spodbuja boljšo uporabo vseh programov iz postavk naslednjega večletnega finančnega okvira, na primer z raziskovalnimi programi, da bi prispevali k ciljem EU glede razvojnega sodelovanja in podprli prizadevanja za spoprijemanje s svetovnimi izzivi ter poleg tega zagotovili, da na podlagi učinkovite skladnosti politik za razvoj nobena politika ali program EU ne nasprotuje ciljem izkoreninjenja revščine,

RR\1147218SL.docx 37/141 PE615.478v02-00

SL

zmanjšanja neenakosti v partnerskih državah ter spodbujanja človekovih pravic in trajnostnega družbenega, gospodarskega in okoljskega razvoja;

12. poudarja vlogo Evropskega soglasja o razvoju kot okvira za skupni pristop institucij EU in držav članic k razvojni politiki ter za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja; ugotavlja, da bi moral večletni finančni okvir odražati ključne prednostne naloge porabe za razvoj v skladu s to izjavo z vključevanjem načel učinkovitosti pomoči in skladnosti politik za razvoj;

13. ponavlja, da je treba ustvarjati pogoje, ki bodo mladim zagotavljali dolgoročno prihodnost, da bi v svojih državah postali aktivni državljani, in poziva k sprejetju potrebnih ukrepov, da se zagotovi krepitev vloge žensk v gospodarskem, političnem in družbenem smislu;

14. meni, da je treba povečati naložbe v dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, da bi izravnali negativen učinek ponovne vzpostavitve ameriškega pravila o nefinanciranju organizacij, ki podpirajo ustanove, ki svetujejo o splavu;

15. poziva k zagotavljanju enakih možnosti glede dostopa moških in žensk do struktur odločanja ter gospodarskih, družbenih, političnih, tehnoloških in kulturnih virov in storitev; poziva k upoštevanju vseh ukrepov za spoprijemanje z nasiljem nad ženskami;

16. poziva k upoštevanju trajnosti v naslednjem večletnem finančnem okviru, saj je to praktičen način zagotavljanja skladnosti politik za razvoj v odločitvah o financiranju EU; meni, da bi moral ta pristop zagotoviti, da bo notranje in zunanje financiranje EU v skladu s cilji razvojnega sodelovanja, ter doseči čim večjo učinkovitost celotnega proračuna EU s preprečevanjem nedosledne in nepotrebne porabe;

17. poudarja, da se je jasno pokazala dodana vrednost politike o razvojnem sodelovanju na ravni EU; opozarja na ključno vlogo uradne razvojne pomoči v najmanj razvitih državah in nestabilnih državah ter vztraja, da EU izpolni svojo zavezo doseči 0,20 % BND v obliki uradne razvojne pomoči najmanj razvitim državam; ugotavlja, da lahko uradna razvojna pomoč olajša uporabo financiranja razvoja iz drugih virov, tako zasebnih kot javnih, domačih in mednarodnih; podpira nova prizadevanja EU za spodbujanje zasebnih naložb s kombiniranjem nepovratnih sredstev in posojil ter zagotavljanjem jamstev, tudi v državah, kjer so velike tako potrebe kot tveganja; ugotavlja, da se bodo zato pokazale znatne potrebe po financiranju; poudarja, da bi moralo biti načrtovanje programov razvojne pomoči večletno in predvidljivo, pri tem pa ohraniti nekaj prilagodljivosti, ter da bi moralo uporabiti različne in dopolnilne metode doseganja rezultatov glede na zmogljivosti, potrebe in uspešnost držav; meni, da bi moralo kombiniranje dopolnjevati tradicionalno financiranje razvoja, ne pa ga nadomestiti; s tem v zvezi poudarja, da mora prispevek zasebnega sektorja upoštevati stroge standarde preglednosti in odgovornosti;

18. poziva k spodbujanju mednarodnega sodelovanja – v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi – za spoprijemanje z nezakonitimi finančnimi tokovi in izogibanjem davkom;

19. ponovno izjavlja, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri doseganju najranljivejših in najbolj ogroženih v družbi; ugotavlja, da organizacije civilne družbe potrebujejo zadostne zmogljivosti in podporo, da bi podpirale in spremljale izvajanje

PE615.478v02-00 38/141 RR\1147218SL.docx

SL

politik EU in nacionalnih politik in poročale o njem ter prispevale k izboljšanju finančnih mehanizmov; meni, da so sredstva EU ključna za povečanje zmogljivosti organizacij civilne družbe, organizacijam na lokalni ravni pa mora biti zagotovljen dostop do teh sredstev;

20. opozarja, da v velikem številu držav s srednjimi dohodki neenakost ostaja visoka, ter zato poziva Komisijo k ohranitvi namenske dodelitve sredstev tem državam; meni, da bi moralo razlikovanje med državami glede dodelitve sredstev in načinov sodelovanja temeljiti na številnih merilih, ob upoštevanju vključujočega človekovega razvoja, človekovih pravic in ravni neenakosti ter prednostnih nalog posameznih držav za trajnostni razvoj;

21. meni, da je spodbujanje absorbcije pomoči utemeljeno, in poudarja pomen načela odgovornosti za razvojno pomoč, na podlagi katerega se zahtevajo zaveze partnerskih držav, saj so glavni akterji, odgovorni za pripravo razvojnih strategij; zato predlaga, da se prouči možnost usposabljanja – ki bi ga financirala EU – za izboljšanje dostopa do sedanjega financiranja EU;

22. priporoča, naj se izvede poglobljena ocena finančne in razvojne dodatnosti ter vpliva Evropskega sklada za trajnostni razvoj na človekove pravice, družbo in okolje, preden se dodatna sredstva uradne razvojne pomoči namenijo zagotavljanju jamstev naložbam in podobnim načinom pomoči;

23. opozarja, da naraščanje števila skrbniških skladov, ki se financirajo iz razvojnih skladov (kar je posledica pomanjkanja sredstev in prilagodljivosti), kot je nujni skrbniški sklad EU za Afriko, spodkopava enotnost proračuna in lahko povzroči tveganja za demokratično odgovornost, preglednost in učinkovitost pomoči; meni, da bi morala biti uporaba teh instrumentov jasno upravičena, dopolnilna, časovno omejena in usmerjena v posamezne cilje, ne pa namenjena dolgoročnim razvojnim ciljem;

24. poziva Komisijo k nadaljnji krepitvi usklajenosti in skladnosti med njenimi dvostranskimi in večstranskimi programi razvojnega sodelovanja, zlasti kadar se nanašajo na isto državo, da bi povečali učinkovitost pomoči EU;

25. poziva, naj naslednji večletni finančni okvir že od začetka z večjo dodelitvijo sredstev dobro vodenim instrumentom humanitarne pomoči in z znatno rezervo za nujno pomoč odraža izjemne potrebe po humanitarni pomoči in zmanjševanju tveganj nesreč, pripravljenosti za nesreče in epidemije in krepitvi odpornosti v državah v razvoju; ugotavlja vse večji pritisk na te potrebe, ki izhaja iz učinkov konfliktov, vojn in prisilne razselitve, kršitev človekovih pravic, slabega upravljanja in korupcije, slabega ali neobstoječega zagotavljanja osnovnih družbenih storitev, naraščajoče neenakosti, podnebnih sprememb in konkurence za redke vire; poziva Komisijo, naj oblikuje predlog o sistematičnem izenačevanju plačil z zavezami po ukrepanju v obliki humanitarne pomoči, da se zagotovi zadostno financiranje plačil; poziva k proučitvi namenitve več sredstev instrumentu za civilno zaščito in njihovi večji prilagodljivosti, da bi EU lahko zagotavljala pomoč na terenu tistim, ki jo potrebujejo;

26. meni, da je mehanizem Unije na področju civilne zaščite sicer učinkovito orodje za spoprijemanje z gozdnimi požari, vendar ni popoln in ga je treba še izboljšati; zato pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. novembra 2017, v katerem ta predlaga

RR\1147218SL.docx 39/141 PE615.478v02-00

SL

vzpostavitev avtonomne rezervne zmogljivosti z imenom rescEU in namenitev dodatnih 280 milijonov EUR mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, da bi financirali resnično evropsko rezervno zmogljivost, ki zajema zlasti letala EU za gašenje požarov; poziva države članice in Komisijo, naj potrdijo, da ima sedanja nacionalna infrastruktura evropsko razsežnost, in s tem izrazijo svojo podporo vzpostavitvi evropske mreže vozlišč za civilno zaščito in obvladovanje tveganj; poziva države članice, naj predlog Komisije vključijo v nov večletni finančni okvir, da se čim prej omogoči financiranje letal vrste Canadair, ki bi pripadala EU, ter njihov razvoj;

27. pozdravlja predlog Komisije o krepitvi odzivanja na nesreče na ravni EU, predvsem s prihodnjim izvajanjem avtonomne rezervne zmogljivosti rescEU; poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo, da ima sedanja nacionalna infrastruktura evropsko razsežnost, in s tem izrazijo podporo pripravljalnim ukrepom za vzpostavitev evropske mreže vozlišč za civilno zaščito in obvladovanje tveganj;

28. glede nadzorovanja migracij poziva k velikim naložbam, ki bi pripomogle k industrializaciji, elektrifikaciji in razvoju infrastrukture, ki lahko zagotovi vključujočo gospodarsko rast in dostojna delovna mesta; poziva k sprejetju ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi in suženjstva ter vseh kršitev človekovih pravic, zlasti v Libiji;

29. meni, da je treba povečati preglednost, odgovornost in poročanje o virih in finančnih sredstvih za razvojno in humanitarno pomoč ter zagotoviti hitro odobritev proračunskega organa, kadar je potrebna, zlasti ob upoštevanju nove agende 2030 in s ciljem izpolnjevanja načel skladnosti politik za razvoj;

30. poudarja, da je treba krepiti ključne vloge evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice pri širjenju evropskih vrednot po svetu ter utrditvi človekovih pravic in demokracije v zunanjem delovanju EU;

31. poziva organe in organizacije civilne družbe v državah izvora in tranzitnih državah k povečevanju zmogljivosti na svojih področjih, da bi prostovoljne vrnitve upravljali čim učinkoviteje in podpirali ponovno vključevanje vrnjenih oseb;

32. poudarja, da bi morali biti instrumenti za zunanje financiranje v okviru novega večletnega finančnega okvira skladni s cilji trajnostnega razvoja in novim Evropskim soglasjem o razvoju, ki dostojno delo priznava kot ključno gonilno silo za doseganje vključujočega in trajnostnega razvoja;

33. meni, da bi morali instrumenti EU za zunanje financiranje dajati prednost ustvarjanju priložnosti za dostojno delo ter potrebne osnovne pogoje in okolje, ki delavcem in sindikatom omogočajo zastopanje njihovih interesov in svobodno delovanje; glede na to meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir vključevati poseben instrument financiranja v podporo socialnemu dialogu in socialnim partnerjem v državah v razvoju;

34. poziva, naj naslednji večletni finančni okvir zagotovi ustrezna sredstva Evropski službi za zunanje delovanje in delegacijam EU, da bodo lahko izpolnjevale svoje cilje in obveznosti na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči;

35. poziva, naj bo naslednji večletni finančni okvir skladen s cilji pariškega sporazuma;

PE615.478v02-00 40/141 RR\1147218SL.docx

SL

poudarja, da je treba povečati financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju, da bi podprli blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter zaščitili biotsko raznovrstnost; poziva k učinkovitemu vključevanju vprašanj podnebnih sprememb in okoljskih vprašanj v instrumente EU za zunanje financiranje;

36. ugotavlja, da Združeno kraljestvo prispeva 12 % razvojnega proračuna Unije; poudarja, da je treba sredstva za razvojno sodelovanje EU, ki bodo izgubljena zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU, nadomestiti; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad – skupaj z drugimi instrumenti zunaj večletnega finančnega okvira – vključiti v proračun EU; poudarja, da bi bilo treba s tako vključitvijo zagotoviti dodatna finančna sredstva, ki bi presegala sedanjo zgornjo mejo večletnega finančnega okvira, da se s tem ne ogrozi financiranje drugih politik in programov EU;

37. vztraja, da bi bilo treba skupno raven financiranja razvojne politike EU ohraniti z zagotovljenim omejevanjem finančnih sredstev in da bi bilo treba poiskati trajno rešitev za financiranje varnostnih odhodkov s strani EU, ki so povezani in skladni z razvojnim sodelovanjem;

38. meni, da so spodbudne morebitne prednosti vključitve v proračun, kot na primer večja demokratična legitimnost Evropskega razvojnega sklada ter bolj učinkovita in uspešna razvojna pomoč EU;

39. vztraja, da vključevanje Evropskega razvojnega sklada v proračun EU ne bi smelo povzročiti zmanjšanja skupne porabe za razvojno pomoč EU;

40. poudarja, da je treba okrepiti in formalizirati vlogo Komisije pri spremljanju sredstev EU v nadzornih odborih ter da bi bilo treba predhodne pogojenosti spremljati na ravni načrtovanja in regulativni ravni; meni, da bi bilo treba v razvoj, izvajanje in spremljanje projektov v celoti vključiti tudi civilno družbo in uporabnike storitev;

41. ponovno poudarja svoje mnenje, da bi bilo treba Evropski razvojni sklad vključiti v proračun EU; pri tem pa poudarja, da bi morala biti taka vključitev pogojena z geografsko razdelitvijo sredstev na podlagi potreb držav ter ambicioznim popravkom zgornjih mej navzgor, da bi preprečili zmanjšanje sedanjih sredstev Evropskega razvojnega sklada;

42. poziva k previdnosti glede kakršne koli spremembe strukture pomoči, da se ne ogrozijo geografske prednostne naloge, predvidljivost pomoči in politična jasnost zunanjega ukrepanja glede na regije;

43. opozarja na ključno vlogo diaspore pri razvoju prek nakazil, prenosa znanja in spretnosti ter nefinančnih vrednot, ki spodbujajo mir, demokracijo, dobro upravljanje in družbeno stabilnost;

44. želi spomniti na ključno vlogo posebnih instrumentov v sedanjem večletnem finančnem okviru, zlasti rezerve za nujno pomoč, pri odzivanju na nepredvidene dogodke, vključno z najhujšimi humanitarnimi krizami zunaj EU;

45. poudarja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir EU omogočati tudi izpolnjevanje

RR\1147218SL.docx 41/141 PE615.478v02-00

SL

zavez, sprejetih na svetovnem humanitarnem vrhu leta 2016, na področju različnih sektorjev politike, da bi zmanjšali potrebo po humanitarni pomoči in izboljšali njeno izvajanje;

46. poudarja, da ni bila izpolnjena zaveza za leto 2015 glede zagotavljanja 0,7 % uradne razvojne pomoči/bruto nacionalnega dohodka, in opozarja na sedanjo zavezo EU in njenih držav članic, da to raven dosežejo do leta 2030; poziva, naj naslednji večletni finančni okvir to upošteva in izpolni mednarodne zaveze EU in njenih držav članic; poziva države članice, ki še niso dosegle ravni, h kateri so se zavezale, naj pripravijo načrt, v katerem naj podrobno opredelijo, kako bodo to pravočasno dosegle; želi spomniti, da uradna razvojna pomoč, ki jo upravlja EU, prispeva k uresničevanju zavez držav članic in lahko občutno poveča razvojno učinkovitost odhodkov za uradno razvojno pomoč, med drugim z manjšo razdrobljenostjo in spodbujanjem pristopa s partnerskimi državami, temelječega na spodbudah; opozarja, da napredek ni mogoč brez varnosti; poudarja, da je treba uporabiti načela učinkovitosti razvoja in skladnosti politik za razvoj pri vseh instrumentih za financiranje in načinih financiranja;

47. poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru vzpostavi posebna struktura za čezmorske države in ozemlja, da bodo lahko imela korist od finančne pomoči, ki bo prilagojena ciljem partnerstva med EU in čezmorskimi državami in ozemlji ter bo temeljila na interesih in izzivih, ki jih delijo z Evropsko unijo, kot je določeno v četrtem delu PDEU, kot člani družine EU in člani regij, ki so za EU strateško pomembne, ob spodbujanju njihovega regionalnega vključevanja;

48. meni, da bi resnična poenostavitev instrumentov EU za zunanje financiranje lahko izboljšala skladnost in olajšala demokratični nadzor in pregled; poudarja pa, da bi taka poenostavitev morala upoštevati pravico Parlamenta do pregleda in načela učinkovitosti razvoja ter da bi moralo financiranje razvoja s strani EU še naprej upoštevati temeljni cilj izkoreninjanja revščine, pri čemer bi se morali osredotočiti zlasti na najmanj razvite države in težavne razmere;

49. poudarja, da so bila sredstva iz postavke 4 v trenutnem večletnem finančnem okviru pod velikim pritiskom, razvojna sredstva pa so se vse pogosteje uporabljala kot rezerva za nove prednostne naloge na drugih področjih politike; poudarja, da je potrebna prilagodljivost, da se zagotovi hitrejše nakazilo sredstev v primeru nepredvidenih dogodkov in kriz; vendar pa pri tem poudarja, da se večja prilagodljivost ne bi smela doseči na račun načel učinkovitosti pomoči in njene predvidljivosti, saj bi to škodilo instrumentom, ki so namenjeni dolgoročnim razvojnim ciljem; prav tako zaradi prilagodljivosti ne bi smel biti omejen parlamentarni pregled ter posvetovanja s partnerskimi državami in civilno družbo; poziva k vmesni oceni razvojnih programov večletnega finančnega okvira;

50. ponavlja pomen spodbujanja tesnejšega sodelovanja pri reševanju težav, povezanih z nedovoljenim prometom, proizvodnjo in nezakonito potrošnjo drog, otroci vojaki, nezakonitim izkoriščanjem in netrajnostnim upravljanjem naravnih virov, pomorskimi kaznivimi dejanji in terorizmom;

51. poudarja, da so države v razvoju najbolj ranljive in da jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj ugotovitve o podnebnih spremembah vključi v vse instrumente za financiranje in poveča trenutni cilj, ki določa, da je treba

PE615.478v02-00 42/141 RR\1147218SL.docx

SL

20 % vsega financiranja EU porabiti za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami;

52. poziva EU in države članice, naj prenehajo napihovati podatke o pomoči in elemente, ki prispevajo k temu, izključijo iz poročil o uradni razvojni pomoči (npr. stroške beguncev, vračunane študentske stroške, vezano pomoč, obresti za posojila in odpisane dolgove);

53. meni, da je spodbujanje miru, varnosti in pravičnosti v državah v razvoju ključnega pomena, ter priznava, da so za izpolnitev cilja trajnostnega razvoja 16 potrebni izdatki, povezani z varnostjo; ponovno izjavlja, da bi se bilo treba pri vzpostavitvi posebnega in ločenega instrumenta v podporo povečevanju zmogljivosti za varnost in razvoj izogniti listinjenju razvojnih instrumentov in financiranja;

54. poziva EU, naj poveča pomoč za trajnostno kmetijstvo, da bi se lažje spoprijemalo s podnebnimi spremembami, in sicer z namensko podporo za male kmete, diverzifikacijo posevkov ter kmetijsko-gozdarsko in kmetijsko-ekološko prakso;

55. ugotavlja, da lahko razvojna pomoč na področju migracij pomembno prispeva k obravnavanju vzrokov za prisilno razselitev ter izboljša koristi migracij in mobilnosti za razvoj; vendar pri tem meni, da se uradna razvojna pomoč ne bi smela uporabljati za kritje stroškov za begunce v donatorskih državah, eksternalizacijo migracijskih politik stran od EU ali stroškov vračanja in ponovnega sprejema v izvorne države; zavrača zamisel, da bi bila pomoč pogojena z nadzorom meja, upravljanjem migracijskih tokov ali sporazumi o ponovnem sprejemu oseb kot temelji partnerstva in sodelovanja s tretjimi državami;

56. ponovno odločno poziva k nadaljnji in povečani podpori in financiranju organizacij civilne družbe s strani EU, ki so tudi same razvojni akterji, ter k popolnemu in svobodnemu vključevanju organizacij civilne družbe v politični dialog in načrtovanje ter izvajanje na področju vseh instrumentov sodelovanja EU;

57. meni, da bi moral Parlament proučiti možnosti vzpostavitve strukture za celovit in horizontalen mehanizem spremljanja univerzalne Agende 2030, ki vsebuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, na način, ki upošteva njeno celovitost in nedeljivost.

RR\1147218SL.docx 43/141 PE615.478v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU ZA MNENJE



1722


Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Doru-Claudian Frunzulică, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, György Hölvényi, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleftherios Synadinos (Elevterios Sinadinos), Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller


Ádám Kósa, Paul Rübig, Judith Sargentini, Adam Szejnfeld

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Jean Lambert, Miroslav Mikolášik

PE615.478v02-00 44/141 RR\1147218SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17 +ALDE Charles Goerens

EFDD Ignazio Corrao

PPE György Hölvényi, Ádám Kósa, Miroslav Mikolášik, Paul Rübig, Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta

S&D Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

Verts/ALE Jean Lambert, Judith Sargentini

2 -NI Eleftherios Synadinos (Elevterios Sinadinos)

PPE Joachim Zeller

2 0EFDD Mireille D’Ornano

GUE/NGL Lola Sánchez Caldentey

Uporabljeni znaki:+ : Glasovali za.- : proti0 : Vzdržani.

RR\1147218SL.docx 45/141 PE615.478v02-00

SL

23.11.2017

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR



Pripravljavec mnenja: Petri Sarvamaa

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Cilji večletnega finančnega okvira

1. opozarja, da bi bilo treba večletni finančni okvir načrtovati na podlagi zneskov, ki lahko zagotovijo strateško rast, povečajo dodano vrednost EU, okrepijo gospodarstvo EU in v družbah spodbudijo proevropsko naravnanost; poudarja, da bi moral biti proračun EU berljiv in pregleden;

Uskladitev proračunskega in strateškega cikla

2. ugotavlja, da sedemletno obdobje trajanja večletnega finančnega okvira ni usklajeno niti s petletnim mandatom Parlamenta in Komisije niti z desetletnim ciklom strateškega načrtovanja Unije in strategije Evropa 2020; meni, da bi lahko ta neusklajenost ogrozila demokratično legitimnost Unije in učinkovitost njenega političnega upravljanja, saj lahko nastopijo primeri, ko Parlament in Komisijo zavezujejo dogovori o političnih ciljih in financiranju, ki so bili sklenjeni v prejšnjem okvirnem obdobju; poudarja, da bi to lahko ustvarilo vtis, da so evropske volitve v okviru dolgoročnega in strateškega načrtovanja nekako nepomembne;

3. ponavlja svoje mnenje, da bi bilo treba trajanje večletnega finančnega okvira s sedmih skrajšati na pet let, da bi bil usklajen s trajanjem političnega mandata Parlamenta in Komisije1, tako ne bi bilo ogroženo izvajanje ali upravljanje programov v teku, hkrati pa

1 Glej točko 73 Resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: Prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309) in odstavek 5 resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s

PE615.478v02-00 46/141 RR\1147218SL.docx

SL

bi bila zagotovljena dolgoročna strategija za programe, in sicer 5 + 5 let z obvezno vmesno revizijo; poudarja, da se bo leta 2020 ponudila priložnost za uskladitev cikla dolgoročne strategije s proračunskim ciklom, in močno priporoča, da se ta priložnost izkoristi; meni, da bi morala Komisija preučiti tudi možnost uvedbe tekočega programa, v katerem bi posamezen večletni finančni okvir – ki bi sicer zajemal enako obdobje kot zdaj – delno pokrival tudi prejšnjega, ob predpostavki, da bi prekrivanje pripomoglo k blažitvi običajno obstoječih vzponov in padcev;

Celovit pregled porabe EU

4. poudarja, da je Evropsko računsko sodišče v svojih letnih in posebnih poročilih1 izpostavilo številne primere, ko bi lahko bila poraba EU bolj strateško načrtovana in bi lahko dosegla boljše rezultate; v zvezi s tem obžaluje, da sredstva, dodeljena za pomembne programe za porabo sredstev, in sheme porabe pogosto niso bili usklajeni s političnimi cilji, določenimi v desetletnem ciklu strateškega načrtovanja, kar bi lahko vodilo do nasprotujočih si rezultatov;

5. poziva Komisijo, naj svojemu predlogu za večletni finančni okvir po letu 2020 priloži podroben opis strateških prednostnih nalog, na podlagi katerih je oblikovan osnutek večletnega finančnega okvira; poudarja, da bi bilo treba te prednostne naloge upoštevati pri pripravi celovite strategije Evropa 2030, ki jo bo Parlament podrobno proučil, preden bo Svet dokončno sprejel sveženj o večletnem finančnem okviru po letu 2020;

6. poziva Komisijo, naj pred pripravo predloga novega večletnega finančnega okvira izvede temeljit in celovit pregled porabe, da bi ocenila, v kolikšni meri:

– dodeljevanje sredstev v okviru proračuna EU odraža strateške prednostne naloge EU in možnosti za ustvarjanje dodane vrednosti, zlasti v politikah, za katere se je izkazalo, da zahtevajo veliko sredstev, služijo pa samo prerazporejanju, kot sta kohezijska politika in skupna kmetijska politika (SKP), ter na nedavnih prednostnih področjih politike, za katera se je izkazalo, da so bili proračunski ukrepi v času spremenljivih okoliščin nezadostni, kot sta politika priseljevanja in zunanje delovanje;

– programi in sheme EU prispevajo k uresničevanju strateških prednostnih nalog, zagotavljajo stroškovno učinkovitost in obvladujejo tveganja nepravilnosti, kot je Evropsko računsko sodišče predlagalo v svojem kratkem poročilu z dne 3. novembra 2016 o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2014–20202;

– različni programi in sheme EU usklajeno sodelujejo, zlasti na področjih, na katerih lahko dvoumni cilji ali izvajanje vodijo v nasprotujoče si rezultate in neučinkovito porabo;

– nekateri programi sploh niso pokazali učinkovitosti ali dodane vrednosti, tako da bi lahko predvideli njihovo opustitev in s tem dali prednost programom, ki so dokazali dejansko dodano vrednost;

pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0143).

1 Glej na primer posebna poročila Evropskega računskega sodišča št. 4, 8, 19 in 23 iz leta 2016.2 Glej točko 55.

RR\1147218SL.docx 47/141 PE615.478v02-00

SL

7. poziva Komisijo, naj pred pripravo predloga za nov večletni finančni okvir izvede primerjalno analizo stroškov uporabe nepovratnih sredstev in vračljive finančne podpore, zlasti v okviru finančnih instrumentov, za obdobje 2014–2020, da bi določila dejanske ravni teh stroškov, kot je priporočeno v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 19/20163;

8. poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga večletnega finančnega okvira in celovite strategije Evropa 2030 natančno upošteva rezultate pregleda porabe; v zvezi s tem vztraja, da Komisija zagotavlja zanesljivost upravnih in nadzornih mehanizmov na vseh ravneh in v vseh fazah proračunskega okvira EU, poleg tega pa naj zagotavlja tudi, da bo goljufije in nepravilnosti mogoče učinkovito odkrivati in preprečevati; poziva Komisijo, naj preide na ocenjevanje, ki bo temeljilo na tveganjih, da bi lahko sredstva za nadzor v večji meri namenili za regije in politična področja, kjer je tveganje nepravilnosti dokazano večje;

Prilagodljivost, kar zadeva cilje in nove prednostne naloge

9. ugotavlja, da lahko imajo politike Unije različne kratko-, srednje- in dolgoročne cilje, katerih uresničitve ni mogoče nujno vedno določiti z enim samim večletnim finančnim okvirom; meni, da bi veljalo razmisliti o vzpostavitvi novega ravnovesja med snovanjem političnih programov, izvajanjem politik in finančnimi okviri;

10. poziva Komisijo, naj preuči, ali je mogoče uvesti resnično prilagodljivost proračuna glede na politične cilje, zlasti tako, da se vzpostavi tekoči program priprave proračuna s petletnim načrtovanjem, uvedejo klavzule o reviziji po ciljih in politikah ter program tekočega ocenjevanja; predvideva večjo notranjo prilagodljivost, kar zadeva razdelke in leta, da bo mogoče kar najbolj uporabljati nove zgornje meje večletnega finančnega okvira;

11. poudarja, da se lahko EU v času večletnega finančnega okvira sreča s številnimi novimi izzivi; poziva Komisijo, naj pri proračunskem načrtovanju zagotovi prilagodljivost, da se bo lahko bolj učinkovito odzivala na nepričakovano spremenjene pogoje; v zvezi s tem meni, da je v usklajevanju z drugimi ukrepi še vedno treba sprejeti ustrezne nujne ukrepe za ublažitev krize v Evropi, zlasti na področju kmetijstva in migracij, pa tudi ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se bo vloga Parlamenta pri izvajanju in sprejemanju večletnega finančnega okvira v celoti spoštovala in da Svet ne bo ukrepal brez odobritve Parlamenta;

12. želi spomniti, da Parlament skrbi, da je finančna kompleksnost, ki je posledica medsebojnega vpliva med več kot tisoč instrumenti finančnega inženiringa in skrbniškimi skladi in številnimi finančnimi mehanizmi za podporo politik Unije, ki niso prikazane v bilanci stanja Unije, eden od glavnih razlogov, zakaj je morda nemogoče zagotavljati demokratično odgovornost za množico proračunov; poziva, naj se poleg poenostavitve množice proračunov poveča prilagodljivost medsektorske uporabe različnih finančnih instrumentov, da bi se presegli omejevalni predpise, ki upravičencem preprečujejo, da bi za projekte s skupnimi cilji izkoristili več programov;

13. ponavlja svoj poziv, naj se Evropski razvojni sklad vključi v proračun EU, da bo 3 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 19/2016: Izvrševanje proračuna EU s finančnimi

instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013“

PE615.478v02-00 48/141 RR\1147218SL.docx

SL

temeljne vzroke prevelikih migracij mogoče bolje nadzorovati in obravnavati, in to na način, ki bo v skladu s politikami in strategijami Unije, in pri katerem bodo uporabljena orodja in metode, ki izhajajo iz proračunske pristojnosti Unije; meni, da bi lahko bili s skupnim upravljanjem v okviru proračuna EU bolje kos skupnim evropskim izzivom na področju razvojne politike;

Upravičene potrebe in evropska dodana vrednost

14. podpira predlog, ki ga je Evropsko računsko sodišče podalo v svojem kratkem poročilu o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira 2014–2020, da je bolje, če se trajanje programov in shem določi na podlagi potreb politike in državljanov in ne na podlagi dolžine obdobja finančnega načrtovanja1;

15. poudarja, da bi morale države članice in Komisija znati ustrezno utemeljiti potrebe po financiranju Unije in opredeliti cilje in rezultate, ki jih je treba doseči, preden se določi kakršna koli poraba; poudarja tudi pomen spoštovanja resničnih potreb državljanov s celostnim in teritorialnim pristopom; poziva Komisijo, naj natančno opredeli merila dodane vrednost EU, da bi preprečila morebitne nejasnosti v odločitvah glede odhodkov EU; nadalje poudarja, da bi bilo treba pri vseh proračunskih odločitvah upoštevati načela učinkovitosti, uspešnosti in dobrega finančnega poslovodenja;

16. meni, da regije, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu z evropskimi računovodskimi standardi za javni sektor, s tem uspešno izpolnjujejo zahteve EU glede preglednosti; poleg tega opozarja, da bi moralo dvostavno računovodenje med drugim voditi k bistveni razbremenitvi regij in razvojnih institucij, kar zadeva obveznost poročanja Komisiji; poziva, da bi morala EU kot vidik dodatne spodbude sofinancirati izvajanje in tekoče prilagajanje računovodskih standardov za javni sektor;

17. spodbuja Komisijo, naj še naprej izboljšuje in racionalizira strukturo in sestavo odhodkov EU za kohezijsko politiko, da bi se uspešno spopadala z razlikami in vrzelmi med mestnimi in podeželskimi območji ter različnimi državami članicami, da bi se zaustavil proces poglabljanja razhajanj in premagalo širjenje razdrobljenosti ter zagotovil stabilen nadaljnji razvoj EU kot demokratične, močne in povezane skupnosti; ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo treba za dodatne politične prednostne naloge nameniti dodatna finančna sredstva, ne pa jih financirati na račun obstoječih politik EU; meni, da politike ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije še vedno lahko zagotavljajo podporo za manj razvite regije in za boljše čezmejno sodelovanje, a spodbuja Komisijo, naj ne ponuja zgolj finančne podpore s prerazporejanjem, temveč naj se – ob upoštevanju resničnih potreb državljanov – še bolj osredotoči na razvoj in posodobitev rasti, inovacije, mobilnost, podnebne spremembe, varovanje zemljišč pred nesrečami, ki jih povzročijo ljudje, in naravnimi nesrečami, energetski in okoljski prehod ter na teritorialni učinek politik EU, pri čemer naj uporablja enaka merila za vso EU; poudarja tudi, da lokalni pristop ustvarja evropsko dodano vrednost in tudi vrednost za državljane EU ter je ključen za doseganje ciljev pametne, trajnostne in vključujoče Evrope, saj omogoča prilagodljivost pri oblikovanju celostnih odzivov na raznolike teritorialne potrebe, pri čemer ne izgublja tematske usmeritve politik EU;

18. ponovno poziva k poenostavitvi sistema upravljanja kohezijske politike na vseh ravneh

1 Glej točki 39 in 40.

RR\1147218SL.docx 49/141 PE615.478v02-00

SL

upravljanja in poenostavitvi sistema nadzora, ki bi moral v večji meri temeljiti na navzkrižnem opiranju in sodelovanju med različnimi revizijskimi organi, da bi zmanjšali upravno breme; meni, da bi se morala ekonomska, socialna in teritorialna kohezijska politika Unije bolj osredotočati na posebne potrebe zadevnih regij, da bi obravnavali njihove dejanske pomanjkljivosti in spodbujali njihove prednosti;

19. poudarja, da bi morali pri razdeljevanju sredstev EU bolje upoštevati pretekli razvoj upravičencev kohezijske politike; poziva Komisijo, naj predstavi spremenjen sistem stopenj sofinanciranja projektov kohezijske politike, ki bo upošteval pretekli razvoj in zmanjšal delež financiranja EU na območjih, na katerih je bil napredek že opazen;

20. poudarja, da je treba vzpostaviti novo ravnovesje med SKP in kohezijsko politiko na eni strani ter ostalimi notranjimi politikami EU in okrepljeno zunanjo zmogljivostjo Unije, vključno z elementi varnosti in obrambe, na drugi strani; spodbuja Komisijo, naj pri pripravi predloga za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, pa tudi pri reformiranju in izvajanju finančnih instrumentov EU, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), poudari sodelovanje na področju varnosti in obrambe; podpira zamisel o nadaljnjem evropskem povezovanju in konkretne pobude na področju varnosti in obrambe;

21. želi spomniti na svoje pripombe1 o netrajnostni strukturi odhodkov SKP: z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je imelo 44,7 % vseh kmetij Unije dohodek nižji od 4 000 EUR letno; s še večjo zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da je 80 % upravičencev do neposredne podpore v okviru SKP v povprečju prejelo približno 20 % plačil, in priporoča, naj Komisija določi zgornjo mejo za plačila v okviru SKP, da bi odpravila to nepravilnost; poudarja, da večje kmetije v času nestanovitnosti ali krize ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo kmetijskih dohodkov kot manjše kmetije, saj pogosto izkoristijo morebitne ekonomije obsega, ki jih lahko naredijo bolj odporne; meni, da bi sheme financiranja v okviru SKP lahko bile bolj osredotočene na kmete, za katere veljajo posebne omejitve: male kmetije, okoljsko in geografsko težavna območja in redko poseljene regije;

22. poziva Komisijo, naj, ko bo preučevala poenostavitev in posodobitev SKP, določi drugače zasnovano politiko oziroma drugačen način razporejanja neposrednih plačil, ki bi privedel do boljše usmeritve javnih sredstev v kmetijsko-okoljske cilje in cilje v zvezi s podnebnimi ukrepi; hkrati pa poudarja, da je treba zagotoviti uravnotežujoče finančno nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja visokih zdravstvenih in okoljskih standardov pri proizvodnji hrane ter visokih proizvodnih stroškov, povezanih s težkimi podnebnimi razmerami na nekaterih geografskih območjih, saj se kmetje v Evropi pogosto soočajo s svetovno konkurenco;

Kako končati neporavnane obveznosti: posledice pomanjkanja resnične in učinkovite proračunske zmogljivosti

23. globoko obžaluje vztrajno visoke ravni neporavnanih obveznosti, ki so po eni strani posledica tega, da države članice zamujajo pri predložitvi zahtevkov za plačilo, po drugi strani pa je to povzročila Komisija, ko je znatno zamujala s predlaganjem programov;

1 Glej odstavek 207 resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0143).

PE615.478v02-00 50/141 RR\1147218SL.docx

SL

poudarja, da zaradi teh okoliščin ni mogoče izvesti učinkovite ocene in pregleda izvrševanja proračuna, niti na polovici mandata niti ob koncu programskega obdobja; obžaluje, da to ovira zmogljivosti proračunskega organa za napovedovanje; zlasti obžaluje, da so se neporavnane obveznosti ob koncu leta 2016 bistveno povečale in dosegle 238 milijard EUR in da je bilo povečanje v primerjavi z zneskom za leto 2015 – več kot 21 milijard EUR – dvakrat višje, kot je bilo prvotno pričakovano;

24. poudarja, da je to stanje predvsem posledica tega, da so države članice predložile zelo malo zahtevkov za plačilo za obdobje 2014–2020, in poudarja, da bi to lahko ogrozilo učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Komisijo, naj analizira temeljne vzroke, zaradi katerih so države članice zahtevke za plačila predložile z zamudo, zlasti pa naj ponovno preuči splošno zasnovo strukturnih skladov, da bi pospešili proces v zvezi z načrtovanjem programov EU, spremljanje s strani Komisije in izvajanje s strani organov držav članic;

25. poziva Komisijo, naj podvomi v dodano vrednost pravil n + 2 in n + 3 pri plačilih iz strukturnih skladov ter naj predloži predlog, v katerem bo določeno, da morajo države članice neizkoriščena strukturna sredstva do konca programskega obdobja vrniti v proračun EU;

Proračun na podlagi uspešnosti: okvir za določitev mejnih vrednosti

26. poziva Komisijo in države članice, naj bistveno posodobijo in preoblikujejo proračun EU v skladu z načeli priprave proračuna na podlagi uspešnosti – s tem, da se socialni vpliv takega financiranja ocenjuje in vedno upošteva – da bi vanj vključili nove prednostne naloge, dogovorjene na ravni držav članic EU-27, in da bi podprli funkcijo fiskalne stabilizacije za evroobmočje z lastnimi sredstvi;

27. meni, da bi morala biti morebitna nova proračunska zmogljivost, ki bi se predlagala posebej za države članice v evroobmočju, oblikovana v okviru Unije, poleg tega pa bi morala biti predmet ustreznega demokratičnega nadzora obstoječih institucij, ki bi morale biti odgovorne zanjo, morebitna finančna pomoč iz takšne zmogljivosti pa bi morala biti pogojena z izvajanjem dogovorjenih strukturnih reform;

28. vztraja, da bi moral biti proračun EU namenjen doseganju političnih ciljev, kot so opredeljeni v politični strategiji EU in se odražajo v razdelkih večletnega finančnega okvira, in da bi morale biti proračunske vrstice za doseganje teh ciljev predstavljene v tem okviru in prerazporejene v izjave o programih, namesto da so razvrščene po dejavnostih; spodbuja Komisijo, naj razvije bolj celosten pristop k uporabi različnih proračunskih postavk in sredstev, da bi se lahko odzivali na resnične izzive na regionalni, nacionalni in evropski ravni; poudarja tudi, da bi bilo treba odhodke za okrepljeno sodelovanje vključiti v proračun EU;

29. želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji, ki je priložena razrešnici za leto 2015, Komisijo pozval, naj predlaga potrebne posodobitve zasnove in mehanizma za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri čemer naj upošteva tudi predloge skupine na visoki ravni za poenostavitev, da bi se povečal prispevek kohezijske politike k odpravi razlik in neenakosti med regijami EU in državami članicami, in naj za naslednje programsko obdobje določi kazalnike uspešnosti, ki jih bo lažje upravljati in meriti ter bodo vključevali družbeni učinek teh programov; vztraja, da bi morali biti vsi

RR\1147218SL.docx 51/141 PE615.478v02-00

SL

prihodnji odhodki osredotočeni na programe, ki imajo dokazano dodano vrednost za EU, ter da bi morala biti uspešnost v ospredju naslednje generacije vseh programov in shem, skupaj z boljšim geografskim ravnovesjem, ki bi moral zagotavljati pošteno porazdelitev financiranja po Evropi;

30. poudarja, da bi morala finančna sredstva EU zadostovati za potrebe po financiranju novih prednostnih nalog, kot so boj proti terorizmu, upravljanje migracij, med drugim z boljšim obravnavanjem temeljnih vzrokov in izboljšanjem vključevanja s pomočjo mejnih kontrol, in za kar največjo ublažitev posledic morebitne finančne vrzeli, ki bi lahko nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU;

31. poziva Komisijo, naj izboljša svojo strategijo obveščanja državljanov o dodani vrednosti sredstev EU;

Kako zapolniti vrzel po izstopu Združenega kraljestva iz EU: racionalizacija proračuna in uvedba novih sredstev

32. meni, da je odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, sicer obžalovanja vredna in bo negativno vplivala na prihodnje življenje državljanov v Združenem kraljestvu in preostalih državah članicah, a hkrati ustvarja tudi priložnost za to, da se politične ambicije ter potrebna proračunska orodja in metode držav članic EU-27 na novo opredelijo in reformirajo; meni tudi, da bi morale biti države članice EU-27 pri reformi proračuna ambiciozne in si prizadevati za ohranitev letnega proračuna EU na podobni ravni kot pri državah članicah EU-28;

33. meni, da bi bilo treba področja politike, za katera je zelo verjetno, da bodo utrpela največjo škodo zaradi proračunskega primanjkljaja, ki bo nastal zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU, zaščititi pred večjim zmanjšanjem, da bi preprečili destabilizacijo katerega koli sedanjega ekonomskega, socialnega ali upravnega okvira; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti sredstva Unije na področju rasti, delovnih mest, socialne kohezije, raziskav, razvoja in inovacij, da bi okrepili njeno vodilno vlogo v svetu; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pri pripravi predloga za naslednji večletni finančni okvir in njegove ocene učinka natančno preuči posledice različnih scenarijev izstopa Združenega kraljestva iz EU;

34. hkrati pa opozarja, da glavni cilj pri premoščanju proračunske vrzeli ne bi smel biti povečanje deleža javnega financiranja, temveč ustvariti bolj vzdržno finančno osnovo za vsa področja politike in v največji možni meri spodbuditi vlaganje zasebnih sredstev; v zvezi s tem poziva k premiku v paradigmi odhodkov EU, in sicer naj se namesto subvencioniranja z nepovratnimi sredstvi uporablja sistem, ki bo bolj usmerjen v finančne instrumente, a bo tudi skrbno upošteval zmogljivosti in finančne potrebe različnih upravičencev; vendar poudarja, da bi moralo do tega premika priti tako, da ne bi bili ogroženi pregledno upravljanje proračuna in ukrepi za proračunski nadzor;

35. želi spomniti, da finančni instrumenti niso primerni za vse vrste ukrepov na področju politike, kakršna je kohezijska politika; poudarja, da imajo lahko posojila, kapital in jamstva dopolnilno vlogo, vendar jih je treba uporabljati previdno ter na podlagi ustrezne predhodne ocene, nepovratna sredstva pa naj se dopolnjujejo le v primeru, ko taki finančni instrumenti prinašajo dodano vrednost ter bi lahko imeli učinek vzvoda in na tak način privabili dodatno finančno podporo;

PE615.478v02-00 52/141 RR\1147218SL.docx

SL

36. zlasti poudarja, da je treba opustiti nepotrebno fiksacijo na zgornjo mejo 1 % BND EU, ki se uporablja za sedanji večletni finančni okvir 2014–2020, saj ta zgornja meja pogosto omejuje odhodke in v času spreminjajočih se okoliščin bistveno otežuje uravnoteženje proračuna; spodbuja države članice, naj v svojih razpravah o proračunu upoštevajo prilagodljivost;

37. spodbuja Komisijo, naj predloži konkretne predloge za nova sredstva, s katerimi bi zmanjšali delež nacionalnih prispevkov v proračun EU, določenih zgolj na podlagi BND-ja; ugotavlja, da bi novi sistem lahko končal protievropsko računovodsko stališče glede „pravičnega povračila“, pri katerem je nesorazmerno velik poudarek na neto saldu med državami članicami in ki je na žalost že mnogo let v središču proračunskih razprav v Svetu;

38. meni, da bi morala Komisija kot način za povečanje proračuna držav članic EU-27 v prvi vrsti preučiti možnost pobiranja davka na emisije CO2, tako da oblikuje cene ogljika (z uporabo davčnih ali tržnih instrumentov) – kot je to predstavila skupina na visoki ravni za lastna sredstva v svojem poročilu o prihodnjem financiranju EU1; meni, da bi ta instrument lahko tudi zagotovil še večjo dodano vrednost v Evropi, saj bi davek lahko služil kot spodbuda za spremembo vedenja potrošnikov in proizvajalcev v smeri ogljično manj intenzivne prihodnosti; hkrati pa meni, da bi morala biti kakršna koli davčna rešitev na ravni EU čim bolj nevtralna za skupni delež davkov v zadevni državi članici in da bi morala namesto tega temeljiti na višjih prispevkih akterjev tveganja; poudarja, da bi moral tak davek na emisije CO2 upoštevati sedanje sisteme trgovanja z emisijami, da bi se izognili prekrivanju ter nasprotujočim si sredstvom in ciljem;

39. spodbuja Komisijo in države članice, naj preučijo tudi druga davčna sredstva, ki jih imajo države članice EU-27 na voljo in ki bi lahko zagotovila večjo evropsko dodano vrednost na nekaterih področjih politike, povezanih s tveganjem, hkrati pa povečala proračun EU;

40. poziva Komisijo, naj izkoristi priložnost in reformira proračun EU ter preneha uporabljati vse mehanizme rabata, saj bi s tem zagotovili bolj pravično, pošteno in spodbudno strukturo za vse države članice.

1 Evropska komisija, Future financing of the EU – Final report and recommendations of the High Level Group on Own Resources (Prihodnje financiranje EU – zaključno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva), 4. januar 2017, str. 41–43.

RR\1147218SL.docx 53/141 PE615.478v02-00

SL




1080


Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Monica Macovei, Petri Sarvamaa, Bart Staes, Hannu Takkula, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller


Brian Hayes, Karin Kadenbach, Younous Omarjee, Julia Pitera


Tiziana Beghin, Tiemo Wölken

PE615.478v02-00 54/141 RR\1147218SL.docx

SL


10 +ALDE

ECR

PPE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová, Hannu Takkula

Monica Macovei

Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Julia Pitera, Petri Sarvamaa, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

8 -EFDD

GUE/NGL

S&D

VERTS/ALE

Tiziana Beghin

Luke Ming Flanagan, Younous Omarjee

Inés Ayala Sender, Karin Kadenbach, Arndt Kohn, Tiemo Wölken

Bart Staes

0 0


RR\1147218SL.docx 55/141 PE615.478v02-00

SL

28.2.2018

STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE


o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 20202017/2052(INI)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve: Marita Ulvskog (predsednica)

Stališče

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve predlaga Odboru za proračun kot pristojnemu odboru naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe 1v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeNavedba sklicevanja 1

Predlog resolucije Predlog spremembe

– ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju členov 174, 175, 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

Predlog spremembe 2v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeNavedba sklicevanja 7


– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj ter predlogov sprememb Odbora za zunanje zadeve,

PE615.478v02-00 56/141 RR\1147218SL.docx

SL

proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0000/2018),

Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0000/2018),

Predlog spremembe 3v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeUvodna izjava B


B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb in političnih ambicij, saj se je že od samega začetka uporabljal za odzivanje na vrsto kriz in novih izzivov na področju naložb, migracij in beguncev, zaposlovanja mladih, varnosti, kmetijstva in okolja, ki pa v času njegovega sprejetja niso bili pričakovani; ker je sedanji večletni finančni okvir – po samo dveh letih izvajanja – posledično že dosegel svoje meje zmogljivosti, saj je bila izčrpana razpoložljiva razlika do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti so se precej uporabljali, obstoječe politike in programi pa so bili pod pritiskom ali celo zmanjšani, da bi kompenzirali nezadostno raven proračunskih sredstev EU, pa so bili ustanovljeni nekateri zunajproračunski mehanizmi;

B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb in političnih ambicij, saj se je že od samega začetka uporabljal za odzivanje na vrsto kriz in novih izzivov na področju naložb, socialne izključenosti, migracij in beguncev, zaposlovanja mladih, varnosti, kmetijstva in okolja, ki pa v času njegovega sprejetja niso bili pričakovani; ker je sedanji večletni finančni okvir – po samo dveh letih izvajanja – posledično že dosegel svoje meje zmogljivosti, saj je bila izčrpana razpoložljiva razlika do zgornje meje, določbe o prožnosti in posebni instrumenti so se precej uporabljali, obstoječe politike in programi pa so bili pod pritiskom ali celo zmanjšani, s čimer je bilo ogroženo doseganje ciljev strategije Evropa 2020, kot je cilj zmanjšanja revščine, da bi kompenzirali nezadostno raven proračunskih sredstev EU, pa so bili ustanovljeni nekateri zunajproračunski mehanizmi;

Predlog spremembe 4v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

RR\1147218SL.docx 57/141 PE615.478v02-00

SL

Predlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. ugotavlja, da je zaradi sedanjih proračunskih omejitev zelo pomembno pridobiti polno podporo evropskih državljanov, da bi znova potrdili in izpolnili zaveze na področju rasti in zaposlovanja; zato poziva k boljši uporabi obstoječih skladov in poudarja, da izziv, s katerim se srečuje Evropska unija, ni trošiti več, ampak bolj učinkovito;

Predlog spremembe 5v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeOdstavek 3 b (novo)


3b. poudarja, da politike za zmanjševanje revščine in socialne izključenosti ranljivih skupin niso prinesle pričakovanih rezultatov, in opominja Komisijo na njeno zavezo, da bo pripravila konkreten predlog za uvedbo modela za oblikovanje javnega proračuna, ki bo temeljil na učinkovitosti in v katerem bodo za vsako proračunsko postavko opredeljeni cilji in rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti;

Predlog spremembe 6v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeOdstavek 4


4. je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Unije temeljiti na uveljavljenih politikah in prednostnih nalogah, katerih namen je spodbujanje miru, demokracije in človekovih pravic, pa tudi povečanje blaginje, dolgoročne in trajnostne gospodarske rasti, kakovostnih delovnih mest, trajnostnega razvoja in

4. je prepričan, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Unije temeljiti na uveljavljenih politikah in prednostnih nalogah, katerih namen je spodbujanje miru, demokracije in človekovih pravic, pa tudi povečanje blaginje, dolgoročnega in trajnostnega gospodarskega razvoja in rasti, kakovostnega zaposlovanja, ki ob

PE615.478v02-00 58/141 RR\1147218SL.docx

SL

inovacij ter spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti med državami članicami in državljani; meni, da so ti stebri osnovni pogoj za pravilno delovanje enotnega trga ter ekonomske in monetarne unije, pa tudi za krepitev položaja Evrope v svetu; verjame, da so bolj kot kdaj koli prej pomembni za prihodnja prizadevanja Evrope;

polnem spoštovanju pravic delavcev zagotavlja dostojna delovna mesta, in inovacij ter spodbujanje enakih možnosti za vse njene državljane, zlasti enakosti spolov, spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter solidarnosti med državami članicami in državljani; meni, da so ti stebri osnovni pogoj za pravilno delovanje enotnega trga ter ekonomske in monetarne unije, pa tudi za krepitev položaja Evrope v svetu; verjame, da so bolj kot kdaj koli prej pomembni za prihodnja prizadevanja Evrope;

Predlog spremembe 7v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da mora EU izpolniti svoje zaveze iz pogodb, kot je spodbujanje blaginje ljudi, polne zaposlenosti, socialnega napredka, socialne kohezije, socialne pravičnosti in varstva, poštene konkurence, enakosti moških in žensk, medgeneracijske solidarnosti, zaščite otrokovih pravic, razvoja kakovostnega izobraževanja ter poznavanja in razširjanja kulturne dediščine; vztraja, naj si Unija še naprej prizadeva za te cilje z ustreznimi sredstvi, ki zagotavljajo stalno izboljševanje življenjskih razmer in delovnih pogojev ljudi ter prispevajo k ohranjanju in razvoju temeljnih pravic iz listine ter njihovemu varstvu;



4b. poudarja, da mora Evropska unija uresničiti svojo zavezo, da bo vodilna pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja

RR\1147218SL.docx 59/141 PE615.478v02-00

SL

OZN;



5. meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji omogočiti, da najde rešitve in močnejša izide iz kriz tega desetletja: gospodarska in finančna kriza, pojav migracij in beguncev, podnebne spremembe in naravne nesreče, terorizem in nestabilnost, če omenimo le nekatere; poudarja, da ti svetovni, čezmejni izzivi z nacionalnimi posledicami izpostavljajo soodvisnost naših gospodarstev in družb in kažejo na to, da so potrebni skupni ukrepi;

5. meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji omogočiti, da najde rešitve in močnejša izide iz kriz tega desetletja: gospodarska, socialna in finančna kriza, vse večje neenakosti, revščina, zlasti revščina otrok, socialna izključenost, pojav migracij in beguncev, podnebne spremembe in naravne nesreče, terorizem in nestabilnost, če omenimo le nekatere; poudarja, da ti svetovni, čezmejni izzivi z nacionalnimi posledicami izpostavljajo soodvisnost naših gospodarstev in družb in kažejo na to, da so potrebni skupni ukrepi;



7. zato poziva, naj se še naprej podpirajo obstoječe politike, zlasti dolgoletne politike EU, navedene v pogodbah, in sicer skupna kmetijska in ribiška politika ter kohezijska politika; zavrača vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast in delovanje enotnega trga in hkrati povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji; namerava državam EU-27 za te politike v naslednjem programskem obdobju zagotoviti enako raven financiranja, hkrati pa še bolj povečati njihovo dodano vrednost in

7. zato poziva, naj se še naprej podpirajo obstoječe politike, zlasti dolgoletne politike EU, navedene v pogodbah, in sicer skupna kmetijska in ribiška politika ter kohezijska politika; zavrača vse poskuse, da bi se te politike ponovno nacionalizirale, saj to ne bi niti zmanjšalo finančne obremenitve davkoplačevalcev in potrošnikov niti zagotovilo boljših rezultatov, temveč bi oviralo rast, solidarnost in delovanje enotnega trga in hkrati dodatno poglobilo neenakosti in povečalo razlike med regijami in gospodarskimi sektorji; namerava državam EU-27 za te politike v naslednjem programskem obdobju zagotoviti vsaj enako raven financiranja,

PE615.478v02-00 60/141 RR\1147218SL.docx

SL

poenostaviti postopke, ki so povezani z njimi;

hkrati pa še bolj povečati njihovo dodano vrednost in poenostaviti postopke, ki so povezani z njimi;



17. meni, da je večletni finančni okvir s tem, ko politične prednostne naloge EU pretvarja v konkretne naložbe, odlično orodje za dolgoročno načrtovanje evropskega projekta in za zagotavljanje določene stabilne ravni javnih naložb v državah članicah; poleg tega opozarja, da je proračun EU v prvi vrsti naložbeni proračun, ki služi kot dodaten in dopolnilen vir financiranja ukrepov, ki se izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

17. 17. meni, da je večletni finančni okvir s tem, ko politične prednostne naloge EU pretvarja v konkretne naložbe, vključno s socialnimi, odlično orodje za dolgoročno načrtovanje evropskega projekta in za zagotavljanje določene stabilne ravni javnih naložb v državah članicah; poleg tega opozarja, da je proračun EU v prvi vrsti naložbeni proračun, ki služi kot dodaten in dopolnilen vir financiranja ukrepov, ki se izvajajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;



17a. poziva k večjim naložbam v kakovostna delovna mesta v sektorjih, usmerjenih v prihodnost, socialnem gospodarstvu ter socialnem sektorju, zdravstvenem sektorju in sektorju oskrbe;



37. meni, da pri uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, s katerim se je zagotavljala solidarnost in podpora EU delavcem, ki so izgubili delo

37. meni, da pri uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, s katerim se je zagotavljala solidarnost in podpora EU delavcem, ki so izgubili delo

RR\1147218SL.docx 61/141 PE615.478v02-00

SL

zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije ali globalne gospodarske in finančne krize, niso bila izpolnjena pričakovanja in jo je treba izboljšati; med drugim poudarja, da so postopki za pridobivanje sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji predolgi in preveč zamudni; meni, da bi bilo treba revidiranemu Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v novem večletnem finančnem okviru dodeliti vsaj toliko letnih sredstev kot v sedanjem;

zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije ali globalne gospodarske in finančne krize, ni bil izkoriščen ves njegov potencial in bi ga bilo mogoče še izboljšati, da bi dejansko dosegli vse presežne delavce in jih ponovno vključili na trg dela ter zajeli več držav članic;



47. poziva, naj se proračunski sistem EU v naslednjem večletnem finančnem okviru dejansko poenostavi; zlasti poudarja, da je treba zmanjšati prekrivanje instrumentov, ki podpirajo podobne vrste ukrepov, na primer na področju inovacij, malih in srednjih podjetij ali prometa, in da je nujno treba odpraviti konkurenco, ki obstaja med različnimi oblikami in viri financiranja, da bi zagotovili čim večje dopolnjevanje in vzpostavili usklajen finančni okvir;

47. poziva, naj se proračunski sistem EU v naslednjem večletnem finančnem okviru dejansko poenostavi; zlasti poudarja, da je treba zmanjšati prekrivanje instrumentov, ki podpirajo podobne vrste ukrepov, ne da bi se tvegala izguba pomembnih elementov različnih programov, na primer na področju inovacij, malih in srednjih podjetij ali prometa, in da je nujno treba odpraviti konkurenco, ki obstaja med različnimi oblikami in viri financiranja, ter ustvariti več sinergije med instrumenti, da bi zagotovili čim večje dopolnjevanje in bolje reševali strukturne težave, kot so brezposelnost in demografski izzivi, s tem pa vzpostavili bolj usklajen finančni okvir;



62. poziva Komisijo, naj v naslednjem 62. poziva Komisijo, naj v naslednjem

PE615.478v02-00 62/141 RR\1147218SL.docx

SL

večletnem finančnem okviru poenostavi in uskladi pravila o uporabi finančnih instrumentov, da bi bila njihova uporaba kar najbolj učinkovita; meni, da bi bilo treba še naprej razpravljati o predlogu oblikovanja enotnega sklada, ki bi na ravni EU združeval finančne instrumente, s katerimi se upravlja centralno v okviru programov, kot so instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020, COSME, Ustvarjalna Evropa in Program za zaposlovanje in socialne inovacije na eni strani ter Evropski sklad za strateške naložbe na drugi strani; meni, da bi morala takšna krovna rešitev zagotoviti jasno strukturo za izbiro različnih vrst finančnih instrumentov za različna področja politik in vrste ukrepov; vseeno poudarja, da takšen sklad nikoli ne more vključevati finančnih instrumentov, s katerimi upravljajo države članice v okviru kohezijske politike;

večletnem finančnem okviru poenostavi in uskladi pravila o uporabi finančnih instrumentov, da bi bila njihova uporaba kar najbolj učinkovita; meni, da bi bilo treba še naprej razpravljati o predlogu oblikovanja enotnega sklada, ki bi na ravni EU združeval finančne instrumente, s katerimi se upravlja centralno v okviru programov, kot so instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020, COSME, Ustvarjalna Evropa in Program za zaposlovanje in socialne inovacije na eni strani ter Evropski sklad za strateške naložbe na drugi strani; meni, da bi takšna krovna rešitev lahko zagotovila jasno strukturo za izbiro različnih vrst finančnih instrumentov za različna področja politik in vrste ukrepov; vseeno poudarja, da takšen sklad nikoli ne more vključevati finančnih instrumentov, s katerimi upravljajo države članice v okviru kohezijske politike;

Predlog spremembe 16v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeČlen 65 – naslov 2 – odstavek 1 – pododstavek 1

Osnutek mnenja Predlog spremembe

– naložbe v inovacije, digitalizacijo, ponovno industrializacijo, mala in srednja podjetja, promet, prilagajanje podnebnim spremembam

– naložbe v inovacije, digitalizacijo, ponovno industrializacijo, mala in srednja podjetja, promet, prilagajanje podnebnim spremembam in demografske izzive

Predlog spremembe 17v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeČlen 65 – naslov 2 – odstavek 1 – pododstavek 2


– zaposlovanje, socialne zadeve in socialno vključevanje

– zaposlovanje, socialne zadeve in socialno vključevanje, zmanjševanje neenakosti in boj proti revščini

– usklajevanje spretnosti in kvalifikacij s potrebami na trgu dela

RR\1147218SL.docx 63/141 PE615.478v02-00

SL

– zmanjševanje razlik v uspešnosti zaposlovanja med državami članicami in državami kandidatkami;

Predlog spremembe 18v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeČlen 65 – naslov 2 – odstavek 2


– izobraževanje in vseživljenjsko učenje

– izobraževanje s posebnim poudarkom na digitalnih in podjetniških veščinah ter vseživljenjsko učenje



68. verjame, da bi bilo treba z naslednjim večletnim finančnim okvirom bolj osredotočiti proračunske vire v področja, ki izkazujejo jasno evropsko dodano vrednost in spodbujajo gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje; v zvezi s tem poudarja pomen raziskav in inovacij pri ustvarjanju gospodarstva, ki bo trajnostno, vodilno v svetu in bo temeljilo na znanju, ter obžaluje, da je v sedanjem večletnem finančnem okviru zaradi pomanjkanja ustreznega financiranja le majhen delež projektov visoke kakovosti na tem področju pridobil financiranje EU;

68. verjame, da bi bilo treba z naslednjim večletnim finančnim okvirom bolj osredotočiti proračunske vire v področja, ki izkazujejo jasno evropsko dodano vrednost in spodbujajo gospodarski razvoj ter socialno vključevanje, konkurenčnost in zaposlovanje;


PE615.478v02-00 64/141 RR\1147218SL.docx

SL


74. poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za dokončanje digitalnega enotnega trga, tako da se v celoti uporabi spekter, uvedba omrežja 5G gigabitna povezljivost, pa tudi tako, da se doseže nadaljnji napredek pri harmonizaciji telekomunikacijskih pravil EU, da bi se ustvarilo pravo regulativno okolje za izboljšanje internetne povezljivosti po celotni Uniji; poudarja, da bi moral telekomunikacijski del instrumenta za povezovanje Evrope še naprej podpirati infrastrukturo za digitalne storitve in širokopasovna omrežja, tako da bi omogočal njihovo dostopnost, tudi v odročnih regijah in na podeželskih območjih, ter izboljšal digitalno pismenost, medsebojno povezljivost in interoperabilnost;

74. poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za dokončanje digitalnega enotnega trga, tako da se v celoti uporabi spekter, uvedba omrežja 5G gigabitna povezljivost, pa tudi tako, da se doseže nadaljnji napredek pri harmonizaciji telekomunikacijskih pravil EU, da bi se ustvarilo pravo regulativno okolje za izboljšanje internetne povezljivosti po celotni Uniji; poudarja, da bi moral telekomunikacijski del instrumenta za povezovanje Evrope še naprej podpirati infrastrukturo za digitalne storitve in širokopasovna omrežja, tako da bi omogočal njihovo dostopnost, tudi v odročnih regijah in na podeželskih območjih, ter izboljšal digitalno pismenost, medsebojno povezljivost in interoperabilnost; poudarja, da je pomembno izboljšati digitalne spretnosti in znanja evropskih državljanov in delovne sile;



81. poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika EU ter da bi morala pokrivati vse regije EU in obenem večino sredstev usmerjati v najbolj ranljive regije; meni, da bi morala biti ta politika – onkraj cilja zmanjšanja razlik med ravnmi razvoja in krepitve konvergence, kot je določen v pogodbi – osredotočena na uresničevanje širših političnih ciljev EU, in zato predlaga, da se trije skladi kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad) v naslednjem večletnem finančnem okviru osredotočijo predvsem na zagotavljanje podpore za inovacije,

81. poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika EU ter da bi morala pokrivati vse regije EU in obenem večino sredstev usmerjati v najbolj ranljive regije; meni, da bi morala biti ta politika – onkraj cilja zmanjšanja razlik med ravnmi razvoja in krepitve konvergence v solidarnosti med državami članicami, kot je določen v pogodbi – osredotočena na uresničevanje širših političnih ciljev EU, in zato predlaga, da se trije skladi kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad) v naslednjem večletnem finančnem okviru osredotočijo predvsem

RR\1147218SL.docx 65/141 PE615.478v02-00

SL

digitalizacijo, ponovno industrializacijo, mala in srednja podjetja, promet, prilagajanje na podnebne spremembe, zaposlovanje in socialno vključevanje; poleg tega poziva, naj se v tej politiki okrepi komponenta teritorialnega sodelovanja in vzpostavi mestna razsežnost;

na zagotavljanje podpore za izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev za državljane EU v regijah, ki zaostajajo v razvoju, in sicer z osredotočanjem na inovacije, digitalizacijo, ponovno industrializacijo, mala in srednja podjetja, promet, prilagajanje na podnebne spremembe, zaposlovanje, socialno vključevanje, zmanjševanje revščine in demografske izzive (vključno z upadanjem števila prebivalcev in razpršenostjo prebivalstva); poleg tega poziva, naj se v tej politiki okrepi komponenta teritorialnega sodelovanja in vzpostavi mestna razsežnost;



82. meni, da je izjemno pomembno, da se financiranje kohezijske politike za obdobje po letu 2020 za EU-27 ohrani vsaj na ravni proračuna v obdobju 2014–2020; poudarja, da bi moral BDP ostati eno od meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike, a meni, da bi ga bilo treba dopolniti z nizom socialnih, okoljskih in demografskih kazalcev, saj bi se tako bolje upoštevale nove vrste neenakosti med regijami EU; poleg tega podpira, da se tudi v novem programskem obdobju še naprej izvajajo elementi, ki so kohezijsko politiko v sedanjem večletnem finančnem okviru posodobili in jo bolj usmerili v rezultate;

82. meni, da ohranitev financiranja kohezijske politike za obdobje po letu 2020 za EU-27 vsaj na ravni proračuna v obdobju 2014–2020 ne bo zadostovala za zmanjšanje razlik, zlasti socialnih, ki so posledica desetletja gospodarskih kriz; zato poziva, da je treba bistveno povečati ta sredstva politike, zlasti v okviru Evropskega socialnega sklada; poudarja, da bi moral BDP ostati eno od meril za dodeljevanje sredstev kohezijske politike, a meni, da bi ga bilo treba dopolniti z nizom socialnih, okoljskih in demografskih kazalcev, saj bi se tako bolje upoštevale nove vrste neenakosti med regijami EU; poleg tega podpira, da se tudi v novem programskem obdobju še naprej izvajajo elementi, ki so kohezijsko politiko v sedanjem večletnem finančnem okviru posodobili in jo bolj usmerili v rezultate ter socialno vključevanje;

Predlog spremembe 23v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

PE615.478v02-00 66/141 RR\1147218SL.docx

SL

Predlog resolucijeOdstavek 83


83. je odločno zavezan uresničitvi socialne Evrope in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic ter opozarja na obstoječe instrumente, ki prispevajo k tem ciljem, zlasti Evropski socialni sklad, pobuda za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ter Program za zaposlovanje in socialne inovacije; meni, da bi jih bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti;

83. je odločno zavezan uresničitvi socialne Evrope in izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, kar je zaveza, ki izhaja iz člena 9 PDEU, in sicer na podlagi trajnostne rasti visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, ki si prizadeva za polno zaposlenost in socialni napredek, spodbujanje enakosti spolov, medgeneracijsko solidarnost in varovanje pravic otrok, kot je določeno v pogodbi; ob upoštevanju, da so izdatki za socialno politiko zdaj nezadostni, poudarja, da tovrstno izvajanje zahteva ustrezno financiranje in da bi posledično morali povečati sredstva za obstoječe instrumente, ki prispevajo k tem ciljem, zlasti Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ter program za zaposlovanje in socialne inovacij; vztraja, da jih je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti in še naprej izvajati predvsem prek dodeljevanja nepovratnih sredstev;



83a. meni, da bi morali ustrezen delež sredstev, namenjenih kohezijski politiki, dodeliti Evropskemu socialnemu skladu, da bo zmožen uspešno obravnavati izzive, na primer v zvezi s pravočasnim izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in razvojem socialnega dialoga, ter nadalje spodbujati ustvarjanje dostojnih delovnih mest, spopadanje z dolgotrajno brezposelnostjo in vključevanje starejših delavcev na trg dela, razvoj spretnosti in

RR\1147218SL.docx 67/141 PE615.478v02-00

SL

vseživljenjsko učenje, socialne naložbe v kakovostne socialne storitve in socialno gospodarstvo ter spopadanje z revščino, neenakostjo in demografskimi spremembami; vztraja, da bi morali ohraniti samostojnost Evropskega socialnega sklada, da bi ta še naprej prispeval k ekonomski in socialni koheziji;



83b. poudarja, da bi moral zlasti Evropski socialni sklad razširiti svojo podporo razvoju socialnega dialoga, in sicer z izboljšanjem izgradnje zmogljivosti socialnih partnerjev, vključno na evropski sektorski in medsektorski ravni, da bi morala ta zaveza postati obvezna za države članice v vseh regijah EU in da bi morali ustrezna sredstva Evropskega socialnega sklada nameniti dvo- oziroma enostranskim dejavnostim izgradnje zmogljivosti, ki jih izvajajo socialni partnerji za okrepitev socialnega dialoga; poudarja, da bi morali vselej upoštevati potrebe upravičencev z omejenimi upravnimi zmogljivostmi;

Predlog spremembe 26v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeOdstavek 83 c (novo)


83c. poudarja, da skupno število ljudi, ki jih ogroža revščina, ostaja na zelo visoki ravni – 118 milijonov (23,5 %) celotnega prebivalstva EU v letu 2016, kar je veliko odstopanje od tega, kar bi bilo potrebno za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 glede revščine in

PE615.478v02-00 68/141 RR\1147218SL.docx

SL

socialne izključenosti; zato poziva k povečanju finančnih sredstev za ukrepe socialne politike; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi zahteve, da se najmanj 30 % sredstev Evropskega socialnega sklada nameni spopadanju z revščino in socialno izključenostjo, in naj pozorno spremlja, da se delež, namenjen za te cilje, dejansko uporablja v ta namen; prav tako poudarja posebno vlogo Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim pri olajševanju dela organizacijam, ki zagotavljajo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in pri spopadanju s strukturnimi težavami prehranske revščine in vse bolj perečo problematiko energetske revščine;

Predlog spremembe 27v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadevePredlog resolucijeOdstavek 83 d (novo)


83d. poudarja, da ima program za zaposlovanje in socialne inovacije ključno vlogo pri razvoju ustreznih inovativnih rešitev politike za uspešno spopadanje s širokim naborom vse kompleksnejših izzivov glede zaposlovanja in socialnih izzivov, za zagotavljanje ustrezne podpore za izgradnjo institucionalnih zmogljivosti in delovanje različnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju ukrepov socialne politike, pri čemer se posebna pozornost namenja okrepljenemu socialnemu dialogu in kolektivnim pogajanjem, ter za uspešno spodbujanje pravične in prostovoljne čezmejne mobilnosti delavcev in nadaljnje lajšanje dostopa do mikrofinanciranja za ranljive skupine, mikropodjetja in socialna podjetja; zato vztraja, naj se v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije ohrani dodelitev 55 % sredstev osi Progress;

RR\1147218SL.docx 69/141 PE615.478v02-00

SL



84. poudarja zlasti, da se je treba nenehno boriti proti brezposelnosti, zlasti mladih, in zato poziva, naj se v naslednjem programskem obdobju podvojijo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih; meni, da ostaja ena od prednostnih nalog EU vlaganje v spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, zlasti razvoja digitalnih spretnosti;

84. poudarja, da bi moralo biti spopadanje z brezposelnostjo, zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, tudi v prihodnje ena od najpomembnejših prednostnih nalog, in zato poziva, naj se v obdobju po letu 2020 podvojijo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, obenem pa zagotovita hitra in poenostavljena uporaba sredstev in preoblikovanje pobude v stabilnejši instrument EU za financiranje; meni, da so ustrezne naložbe ključnega pomena za krepitev izobraževanja in usposabljanja, zlasti za spodbujanje dualnega izobraževanja in razvoja spretnosti, predvsem digitalnih, spodbujanje podjetništva in kakovostno pripravništvo mladih kot mehanizmov za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in neposrednega dostopa do zaposlovanja ob zagotavljanju zlasti dostojnih delovnih pogojev in socialne zaščite;



84a. je trdno prepričan, da finančnih sredstev EU, zlasti v podrazdelkih 1a in 1b, ne bi smeli uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore ljudem pri premagovanju socialne izključenosti in brezposelnosti na način, ki dopolnjuje in izboljšuje nacionalne programe v skladu z odločitvijo držav članic;

PE615.478v02-00 70/141 RR\1147218SL.docx

SL



85. izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa in državljanstva, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci; zato poziva k stalnim naložbam v okvir izobraževanja in usposabljanja 2020 prek programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da se nadaljujejo ukrepi za mlade in da se jim zagotavljajo koristne kompetence in življenjska znanja in spretnosti prek vseživljenjskega učenja, izobraževanja, osredotočenega na učence, in neformalnega izobraževanja, pa tudi priložnostnega učenja; poziva zlasti, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru potrojijo sredstva za program Erasmus+, da bi dosegel več mladih in učečih se po vsej Evropi ter uresničil svoj celoten potencial; poleg tega priporoča nadaljnje izvajanje Evropske solidarnostne enote in ponovno izraža podporo krepitvi zunanje razsežnosti programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa;

85. izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa in državljanstva, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci; zato poziva k stalnim naložbam v okvir izobraževanja in usposabljanja 2020 prek programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da se nadaljujejo ukrepi za mlade in da se jim zagotavljajo koristne kompetence in življenjska znanja in spretnosti prek vseživljenjskega učenja, izobraževanja, osredotočenega na učence, in neformalnega izobraževanja, pa tudi priložnostnega učenja; poziva zlasti, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru potrojijo sredstva za program Erasmus+, da bi dosegel več mladih in učečih se po vsej Evropi ter uresničil svoj celoten potencial; priporoča, da se program Erasmus+ ohrani kot močna in neodvisna „blagovna znamka“ Evropske unije in da se omogoči neodvisno opravljanje visoko strokovnega dela v programu; poleg tega ponovno izraža podporo krepitvi zunanje razsežnosti programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa;



85a. ugotavlja, da je Komisija pobudo za evropsko solidarnostno enoto sprožila pred obravnavo in potrditvijo v Svetu in Evropskem parlamentu, ki si trenutno

RR\1147218SL.docx 71/141 PE615.478v02-00

SL

prizadevata za izboljšanje predloga Komisije; priporoča nadaljnje izvajanje pobude in vztraja, da je treba zagotoviti ustrezna sredstva, vendar ne na račun obstoječih programov in skladov; v tem okviru zlasti poudarja potrebo po financiranju, ki ne sme oslabiti programa Erasmus+;

PE615.478v02-00 72/141 RR\1147218SL.docx

SL



RR\1147218SL.docx 73/141 PE615.478v02-00

SL

26.1.2018

MNENJE ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE



Pripravljavka mnenja: Anneli Jäätteenmäki

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poziva Komisijo, naj naslednji večletni finančni okvir zastavi tako, da bo jasno upošteval prednostne naloge EU v prihodnjih letih ter da bo neposredno in pregledno prispeval k naložbam v projekte z jasno evropsko dodano vrednostjo, zlasti kar zadeva vire, potrebne za prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo, da bo ohranjena in utrjena vodilna vloga EU v boju proti podnebnim spremembam in da bo EU lahko izpolnila svoje mednarodne obveznosti v okviru Pariškega sporazuma in ciljev OZN glede trajnostnega razvoja, pa tudi svoje notranje in zunanje zaveze in cilje glede biotske raznovrstnosti;

2. opominja na prva priporočila strokovne skupine na visoki ravni za vzdržne finance1, tudi tista, ki se nanašajo na večletni finančni okvir, in poudarja, da je treba cilje trajnostnega razvoja podpreti s finančnim sistemom, s katerim je mogoče spodbujati dolgoročno in trajnostno rast; poziva Komisijo, naj preuči in obravnava tudi priporočila za naslednji večletni finančni okvir, tudi tisto, da je treba vsa bodoča finančna pravila in politike EU preveriti z vidika trajnosti, finančni instrumenti pa bi morali doseči večje učinke političnega usmerjanja;

3. poziva Komisijo, naj pregleda resničen učinek ekologizacije SKP in okoljskih ukrepov v okviru sklada za razvoj podeželja na stanje okolja ter naj te ukrepe financira na podlagi njihovega dejanskega rezultata; poudarja ločeno financiranje za naravo in biotsko raznovrstnost ter potrebo po ločenem financiranju prehoda na trajnostno

1 https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/170713-sustainable-finance-report_en.pdf

PE615.478v02-00 74/141 RR\1147218SL.docx

SL

kmetijstvo;

4. poziva Komisijo, naj se seznani z rezultati vmesnega pregleda sedmega okoljskega akcijskega programa in zlasti z dejstvom, da cilji tega programa do leta 2020 najverjetneje ne bodo izpolnjeni; poziva jo, naj da na voljo sredstva za uresničitev teh ciljev in dodatnih ciljev do leta 2050, pri čemer naj posebno pozornost nameni z okoljem povezanim pritiskom;

5. ugotavlja, da je v členu 2 Pariškega sporazuma poudarjeno, da je treba nameniti financiranje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in razvoj, ki bo odporen na podnebne spremembe, ter da so ustrezne reforme večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 bistvenega pomena, da bi se do leta 2050 dosegla ničelna stopnja neto emisij;

6. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednji večletni finančni okvir skladen s cilji trajnostnega razvoja OZN, da bi povečali skladnost odhodkov EU in izboljšali ravnovesje med gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnostjo;

7. poudarja, da se bo proračun Unije zmanjšal zaradi brexita; zato poziva Komisijo, naj opredeli jasne in stroge prednostne naloge, saj bo na voljo manj denarnih sredstev;

8. poudarja, da mora biti naslednji večletni finančni okvir skladen z obvezami, ki jih je Unija sprejela na svetovnem prizorišču, kot so cilji trajnostnega razvoja, ki jih je določila Organizacija združenih narodov, ter dejavno prispevati k njihovemu uresničevanju, upoštevati pa dolgoročne cilje na področju izdatkov v zvezi s podnebjem ter prispevati k reformi proračuna EU z namenom uresničitve učinkovitejšega proračuna, ki bo temeljil na dodatnih lastnih sredstvih; meni, da bo mogoče to doseči samo s temeljitim osredotočenjem izdatkov EU na podnebje, tudi na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter z letnim spremljanjem izvrševanja odhodkov; zato poziva Komisijo, naj razvije pregledno in zanesljivo metodo izračunavanja, ki bo dala dokaze o pričakovanih učinkih izdatkov za podnebje, pa tudi njihovo utež za naknadne ocene pri obveznosti poročanja;

9. ugotavlja, da je za uspešen srednjeročni pristop k okoljski politiki potrebna finančna stabilnost; zato meni, da bi bilo sedemletno trajanje izvedljivo tudi za naslednji večletni finančni okvir, saj zagotavlja ustrezno prožnost in možnost vmesnega pregleda;

10. poudarja, da morajo za uresničitev ciljev podnebne politike in izboljšanje stanja okolja različne politike sodelovati; poziva, naj se v tem okviru upošteva morebitno financiranje kohezijske politike;

11. poudarja, da je prehod na trajnostno, nizkoogljično krožno gospodarstvo edini način, da se zagotovita zdravo življenjsko okolje in dolgoročna blaginja državljanov Unije in evropskega gospodarstva; meni, da bi morala biti EU vodilna v svetu pri prehodu na trajnostno, nizkoogljično krožno gospodarstvo ter sistem trajnostne proizvodnje in potrošnje; v tem okviru želi spomniti na pomen potrebnega financiranja razvoja in raziskav;

12. opominja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir Uniji olajšati izpolnjevanje ne le okoljskih ciljev ter okvirnih podnebnih in energetskih ciljev za obdobje do leta 2030,

RR\1147218SL.docx 75/141 PE615.478v02-00

SL

ampak tudi večstranskih zavez, povezanih s trajnostnim razvojem in okoljem, kot so cilji trajnostnega razvoja ali Konvencija o biološki raznovrstnosti in zlasti cilj te konvencije iz Aičija; poudarja, da EU ne bi smela financirati projektov ali naložb, ki bi lahko ovirali te cilje oziroma oteževali njihovo uresničevanje ali bi bili neskladni z njimi;

13. poudarja, da bi morala EU podpirati regije z visoko stopnjo onesnaženosti zraka, da bi se znatno izboljšala njegova kakovost, saj so težave v številnih primerih povezane z energijsko revščino v teh regijah;

14. poudarja, kako pomembno je, da se ustrezno financirani programi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo okolja, kot je LIFE, nadaljujejo in okrepijo kot samostojni skladi tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da je program LIFE edini finančni instrument v okviru proračuna EU, ki je v celoti namenjen okolju, varstvu narave in podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v prihodnje finančne instrumente za kmetijstvo, razvoj podeželja in regionalni razvoj vključena namenska sredstva za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000, s katerimi bi skupaj razpolagali nacionalni in lokalni okoljski organi;

15. poudarja potencial, ki ga nudijo zelena infrastruktura in rešitve, ki temeljijo na naravi, za zagotavljanje storitev za družbo na stroškovno učinkovit način; poudarja, da je treba v odločitvah v okviru podeželskega in regionalnega financiranja pravično upoštevati te zelene alternative za zagotavljanje storitev, ter poziva k pripravi namenskega instrumenta za vzpostavitev vseevropskega omrežja zelene infrastrukture (TEN-G), da bi dosegli koristi za biotsko raznovrstnost;

16. poudarja, da bi morali biti različni skladi bolj usklajeni in bolje sodelovati, da bi se odzivali na nacionalne, regionalne in lokalne izzive, na primer da bi omogočili pravičen prehod regij, odvisnih od premoga, se bojevali proti energijski revščini ali proti izgubi biotske raznovrstnosti;

17. priznava evropsko dodano vrednost sodelovanja pri soočanju s skupnimi grožnjami javnemu zdravju; glede na prve pozitivne rezultate tekočega zdravstvenega programa ocenjuje, da je treba v naslednji večletni finančni okvir vključiti obsežen zdravstveni program, ki bo zdravstvena vprašanja reševal na čezmejni osnovi in bo države članice podpiral v obliki strokovnega znanja, izmenjave podatkov, dejstev in dobre prakse; poziva, naj naslednji večletni finančni okvir med drugim odraža med drugim z znatno povečanje sredstev za zdravstveni program, odgovornost EU za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja 3 o javnem zdravju, zdravstvenih sistemih in zdravstvenih težavah, povezanih z okoljem, in za podporo državam članicam pri boju proti neenakostim na področju zdravja, ki ogrožajo socialno kohezijo in ovirajo evropsko integracijo;

18. priznava vlogo trajnostnega kmetijstva in gozdarstva kot ključnih komponent dela EU pri obravnavanju podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti ter širjenju okoljske trajnosti; meni, da je treba skupno kmetijsko politiko (SKP) uskladiti s cilji in politikami EU glede okolja, biotske raznovrstnosti in podnebja; opozarja, da bi moral večletni finančni okvir SKP po letu 2020 preoblikovati v pravično, uspešno in učinkovito kmetijsko politiko, katere osrednji cilj bo olajšanje prehoda na trajnostne prehranske in kmetijske sisteme v Evropi, in opozarja, da je treba za to zagotoviti ustrezna sredstva; pozdravlja strateški pristop Komisije, predstavljen v njenem

PE615.478v02-00 76/141 RR\1147218SL.docx

SL

sporočilu z dne 29. novembra 2011 z naslovom Prihodnost hrane in kmetovanja (COM(2017)0713), za zagotavljanje večje prožnosti državam članicam, da bodo lahko poiskale ustrezna sredstva za usmeritev svojih kmetijskih sektorjev k izpolnjevanju skupnih okoljskih ciljev na najučinkovitejši način;

19. poziva Komisijo, naj dodatno podpre raziskave in inovacije na področju alternativ testiranju na živalih ter dodeli več finančnih sredstev za projekte raziskav in razvoja, ki se izvajajo v EU; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej financirajo razvoj alternativnih možnosti in naj si v okviru mednarodnih struktur prizadevajo za pospešitev potrjevanja in sprejemanja alternativnih metod, ter naj tretje države podprejo s prenosom znanja, saj morda tamkajšnji znanstveniki ne poznajo drugih metod, in finančno, kjer preskusni obrati nimajo potrebne infrastrukture;

20. poudarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru upoštevati družbene izzive za lokalne in regionalne skupnosti z visokim deležem delavcev v sektorjih, odvisnih od ogljika, pri njihovem nujnem prehodu na nizkoogljično družbo; poziva, naj se skladi in programi EU usklajeno namenijo olajšanju pravičnega prehoda teh skupnosti s podporo napotitvi, preusposabljanju in izpopolnjevanju delavcev, izobraževanju, pobudam za iskanje zaposlitve in zagonskim podjetjem, in sicer v tesnem dialogu s socialnimi partnerji;

21. poudarja, kako pomembno je okrepiti in poenostaviti podnebno in energetsko politiko, zlasti vse cilje energetske unije, ki bi jih bilo treba podpirati z obstoječimi instrumenti, torej v okviru kohezijske politike, in novimi instrumenti;

22. poziva, naj financiranje agencij EU ustreza nalogam, ki so jim zaupane;

23. ob upoštevanju zavez iz Pariškega sporazuma izpostavlja, da je treba vzpostaviti celovit instrument za regije in države, odvisne od premoga, da bi podprli pravičen energetski prehod, zlasti razvoj in uporabo obnovljivih virov, modernizacijo proizvodnje energije in omrežij, zgodnjo prilagoditev na prihodnje okoljske standarde, preoblikovanje procesov, ki zadevajo sektorje, odvisne od ogljika, modernizacijo daljinskega ogrevanja (vključno s soproizvodnjo z visokim izkoristkom), shranjevanje energije, rešitve in infrastrukturo elektromobilnosti ter rešitve energijske učinkovitosti;

24. želi spomniti, kako pomembno je preprečevati in preiskovati zlorabo sredstev ter kako pomembna je politika za boj proti goljufijam; poudarja tudi pomen sodelovanja s tretjimi državami, da bi vzpostavili sistem zgodnjega spremljanja za najnevarnejše proizvode, ki lahko škodijo zdravju in varnosti javnosti ter škodijo našemu okolju;

25. želi spomniti, da je dobro zdravje pogoj za uresničitev drugih ciljev, ki jih je določila EU, in da politike na področjih, kot so kmetijstvo, okolje, socialna politika, vključevanje in zaposlovanje, vplivajo na zdravje; zato poziva k temeljitejši oceni učinka na zdravje in medsektorskemu sodelovanju v naslednjem večletnem finančnem okviru;

26. poudarja pomen decentraliziranih agencij EU pri izvajanju ciljev EU glede varovanja človeškega zdravja in okolja (ECDC, ECHA, EEA, EFSA, EMA); poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovi trajnostne in varne strukture financiranja zanje;

RR\1147218SL.docx 77/141 PE615.478v02-00

SL

27. poziva, naj se za obdobje po letu 2020 poveča delež skupnega proračuna EU, namenjenega ukrepom kohezijske politike, s čimer bi priznali velik prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov k izboljševanju okoljske in zdravstvene infrastrukture ter premoščanju družbeno-gospodarskih vrzeli med regijami; poudarja, da učinkovitost finančnih interesov ne nadomešča absolutne potrebe po nepovratnih sredstvih na nekaterih področjih, zlasti za inovativne in tvegane projekte;

28. poudarja, da bi bilo treba pri porabi EU na področju zunanjih politik ohraniti visoko raven ambicij v zvezi s porabo na področju podnebja in okolja;

29. poziva, naj bo zakonodajni postopek za sprejetje naslednjega večletnega finančnega okvira končan pred evropskimi volitvami leta 2019, da bi omogočili dovolj časa za pogajanja o sektorski zakonodaji EU in preprečili zamude pri izvajanju novih programov;

30. poudarja, da je treba v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira zagotoviti finančno pomoč EU za razgradnjo jedrskih elektrarn po letu 2020, da bi zagotovili učinkovito varstvo okolja in javnega zdravja pred nevarnostmi, ki izhajajo iz sevanja; poudarja edinstveno naravo dolgoročnega in zapletenega procesa razgradnje in odstranjevanja odpadkov, ki zahteva razpoložljivost specifične tehnične opreme, visoko usposobljenega osebja ter ustreznih finančnih sredstev.

PE615.478v02-00 78/141 RR\1147218SL.docx

SL




4338


Marco Affronte, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Joëlle Mélin, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli


Elena Gentile, Martin Häusling, Norbert Lins, Nuno Melo, Ulrike Müller, Christel Schaldemose, Bart Staes, Keith Taylor, Carlos Zorrinho


France Jamet, Jiří Maštálka

RR\1147218SL.docx 79/141 PE615.478v02-00

SL


43 +ALDE Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Ulrike Müller, Frédérique Ries

EFDD Piernicola Pedicini

GUE/NGL Stefan Eck, Jiří Maštálka

PPE Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Nuno Melo, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho

Verts/ALE Marco Affronte, Martin Häusling, Bart Staes, Keith Taylor

3 -EFDD Julia Reid

ENF France Jamet, Joëlle Mélin

8 0ECR Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha,

John Procter, Jadwiga Wiśniewska

EPP Renate Sommer


PE615.478v02-00 80/141 RR\1147218SL.docx

SL

15.1.2018

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO



Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, kako pomembno je dokončno vzpostaviti energetsko unijo, ki bo vključevala v prihodnost usmerjeno politiko na področju podnebnih sprememb, in dokončno vzpostaviti enotni digitalni trg, unijo kapitalskih trgov in evropski raziskovalni prostor kot temeljne elemente enotnega trga; poudarja, da je politika na področjih raziskav in inovacij ena ključnih strateških komponent energetskih, industrijskih in digitalnih politik, in poudarja, da ji je treba dodeliti potrebna proračunska sredstva;

2. želi spomniti, da sedanji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 znaša manj kot 1 % bruto nacionalnega dohodka držav članic v plačilih in je bil v primerjavi s prejšnjim večletnim finančnim okvirom znatno zmanjšan, kar ogroža teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo in načelo solidarnosti v EU; poudarja, da gospodarska in socialna kriza, ki je prizadela države članice, še zdaleč ni končana, hkrati pa je treba tudi obravnavati nove prednostne naloge, izzive in nepredvidene krize; zato meni, da bi moral biti proračun večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 višji kot za sedanje obdobje; poziva Komisijo, naj naslednji večletni finančni okvir strukturira tako, da bo jasno odražal sedanje in nove prednostne naloge in bo omogočal odziv na nepredvidene krize; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba nove prednostne naloge financirati z dodatnimi sredstvi, pri čemer pa ne bi smeli biti ogroženi dolgoročni cilji politike ali programi;

3. meni, da je treba pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale leta 2019, skupaj z uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 prednostno zaključiti vse evropske politične dokumente za obdobje po letu 2020; poziva Komisijo, naj čim prej predloži predloge za vse evropske politike, ki bodo temeljili na uredbah, ki so trenutno

RR\1147218SL.docx 81/141 PE615.478v02-00

SL

v veljavi in bodo po njihovem izvajanju v sklopu sedanjega večletnega finančnega okvira posodobljene, in tako prepreči zamude pri načrtovanju in izvajanju v novem programskem obdobju;

4. meni, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir osredotočen predvsem na področja in projekte z jasno evropsko dodano vrednostjo, na področja, ki spodbujajo ponovno industrializacijo, gospodarsko rast, konkurenčnost in resnične inovacije ter ustvarjanje delovnih mest, kot so okvirni program za raziskave in inovacije, da bi pospešili prehod v trajnostno gospodarstvo, ki bo vodilno v svetovnem merilu in bo temeljilo na znanju;

5. poudarja, da bi bilo treba zagotoviti zadostna sredstva v podporo novi strategiji za trajnostno industrijsko politiko, da bi EU lahko bila kos vse večji konkurenci in razcvetu inovacij na področju digitalizacije in ekologizacije v drugih delih sveta ter postala vodilna v svetovnem merilu na področju trajnosti, inovacij, digitalizacije in nizkoogljičnega gospodarstva; poziva, naj se potrebni finančni programi ohranijo in razširijo prek posebnega, optimiziranega naložbenega programa in financiranja, ki bo olajšalo oblikovanje celovite industrijske strategije, ki bo namenjena ključnim industrijskim sektorjem EU in bo skladna z okoljskimi politikami EU;

6. poziva Komisijo, naj zagotovi finančna sredstva za inovacije, namenjene razvoju infrastrukturnih rešitev in rešitev v zvezi s priklopom in skladiščenjem vozil na vodikov pogon in električnimi vozili, in naj še naprej podpira in nadalje razvija pobude, kot sta vseevropska pobuda za elektromobilnost ter Skupno podjetje za gorivne celice in vodik;

7. želi spomniti na oceno Evropskega računskega sodišča, v skladu s katero EU doslej še ni izpolnila svoje zaveze, da bo 20 % svojega proračuna namenila za podnebne ukrepe; ponavlja svoje stališče, da bi morali biti podnebna politika, usmerjena v prihodnost, izvajanje načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“, prihranki emisij, nizkoogljično gospodarstvo, obnovljivi viri ter pametna in moderna infrastruktura temelj energetske unije, zato bi jim bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti prednost;

8. meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti več sredstev EU, med drugim iz strukturnih in investicijskih skladov, da bi poglobili povezovanje energetskega trga EU in prispevali k uresničitvi podnebnih ciljev EU v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti kar zadeva ključne projekte na področju energetske infrastrukture, kot so projekti skupnega interesa;

9. poudarja, kako pomembno je zagotavljati celovito podporo za premogovno in ogljično intenzivne regije v prehodu, da se podpre energetski prehod, prehod v nizkoogljično gospodarstvo in posodobitev proizvodnje električne energije in omrežij, tehnologije zajemanja in uporabe ogljika, zlasti v industrijskih sektorjih, ter posodobitev daljinskega ogrevanja; meni, da bi bilo treba – glede na ambiciozne podnebne cilje v naslednjem večletnem finančnem okviru – za preoblikovanje energetskega sektorja uporabiti obstoječe sklade ali ustanoviti sklad za energetski prehod, da se olajšajo strukturne spremembe v energetsko intenzivnih panogah in ogljično intenzivnih elektrarnah ter spodbudijo trajnostne nizkoogljične naložbe in inovativne rešitve;

10. meni, da je treba nameniti zadostna sredstva za dobro delovanje energetske unije in za

PE615.478v02-00 82/141 RR\1147218SL.docx

SL

to, da bodo omrežne povezave v EU lahko delovale in da bo mogoče prenoviti in razširiti prometne in distribucijske mreže ter upravljati povpraševanje po energiji, oskrbo z energijo in njeno shranjevanje v EU; poudarja, kako pomembno je, da se Evropa poveže z območjem Kaspijskega jezera, Bližnjim vzhodom in osrednjo Azijo, ter kako pomembno je vlagati v plinski koridor za vzhodno Sredozemlje, da se zmanjša odvisnost EU od ruskega plina; ponavlja, da je treba poglobiti večstransko sodelovanje na področju energije v regiji Črnega morja;

11. poudarja, da je potreben nadgrajen, učinkovitejši in okoljsko trajnostni instrument za povezovanje Evrope, s katerim bodo vzpostavljene manjkajoče povezave v evropski osrednji energetski in digitalni mreži, in sicer bo podprl razvoj visoko zmogljivih in trajnostnih vseevropskih omrežij; poziva, naj se v okviru evropskih mrež nameni prednost horizontalnim projektom, ki povezujejo infrastrukturne, digitalne, energetske in prometne projekte;

12. je seznanjen z nedavnim trendom večje uporabe finančnih instrumentov; ponavlja, da nepovratna sredstva v naslednjem večletnem finančnem okviru ne morejo nadomestiti finančnih instrumentov pri financiranju energijske učinkovitosti, prizadevanj za odpravo energijske revščine, energije iz obnovljivih virov ter inovativnih tehnologij za konvencionalno energijo, saj so nepovratna sredstva stabilen vir financiranja ter zagotavljajo maksimalne rezultate na terenu in širšo udeležbo deležnikov, vključno z akademiki, raziskovalnimi središči, lokalnimi javnimi organi, malimi in srednjimi podjetji, organizacijami civilne družbe in državljani; nadalje poudarja, kako pomembne so naložbe v manj razvite tehnologije, zlasti kar zadeva energijo iz obnovljivih virov;

13. poudarja, kako pomembno je zagotoviti financiranje za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga, tako da se v celoti uporabijo spekter, omrežje 5G in internetna povezljivost, pa tudi tako, da se doseže nadaljnji napredek pri harmonizaciji telekomunikacijskih pravil EU, da bi se ustvarilo pravo regulativno okolje za izboljšanje internetne povezljivosti po celotni Uniji, tudi na odročnih podeželskih območjih; poziva Komisijo, naj zagotovi podporo, potrebno za odpravo jezikovnih ovir in spodbujanje naložb, s pomočjo katerih bo mogoče do leta 2025 razviti evropsko gigabitno družbo; meni, da bi morali to financiranje osredotočiti na „digitalno hrbtenico“, ki prinaša optične in vmesne povezave v odročnejše skupnosti, s tem pa tudi najbolj kakovostne gigabitne povezave izobraževalnim in javnim organom ter mobilne bazne postaje za lokalno podporo omrežju 5G;

14. nadalje poudarja, da je treba bolje uskladiti instrumente EU, povezane z naložbami, med drugim v inovacije, znanje, spretnosti ter dostop malih in srednjih ter zagonskih podjetij do trgov; poudarja, kako pomembno je nadaljnje financiranje programov, povezanih z malimi in srednjimi podjetji, kot sta instrument za mala in srednja podjetja ter program COSME, brez poseganja v druge programe, da bi se še dodatno povečala konkurenčnost in trajnost malih in srednjih podjetij v Evropski uniji;

15. poudarja, kako pomembno si je prizadevati za boljše obveščanje o učinkih novih programov Komisije;

16. želi spomniti, da so si države članice določile cilj, da bodo 3 % BDP namenile za raziskave in razvoj, pri čemer bi morali dve tretjini sredstev izhajati iz zasebnega sektorja; poziva države članice, naj spoštujejo svoje nacionalne zaveze glede naložb v

RR\1147218SL.docx 83/141 PE615.478v02-00

SL

raziskave in razvoj, da bi izpolnile ta cilj; jih nadalje poziva, naj povečajo svoje nacionalne naložbe v raziskave in razvoj; poudarja, da bi bilo treba bolj uporabljati orodja, kot je mehanizem za podporo politikam, da se izboljša učinkovitost nacionalnih raziskovalnih sistemov; poziva k oblikovanju pravil, s pomočjo katerih bi se ob usklajevanju Komisije olajšale sinergije med prihodnjim devetim okvirnim programom in nacionalnimi proračuni;

17. ponavlja poziv Parlamenta, naj se skupni proračun za deveti okvirni program poveča na vsaj 120 milijard EUR, da bi se lahko odzvali na družbene izzive, zagotovili globalno konkurenčnost Evrope ter znanstveno in industrijsko vodilno vlogo pri razvoju in inovacijah ter pripomogli k uresničitvi podnebnih ciljev EU; poziva tudi k večjemu poudarku na izvajanju raziskav in uvajanju inovacij prek skupnih podjetij ter k podpiranju naložb v ključne tehnologije, da bi premostili naložbeno vrzel pri inovacijah; še zlasti poziva k prizadevanjem za spodbujanje pionirskih inovativnih pobud, ki ustvarjajo nove trge, zlasti za mala in srednja podjetja;

18. pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev okvirnega programa za raziskave in inovacije; poziva, naj se ta prizadevanja nadaljujejo tudi v sklopu devetega okvirnega programa, da se kandidatom iz vseh držav članic zagotovijo boljši dostop in enaki konkurenčni pogoji, in sicer s pomočjo novega sistema za ocenjevanje vlog, ki temelji na dodani vrednosti in morebitnih rezultatih predlogov; poziva Komisijo, naj oceni, ali je večja uporaba pavšalnih zneskov najboljša možnost za upravičence in revizorje; poudarja, da bi uvedba enotnega revizijskega pristopa in večje sprejemanje računovodskih praks upravičencev pomenila veliko poenostavitev za upravičence do okvirnega programa; meni, da bi bilo treba v naslednjem okvirnem programu v večji meri uporabljati pristop od spodaj navzgor, saj bi to pomagalo spodbuditi inovacije; poudarja, da je za zagotovitev odličnih raziskav in inovacij nujno treba vlagati v znanstveno in tehnološko infrastrukturo; poudarja uspešnost pečata odličnosti;

19. poudarja, kako pomembni so Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter njegove skupnosti znanja in inovacij (SZI), ki potrebujejo ustrezna sredstva, da bodo lahko nadalje razvijali svoje dejavnosti v zvezi z izobraževanjem, spodbujali zagonska podjetja in podpirali inovacije, ki med drugim prispevajo k zdravju ljudi, energetskemu prehodu, digitalizaciji in podnebnim ukrepom in omogočajo odzivanje na velike izzive in koristijo celotni družbi;

20. je trdno prepričan, da morajo biti proračunska sredstva za zdravje – enega temeljnih dejavnikov kakovosti življenja in blaginje ljudi – v devetem okvirnem programu višja kot v programu Obzorje 2020 in da bi bilo treba potrebne zneske dodeliti mehanizmom, ki zagotavljajo, da se prednost nameni potrebam po javnih raziskavah, in pravično javno donosnost naložb; poudarja, da so dejavniki zdravja široki in med drugim zajemajo hrano, okolje in življenjski slog; zato poziva, naj se uporablja pristop „eno zdravje“, tudi v okviru politike raziskav in razvoja;

21. meni, da bi lahko s kombinacijo nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov s področja inovacij, informacijske in komunikacijske tehnologije ter energetske infrastrukture, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), olajšali izvajanje projektov ter spodbudili in zagotovili zasebno financiranje;

22. poziva, naj se izvede pregled sklada EFSI, da bo izpolnjeval svojo vlogo, kar zadeva

PE615.478v02-00 84/141 RR\1147218SL.docx

SL

gospodarsko dodatnost, da bo spodbujal projekte, ki prinašajo priznane pozitivne zunanje učinke, a hkrati tudi tveganje, ki je višje, kot mu je zasebni sektor lahko sam kos, in da bo omogočil premostitev vrzeli med raziskavami in trgom ter osredotočenost na spodbujanje tržnih inovacij; poziva, naj se občutno povečajo vloga in zmogljivosti Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, predvsem s proaktivno udeležbo pri pripravi projektov; opozarja, da financiranje sklada EFSI v sklopu naslednjega večletnega finančnega okvira ne bi smelo imeti negativnih finančnih posledic za druge programe;

23. poziva Komisijo, naj v sklopu večletnega finančnega okvira pripravi celovit, skladen in dolgoročen okvir industrijske politike za lažje financiranje kulturnega in ustvarjalnega sektorja, da bi spodbudili njegovo konkurenčnost in mu omogočili, da uresniči svoj potencial v smislu ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti v korist Unije; poziva, naj se vzpostavijo dodatne povezave med okvirnim programom za raziskave in inovacije ter programom Ustvarjalna Evropa; poziva Komisijo, naj upošteva člen 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije in naj kulturni in ustvarjalni sektor določi za horizontalno prednostno nalogo v okviru evropskih shem in programov financiranja, zlasti v okvirnem programu za raziskave in inovacije, programu EU za zaposlovanje in socialne inovacije ter skladih ESI;

24. poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru predlaga regulativne postopke za olajšanje, spodbujanje in – s podporo agencij EU – usklajevanje sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI), instrumentom IPE ter programoma Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020 za projekte, povezane z raziskavami in razvojem, ki lahko prispevajo h gradnji zmogljivosti v manj uspešnih regijah; poziva, naj Komisija dejavneje sodeluje pri usklajevanju raziskovalnih in razvojnih projektov v okviru različnih evropskih skladov iz različnih razdelkov, tudi pri strategijah za pametno specializacijo in reviziji pravil o državni pomoči;

25. poudarja, da je treba v naslednjem proračunu EU zagotoviti zadostna sredstva za vesoljske projekte, da bo mogoče še naprej izvajati in razvijati vesoljske programe Galileo, EGNOS in Copernicus, pri tem pa upoštevati nove potrebe uporabnikov in politične prednostne naloge EU in zlasti povečati kibernetsko varnost in zajeti programe za lansiranje, nove tehnologije ter nadzor in spremljanje v vesolju;

26. je trdno prepričan, da bi morala biti sredstva za vesoljske programe v devetem okvirnem programu višja kot v programu Obzorje 2020 in da bi bilo treba zagotoviti potrebne zneske za prihodnjo skupno tehnološko pobudo za inovativne materiale za vesoljsko opremo in deorbitacijo, s čimer bi se povečala konkurenčnost vesoljskih inovacij EU; poziva k uvedbi celovitega programa vladne satelitske komunikacije (GOVSATCOM), s pomočjo katerega bodo evropskim javnim organom zagotovljene stroškovno učinkovite in varne storitve satelitske komunikacije; znova izraža dolgoletno stališče, da bi bilo treba podporni okvir za nadzor in spremljanje v vesolju preoblikovati v program Unije in razširiti področje njegove uporabe, in meni, da bi bilo treba temu ustrezno povečati proračun za to dejavnost;

27. opozarja na evropski obrambni sklad in nedavni predlog Komisije za evropski program za razvoj obrambne industrije za obdobje 2019–2020; je seznanjen s tem, da namerava Komisija predložiti obsežnejši program za razvoj obrambne industrije in program v

RR\1147218SL.docx 85/141 PE615.478v02-00

SL

podporo obrambnim raziskavam, ki bodo koristile vsem državam članicam, da se utre pot tehnološkemu razvoju, ki lahko nato doseže tudi druge dele družbe; meni, da bi morali biti ti obrambni programi v naslednjem večletnem finančnem okviru financirani iz dodatnih sredstev in zato ne bi smeli vplivati na proračunske cilje za obstoječe programe;

28. ponavlja stališče Parlamenta, da bi bilo treba morebitne nove politične zaveze financirati z novimi sredstvi, ne pa z instrumenti prilagodljivosti ali s prerazporejanjem sredstev obstoječih programov; poziva, naj se zagotovijo zadostna sredstva za obstoječe programe, ki so v pristojnosti odbora ITRE Evropskega parlamenta;

29. opozarja, kako pomembna je večja prilagodljivost, ki omogoča uporabo dodatnih virov za odzivanje na nepredvidene okoliščine; hkrati pa poudarja, da intenzivna uporaba instrumentov prilagodljivosti večletnega finančnega okvira ni najboljši način za soočanje z zapletenimi krizami, ki se bodo verjetno nadaljevale; je prepričan, da je uvedba novih lastnih sredstev in prihodkov EU v proračun EU bistvenega pomena, če naj večletni finančni okvir doseže raven, ki bo ustrezala dejanskim potrebam in političnim ambicijam Unije na področjih, povezanih z odborom ITRE; zahteva, da se resno preučijo možnosti, predlagane v poročilu skupine na visoki ravni za lastna sredstva; poziva k vzpostavitvi povezave med financiranjem proračuna EU in političnimi področji, na katerih je EU sprožila znižanje cene, kot sta energetska in telekomunikacijska politika, saj je to najučinkovitejši in tržno najbolj nevtralen pristop;

30. je seznanjen s tem, da bo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru upoštevati izstop Združenega kraljestva iz EU in njegove posledice za proračun EU; izraža željo, da se programi EU v pristojnosti odbora ITRE lahko nadalje nemoteno izvajajo in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za izpolnitev te želje;

31. poziva Komisijo, naj oceni vse ocene različnih politik in finančnih instrumentov, vključno s finančnimi instrumenti in skladi, povezanimi z energijo, zlasti kar zadeva rezultate, jo nadalje poziva, naj te ocene uporabi pri pripravi novega večletnega finančnega okvira;

32. opozarja, da je bilo Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA) zaupanih več dolžnosti in da zato potrebujeta zadostna sredstva, da lahko opravljata vse svoje – tako stare kot nove – naloge; poudarja, da tudi Agencija za evropski Globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS) in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) potrebujeta zadostna sredstva, da lahko ustrezno in učinkovito izpolnita svoje dolžnosti; poziva, naj se vsem agencijam, ki sodijo v pristojnost odbora ITRE, zagotovijo zadostna sredstva in dovolj osebja, da bodo lahko ustrezno opravljale svoje naloge;

33. meni, da bi moral prihodnji večletni finančni okvir zagotavljati čim večjo predvidljivost in prilagodljivost, da ga bo mogoče v celoti uporabiti; nadalje meni, da bi moral zagotavljati tudi, da bodo morebitni presežki zaradi nezadostnega izvrševanja proračuna EU in sprostitve obveznosti, ki niso bile izvršene, spet na voljo v proračunu EU.

PE615.478v02-00 86/141 RR\1147218SL.docx

SL




4597


Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Fredrick Federley, Ashley Fox, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Aldo Patriciello, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Patrizia Toia, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho


Michał Boni, Mario Borghezio, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Werner Langen, Morten Løkkegaard, Florent Marcellesi, Marian-Jean Marinescu, Rupert Matthews, Clare Moody, Răzvan Popa, Dennis Radtke, Michèle Rivasi, Sofia Sakorafa, Anneleen Van Bossuyt


Max Andersson, Ingeborg Gräßle

RR\1147218SL.docx 87/141 PE615.478v02-00

SL


45 +ALDE Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Kaja Kallas, Morten Løkkegaard, Angelika

Mlinar, Lieve Wierinck

ECR Edward Czesak, Zdzisław Krasnodębski

PPE Bendt Bendtsen, Michał Boni, Jerzy Buzek, Ingeborg Gräßle, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Nadine Morano, Aldo Patriciello, Dennis Radtke, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D José Blanco López, Jens Geier, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Clare Moody, Miroslav Poche, Răzvan Popa, Patrizia Toia, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

9 -EFDD David Borrelli, Jonathan Bullock

ENF Mario Borghezio, Christelle Lechevalier

VERTS/ALE Max Andersson, Reinhard Bütikofer, Florent Marcellesi, Michèle Rivasi, Claude Turmes

7 0ECR Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Rupert Matthews, Anneleen Van Bossuyt

ENF Barbara Kappel

GUE/NGL Xabier Benito Ziluaga, Sofia Sakorafa


PE615.478v02-00 88/141 RR\1147218SL.docx

SL

1.12.2017

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM



Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. vztraja pri strateški pomembnosti večletnega finančnega okvira za sektorje, ki se zanašajo na dolgoročne naložbe, na primer prometni sektor; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog ter začne čim prej sodelovati s Svetom in Parlamentom, da se večletni finančni okvir po letu 2020 opredeli pred evropskimi volitvami leta 2019;

2. poudarja, da je prometna infrastruktura hrbtenica enotnega trga, podlaga za rast in ustvarjanje delovnih mest, prav tako pa je bistvena za zagotavljanje štirih osnovnih svoboščin glede pretoka ljudi, kapitala, blaga in storitev; ugotavlja, da vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, povezanega s sosednjimi državami, zahteva, da osrednja prometna infrastruktura, poleg primernega financiranja, postane ključna prednostna naloga politik EU za konkurenčnost ter teritorialno, ekonomsko in socialno kohezijo;

3. poudarja pomen ciljev konference COP 21 (Pariški sporazum) v zvezi s prometom, da se bo mogoče boriti proti podnebnim spremembam; poudarja, da bi morali zagotoviti finančna sredstva za prehod s cestnega na železniški in pomorski promet ter promet po celinskih plovnih poteh in za spodbujanje držav članic, naj vlagajo v pameten, trajnosten in celosten javni promet; priporoča tudi, da se pozornost nameni zmanjševanju hrupa in vibracij v prometu, da bi državljanom omogočili okolje visoke kakovosti;

4. poudarja, da je treba podpreti oblikovanje in izvajanje kakovostne industrijske politike, ki bo povečala varnost, zaščito, javno zdravje in varstvo okolja v prometnem sektorju ter evropsko konkurenčnost v svetu, saj bi s tem prav tako zagotovili boljše povezave in

RR\1147218SL.docx 89/141 PE615.478v02-00

SL

enostavnejše potovanje po vseh državah članicah; meni, da so velepodatki strateški dejavnik pri uresničevanju ciljev prometne politike EU, in poudarja, da je treba za promet ključno infrastrukturo zaščititi pred kibernetskimi grožnjami;

5. poudarja, da bi morala biti ključna prometna infrastruktura v strateškem interesu Evropske unije;

6. poudarja, da mora imeti EU sposobnost v naslednjem večletnem finančnem okviru določiti regulativni okvir in finančne vire za dosego svojih ambicij, da bi lahko ustvarila evropsko dodano vrednost projektov na področju prometne infrastrukture;

7. meni, da bi bilo treba po letu 2020 povečati sedanji delež skupnega proračuna EU, namenjenega infrastrukturnim projektom v okviru kohezijske politike, saj Kohezijski sklad ter Evropski regionalni in razvojni sklad znatno prispevata k premostitvi infrastrukturnih in socialno-ekonomskih vrzeli med regijami, k izboljšanju povprečne kakovosti infrastrukture in k zmanjšanju vrzeli v povezavi med bolj razvitimi območji in regijami, ki zaostajajo v razvoju;

8. meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir omogočiti povečanje financiranja iz proračuna EU, tudi iz strukturnih in investicijskih skladov, za projekte, ki prispevajo zlasti k dokončanju osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in njegovih koridorjev, pa tudi financiranja za pripravo infrastrukture za električna vozila in druge prometne rešitve na področju alternativnih virov energije; znova poudarja, da finančni instrumenti ne morejo nadomestiti nepovratnih sredstev za projekte TEN-T, ki morajo ostati osrednji instrument prihodnjega instrumenta za povezovanje Evrope, saj nekatere vrste prevoza, kot so železnice in plovne poti, niso privlačne za zasebne vlagatelje;

9. meni, da se nepovratna sredstva ne smejo uporabljati za kritje izgub pri projektih, ki so ekonomsko nevzdržni;

10. poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru predlaga skladne in pregledne ukrepe, s katerimi bi s podporo agencij EU ustvarjali, spodbujali in usklajevali sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, instrumentom za povezovanje Evrope in Obzorjem 2020 pri prometnih projektih, zlasti da bi podprli te projekte v čezmejnih regijah in vzdolž TEN-T; poziva k vzpostavitvi strukture za sodelovanje, da bi optimizirali sinergije med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva k dejavnejši udeležbi GD MOVE pri usklajevanju prometne infrastrukture med različnimi evropskimi skladi;

11. meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru omogočiti nadaljnji razvoj in razširiti obstoječe osrednje in celovite omrežne koridorje TEN-T, tudi v ustrezne tretje države, da bo mogoče podpreti projekte skupnega interesa v prometnem sektorju;

12. poudarja, da bo imel izstop Združenega kraljestva iz EU poleg splošnih posledic na proračun posebej velik posreden in neposreden vpliv na evropsko prometno politiko, zlasti na področju letalskega in pomorskega prometa;

13. poziva evropske koordinatorje, naj izvedejo temeljito oceno dokončanih projektov in

PE615.478v02-00 90/141 RR\1147218SL.docx

SL

izboljšav, doseženih vzdolž koridorjev TEN-T v tekočem programskem obdobju, ter jo predložijo Komisiji in Parlamentu; poziva Komisijo, naj to oceno preuči med pripravljanjem novega večletnega finančnega okvira;

14. poudarja, da bi moralo sofinanciranje EU kot osrednjo prednostno nalogo v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC – Interreg) zajemati čezmejne infrastrukturne projekte manjšega obsega za ponovno vzpostavitev manjkajočih regionalnih čezmejnih povezav;

15. poudarja, da je nujno treba zagotoviti ustrezno financiranje, tudi za raziskave in inovacije v sklopu devetega okvirnega programa, in sicer na področjih, kot so električna vozila in vozila na vodikov pogon ter samostojna in povezana vozila;

16. meni, da bi boljše izvajanje strategij EU za makroregije prispevalo k razvoju projektov z dodano vrednostjo EU;

17. poudarja pomen udeležbe vseh obrežnih držav v strategiji za Donavo, da se preprečijo ozka grla pri plovbi; poziva k uvedbi pristopa od zgoraj navzdol, da se zagotovi učinkovito izvajanje strategije za Donavo, zlasti kar zadeva plovnost celinskih plovnih poti;

18. meni, da je potreben sodobnejši in učinkovitejši instrument za povezovanje Evrope, ki bo zajemal vse oblike prometa, tudi cestno infrastrukturo in celinske plovne poti, in se po potrebi osredotočil na povezave med njimi in na dokončanje omrežja na obrobnih območjih, pri tem pa uporabljal skupne standarde; poudarja, da je treba povečati sredstva za instrument za povezovanje Evrope, da bo mogoče kriti vse potrebe transporta, vključno z digitalnimi rešitvami, prehodom med načini in čistim prometom; je prepričan, da bi moral instrument za povezovanje Evrope podpreti poskusne programe v korist vseh oblik prometa, da se izboljšajo varnost, zaščita, varstvo okolja in konkurenčnost EU; poudarja, da so naložbe v prometno infrastrukturo naložbe v dolgoročno rast in zaposlovanje; zato poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog posodobljene uredbe o instrumentu za povezovanje Evrope, da jo bo mogoče potrditi pred evropskimi volitvami leta 2019;

19. opominja, da je v prilogi k uredbi o instrumentu za povezovanje Evrope omenjenih devet osrednjih omrežnih koridorjev, vsebuje pa tudi seznam vnaprej opredeljenih projektov, ki bi lahko zaradi dodane vrednosti za razvoj TEN-T in svoje zrelosti prejeli sredstva EU v obdobju 2014–2020; meni, da bi nadgrajen in učinkovitejši instrument za povezovanje Evrope moral dati prednost bolj neposrednim povezavam med številnejšimi osrednjimi in celovitimi omrežji ter odločneje spodbujati boljše povezave med celovitimi omrežji, med drugim horizontalne prednostne naloge, kot so morske avtoceste; meni, da bi bilo treba v ta namen sestaviti seznam vnaprej opredeljenih projektov in ga vključiti v naslednjo uredbo o tem instrumentu;

20. poudarja, da je treba ohraniti financiranje za dokončanje enotnega evropskega železniškega prostora, in meni, da je potreben večji poudarek na izboljšanju varnosti, dokončanju železniških povezav med državami članicami in nadaljnjem vzdrževanju obstoječe železniške infrastrukture; meni, da bi bilo treba sredstva uporabiti tudi za zmanjševanje hrupa in obnovo pomožnih železniških povezav; poudarja tudi, da bi morala Komisija pri usklajevanju evropskega sistema za upravljanje železniškega

RR\1147218SL.docx 91/141 PE615.478v02-00

SL

prometa (ERTMS) k sodelovanju pritegniti vlagatelje in da bi bilo treba pospešiti razvoj tega sistema, da bo mogoče nadaljevati uvajanje skupnih tehničnih standardov in povečati koristi v smislu interoperabilnosti; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sofinanciranje skupnega podjetja Shift2Rail;

21. znova poudarja, kako pomembno je omogočiti polno uporabo enotnega evropskega neba kot ključnega koraka k evropskemu zračnemu prostoru; poudarja, da sta potrebna zadostno financiranje in pregledna poraba, tudi za uporabnike zračnega prostora, za uvedbo in izvajanje komponent raziskovalnega projekta za upravljanje zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR); poziva, naj se v okviru programa SESAR financirajo raziskave na področju upravljanje zračnega prometa za brezpilotne zrakoplove in dokončne vzpostavitve evropskega digitalnega upravljanja zračnega prometa; znova poudarja, da bi lahko z učinkovitim upravljanjem zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba za 10 % zmanjšali porabo goriva in emisije; poziva, naj se ustrezna finančna sredstva namenijo skupnemu podjetju Čisto nebo;

22. poudarja, da pregled Uredbe (ES) št. 216/2008 predvideva razširitev pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu; poudarja, da je pomembno, da se tej agenciji dodelijo ustrezna finančna sredstva, da bi lahko uspešno prevzela nove odgovornosti;

23. poziva Komisijo, naj poskrbi za nadaljnje financiranje vodilnih vesoljskih programov EU, kot so Galileo, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS) in Copernicus; poziva, da se ohranijo potrebni zneski za skupno podjetje Čisto nebo in prihodnjo skupno tehnološko pobudo za vesoljske tehnologije za Evropo (STEPP); poziva Komisijo, naj hitro pripravi predlog za prihodnji GOVSATCOM in njegovo ustrezno financiranje; ponavlja pomen doseganja globalne evropske pokritosti storitve EGNOS in njene razširitve na države, ki so del sosedske politike; meni, da je v teh sektorjih nujno potreben ustrezen proračun za raziskave, da se zagotovi evropska neodvisnost pri dostopu do vesolja;

24. poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostna finančna sredstva za skupna podjetja, med njimi SESAR, Shift2Rail in Clean Sky; meni, da bi moral Shift2Rail dati prednost projektom interoperabilnosti in povečati njene koristi v enotnem evropskem železniškem prostoru; meni, da je treba namenjati sredstva za vzdrževanje infrastrukture in spoštovanje meril kakovosti, da se zagotovita boljše varstvo in varnost potrošnikov;

25. znova poudarja, kako pomembno je ohraniti potrebno financiranje za razvoj inovativnih in učinkovitih aplikacij za globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) ter na potrebah uporabnikov temelječih storitev z dodano vrednostjo;

26. poziva Komisijo, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru podpre program institucionalnih naročil za izstreljevanje satelitov za evropske lansirne sisteme in program za spremljanje vesoljskih odpadkov;

27. poudarja, kako pomembno je zagotoviti finančna sredstva za uvedbo celostne pomorske politike, kot vodilne pobude za medsektorsko in nadnacionalno upravljanje, pa tudi za optimiranje večmodalnih povezav in prehod na digitalne prometne storitve in trajnostne prometne oblike, vključno z javnim prevozom in s celinskimi plovnimi potmi; poudarja, da bi bilo treba pohiteti z uvedbo rečnih informacijskih storitev, da se podpre čezmejne operacije;

PE615.478v02-00 92/141 RR\1147218SL.docx

SL

28. poziva Komisijo, naj da nov zagon vlogi EU v Sredozemskem morju s strategijo za nadgradnjo in posodobitev pristanišč v Sredozemlju, saj so pomembna vozlišča za evropsko trgovino;

29. opominja, da so pristanišča vrata za trgovino, energetska vozlišča in industrijski grozdi; opozarja na položaj pristanišč v evropskem prometnem omrežju; poudarja, da je treba zagotoviti financiranje za dokončanje in izboljšave osrednjega omrežja celinskih plovnih poti, ki je vključeno v večmodalno omrežje; poudarja, da pristanišča in celinske plovne poti zahtevajo zadostno financiranje, da se bodo lahko soočili s trenutnimi in prihodnjimi izzivi pri zagotavljanju pametnih, učinkovitih in trajnostnih prometnih sistemov; priznava, da imajo lahko pristanišča in celinske plovne poti pomembno vlogo pri razogljičenju gospodarstva, saj lahko ponudijo alternativne energetske rešitve;

30. poudarja, da je treba tudi v naslednjem obdobju zagotoviti financiranje pametnih prometnih sistemov in projektov sodelovanja na tem področju glede na prometne potrebe;

31. poziva Komisijo, naj proračunu doda posebno postavko za tista pristanišča, ki se morajo soočati z gospodarskim in družbenim bremenom migracijske krize;

32. poudarja pomen evropskih agencij za promet pri uskladitvi in vključitvi različnih načinov prevoza v evropskem gospodarskem prostoru; ob upoštevanju vedno večje vloge in obremenitve, ki jim je zaupana s predpisi, poziva, da se o njihovih operativnih sredstvih ustrezno pogaja v prihodnjem proračunskem okviru;

33. poudarja, kako pomemben je prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem, ki zahteva tudi boljše usklajevanje med turističnim sektorjem in infrastrukturnimi projekti; meni, da bi bilo treba oblikovati posebno proračunsko vrstico za turizem, da bo mogoče vzpostaviti resnično evropsko turistično politiko; meni, da so takšne pobude, ki promovirajo inovativne in trajnostne potovalne izkušnje za mlade, dobrodošle; meni pa, da ne bi smele nadomestiti drugih kulturnih pobud, in predlaga, da se je treba še naprej zavzemati za zadostno financiranje;

34. poudarja, da bi bilo treba zagotoviti dolgoročno konkurenčnost in trajnost evropskega turizma, med drugim s polnim izkoristkom inovacij v tem sektorju ter informacijske in komunikacijske tehnologije; meni, da bi bilo treba pregledati postopke rezervacij in predvideti centraliziran, na stranke osredotočen digitalni sistem rezervacij;

35. poziva Komisijo, naj sofinancira povezavo med omrežjem EuroVelo in železniškim omrežjem EU ter tako spodbudi trajnostni turizem v različnih regijah;

36. poudarja, da je treba preskrbeti sredstva za infrastrukturo v okviru sosedske politike, da se zagotovita izvedba vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) in čezmejno infrastrukturno usklajevanje;

37. poudarja, da je treba vključiti različne sektorje prevoza, zlasti industrijski del, v razprave na ravni ESZD in različnih generalnih direktoratov Evropske komisije, da bi oblikovali strategijo za gospodarsko diplomacijo za spodbujanje evropskih akterjev v tem sektorju na mednarodni ravni;

RR\1147218SL.docx 93/141 PE615.478v02-00

SL

38. meni, da bi moral večletni finančni okvir ponujati čim večjo predvidljivost in prilagodljivost, da bo mogoče v celoti uporabiti obveznosti, ki so bile prevzete, ter zagotoviti pravično porazdelitev med vsemi regijami Unije, kar bi moralo zagotoviti, da bodo morebitni presežki zaradi nezadostnega izvrševanja proračuna EU predvsem v sektorju javne politike in preklica prevzetih obveznosti, ki niso bile izvršene, spet na voljo v ustreznem sektorju; v zvezi s tem poziva Evropsko unijo, naj še naprej ohranja visok delež sofinanciranja pri izbiri projektov iz večletnega finančnega okvira; poudarja, kako pomembna je dejavnejša udeležba GD MOVE pri usklajevanju prometne infrastrukture med različnimi evropskimi skladi;

39. poudarja, da morajo naložbe EU v nove tehnologije za trajnostni promet, zlasti za vrste pogona (npr. elektrika, vodik, biogoriva itd.), temeljiti na načelu tehnološke nevtralnosti, kar pomeni, da se trgu in državljanom prepusti svobodna izbira med različnimi prometnimi rešitvami.

PE615.478v02-00 94/141 RR\1147218SL.docx

SL




3830


Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Pavel Telička, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska


Jakop Dalunde, Mark Demesmaeker, Jill Evans, Maria Grapini, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Jozo Radoš, Olga Sehnalová


Juan Fernando López Aguilar

RR\1147218SL.docx 95/141 PE615.478v02-00

SL


38 +ALDE Gesine Meissner, Jozo Radoš, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR Mark Demesmaeker, Jacqueline Foster, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

EFDD Daniela Aiuto

GUE/NGL Merja Kyllönen

PPE Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Massimiliano Salini, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

S&D Lucy Anderson, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Juan Fernando López Aguilar, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Olga Sehnalová, Janusz Zemke

VERTS/ALE Michael Cramer, Jakop Dalunde, Jill Evans

3 -EFDD Peter Lundgren, Jill Seymour

ENL Marie-Christine Arnautu

0 0


PE615.478v02-00 96/141 RR\1147218SL.docx

SL

11.10.2017

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ



Pripravljavec mnenja: Derek Vaughan

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker Uredba Sveta št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 določa, da mora Komisija svoj predlog za prihodnji večletni finančni okvir po letu 2020 predstaviti pred 1. januarjem 2018; ker je treba čim prej pripraviti zakonodajne predloge za naslednji večletni finančni okvir, da bo mogoče sprejeti odločitve o prihodnosti kohezijske politike in se čim prej dogovoriti o novem financiranju pred koncem tekočega programskega obdobja, da bi se izognili programskim zamudam v novem obdobju;

B. ker člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da bi morala Unija spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami in regijami ter znotraj njih; ker je regionalna kohezijska politika ena glavnih politik EU z visoko dodano vrednostjo, ki spodbuja solidarnost, zmanjšuje razvojno neenakost ter zagotavlja koristi povezovanja neposredno državljanom EU v vseh regijah; ker regionalna kohezijska politika prav tako združuje Evropo, z uporabo načela solidarnosti krepi njeno gospodarstvo, omogoča socialno zbliževanje ter pripomore k temu, da je EU otipljiva in prepoznavna za državljane prek konkretnih rezultatov na terenu; ker je zato izjemno pomembno, da se v večletnem finančnem okviru zagotovijo zadostna sredstva za kohezijsko politiko, ki bodo znašala vsaj toliko kot v prejšnjem obdobju in ustrezala izzivom, s katerimi se mora ustrezno spoprijemati ta politika;

C. ker bi bilo treba sprejeti primerne ukrepe, s katerimi bi preprečili negativen vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na proračunske obveznosti za regionalno politiko, vključno s poseganjem po novih lastnih sredstvih za financiranje; ker kohezijska politika prinaša orodja za čezmejno in drugo teritorialno sodelovanje, ki bodo zagotovila nadaljnje sodelovanje z regijami v Združenem kraljestvu tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, tako da se ohranijo stiki in sodelovanje z državljani Združenega kraljestva pri doseganju skupnih ciljev;

RR\1147218SL.docx 97/141 PE615.478v02-00

SL

D. ker je nekatere predloge za nov sistem lastnih sredstev, predstavljene v končnem poročilu in priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva iz decembra 2016, kot so davek na finančne transakcije, davek na ogljikov dioksid za vse vire emisij toplogrednih plinov ter evropski davek na dohodke pravnih oseb, smiselno analizirati v širšem kontekstu, bili pa bi tudi skladni tako s cilji okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 kot s cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

E. ker je kohezijska politika znatno prispevala k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, k izvajanju strategije Evropa 2020 in k doseganju njenih ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker za EU še vedno obstaja tveganje, da ne bo izpolnila teh ciljev do leta 2020, zlasti kar zadeva zmanjševanje revščine, spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in boj proti brezposelnosti; ker bi bilo treba strategijo za obdobje po letu 2020 pregledati in prispevati k doseganju ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030; ker bi bilo treba zanjo zagotoviti financiranje v naslednjem večletnem finančnem okviru, pri čemer bi bilo treba eno glavnih vlog dodeliti kohezijski politiki; ker je kohezijska politika dosegla pomembne rezultate in omogočila zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med evropskimi regijami, kljub temu pa 47 regij iz osmih držav članic še vedno zaostaja v razvoju;

1. potrjuje visoko dodano vrednost kohezijske politike v Evropski uniji, saj izpolnjuje cilje iz Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanja razlik med stopnjami razvoja različnih regij, tako da:– ustvarja rast in delovna mesta na regionalni in lokalni ravni, zlasti na območjih, ki zaostajajo, kar prispeva k zbliževanju, učinkom prelivanja, okrepljenemu gospodarskemu sodelovanju, splošni makroekonomski stabilnosti in konkurenčnosti Unije kot celote;– s podpiranjem nadnacionalne infrastrukture zagotavlja javne dobrine z evropsko razsežnostjo;– spodbuja čezmejno sodelovanje in pomaga pri oblikovanju trdne podlage za trajen mir in demokracijo v Evropi;– z uporabo deljenega upravljanja in subsidiarnosti združuje različne deležnike z različnih ravni upravljanja in se učinkovito odziva na socialno-ekonomska tveganja in priložnosti;

2. poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi svoje predloge za prihodnji večletni finančni okvir in sveženj o kohezijski politiki po letu 2020, ter vztraja pri hitrem začetku pogajanj, da bi zagotovili pravočasno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov v programskem obdobju po letu 2020; meni, da bi morala kohezijska politika še naprej koristiti državljanom v vseh regijah, sredstva pa bi se morala osredotočati na najbolj ranljive; meni, da bi bilo treba razviti in uvesti nov niz socialnih in okoljskih kazalnikov, ki bi dopolnjevali BDP, da bi bolj pravično dodeljevali sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov in bolje upoštevali različne vrste neenakosti;

3. potrjuje, da mora kohezijska politika ostati glavna javnonaložbena in razvojna politika EU, a je treba narediti več, da bi se poudarilo, kako pomembna in nenadomestljiva je pri doseganju političnih ciljev EU; zato meni, da je potreben močan poudarek na zaposlovanju, veščinah, inovacijah, MSP, socialni vključenosti in posebnih ciljih EU, kot so digitalizacija in ponovna industrializacija, kakor tudi na okrepljeni socialni

PE615.478v02-00 98/141 RR\1147218SL.docx

SL

razsežnosti, teritorialnem sodelovanju in mestni razsežnosti; v zvezi s tem poudarja, da kohezijska politika ne bi smela biti rešitev in instrument financiranja za vsak nepredviden dogodek in da ne bi smela prispevati k oblikovanju novih programov; poudarja, da novi izzivi ne bi smeli ogroziti tradicionalnih in dolgoročnih ciljev kohezijske politike, kot je določeno v Pogodbah;

4. zato poziva, naj večletni finančni okvir še naprej zagotavlja vsaj sedanjo raven sredstev za kohezijsko politiko v obdobju po letu 2020, pri čemer naj se vzpostavi dobro ravnovesje med naložbami v državljane in naložbami za državljane ter med tremi razsežnostmi kohezijske politike – ekonomsko, socialno in teritorialno – zagotovi pa naj tudi, da se politični cilji EU lahko dosežejo; meni, da bi bilo treba delež sredstev iz večletnega finančnega okvira za kohezijo povečati, obenem pa ne bi smeli zmanjševati sedanjih obveznosti; opozarja, da je zaradi poznega začetka obdobja in pričakovanega obsega zahtevkov za plačila proti koncu obdobja izredno pomembno, da se poveča zgornja meja za plačila v razdelku 1b za zagotovitev likvidnosti in toka naložb ter da se prepreči morebitni vpliv političnih tveganj; ugotavlja, da oblikovanje prihodnjih programov in instrumentov EU ter podpora sedanjim ne bi smela potekati na račun obstoječih naložb; priznava pomemben prispevek kohezijske politike pri spodbujanju strukturnih reform prek spodbud, kot so predhodne pogojenosti, namesto prek sankcij, in poziva Komisijo, naj preuči druge pozitivne načine za podpiranje nacionalnih in regionalnih prizadevanj; poudarja, da je treba še naprej poseben poudarek namenjati manj razvitim regijam; poudarja, da bi moral večletni finančni okvir podpirati prednostne naloge, opisane v evropskem semestru, zlasti z upoštevanjem priporočil za posamezne države, pri tem pa se ves čas zavedati ciljev kohezijske politike, navedenih v Pogodbah; opozarja, da je treba nove prednostne naloge in pobude EU financirati z novimi sredstvi in da se kohezijske politike ne sme ogroziti tako, da bi njena sedanja sredstva uporabljali kot vir za financiranje teh novih prednostnih nalog in pobud;

5. meni, da bi bilo treba ohraniti regionalno financiranje in ga še naprej namenjati vsem regijam EU, vendar bi ga bilo treba zagotavljati predvsem v obliki nepovratnih sredstev, kombiniranih s finančnimi instrumenti, ki imajo po ustrezni predhodni oceni pomembno vlogo, skupaj z jasno strategijo in vrsto meril za določitev, katera vrsta financiranja je primernejša za doseganje želenih ciljev in katero bi bilo treba po potrebi ustrezno kombinirati z nepovratnimi sredstvi; poudarja, da se je treba v primeru zmanjšanja proračunskih sredstev EU bolj osredotočiti na osrednje cilje in dodano vrednost EU, s posebnim poudarkom na spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest ter zmanjševanju neenakosti in regionalnih razlik; opozarja na izjavo Komisije, da so finančni instrumenti primerni samo za projekte, ki ustvarjajo prihodek; meni, da bodo torej nepovratna sredstva in subvencije še naprej potrebni; opozarja na tveganje finančnih produktov, kot so lastniški finančni instrumenti, skrbniški skladi in druge vrste obveznic; ugotavlja, da povečanje deleža finančnih instrumentov ne bi smelo vplivati na dodeljevanje nepovratnih finančnih prispevkov, saj bi to preprečevalo potrebno uravnoteženost; ugotavlja, da ni mogoče upravičiti uvedbe zavezujočih ciljev za uporabo finančnih instrumentov v večletnem finančnem okviru po letu 2020; meni, da bi morali vlogo držav članic poudariti prek ustreznih stopenj sofinanciranja, ki zagotavljajo njihovo zavezanost; je seznanjen z različnimi mnenji glede makroekonomske pogojenosti in poudarja, da mora biti vsaka povezava med kohezijsko politiko in procesi ekonomskega upravljanja v evropskem semestru uravnotežena in vzajemna ter omejevati vpliv na upravičence do sredstev iz evropskih strukturnih in

RR\1147218SL.docx 99/141 PE615.478v02-00

SL

investicijskih skladov; meni, da je bistvenega pomena, da se evropski strukturni in investicijski skladi osredotočijo na področja, kjer so skupni ukrepi najbolj potrebni, na primer na spodbujanje rasti in konkurenčnosti oziroma na prispevanje k prilagajanju na podnebne spremembe in učinkovitosti uporabe virov; poudarja, da bi moralo financiranje EU dopolnjevati nacionalne proračune, in sicer z zagotovitvijo resnične dodatnosti in ukrepanjem na področjih, ki so izključeni iz nacionalnih proračunov;

6. meni, da so rešite, ki vključujejo kratkoročni večletni finančni načrt, nesprejemljive, saj bi to onemogočalo dolgoročno načrtovanje in negativno vplivalo na predvidljivost politik, vključno s kohezijsko politiko; meni, da je edina alternativa sedanjemu obdobju večletni finančni okvir za obdobje 5 + 5 let z obveznim vmesnim pregledom, če bi Komisija zagotovila nemoten prehod med programskima obdobjema, kar bi zahtevalo strožja pravila o prenehanju obveznosti, krajše postopke za zaključitev programov in hitrejše postopke za pripravo in začetek izvajanja programov; meni, da mora prihodnji večletni finančni okvir zagotoviti večji pregled za državljane, vključno z okrepitvijo načela partnerstev v kohezijski politiki ter uskladitvijo slednje z drugimi politikami; ponovno zahteva, da se na vseh področjih proračuna EU uporablja vključevanje načela enakosti spolov;

7. poziva, naj se posodobijo prednostne naloge programov regionalnega razvoja, da bi se upoštevale spreminjajoče se razmere in izkoristile prednosti nove tehnologije; meni, da bi morala kohezijska politike zagotoviti predvsem okrepitev ekonomije znanja in spodbujanje inovacij; meni tudi, da bi moral biti večletni finančni okvir bolj prilagodljiv, da bi se lahko odzival na nepredvidene izzive; poudarja, da želi Komisija doseči ustrezno ravnovesje med stabilnostjo in prilagodljivostjo financiranja; meni, da sta stopnji regionalne brezposelnosti in regionalnega socialnega napredka ustrezni merili; poudarja, da bistvene stopnje rasti, ki je potrebna za ustvarjanje novih delovnih mest in razvoja, ni mogoče doseči brez skupnih prizadevanj za izvajanje ustrezne kombinacije ekonomskih politik, ki bi morala vključevati naložbe, strukturne reforme in fiskalno konsolidacijo; poudarja, da je kohezijska politika pomembna za doseganje ciljev, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma (COP21), ter za zagotavljanje prehoda na nizkoogljično in krožno gospodarstvo; poudarja, da je treba, če želimo zagotoviti boljše izvrševanje proračuna v prihodnosti, kohezijsko politiko zelo poenostaviti na podlagi priporočil skupine na visoki ravni ter predvideti širše izvajanje sorazmernosti, pri izvajanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov pa razlikovanje po regijah; poudarja, kako pomembna je regionalna politika za zaščito najranljivejših regij, na primer najmanj razvitih ali najbolj oddaljenih regij;

8. poudarja, kako pomembne so regionalne čezmejne pobude pri spodbujanju evropskega povezovanja ter pametne, trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da bi morala instrument za povezovanje Evrope in Kohezijski sklad ostati najpomembnejša vira naložb v infrastrukturo, financiranje pa bi bilo treba prilagoditi visokemu povpraševanju in previsokemu številu prijav; poudarja, da je evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg) ključno področje dodane vrednosti EU za zagotavljanje kontinuitete in povezav med skupnimi projekti na čezmejnih območjih in drugod v EU; meni, da se zlasti v teh čezmejnih pobudah kaže dodana vrednost Evropske unije;

9. ponovno poudarja, da naložbe v Naslov 1a pomembno pozitivno vplivajo na politike;

PE615.478v02-00 100/141 RR\1147218SL.docx

SL

meni, da bi morali programi, kot program, ki bo sledil Obzorju 2020, prejeti dvakrat več sredstev, kot jih je na voljo v sedanjem okvirnem programu; ugotavlja, da so ocene, povpraševanje in stopnje uspešnosti pokazatelj, da se lahko s tem povečanjem odpravi vrzel med raziskavami in inovacijami;

10. poziva Komisijo, naj začne izvajati in dodatno poenostavljati večje sinergije in možnosti dopolnjevanja med različnimi skladi EU, vključno s kohezijsko politiko, programom Obzorje 2020, instrumentom za povezovanje Evrope in Evropskim skladom za strateške naložbe, da bi preprečili uporabo različnih pravil za podobne projekte zgolj zato, ker so se izvajali na podlagi različnih instrumentov, ter si prizadevali za vzpostavitev enakih pravil za podobne projekte, tudi kadar se ti financirajo iz različnih politik in instrumentov EU, saj bi s tem zmanjšali birokracijo in zagotovili enostavnejše izvajanje skladov EU za upravičence, prav tako pa ne bi posegali v integriteto finančnih sredstev strukturnih in investicijskih skladov; ugotavlja, da je mogoče izboljšati uporabo finančnih instrumentov in sinergijo z nepovratnimi sredstvi; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti pravilom državne pomoči, da bi zagotovili enake pogoje za nepovratna sredstva in finančne instrumente; meni, da je treba v obdobju po letu 2020 ohraniti vse strukturne in investicijske sklade EU, vključno s Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom;

11. meni, da je nujno, da se v novem večletnem finančnem okviru zagotovi vsaj poenostavitev proračunskih pravil in pravil o izdatkih za kohezijsko politiko, in sicer uravnoteženo in brez ogrožanja vsesplošnih načel kohezijske politike, saj bi to prispevalo k trajnosti prihodnjega večletnega finančnega okvira in zmanjšanju bremena za upravičence; poziva Komisijo, naj dodatno prouči pristop enotnih pravil, da bi več upravičencev pritegnili k potegovanju za sredstva EU, saj bi s tem zagotovili zagon za vzpostavitev bistveno bolj jasnih in lažjih izvedbenih pravil ter za zagotovitev celovitega strateškega načrtovanja pomoči EU; poziva k uvedbi bonusa za poenostavitev, ki ga bodo lahko države članice uporabile pri učinkovitih ukrepih za zmanjšanje birokratskih postopkov in izboljšanje upravljanja sredstev EU; poudarja, da je treba v okviru izboljšanja učinkovitosti večletnega finančnega načrta v zvezi s pogojnostjo najti ustrezno ravnovesje, da ne bi ogrozili naložb; poudarja, da sveženj omnibus zagotavlja večji potencial predlagane poenostavitve in prožnosti, zato bi ga bilo treba izvajati in po letu 2020 nadalje razvijati; poziva Komisijo, naj izboljša učinkovitost in razširi ponudbo podpore pri nadgradnji zmogljivosti za lokalne, regionalne in nacionalne uprave in upravičence; poziva Komisijo, naj gradi na pozitivnih elementih sistema predhodne pogojenosti ter obenem zmanjša z njim povezana upravna bremena zaradi ocenjevanja in postopka; poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za izboljšanje upravnih zmogljivosti, kar bi prispevalo k učinkovitemu upravljanju skladov; spodbuja k širšemu izvajanju ukrepov po zgledu nedavnega poročila Komisije z naslovom Konkurenčnost v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo – Poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju;

12. poziva k povečanju proračuna in nadaljnji reviziji Solidarnostnega sklada Evropske unije, zlasti v zvezi z zgornjo mejo predujmov (sedanji najvišji znesek je omejen na 30 milijonov EUR) iz člena 4a revidirane Uredbe o Solidarnostnem skladu EU, da bi učinkovito in hitro obravnavali večji delež škode, nastale zaradi naravnih nesreč.

RR\1147218SL.docx 101/141 PE615.478v02-00

SL




2744


Franc Bogovič, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, John Flack, Iratxe García Pérez, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Paul Nuttall, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller


Daniel Buda, Andor Deli, Raffaele Fitto, John Howarth, Ivana Maletić, Tonino Picula


James Carver, Esther Herranz García, Susanne Melior

PE615.478v02-00 102/141 RR\1147218SL.docx

SL


27 +ALDE Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR Raffaele Fitto, John Flack, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić

PPE Franc Bogovič, Daniel Buda, Andor Deli, Esther Herranz García, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Joachim Zeller, Lambert van Nistelrooij

S&D Andrea Cozzolino, Iratxe García Pérez, John Howarth, Louis-Joseph Manscour, Susanne Melior, Jens Nilsson, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Derek Vaughan

4 -EFDD James Carver, Paul Nuttall

ENF Steeve Briois

NI Konstantinos Papadakis

4 0EFDD Rosa D’Amato

GUE/NGL Martina Michels, Ángela Vallina

Verts/ALE Monika Vana


RR\1147218SL.docx 103/141 PE615.478v02-00

SL

26.1.2018

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA



Pripravljavka mnenja: Sofia Ribeiro

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je skupna kmetijska politika kot najstarejša skupna politika Unije izjemno pomembna pri doseganju javnih ciljev in odzivanju na porajajoče se izzive z zaporednimi reformami, kar je denimo temeljnega pomena pri proizvodnji izjemno kakovostnih živil ter dobavi dobrin in storitev, ki niso namenjene prehrani, prehranski varnosti, ustalitvi in ohranjanju podeželskega prebivalstva, da bi približno 500 milijonom evropskih potrošnikov zagotovili hrano po dostopnih cenah, teritorialnem ravnovesju in socialni koheziji, pa tudi pri zagotavljanju dolgoročne trajnosti podeželja; opozarja tudi, da to vsakega državljana EU stane le 0,32 EUR dnevno; opozarja, da kmetijski in živilski sektor predstavljata 16 % skupnega prometa evropske industrije ter zagotavljata več kot 44 milijonov delovnih mest v celotni prehrambeni verigi, 10 milijonov delovnih mest neposredno v kmetijstvu, 11 milijonov kmetij ter 130 milijard EUR letnih prihodkov od izvoza; poudarja, da skupna kmetijska politika prek obeh stebrov pomaga stabilizirati dohodke kmetov, obenem pa spodbuja okoljske programe in gospodarske dejavnosti na podeželju;

2. poudarja, da se je v sedanjem večletnem finančnem okviru 2014–2020 prvič zgodilo, da skupna kmetijska politika ni več politika EU z največjim proračunom (ta se je v zadnjih treh desetletjih s 75 % večletnega finančnega okvira žal zmanjšal na samo 38 %); želi pojasniti, da se je poraba v okviru skupne kmetijske politike s številnimi reformami zmanjšala in je zdaj bolj ciljno in tržno usmerjena ter namenjena povečanju konkurenčnosti kmetijstva EU;

3. ugotavlja tudi, da je bila vključitev dodatnih nalog in ciljev v skupno kmetijsko politiko, za katere ni nujno, da se financirajo s trga, izvedena brez povečanja proračuna, EU pa so se medtem pridružile nove države članice; poudarja, da so se izzivi in zahteve povečali,

PE615.478v02-00 104/141 RR\1147218SL.docx

SL

prav tako pa na primer potrebe po prehranski varnosti, varstvu okoljskih virov, vzpostavitvi trajnostnih načinov kmetovanja, ekologizaciji, naložbah v nove kmetijske tehnologije ter omilitvi posledic in učinkov podnebnih sprememb;

4. poziva Komisijo, naj poveča proračun za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 oziroma ga vsaj ohrani na sedanji ravni, da bo mogoče vzdrževati obstoječo strukturo skupne kmetijske politike dveh stebrov, pomagati kmetom v vseh kmetijskih sektorjih, uresničiti pomembni cilj povečanja dohodkov kmetov, zaščititi in ustvarjati delovna mesta in inovacije, upoštevati cilje trajnostnega razvoja ter izpolniti zaveze v zvezi z izvajanjem pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; poudarja, da bi vsakršno nadaljnje zmanjševanje proračuna skupne kmetijske politike negativno vplivalo na konkurenčnost kmetijskega sektorja in regionalni razvoj kmetijskih skupnosti in podeželja EU, zato Parlament to možnost odločno zavrača;

5. meni, da bi moral proračun skupne kmetijske politike, ki sestoji iz skupnega trga kmetijskih in živilskih proizvodov ter socialnih, okoljskih in kohezijskih koristi na ravni EU, odražati veliko evropsko dodano vrednost te politike, in poudarja, da skupna kmetijska politika ni več zgolj sektorska politika; meni, da bo zmanjšanje proračuna skupne kmetijske politike kot deleža BDP 27 držav članic EU zmanjšalo učinkovitost te politike pri uresničevanju ciljev Unije; meni, da bi moral proračun te politike v finančnem smislu zagotoviti njen neomejeni status kot politike Unije;

6. poudarja, da je skupna kmetijska politika celovita in vsestranska politika EU, ki je eden od temeljnih kamnov evropskega povezovanja; meni, da izpolnjuje vse več javnih ciljev ter se prek reform prožno odziva na nove izzive in spreminjajoče se potrebe EU in njene družbe, ugotavlja pa tudi, da je odgovorna za konkurenčne pogoje na enotnem trgu in s tem predvidljivost in stabilnost okoliščin, v katerih se izvajajo kmetijske dejavnosti;

7. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima negotova prihodnost skupne kmetijske politike v večletnem finančnem okviru že negativne posledice na podeželju, saj jemlje voljo delavcem v kmetijstvu, kar bi lahko vodilo do krize v EU, tako v kmetijskem sektorju kot pri dobavi hrane;

8. poudarja, da skupna kmetijska politika in njen proračun tvorita skupni operativni okvir za kmetijski sektor Evropske unije in da skupni trg kmetijskih in živilskih proizvodov EU ne bi mogel delovati učinkovito, če ta dva elementa evropskega projekta ne bi obstajala, saj bi začele države članice tekmovati, katera bo kmetijstvu namenila večjo podporo, in bi tako izkrivljale konkurenco;

9. opozarja na ambiciozne cilje Komisije glede pogajanj o trgovini in odprtju evropskih kmetijskih trgov za nekatere najbolj konkurenčne kmetijske proizvajalce na svetu; po drugi strani poudarja, da evropska družba pričakuje, da bo kmetijska proizvodnja v EU potekala v skladu z najvišjimi normami in standardi kakovosti in varnosti hrane, dobrobiti živali ter varstva okolja in podnebja; v zvezi s tem poudarja, da ima skupna kmetijska politika pri tem pomembno vlogo kot protiutež in da je finančna podpora bistvena za ohranjanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva;

10. poziva Komisijo, naj z dodatnimi ukrepi poenostavi sistem financiranja skupne kmetijske politike, zmanjša finančno in upravno obremenitev kmetov ter poskrbi za ustrezno obveščanje javnosti o skupni kmetijski politiki in njenem proračunu, saj je

RR\1147218SL.docx 105/141 PE615.478v02-00

SL

lahko objavljeni znesek pomoči zavajajoč, ker se javnost ne zaveda, da države članice od vzpostavitve skupne kmetijske politike leta 1962 združujejo svoje vire ter oblikujejo skupno politiko in enotni trg za kmetijske proizvode, zato na nacionalni ravni v državah članicah ni več ustreznega nadomestila zanjo; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost o pomembni vlogi EU pri podpiranju evropske živilske proizvodnje, in opominja, da skupna kmetijska politika Evropejcem ne zagotavlja le kakovostnih proizvodov po zelo dostopni ceni, temveč prinaša tudi skrito korist, da imajo potrošniki na voljo več sredstev, ki jih lahko porabijo, to pa poganja druge gospodarske sektorje; poudarja, da se lahko to nadaljuje le, če ohranimo ali povečamo raven proračuna skupne kmetijske politike; poudarja, da bi izdatki za skupno kmetijsko politiko predstavljali samo 1 % evropskega proračuna, če bi se vse politike v celoti financirale iz njega, kar ni pretirano glede na to, da zagotavlja hrano za 500 milijonov Evropejcev; poudarja, da se za skupno kmetijsko politiko nameni manj kot 0,4 % celotne javne porabe EU in držav članic, kar je majhen znesek v primerjavi s povprečjem 49 % BDP, ki se na ravni EU nameni za javne odhodke; poudarja, da kmetje v EU vzdržujejo visoko stopnjo dobrobiti živali ter upoštevajo okoljske standarde in standarde varnosti hrane, zato bi jih bilo treba podpirati, da bi lahko nadaljevali s temi pomembnimi praksami;

11. poudarja, da sedanja nestabilnost na kmetijskih trgih in visoka nestanovitnost cen kažeta potrebo po ohranitvi kmetijskih subvencij, saj omogočajo bolj učinkovito upravljanje in nadzor tržnih pomanjkljivosti; v zvezi s tem priznava, da se višje cene hrane in večja prodaja proizvodov v zadnjih letih niso prenesli na kmete; vztraja, da je potrebna konkretna podpora za obravnavanje pomanjkanja dostopa do kreditov za kmete in vedno manjšega kmetijskega dohodka; opozarja tudi, da evropski potrošniki niso pripravljeni plačevati hrane po ceni, ki bi bila nedvomno višja, če kmetijski sektor ne bi prejemal javne podpore;

12. poudarja, da so subvencije za kmetije, ki sicer znašajo zgolj neznaten znesek glede na skupni BDP držav članic, bistvene za zagotovitev neprekinjenega kmetovanja in varnosti dohodka za kmete; ponavlja, da je skupna kmetijska politika bistvena za zmanjšanje nestanovitnosti dohodka kmetij, pa tudi za pomoč mladim kmetom pri vstopu v kmetijski sektor in ustvarjanje dobička s kmetijami, s čimer se ustvarjajo neposredne in posredne zaposlitve v tem sektorju;

13. je seznanjen, da je treba obvladati nestanovitnost dohodka, ki je posledica nestanovitnosti cen zaradi vedno slabših razmer v kmetijskem sektorju, zlasti zaradi naraščanja stroškov proizvodnje; poudarja, da se skupna kmetijska politika ne ukvarja dovolj z nestabilnostjo dohodka od kmetovanja ali kmetijskimi trgi in da bo zmanjšanje njenega proračuna to težavo verjetno še poslabšalo, s tem pa vplivalo na najranljivejše sektorje industrije;

14. poziva Komisijo, naj opravi študijo o znesku, ki bi se vrnil v Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), če bi se zgornje meje neposrednih plačil v znesku 150.000 EUR, 100.000 EUR oziroma 50.000 EUR uporabljale po vsej EU;

15. opozarja, da naj bi se zaradi brexita letni proračun skupne kmetijske politike zmanjšal za 3,8 do 4,1 milijarde EUR, zato poziva Komisijo, naj poišče druge načine financiranja, da bi nadomestila to izgubo, na primer s povečanjem prispevka držav članic v obliki odstotka bruto nacionalnega dohodka, oblikovanjem novih vrst lastnih

PE615.478v02-00 106/141 RR\1147218SL.docx

SL

sredstev, upoštevanjem nekaterih reform, ki jih je predlagala skupina na visoki ravni za lastna sredstva, ter izboljšanjem delovanja skupne kmetijske politike, da se njen proračun po izstopu Združenega kraljestva ne bo zmanjšal in da bo mogoče v celoti zadostiti sedanjim in prihodnjim izzivom v evropskem kmetijstvu;

16. poziva Komisijo, naj olajša dostop kmetijskega sektorja do drugih finančnih instrumentov, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); meni, da bi morala Komisija, če bodo določeni novi pogoji za plačila v okviru skupne kmetijske politike, poskrbeti za ustrezno povečanje proračuna; poudarja, da je treba povečati financiranje zaradi odzivanja na različne ciklične krize v občutljivih sektorjih, kot so proizvodnja mleka, svinjine, sadja in zelenjave, in opominja, da bi se bilo treba nestanovitnosti cen zoperstaviti s predlaganjem novih instrumentov, pri tem pa upoštevati morebitne posledice prostotrgovinskih sporazumov za te sektorje in ne pozabiti na čedalje večjo potrebo po spodbujanju konkurenčnosti evropskega kmetijskega sektorja na svetovnem prizorišču; prav tako opozarja na vse večji vpliv zunanjih okoliščin na evropsko kmetijstvo in skupno kmetijsko politiko, zaradi česar so potrebni novi instrumenti za spopadanje z morebitnimi prihodnjimi krizami na kmetijskih trgih, ki bodo nastale onkraj meja EU;

17. poudarja, kako pomembno je izboljšati proračunski nadzor, in poziva Komisijo, naj pripravi politiko, ki bo bolje upoštevala namembnost in rezultate denarja davkoplačevalcev EU;

18. poudarja, da mora Komisija ohraniti neposredna plačila nespremenjena, saj pomagajo preprečevati izkrivljanje konkurence med državami članicami, prav tako pa mora vzdrževati konkurenčnost kmetijskih proizvodov EU na zunanjih trgih; odločno zavrača uvedbo kakršnega koli državnega sofinanciranja, saj bi to ustrezalo delni ponovni nacionalizaciji skupne kmetijske politike in utegnilo povzročiti različne skupne kmetijske politike v različnih državah članicah, sedanjo skupno kmetijsko politiko pa močno prevesilo v korist neto plačnic v proračun EU in zmotilo delovanje enotnega trga; zato poudarja, da skupna kmetijska politika kot edina v celoti vključena politika na ravni EU zagotavlja najvišjo evropsko dodano vrednost in da bi bila nacionalno financirana kmetijska politika bistveno dražja; zavrača vse poskuse, da bi državam članicam vsilili njeno sofinanciranje; se zaveda, kako pomembno je še naprej financirati programe razvoja podeželja, ki prispevajo k evropski teritorialni in socialni koheziji, saj podeželje predstavlja 90 % celotne površine EU; poziva Komisijo, naj pri nadaljevanju procesa zunanje konvergence neposrednih plačil v Uniji v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira in pri notranji konvergenci v državah članicah in njihovih regijah ustrezno upošteva različne stroške proizvodnje in dela, skupaj s prispevkom kmetijstva k zaposlovanju v posameznih državah članicah; poudarja, kako pomembno je ohraniti različne ukrepe, vključno s prostovoljno vezano podporo, ki je državam članicam na voljo za ohranjanje proizvodnih sektorjev, ki so bistveni za ranljiva območja, ne da bi pri tem prišlo do popačenja na notranjem trgu; poudarja, da so neposredna plačila pomembno varovalo in dohodkovna podpora za kmete;

19. poudarja, da kmetijstvo, zlasti primarno proizvodnjo, še posebej prizadene škoda, ki jo povzročijo naravni podnebni pojavi (suša, poplave, nevihte, padavine itd.), zato poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem ukrepov za omejevanje in preprečevanje te škode, ki bi lahko vseboval tudi nadomestilo za škodo, povzročeno primarnim kmetijskim

RR\1147218SL.docx 107/141 PE615.478v02-00

SL

proizvajalcem zaradi naravnih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb;

20. poziva Komisijo, naj v naslednjem proračunu skupne kmetijske politike predvidi ukrepe za pomlajevanje tega sektorja, ki bodo mladim in novim kmetom olajšali začetek kmetijske dejavnosti, starejšim pa njeno opustitev; poziva jo, naj še naprej razvija ukrepe za generacijsko menjavo v kmetijstvu, saj bo s tem podprla modernizacijo in pomladitev tega sektorja, pri čemer bo znanje vedno upoštevano in preneseno;

21. opominja, da je večina podeželskih območij v najbolj zapostavljenih regijah EU, katerih BDP na prebivalca je veliko nižji od evropskega povprečja; zato meni, da razvoj podeželja ostaja pomemben izziv za uravnotežen teritorialni razvoj in da ta območja potrebujejo podporo pri povečevanju zaposlenosti in življenjskega standarda, pa tudi pri razvoju nekmetijskih vlog; poudarja, da je spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v EU še vedno aktualna naloga proračuna EU; zato meni, da bi bilo treba financiranje razvoja podeželja iz proračuna EU v sklopu skupne kmetijske politike povečati, pri merilih za dodeljevanje te podpore državam članicam pa tudi v prihodnje upoštevati razlike v premoženju in številu podeželskega prebivalstva ter površini, ki je namenjena kmetijstvu;

22. poziva k ciljno usmerjeni podpori za kmete v največji stiski, med drugim družinske kmetije ter male in srednje kmetije, prek ciljnih praktičnih ukrepov pa tudi za tiste, ki živijo na območjih z naravnimi omejitvami ter v najbolj zapostavljenih, gorskih in najbolj oddaljenih regijah, ter tako okrepi proizvodnjo in zanesljivo preskrbo s hrano v vseh delih EU in prepreči odseljevanje s podeželskih območij; poziva, naj se podpora natančno usmeri k tistim, ki neposredno obdelujejo zemljo, pri čemer ne bi smeli izključiti občasnih kmetov, ki so v številnih primerih diverzificirali svoje dejavnosti, zaradi česar pa ne bi smeli biti prikrajšani; ugotavlja, da je za kmetijski sektor ključno spodbujanje bodočega kmetovanja, in sicer z ustreznim proračunom za skupno kmetijsko politiko v prihodnje in s pozitivno diferenciacijo za najranljivejša območja; poziva Komisijo, naj predvidi povečanje proračunskih sredstev za programe posebnih možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), ki ga je že sprejel Parlament, saj bo tako ohranila program, ki je za najbolj oddaljene regije zelo pomemben; opominja, da so do teh programov upravičene tri države članice in da predstavljajo manj kot 1 % proračuna skupne kmetijske politike; ugotavlja zlasti, da lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti, kot je LEADER, pomeni učinkovito rabo sredstev skupne kmetijske politike; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru več finančnih sredstev nameni ustanavljanju in razvoju organizacij proizvajalcev;

23. poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru s povečanjem sinergij med različnimi oblikami programov financiranja in povečanjem vloge kmetijstva v raziskovalnih programih EU podpre dostop kmetov do inovacij, kot so sodobne tehnike vzreje in precizno kmetovanje; se zaveda vse večje vloge in potenciala novih tehnologij v kmetijstvu, vendar poudarja, da si jih velika večina kmetov ne more privoščiti;

24. poziva Komisijo, naj pripravi predlog pravnega okvira za verigo oskrbe s hrano v EU ter poskrbi za njegovo ustrezno financiranje, da bi zajezila nepoštene trgovinske prakse na enotnem trgu ter zagotovila določeno raven preglednosti in gotovosti za kmete, kar bi omogočilo, da bi sprejemali dobro utemeljene odločitve, ki ne bodo koristile le kmetom samim, ampak tudi potrošnikom, ter preprečilo prakso prodaje po prenizki ceni

PE615.478v02-00 108/141 RR\1147218SL.docx

SL

in posledično zmanjšanje prihodkov; poziva k financiranju ukrepov, ki bodo izboljšali pogajalska izhodišča kmetov v verigi oskrbe s hrano; želi spomniti na neizmerno podporo Parlamenta regulativnemu okviru EU za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam;

25. je seznanjen z zanimanjem proizvajalcev za programe EU za promocijo proizvodov in poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje povečuje sredstva za te programe, obenem pa opravi oceno povezanih upravnih zahtev in pogojev, ki pogosto prinašajo težave, zlasti za male in srednje ter nove proizvajalce, pa tudi združenja, ki jih zastopajo;

26. meni, da prvi štirje scenariji, ki jih je Komisija predstavila v svoji beli knjigi marca 2017, niso dovolj ambiciozni; poudarja, da mora peti scenarij predstavljati izhodišče za morebitni razmislek o prihodnosti proračuna EU po letu 2020; meni, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir čim daljši (vsaj sedem let), perspektiva za razvoj kmetijskega sektorja EU pa začrtana dolgoročno do leta 2050, s čimer bi zagotovili, da bo financiranje skupne kmetijske politike v prihodnje predvidljivo in stabilno, zlasti glede na pomen zanesljive preskrbe s hrano in večjo nestabilnost v sektorju, ter povečali verjetnost, da bodo pilotni programi uspešni.

RR\1147218SL.docx 109/141 PE615.478v02-00

SL




3235


John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo


Franc Bogovič, Stefan Eck, Jens Gieseke, Maria Heubuch, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Hannu Takkula, Tom Vandenkendelaere, Thomas Waitz


Stanisław Ożóg

PE615.478v02-00 110/141 RR\1147218SL.docx

SL


32 +PPE Franc Bogovič, Daniel Buda, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Jens

Gieseke, Esther Herranz García, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Sofia Ribeiro, Annie Schreijer-Pierik, Czesław Adam Siekierski, Tom Vandenkendelaere

S&D Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Karin Kadenbach, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

ECR Jørn Dohrmann, Zbigniew Kuźmiuk, James Nicholson, Stanisław Ożóg

ALDE Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Hannu Takkula

ENF Philippe Loiseau, Laurenţiu Rebega

3 -GUE/NGL Stefan Eck, Luke Ming Flanagan

EFDD John Stuart Agnew

5 0ECR Richard Ashworth

Verts/ALE José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

EFDD Marco Zullo


RR\1147218SL.docx 111/141 PE615.478v02-00

SL

23.11.2017

MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO



Pripravljavka mnenja: Clara Eugenia Aguilera García

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da je treba – ob upoštevanju družbenega in gospodarskega pomena ribištva v obalnih regijah EU – ohraniti poseben, konkreten, samostojen in dostopen sklad za ribištvo, da bo mogoče izvajati skupno ribiško politiko (SRP), zagotoviti trajnost evropskega ribogojstva in ribištva, vzpostaviti načrt za selektivnost za preprečevanje zavržkov, zmanjšati finančno obremenitev v zvezi z obveznostjo iztovarjanja in olajšati njeno izpolnitev ter doseči največji trajnostni donos; poleg tega poudarja, da mora biti tak sklad ribiškemu sektorju tudi v podporo pri izvajanju postopka prestrukturiranja, ki je zaradi različnih razlogov postal potreben, in da ta postopek lahko vključuje ukrepe, kot sta uporaba obveznosti iztovarjanja in zamenjava motorjev, ki ne onesnažujejo;

2. poudarja, da je skupna ribiška politika v izključni pristojnosti EU in da morajo finančna sredstva, ki jih bo imela na voljo v ta namen, zato zadostovati za uresničitev velikopoteznih ciljev iz temeljne uredbe; opominja pa, da sedanji Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo predstavlja samo 0,6 % celotnega večletnega finančnega okvira 2014–2020; poudarja, da je treba financiranje tega sklada ohraniti vsaj na isti ravni, saj ima ribištvo pomembno družbeno in gospodarsko vlogo v obalnih regijah Evropske unije;

3. poziva Komisijo, naj predlaga več proračunskih sredstev za naslednje programsko obdobje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, višje ravni financiranja in različna pravila o sofinanciranju in nadomestilih za ribiče v nelovni dobi, da bi zagotovili sredstva za potrebe malega neindustrijskega ribolova, ki se pogosto sooča s težavami zaradi upravnih zamud, za katere so odgovorne države članice;

4. ugotavlja, da je treba podporne ukrepe za začasno ustavitev ribolovnih dejavnosti v

PE615.478v02-00 112/141 RR\1147218SL.docx

SL

nekaterih primerih ohraniti; nadalje ugotavlja, da bi morali biti ti ukrepi namenjeni predvsem flotam, ki so morale ribolovno dejavnost opustiti zaradi zunanjih vzrokov, kot je zaprtje ribolovnega območja; poleg tega poziva, naj se podporni ukrepi za trajno ustavitev ribolovnih dejavnosti ohranijo pod istimi pogoji, ki veljajo zdaj, po potrebi pa naj se opravi še ekonomska revizija posledic razgradnje plovil na ravnovesje flote in dejansko ribolovno zmogljivost;

5. opozarja, da brexit ne sme biti izgovor za zmanjševanje financiranja v prihodnje; meni, da bi morala EU poiskati rešitev, tako da morebitno zmanjšanje sredstev večletnega finančnega okvira po letu 2020 ne bo samodejno pomenilo zmanjšanja sredstev, dodeljenih Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo, saj so bila sredstva zanj zmanjšana že v okviru proračuna za leto 2018; poudarja, da je treba, kar zadeva podporo, malemu priobalnemu ribolovu dati posebno prednost; poleg tega opozarja, da je zaradi nevarnosti, da bi brexit lahko vplival na ribištvo, potrebna konkretna proračunska postavka, ob upoštevanju dejstva, da so bila sredstva, dodeljena za ta sektor v EU, že tako zmanjšana;

6. predlaga, da se financiranje poveča z dodatnimi finančnimi instrumenti, ki bodo dopolnjevali nepovratno pomoč; prav tako predlaga, da se da na voljo posojilna shema, ki bo prinesla več možnosti za financiranje sektorja, da bi spodbudili gospodarski razvoj podjetij in še naprej skušali omiliti posledice ekstraktivnih dejavnosti za okolje;

7. poudarja, da je treba Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo zagotoviti zadostna sredstva, da se omogoči vlaganje v trajnost, selektivnost in konkurenčnost ribiških flot;

8. poudarja, da je stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 tri leta po njegovem sprejetju 15. maja 2014 še vedno nezadovoljiva, saj je bilo do septembra 2017 porabljenih samo 1,4 % od dodeljenih 6,4 milijarde EUR; upa, da se bo stopnja izvrševanja tega sklada in drugih strukturnih in naložbenih programov EU prej ali slej izboljšala; poudarja, da je nizka stopnja izvrševanja predvsem posledica zamude pri sprejetju pravil o tem evropskem skladu po reformi skupne ribiške politike in v veliko primerih nejasnosti upravnih postopkov v zvezi z ukrepi pomoči v okviru sklada; se zato v zvezi s tem zavzema za večjo natančnost in poenostavitev; poziva k večji prožnosti pri dodeljevanju sredstev, poziva tudi, naj se zlasti finančna sredstva, povezana s podatki, ki jih države članice ne porabijo, prenesejo na raziskovalne inštitute ter – za namene nadzora –na Evropsko agencijo za nadzor ribištva;

9. poleg tega poudarja, da bi morali biti stroški, povezani z obveznostjo iztovarjanja, kriti iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kar pomeni, da ga je treba poenostaviti in mu zagotoviti zadostna sredstva;

10. meni, da je treba sprejeti ukrepe, da se bodo sredstva EU za ribištvo po letu 2020 izvrševala hitreje, bolj prožno, manj birokratsko in brez zamud, ki še vedno motijo izvajanje sklada Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v obdobju 2014–2020, da se poskusi preprečiti ponovitev sedanjega stanja;

11. poziva Komisijo, naj preuči klavzulo o naložbah, da bodo regionalne in nacionalne naložbe, sofinancirane iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, lahko izvzete iz izračuna nacionalnega primanjkljaja, uporabljenega za namene evropskega semestra;

RR\1147218SL.docx 113/141 PE615.478v02-00

SL

12. se strinja s stališčem velikega dela sektorja ribištva in uprav držav članic, da so sedanja pravila financiranja preveč zapletena in bi na splošno lahko bila poenostavljena, zlasti za projekte z nizko ravnjo financiranja; poudarja, da poročilo o uredbi omnibus, s katerim naj bi bila finančna uredba poenostavljena, ni zadevalo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, zato je treba uredbo o tem skladu poenostaviti;

13. poudarja, kako pomembno je nadzorovati ribištvo in zbiranje znanstvenih podatkov, saj sta ti dejavnosti steber skupne ribiške politike; meni, da je treba za ti dejavnosti še naprej dodeljevati sredstva EU in da morajo države članice okrepiti prizadevanja za uporabo zadevnih sredstev;

14. meni, da je treba za nov ribiški sklad EU uvesti pravila sorazmernosti, v skladu s katerimi bodo mali projekti z vidika birokracije manj obremenjeni kot veliki; v zvezi s tem poziva, da se sprejme de minimis pravilo za podporo v manjšem obsegu v okviru novega ribiškega sklada EU;

15. poudarja, da je EU sicer še vedno neto uvoznica morske hrane, da pa evropsko ribištvo ostaja zelo pomemben vir zdrave hrane za evropski trg, pa tudi garant za prehransko neodvisnost; poudarja, da bi morala EU še naprej preprečevati, da bi na trg vstopili proizvodi iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo prehranskih, okoljskih in socialnih standardov iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 188 oziroma niso v skladu z določbami o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu; nadalje poudarja, da je treba te zahteve vključiti v sporazume o prosti trgovini; poudarja, da bi moral biti na splošno uvoz ribiških proizvodov slabše kakovosti, ki ne izpolnjujejo pravnih zahtev, omejen in da bi bilo treba za ribiške proizvode ustvariti enake konkurenčne pogoje; poudarja tudi, da bi morala EU poostriti in uskladiti kontrole in inšpekcijske preglede uvoza iz tretjih držav, da bi preprečila vstop proizvodov, ki ne izpolnjujejo zakonskih zahtev, na svoj trg;

16. poudarja, da je bila evropska dodana vrednost pri upravljanju ribištva doslej povezana predvsem z zmanjšanjem zmogljivosti ribiških flot, dobrim upravljanjem virov, kakovostjo proizvodov in z njihovo predelavo; meni, da bo treba v večletnem finančnem okviru po letu 2020 upoštevati ravnovesje med razpoložljivimi ribolovnimi viri in zmogljivostjo flote; poudarja, da bi bilo treba upoštevati tudi druge elemente s količinsko neopredeljivo dodano vrednostjo, na primer vlogo, ki jo ima ribiški sektor v skupnostih, kjer sta neposredno in posredno zaposlovanje in lokalna rast zelo odvisna od te dejavnosti; zato opozarja, kako pomembno je, da ribištvo ostane neodvisno, da bo podpiralo te skupnosti in zagotavljalo večjo teritorialno kohezijo;

17. poudarja, da bi morale imeti obalne skupnosti, ki so odvisne od malega ribolova, v prihodnje prednost pri financiranju iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, saj je ta dejavnost v teh skupnostih zelo pomembna za okolje in zaposlovanje, in sicer predstavlja 80 % celotne evropske flote in 40 % delovnih mest v celotnem primarnem sektorju, poleg posredno ustvarjenih delovnih mest v lokalni distribucijski verigi, proizvodnji mrež in servisiranju ladij; nadalje poudarja, da bi morale imeti obalne skupnosti, ki so odvisne od malega ribolova, prednost pri financiranju iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, da se zagotovi rast, dohodke in delovna mesta; ugotavlja, da je bil to namen reforme skupne ribiške politike, ki je bil pri oblikovanju nove politike tudi upoštevan;

PE615.478v02-00 114/141 RR\1147218SL.docx

SL

18. poudarja, da je družbena in gospodarska razsežnost ribolova pomembna za lokalne skupnosti ter nekatere pomorske in obalne regije; priznava, da je treba ohraniti dovolj finančnih sredstev, da bosta lahko priobalni in mali ribolov pridobila financiranje;

19. poudarja, da je tradicionalni priobalni ribolov turistično zelo privlačen, posledično pa ima tudi znaten posredni vpliv na druge sektorje gospodarstva;

20. poudarja, da evropske obalne in otoške skupnosti so in bodo ostale zelo odvisne od ribiškega sektorja, in sicer tako v zvezi s predelavo morskih proizvodov, turizmom in gostinstvom kot – višje v prodajni verigi – v zvezi z ladjedelnicami, vzdrževanjem, popravili, varnostjo in novimi tehnologijami; zato poudarja, bi morali lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in lokalne akcijske skupine za ribištvo ostati v ospredju, njihovo financiranje pa je treba povečati, saj lokalnim ribiškim skupnostim pomagajo pri odzivanju na izzive na lokalni ravni in pri tem izkoriščajo znanje lokalnih deležnikov za reševanje lokalnih problemov; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je ohraniti strukturo za financiranje organizacij proizvajalcev v sektorju ribištva ter prispevati k strokovnim predstavniškim organizacijam;

21. meni, da so nadzorni ukrepi temeljna in bistvena sestavina skupne ribiške politike, saj zagotavljajo enake konkurenčne pogoje, in da morajo Komisija in države članice za nadzorne dejavnosti nameniti zadostne ekonomske in druge vire; zato meni, da mora prihodnji sklad ponuditi zadostno podporo v tem pogledu;

22. poudarja, da je treba strukturo financiranja za instrumenta kolektivne podpore v ribiškem sektorju, tj. lokalne akcijske skupine in organizacije proizvajalcev, ohraniti nespremenjeno, saj gre za ključna elementa razvoja ribištva v regijah, ki so odvisne od te dejavnosti;

23. meni, da bi bilo treba iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo še naprej prednostno zagotavljati finančno podporo za priobalni in mali ribolov zaradi družbene in gospodarske vloge, ki jo imata v regijah, ki so zelo odvisne od ribolova, ne da bi bila zato ogrožena finančna podpora za druge flote, ki so prav tako potrebne za dobavo zdrave hrane na trge EU;

24. meni, da je treba glede na reformo večletnega finančnega okvira, ki se obeta, sprožiti razpravo o morebitnem financiranju ukrepov za modernizacijo zastarelih flot, ki pomenijo varnostno tveganje na morju, na primer flot v najbolj oddaljenih regijah, če to ne bo vodilo v povečanje ribolovnih zmogljivosti;

25. opozarja na vse pomembnejšo vlogo tako imenovanega modrega gospodarstva; meni, da bi bilo treba prednostne naloge strategije za modro rast uskladiti s prednostnimi nalogami Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ki so okoljska trajnost, učinkovita rabo virov, konkurenčnost, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, akademsko in poklicno usposabljanje in teritorialna kohezija) z ustrezno dodelitvijo posebne proračunske vrstice; poziva Komisijo, naj ponovno ovrednoti finančna sredstva za modro rast v večletnem finančnem okviru, in poudarja, da mora sklad za ribištvo pri tem igrati pomembno vlogo;

26. pozdravlja, da se želi z evropsko strategijo za modro gospodarstvo spodbuditi sektor ribogojstva, kateremu je namenjenih 20 % Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo,

RR\1147218SL.docx 115/141 PE615.478v02-00

SL

vendar obžaluje upravne ovire za njegov razvoj; zato poziva, naj se preuči, kako bi bilo mogoče zmanjšati birokracijo v državah članicah;

27. poudarja, da so potrebni podporni ukrepi, ki bodo olajšali socialni dialog, in da je treba Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo uporabiti za pomoč pri usposabljanju strokovnjakov za pomorski in ribiški sektor; poudarja, da je treba pomorski in ribiški sektor modernizirati, in se zaveda vloge, ki jo pri tem igrajo inovacije; zato poziva, naj se več vlaga v tehnološki razvoj in inovacije, zlasti glede na to, da je treba izboljšati selektivnost ribolovnih orodij v okviru obveznosti iztovarjanja ter izpolnitve merila največjega trajnostnega donosa, in glede na to, da je treba zagotoviti učinkovitost plovila ter udobje in varnost posadke; nadalje poziva, naj se podjetjem iz drugih sektorjev, ki pripravljajo predloge za ribiški sektor, omogoči, da zaprosijo za sredstva tega sklada, in izboljšajo možnosti financiranja, da se spodbudi gospodarska in okoljska uspešnost tega sektorja;

28. poudarja pomen spodbujanja diverzifikacije ribištva in vlaganja vanjo z razvijanjem dopolnilnih dejavnosti;

29. želi spomniti, da je treba izboljšati zbiranje znanstvenih podatkov in zagotoviti boljši dostop do njih, poleg tega pa je treba spodbujati sodelovanje in izmenjavo znanstvenih podatkov med pomorskim in ribiškim sektorjem na eni ter znanstveno skupnostjo, nevladnimi organizacijami in drugimi subjekti na drugi strani, pa tudi spodbujati nove znanstvene raziskave in razvijati nove veje v ribiškem sektorju, kot je akvaponika;

30. ponovno poudarja, kako pomembno je pri oceni stanja ribolovnih virov upoštevati dosledna in neodvisna znanstvena mnenja, da bi se sprejele odločitve v zvezi z upravljanjem, ki bodo omogočale dosego največjega trajnostnega donosa; meni, da je treba v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo po letu 2020 zagotoviti zadostna finančna sredstva za zbiranje znanstvenih podatkov;

31. poudarja, kako pomembno je ohraniti vsaj enako raven financiranja Evropske agencije za nadzor ribištva, predvsem za naloge nadzora, inšpekcij in spremljanja v ribiškem sektorju; zahteva, da se vlogo Evropske agencije za nadzor ribištva v prihodnosti okrepi, da bo mogoče doseči cilje skupne ribiške politike in da bo Evropska agencija za nadzor ribištva utrdila svoje dejavnosti v zvezi z upravljanjem ribiških flot in nadzorom postopkov spremljanja; poziva Komisijo, naj poveča finančna sredstva za Evropsko agencijo za nadzor ribištva.

PE615.478v02-00 116/141 RR\1147218SL.docx

SL




2122


Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, David Coburn, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, Mike Hookem, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Jarosław Wałęsa


France Jamet, Verónica Lope Fontagné, Francisco José Millán Mon, Maria Lidia Senra Rodríguez

RR\1147218SL.docx 117/141 PE615.478v02-00

SL


21 +ALDE António Marinho e Pinto, Norica Nicolai

ECR Ruža Tomašić, Remo Sernagiotto

ENL France Jamet

PPE Alain Cadec, Carlos Iturgaiz, Francisco José Millán Mon, Gabriel Mato, Jarosław Wałęsa, Verónica Lope Fontagné, Werner Kuhn

S&D Clara Eugenia Aguilera García, Isabelle Thomas, Renata Briano, Ricardo Serrão Santos, Richard Corbett, Ulrike Rodust

VERTS/ALE Ian Hudghton, Linnéa Engström, Marco Affronte

2 -EFDD David Coburn, Mike Hookem

2 0GUE/NGL Liadh Ní Riada, Maria Lidia Senra Rodríguez


PE615.478v02-00 118/141 RR\1147218SL.docx

SL

6.12.2017

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE



Pripravljavka mnenja: Helga Trüpel

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da konec programskega obdobja 2014–2020 ter spremenjeno evropsko in mednarodno politično okolje nudita priložnost za ponovni premislek o strukturi večletnega finančnega okvira, da bi ga tako prilagodili potrebam Unije; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno ocenijo možne posledice in učinke izstopa Združenega kraljestva iz Unije, začnejo celovito reformo večletnega finančnega okvira in zagotovijo potrebne finančne vire, da izstop Združenega kraljestva iz Unije ne bi pustil nobenih negativnih posledic niti na ravni sredstev, namenjenih programom sodelovanja na ravni celotne EU na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa in raziskav, niti na ljudeh, ki delajo v zadevnih sektorjih;

2. izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa ter raziskav in državljanstva, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in uživajo trajno priljubljenost med upravičenci, ter poziva k občutnemu povečanju sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila ter k dolgoročnim in usklajenim naložbam, da se zagotovi uspešna uresničitev njihovih ciljev v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020;

3. meni, da bi bilo treba pri strukturi prihodnjega večletnega finančnega okvira upoštevati vsaj naslednja merila:i. enostavnost, tj. reformo razdelkov, s pomočjo katere bodo državljani lahko

razumeli cilje večletnega finančnega okvira; meni, da bi morali biti programi na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladih, kulture in športa združeni v enem samem razdelku, ki bi ustrezno odražal različne cilje programov;

ii. predvidljivost, tj. strukturo večletnega finančnega okvira in z njim povezanih programov, ki bodo upravičencem omogočali ustrezno dolgoročno načrtovanje;

RR\1147218SL.docx 119/141 PE615.478v02-00

SL

poziva Komisijo, naj ohrani strukturo tistih programov, katerih potencial še ni bil v celoti izkoriščen, tudi medsektorskega sklopa programa Ustvarjalna Evropa ter še posebej jamstvenega instrumenta za kulturni in ustvarjalni sektor in njegovih ukrepov, ki se izvajajo v sodelovanju z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) in so ključnega pomena za podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

iii. preglednost in demokratično odgovornost, tj. trajanje večletnega finančnega okvira bi moralo biti usklajeno z evropskim volilnim ciklom; ugotavlja, da lahko neusklajenost med sedemletnim načrtovanjem večletnega finančnega okvira in desetletnim načrtovanjem političnih in strateških prednostnih nalog EU negativno vpliva na skladno oceno rezultatov, doseženih s programi Unije; zato predlaga, da večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 traja 10 let, po prvih petih letih pa se opravi njegova obvezna in vsebinska revizija;

iv. prilagodljivost, saj so izkušnje z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 pokazale, da se z njim ni mogoče odzvati na nastajajoče izzive, ne da bi to vplivalo na obstoječe programe; meni, da mora naslednji večletni finančni okvir omogočati večjo prožnost in večji manevrski prostor, poleg tega pa je treba uvesti načelo „nova sredstva za nove pobude“, da bi se preprečilo financiranje novih pobud iz proračuna EU na račun obstoječih programov in politik EU; v zvezi s tem poudarja, da je dolgoročna stabilnost bistvena za kulturne in izobraževalne programe; zato poziva Komisijo in Svet, naj razmislita o dvigu zgornje meje sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila v prihodnjih večletnih finančnih okvirih; meni, da bi morala prožnost omogočiti polno uporabo zgornjih mej za obveznosti in plačila v večletnem finančnem okviru;

v. odgovornost, tj. prednostno bi bilo treba sprejeti ukrepe, da bi preprečili pojav novih plačilnih kriz v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da bi bilo treba nameniti večjo pozornost, da bi preprečili kopičenje zaostalih plačil v izkazih, in sicer takšnih, kot smo jim bili priča ob koncu prejšnjega večletnega finančnega okvira (2007–2013) in ob začetku sedanjega (2014–2020); pričakuje, da bo povečanje odobritev za prevzem obveznosti pospremilo ustrezno povečanje odobritev za pravočasna plačila; obžaluje, da so posledice zaostalih plačil znatne in zelo resno vplivajo na male organizacije v sektorjih izobraževanja in kulture ter ustvarjalnem sektorju, s tem pa tudi neposredno vplivajo na upravičence proračuna EU, na primer študente, univerze, mala in srednja podjetja ter raziskovalce;

4. meni, da so ustrezne in dolgoročne naložbe v izobraževanje in kulturo bistvenega pomena za to, da lahko državljani EU učinkovito in dejavno sodelujejo v političnem in demokratičnem življenju EU;

5. odločno podpira, da je treba v okviru celovite reforme sistema zmanjšati prispevek iz naslova BND v lastnih virih proračuna EU, da bi se spoštovala črka in duh člena 311 PDEU;

6. z veliko zaskrbljenostjo opaža, da so v Evropi v porastu socialna in ekonomska neenakost, ksenofobija, rasizem, nacionalizem, nasilni ekstremizem in terorizem; zato poziva k sprejetju učinkovitih preventivnih ukrepov, ki se podprejo s povečanjem financiranja ustreznih programov EU, tudi tistih, ki poleg drugih pobud podpirajo izobraževalne strategije, ki spodbujajo evropsko državljanstvo, socialno kohezijo, strpnost in človekove pravice ter se zavzemajo za odprte in vključujoče evropske družbe

PE615.478v02-00 120/141 RR\1147218SL.docx

SL

kot temelj našega demokratičnega modela v skladu s Pariško deklaracijo z dne 17. marca 2015;

7. se zaveda kratkoročnih in dolgoročnih izzivov, ki jih prinaša vključevanje kulturno raznolikih beguncev in migrantov v evropsko družbo za prišleke in gostiteljske družbe; v zvezi s tem poudarja pomen kulturnih, izobraževalnih in športnih programov ter poziva k dolgoročnim in usklajenim naložbam, skupaj z ustreznim povečanjem financiranja prek sedanjih in prihodnjih generacij programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da bi se podprle države članice v njihovih prizadevanjih za uresničitev smiselne integracije, ob hkratnem vključevanju te podpore za kulturne in izobraževalne programe v druge sklade EU za integracijo, kot je Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF);

8. se zaveda izzivov, s katerimi se Unija sooča na področju izobraževanja, kulture, mladih in državljanstva, zlasti pri dejanskem dostopu invalidov do programov EU, ter potrebe po razširitvi področja uporabe programov, da bodo vanje vključeni vsi mladi Evropejci, tudi srednješolci in vajenci, in ne samo univerzitetni študenti, ki trenutno predstavljajo veliko večino upravičencev; v zvezi s tem poudarja, kako pomembni so kulturni, izobraževalni in športni programi, in poziva, naj se v podporo prizadevanjem držav članic zagotovijo dolgoročne in usklajene naložbe iz naslova sedanjih in prihodnjih programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane;

9. opozarja, da sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih poglavitni orodji za reševanje trdovratnega problema visoke stopnje brezposelnosti mladih, in poziva, naj se stalno izboljšujeta ter naj se občutno poveča njun proračun v okviru Evropskega socialnega sklada; poudarja, da so potrebne politike v podporo povpraševanju in naložbam, strukturne reforme, ki spodbujajo rast, in usklajevanje socialnih politik, da se na trajnosten način podpre uspešen prehod mladih na trg dela;

10. poudarja, da je treba krepiti obstoječe programe na področju izobraževanja in kulture, da se še bolj podpre zaposljivost delavcev, predvsem v državah članicah z visoko stopnjo brezposelnosti, ter krepiti konkurenčnost kulturnega sektorja EU;

11. meni, da bi bilo treba z naslednjim večletnim finančnim okvirom zagotoviti namenska sredstva za neformalno izobraževanje, prostovoljske dejavnosti na področju evropske državljanske vzgoje za mlade v osnovnih in srednjih šolah, v šolah za poklicno izobraževanje in usposabljanje, pa tudi vseh drugih izobraževalnih centrih, saj imajo tovrstne dejavnosti pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se EU „poučuje“ v številnih šolah po Evropi, povečuje kakovost evropske državljanske vzgoje na splošno, posredno pa tudi spodbujata evropska identiteta in aktivno udejstvovanje mladih državljanov;

12. ponovno izraža podporo tudi za krepitev zunanje razsežnosti kulturnih programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, saj gre za pomemben del vidika medosebnih stikov v sklopu strategije EU za mednarodne kulturne odnose, še posebej kar zadeva države z nizkimi in srednjimi dohodki ter posebne programe mobilnosti za mlade umetnike in profesionalce iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja; meni, da bi bilo treba zunanjo razsežnost novega programa evropska solidarnostna enota okrepiti;

13. poziva k stalnim naložbam v sedanji in prihodnji okvir ET 2020 ter v programe Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, da se mladinskim organizacijam

RR\1147218SL.docx 121/141 PE615.478v02-00

SL

zagotovi manevrski prostor za to, da bo lahko tudi v prihodnje pomagale mladim in jih opremljale z dragocenimi kompetencami in življenjskimi znanji in spretnostmi s pomočjo priložnosti za vseživljenjsko učenje, izobraževanje, osredotočeno na učenca, in za neformalno izobraževanje in priložnostno učenje, zlasti v obliki prostovoljstva in mladinskega dela;

14. poudarja, da morajo večje naložbe v program Erasmus+ omogočiti večji domet tega programa, da bo vključeval bolj ambiciozne priložnosti za mobilnost za udeležence poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ranljive mlade in mlade, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo in več ovirami, vključno z invalidi, osebami, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI, in pripadniki marginaliziranih skupnosti, ter učence v okviru šolskih izmenjav;

15. poziva, naj se podeseterijo naložbe v program, ki bo v naslednjem ciklu večletnega finančnega okvira nasledil program Erasmus+, da bo dosegel veliko več mladih in učencev po vsej Evropi in da se bo uresničil celoten potencial programa, ter v zvezi s tem podpira poziv predsednika Junckerja iz njegovega govora o stanju Unije in pozive številnih evropskih voditeljev in koalicije organizacij civilne družbe, ki so organizirale kampanjo Erasmusx10; poudarja, da sedanji program Erasmus+ predstavlja le 1,36 % celotnega proračuna EU za obdobje 2014–2020 in do konca njegovega izvajanja v letu 2020 ga bodo koristili le štirje milijoni Evropejcev;

16. poudarja, kako pomembno je pravočasno sprejeti uredbe o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in z njim povezanih programih, saj bi se tako izognili težavam pri izvajanju programov in čim bolj skrajšali prehod med sedanjim in naslednjimi obdobji;

17. meni, da je treba – glede na to, da je število evropskih državljanov, katerih pismenost je slaba ali pa imajo težave z njo, vključno s funkcionalno in medijsko nepismenostjo, in da približno 40 % zaposlenih v EU nima ustreznih digitalnih znanj in spretnosti, 44 % prebivalstva pa ima nizko raven osnovnih digitalnih znanj in spretnosti ali pa jih sploh nima – v naslednjem večletnem finančnem okviru nameniti znatna dodatna sredstva (poleg že obstoječih izobraževalnih programov) za podpiranje digitalnih znanj in spretnosti, in sicer z izboljšanjem izobraževanja, možnostmi za poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje, ter za podpiranje digitalizacije izobraževanja in kulturnih virov, da bi izboljšali in okrepili njihovo kakovost in dostopnost; poleg tega poudarja, da morajo pobude za digitalna znanja in spretnosti zajemati tako osnovna življenjska znanja in spretnosti, kot sta medijska in digitalna pismenost, kot posebna znanja in spretnosti, potrebna za določeno delovno mesto, kot je programiranje; vztraja, da bi moral novi večletni finančni okvir nuditi priložnost za oblikovanje celostne politike EU na področju digitalnih znanj in spretnosti;

18. poudarja, kako pomembno je obravnavati socialno izključenost in vključevati osebe iz prikrajšanih okolij, da se jim zagotovi celovit in enak dostop do kulture in izobraževanja;

19. pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev evropske solidarnostne enote kot programa za spodbujanje solidarnosti med mladimi Evropejci in predlaga, naj se izvaja tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru z večjim proračunom in v okviru mladinske politike EU;

PE615.478v02-00 122/141 RR\1147218SL.docx

SL

20. priznava, kako pomemben je kulturni in ustvarjalni sektor za socialni in gospodarski razvoj EU in njenih držav članic, ter priporoča, da se vzpostavi usklajen politični okvir, s katerim bodo obravnavane posebne potrebe v zvezi z nadaljnjim razvojem in spodbujanjem tega sektorja;

21. poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, potrebne za izboljšanje dostopnosti in izvajanja programov, in sicer tako, da se zmanjša birokracija, kar bi bilo mogoče doseči s poenostavitvijo, prožnostjo in zagotovitvijo sinergij med programi, ter preprečiti zamude pri plačilih ali zaostanke pri neplačanih računih;

22. priznava, kako pomembno je ohranjanje naravne in kulturne dediščine in izkoriščanje njunega potenciala kot gonilne sile gospodarstva;

23. poziva k večjemu poudarku na kakovostnih pripravništvih in vajeništvih ter večji udeležbi mladih Evropejcev v postopkih oblikovanja politik.

RR\1147218SL.docx 123/141 PE615.478v02-00

SL




1410


Andrea Bocskor, Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver


Norbert Erdős, Hermann Winkler


Sylvie Goddyn

PE615.478v02-00 124/141 RR\1147218SL.docx

SL


14 +ALDE María Teresa Giménez Barbat

PPE Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Stefano Maullu, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Hermann Winkler, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Luigi Morgano, Julie Ward

1 -ENL Sylvie Goddyn

0 0


RR\1147218SL.docx 125/141 PE615.478v02-00

SL

30.11.2017

MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE



Pripravljavka mnenja: Monica Macovei

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. izpostavlja, da mora sestava novega večletnega finančnega okvira bolje ustrezati petim glavnim političnim prednostnim nalogam EU; poziva k zagotovitvi večje skladnosti med financiranjem proračuna EU in njegovimi cilji, po potrebi tako, da se poruši stekleni strop 1 % prispevkov držav članic glede na BDP in/ali prilagodijo ali zmanjšajo cilji EU;

2. poziva, naj se poveča financiranje za boj proti radikalizaciji, ki vodi v nasilni ekstremizem v EU; meni, da je to mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji;

3. poudarja pomembnost različnih skladov EU in opozarja, da ukrepov na področju varnosti in migracij ne bi smeli kriti samo z namenskim instrumenti, kot sta Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost, ki bi morali zagotoviti ustrezno raven financiranja za obravnavanje obsežnih izzivov na teh področjih in imeti že od začetka na voljo dovolj sredstev za celotno obdobje večletnega finančnega okvira, morali pa bi tudi biti že v zasnovi vključeni v splošnejše prihodnje instrumente, kot so Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad in Sklad unije za varnost (ki ustreza evropski agendi za varnost), ter finančne instrumente za zunanje delovanje; poleg tega ne bi smeli izključiti možnosti, da bi ukrepe, ki so pomembni za vključevanje migrantov in beguncev v gostiteljske skupnosti, lahko financirali iz drugih, splošnejših instrumentov, kot je Evropski socialni sklad; meni, da bi se morali vsi evropski strukturni in investicijski skladi izvajati tudi po letu 2020, in poudarja, da bi morali nekateri skladi, kot je Evropski socialni sklad, obravnavati zlasti vprašanje programov za boj proti radikalizaciji, marginalizaciji, kaznivim dejanjem iz sovraštva in ksenofobiji;

PE615.478v02-00 126/141 RR\1147218SL.docx

SL

4. poziva k povečanju finančne podpore, da bi se okrepile dejavnosti civilne družbe;

5. poudarja, da bi morali biti raven in mehanizmi financiranja za varnost in migracije ustrezni in zagotavljati potrebno prožnost, da bi se preprečilo vsakoletno sistematično zatekanje k mehanizmu prilagodljivosti v proračunu EU, kot se je dogajalo v sedanjem večletnem finančnem okviru od leta 2015, in da bi dosegli, da se bodo načini izplačila učinkovito odzivali na nastajajoče potrebe na terenu; meni, da bi za sklade moral obstajati tudi strog vmesni pregled, s katerim bi se dodelitev financiranja prilagodila potrebam na terenu na podlagi posodobljenih statističnih podatkov in bi se nagradila uspešnost pri izvajanju prednostnih nalog EU;

6. ponovno izraža pomisleke glede vzpostavitve priložnostnih instrumentov zunaj proračuna Unije, kot so skrbniški skladi, ki niti ne ohranjajo enotnosti in splošnosti proračuna EU niti ne izboljšujejo njegove preglednosti in razumljivosti; opozarja, da bi morali skrbniški skladi EU podpirati zgolj ukrepe zunaj Unije; opozarja, da bi moral Parlament imeti možnost nadzora nad oblikovanjem takšnih skrbniških skladov EU in tudi nad vsemi izplačili iz njih;

7. obžaluje, da EU povečuje finančno podporo tretjim državam, kot sta Libija in Turčija, za preprečevanje migracij, in to kljub pomislekom glede razmer na področju človekovih pravic v teh tretjih državah;

8. opozarja, da bo varnostna unija pravilno delovala samo, če bodo finančni instrumenti osredotočeni na izboljšave obstoječih politik in sistemov;

9. poudarja, da imajo vse agencije na področju pravosodja in notranjih zadev ter novi organi Unije, ustanovljeni v sklopu programa varnostne unije, pomembno vlogo, tudi v boju proti čezmejnemu kriminalu, goljufijam, pranju denarja in terorizmu, in sicer zagotavljajo podporo za vprašanja azila, pravosodno in policijsko sodelovanje, upravljanje meja, varstvo podatkov, obsežne projekte IT in temeljen pravice; poziva k dodelitvi ustreznih sredstev za njihove operacije in dejavnosti; obžaluje, da financiranje, ki se zagotavlja za številne od teh agencij, ne dohaja povečanih pričakovanj v zvezi z njihovimi nalogami;

a) obžaluje, da v trenutnem večletnem finančnem okviru agencijam kazenskega pregona, kot so Europol, Eurojust in Cepol, niso bila zagotovljena zadostna sredstva, in poziva k načrtovanju virov v skladu s političnimi pričakovanji in operativnimi zahtevami agencij, vključno s potrebami po tehnološki in tehnični podpori ter usposabljanju;

b) poziva k dodelitvi več finančnih sredstev za ustanovitev dodatnih skupnih preiskovalnih enot, da bi se povečalo sodelovanje in izmenjava informacij v čezmejnih preiskavah;

c) poudarja pomembnost dela, ki ga opravlja Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) v številnih obstoječih in novih sistemih s področja svobode, varnosti in pravice; poziva k dodelitvi ustreznih finančnih in človeških virov, da bi se zagotovilo nadaljnje delo ter tekoče izvajanje in upravljanje sistema vstopno-izstopnih točk, evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve

RR\1147218SL.docx 127/141 PE615.478v02-00

SL

(ETIAS), evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter prihodnjih pobud, ki bi zagotavljale interoperabilnost med informacijskimi sistemi EU za upravljanje varnosti, meja in migracij;

d) opozarja na zavezanost Unije boju proti revščini in socialni izključenosti v okviru strategije za rast Evropa 2020 ter potrebo po boljšem razumevanju in odzivanju na pojave radikalizacije, vse večje marginalizacije nekaterih skupin, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; v zvezi s tem opozarja na vlogo Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA); poziva, da se ji dodelijo dodatni človeški viri; obžaluje, da mandat agencije še vedno omejuje njeno vlogo pri podpiranju temeljnih pravic; poudarja, da bi morala imeti agencija možnost na lastno pobudo pripravljati mnenja o zakonodajnih predlogih, njeno področje delovanja pa bi se moralo razširiti na vsa področja pravic, zaščitenih z Listino EU o temeljnih pravicah, na primer tudi na vprašanja policijskega in pravosodnega sodelovanja;

e) poziva k zagotovitvi ustreznih sredstev za konsolidacijo novega mandata Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in poudarja, da bo za njene nove naloge, pristojnosti in dejavnosti potrebno stalno financiranje v finančnem okviru po letu 2020;

f) poziva, da se Evropskemu azilnemu podpornemu uradu (EASO) dodelijo dodatni človeški viri, da bi se podprl razširjen mandat za preoblikovanje tega urada v polnopravno agencijo, ki bo sposobna državam članicam zagotavljati potrebno operativno in tehnično pomoč;

g) poudarja vlogo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) pri zagotavljanju celovite ocene uporabe prepovedanih drog in njegovega pomena tako za preprečevanje kot za nadaljnje ukrepe v okviru kazenskega pregona, zaradi česar mu je treba nameniti zadostna sredstva;

h) poziva k dodelitvi ustreznih sredstev, da bi se zagotovilo tekoče izvajanje in delovanje Evropskega javnega tožilstva;

10. poziva Komisijo, naj uporabi člen 7 Pogodbe o Evropski uniji, če obstaja jasno tveganje, da države članice ne bodo spoštovale načela pravne države, in poziva Svet, naj prevzame odgovornost v zvezi s tem.

PE615.478v02-00 128/141 RR\1147218SL.docx

SL




4070


Asim Ademov, Gerard Batten, Heinz K. Becker, Monika Beňová, Malin Björk, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Soraya Post, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský


Gérard Deprez, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Morten Helveg Petersen, Salvatore Domenico Pogliese, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Axel Voss


André Elissen, Karoline Graswander-Hainz, Georg Mayer, Julia Pitera

RR\1147218SL.docx 129/141 PE615.478v02-00

SL


40 +ALDE Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Morten

Helveg Petersen, Sophia in ‘t Veld

ECR Jussi Halla-aho, Monica Macovei, Branislav Škripek, Helga Stevens

PPE Asim Ademov, Heinz K. Becker, Rachida Dati, Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Roberta Metsola, Julia Pitera, Salvatore Domenico Pogliese, Csaba Sógor, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D Monika Beňová, Caterina Chinnici, Ana Gomes, Karoline Graswander-Hainz, Sylvie Guillaume, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Dietmar Köster, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Soraya Post, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev)

VERTS/ALE Jean Lambert, Bodil Valero

7 -EFDD Gerard Batten, Kristina Winberg

ENF André Elissen, Georg Mayer

GUE/NGL Malin Björk, Marie-Christine Vergiat

NI Udo Voigt

0 0


PE615.478v02-00 130/141 RR\1147218SL.docx

SL

11.10.2017

MNENJE ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE



Pripravljavec mnenja: Gerolf Annemans

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da bi bilo treba nad porabo EU izvajati ustrezen demokratični nadzor, ji omogočiti ustrezno prilagodljivost in v zvezi z njo uveljavljati demokratično odgovornosti, zaradi česar je potrebno polno sodelovanje Parlamenta v postopku odločanja o uredbi o večletnem finančnem okviru; zato poziva k tesnejšemu dialogu med Svetom in Parlamentom pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru in svari pred običajnim pristopom Evropskega sveta, ko od zgoraj navzdol določa splošne zgornje meje razdelkov, namesto da bi najprej ocenil dejanske potrebe programov;

2. ugotavlja, da sedanji večletni finančni okvir močno omejuje finančno neodvisnost Unije, saj so njeni prihodki večinoma v obliki nacionalnih prispevkov držav članic, velik del njenih odhodkov pa je že vnaprej določen, vrne se namreč tem istim državam članicam;

3. poudarja, da je proračun EU instrument, ki prispeva k uresničevanju skupnih ciljev Unije, navedenih v členu 3 PEU, in meni, da je v preteklosti dobro služil temu namenu;

4. poudarja, da mora večletni finančni okvir po letu 2020 omogočiti, da se bo Unija lahko odzivala tako na obstoječe kot na pojavljajoče se izzive, zaradi česar je potreben vseevropski pristop;

5. poudarja, da je mogoče preiti s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino za sprejetje prihodnje uredbe o večletnem finančnem okviru, in sicer tako, da se uporabijo določbe člena 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerimi pogajanja o večletnem finančnem okviru tesneje uskladijo s postopkom za sprejetje letnega proračuna Unije;

RR\1147218SL.docx 131/141 PE615.478v02-00

SL

6. poziva, naj se prihodnji večletni finančni okviri uskladijo s trajanjem zakonodajnega obdobja Parlamenta in mandata Komisije, s čimer bi skrajšali trajanje večletnega finančnega okvira s sedem na pet let za nekatere programe, medtem ko bi bilo treba za druge, zlasti tiste, povezane s programi, ki zahtevajo dolgoročnejše načrtovanje in/ali politike, ki zajemajo kompleksne postopke za vzpostavljanje izvedbenih sistemov, na primer kohezijska politika ali politika na področju trajnostnega razvoja, določiti obdobje 5+5 let z obvezno vmesno revizijo;

7. opozarja, da praksa Evropskega sveta, da poskuša razširiti svojo vlogo na zakonodajni postopek s sprejemanjem odločitev o zakonodajnih določbah v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, ni v skladu s Pogodbama, ki izrecno izključujeta vsako tovrstno vlogo Evropskega sveta;

8. poudarja, kako pomemben je večletni finančni okvir kot večletni proračun, osredotočen predvsem na naložbe;

9. poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU resno vplival na večletni finančni okvir, zlasti na prihodkovni strani; zato vztraja, da je treba temeljito razmisliti o uvedbi dejanskih virov lastnih sredstev; podpira priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva v zvezi z diverzifikacijo prihodkov proračuna EU, vključno z lastnimi viri, da bi zmanjšali delež prispevkov v proračun Unije na podlagi BND, s čimer bi lahko sčasoma opustili pristop „pravičnega povračila“ držav članic;

10. meni, da Evropska unija ne sme čakati na izid izstopa Združenega kraljestva iz EU, preden se bo začela pripravljati na pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2020, in da bi morala Komisija čim prej, če je le mogoče v prvem četrtletju 2018, predložiti predlog v zvezi s tem;

11. opozarja, da je treba nove prednostne naloge in pobude EU financirati z novimi sredstvi, pri tem pa ne ogrožati obstoječih programov in politik; v zvezi s tem poziva k temeljiti reformi sistema financiranja Unije in uvedbi dejanskega sistema lastnih sredstev, da bi povečali stabilnost, trajnost in predvidljivost proračuna EU, obenem pa izboljšali njegovo preglednost za državljane; meni, da bi bilo treba obravnavati enotnost in večjo prilagodljivost proračuna;

12. meni, da je med državljani Evrope vse več klicev po tem, da se mora Unija odzvati na precejšnje čezmejne izzive, ki jih države članice ne morejo učinkovito rešiti; svari države članice, da se Unija ne more ustrezno spoprijeti s temi izzivi, dokler se ne bodo ustrezno povečala proračunska sredstva;

13. poziva k večjemu dopolnjevanju med nacionalnimi proračuni in proračunom EU;

14. meni, da bi bila uvedba novega razdelka za izvajanje evropske obrambne unije, ki bi se v idealnem primeru financiral z novimi lastnimi sredstvi, v skladu s Pogodbama EU;

15. poudarja, da bi moral naslednji večletni finančni okvir v celoti upoštevati obveznosti, ki jih je v okviru COP21 sprejela EU.

PE615.478v02-00 132/141 RR\1147218SL.docx

SL




1351


Gerolf Annemans, Mercedes Bresso, Richard Corbett, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Diane James, Alain Lamassoure, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski


Ashley Fox, Enrique Guerrero Salom, Jérôme Lavrilleux, Jasenko Selimovic


Tadeusz Zwiefka

RR\1147218SL.docx 133/141 PE615.478v02-00

SL


13 +

ALDE Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

PPE Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Paulo Rangel, György Schöpflin, Tadeusz Zwiefka

S&D Mercedes Bresso, Richard Corbett, Enrique Guerrero Salom, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

VERTS/ALE Pascal Durand

5 -

ECR Ashley Fox, Kazimierz Michał Ujazdowski

ENF Gerolf Annemans

NI Diane James

PPE Jérôme Lavrilleux

1 0PPE Markus Pieper


PE615.478v02-00 134/141 RR\1147218SL.docx

SL

6.12.2017

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV



Pripravljavka mnenja: Iratxe García Pérez

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je v skladu s členom 8 PDEU spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami eno temeljnih načel Evropske unije in je zato vključevanje načela enakosti spolov zakonska zaveza, ki izhaja neposredno iz Pogodb; ker je večletnemu finančnemu okviru prav tako priložena medinstitucionalna skupna izjava o vključevanju načela enakosti spolov;

B. ker priložena skupna izjava Parlamenta, Sveta in Komisije iz novembra 2013 vključuje dogovor, da bodo letni proračunski postopki, ki se uporabljajo za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, po potrebi vključevali elemente za enakost spolov, pri čemer se bodo upoštevali načini, na katere skupni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov;

C. ker v sporočilu Komisije o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira z dne 14. septembra 2016 ni omenjeno izvajanje vključevanja načela enakosti spolov;

D. ker bi morala biti po vključitvi programa Daphne v program za pravice, enakost in državljanstvo zagotovljena ustrezna in pravična porazdelitev finančne podpore, ob upoštevanju ravni finančnih sredstev, ki je bila dodeljena že za prejšnje programe iz obdobja 2007–2013;

E. ker je Parlament večkrat pozval k temu, naj se programu Daphne kot posebnemu cilju programa za pravice, enakost in državljanstvo dodelijo zadostna sredstva in zagotovi njegova čim večja prepoznavnost; ker pa se je raven finančnih sredstev, ki je za program Daphne na razpolago v obdobju 2014–2020, v primerjavi z obdobjem 2007–2013 zmanjšala;

RR\1147218SL.docx 135/141 PE615.478v02-00

SL

F. ker je dostop do javnih služb osrednjega pomena za ekonomsko neodvisnost in krepitev vloge žensk; ker ostajajo javne službe pomemben zaposlitveni sektor za ženske;

1. opozarja, da je enakost spolov zapisana v Pogodbi o EU; poudarja, da je treba načelo enakosti spolov vključiti v vse politike, programe in pobude EU, da bo mogoče enakost zagotoviti tudi v praksi; poudarja, da mora je treba pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola vključiti v vse faze proračunskega postopka in vse proračunske vrstice, ne le v programe, pri katerih je vpliv na spol najbolj očiten, saj bi tako proračunski odhodki postali učinkovito orodje za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi;

2. poudarja, da je treba v naslednjem programskem obdobju bolj in učinkoviteje vključiti politike enakosti spolov in orodja za vključevanje načela enakosti spolov;

3. ugotavlja, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola del splošne strategije o enakosti spolov; zato poudarja, da je zavezanost institucij EU na tem področju bistvenega pomena; v zvezi s tem obžaluje, da za obdobje 2016–2020 ni bila sprejeta strategija EU za enakost spolov, in poziva Komisijo, naj v odgovor na sklepe Sveta o enakosti spolov z dne 16. junija 2016 okrepi status svojih strateških prizadevanj za enakost spolov za obdobje 2016–2019 ter jih sprejme v obliki sporočila;

4. obžaluje, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, ni bilo vidnejšega napredka na tem področju, prav tako pa večletni finančni okvir 2014–2020 ni zagotovil jasne strategije za enakost spolov s posebnimi in natančno določenimi cilji ter dodeljenimi sredstvi zanje; poziva, naj se Parlament, Svet in Komisija v naslednjem večletnem finančnem okviru ponovno zavežejo enakosti spolov s skupno izjavo, ki se mu bo priložila in bo vključevala tudi zavezo o pripravi proračuna ob upoštevanju vidika spola; poziva, naj se z vključitvijo določbe v klavzulo o pregledu v novi uredbi o večletnem finančnem okviru učinkovito spremlja, kako se bo ta izjava izvajala v okviru letnih proračunskih postopkov;

5. poziva, naj se enakost spolov izrecno omeni v razdelku 3 „Varnost in državljanstvo“;

6. poudarja, da je eden glavnih ciljev splošnega proračuna EU opravljanje strateških naložb in zagotavljanje trajnostne rasti, da bi spodbudili gospodarsko kohezijo in ustvarjali delovna mesta, zlasti pa povečali udeležbo žensk na trgu dela, zato se je izjemno pomembno osredotočiti na izboljšanje možnosti za ženske v vseh gospodarskih sektorjih, vključno z digitalnim gospodarstvom, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT) ter naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko; poudarja, da se je treba na teh področjih posebej osredotočati na vprašanje spola in obravnavati vrzel med spoloma ter pomanjkanje veščin v sektorjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike po vsej EU;

7. poudarja, da je treba v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja zagotoviti zadostna finančna sredstva za ukrepe, ki bodo spodbujali in podpirali kakovostno izobraževanje, zaposljivost, podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest za ženske in mladino, zlasti iz najbolj prikrajšanih skupin, tako iz mest kot s podeželja, med drugim s priložnostmi v sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da se bodo proračunski odhodki učinkovito porabili za dosego političnih ciljev;

PE615.478v02-00 136/141 RR\1147218SL.docx

SL

8. ponovno poziva, naj se za program Daphne oblikuje posebna proračunska vrstica, da bi povečali preglednost glede porabe zadevnih sredstev in zagotovili ustrezno raven finančnih sredstev za boj proti nasilju nad ženskami; v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati sredstva za posebni cilj programa Daphne v obdobju 2014–2020 v skladu z dodeljenimi sredstvi v prejšnjem programskem obdobju;

9. obžaluje, da Evropski sklad za strateške naložbe ne vključuje vidika enakosti spolov; poudarja, da je treba v Evropski sklad za strateške naložbe vključiti vidik spola, saj EU nikdar ne bo zadovoljivo okrevala po nedavnih gospodarskih krizah, če se ne bo obravnavalo njihovega vpliva na ženske, ki v večini primerov občutijo največje posledice;

10. opominja, da je precejšnje število beguncev in prosilcev za azil, ki vstopijo v EU, žensk in otrok; poudarja, da vključevanje načela enakosti spolov prav tako sodi med načela, na katerih temelji Sklad za azil, migracije in vključevanje; ponovno poziva, naj se razsežnost spola upošteva tudi pri migracijski in azilni politiki; poziva, naj se sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje učinkovito uporabijo za vključevanje beguncev, njihovih družin in prosilcev za azil;

11. ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev pravila o globalni prepovedi („global gag rule“) ter njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in njene države članice, naj zadostijo potrebam po financiranju, ki so nastale na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, potem ko so ZDA opustile finančno pomoč, in sicer z uporabo tako nacionalnih sredstev kot sredstev EU za razvoj;

12. poudarja, kako pomembno je opravljati naložbe v izjemno kakovostne javne storitve ter rezervirati določene zneske za naložbe v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi omogočili ustrezno zagotavljanje izjemno kakovostnih javnih storitev in cenovno dostopno socialno infrastrukturo, kot so varstvene ustanove za otroke, ostarele in druge vzdrževane družinske člane;

13. poudarja, da je treba, če želimo Evropskemu inštitutu za enakost spolov omogočiti, da bo uresničil zadane cilje, povečati proračun in število zaposlenih, s čimer bi okrepili njegovo zmogljivost za zagotavljanje ustrezne pomoči Komisiji s posredovanjem ustreznih informacij in tehnične pomoči na prednostnih področjih, kot sta enakost med ženskami in moškimi ter boj proti nasilju na podlagi spola; poudarja, da bi moral Evropski inštitut za enakost spolov ostati posebna, ločena ustanova v institucionalnem okviru Unije.

RR\1147218SL.docx 137/141 PE615.478v02-00

SL




1614


Daniela Aiuto, Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Ángela Vallina, Anna Záborská


Stefan Eck, Sirpa Pietikäinen, Evelyn Regner, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward


Max Andersson, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Lambert van Nistelrooij

PE615.478v02-00 138/141 RR\1147218SL.docx

SL


16 +ALDE Angelika Mlinar

EFDD Daniela Aiuto

GUE/NGL Stefan Eck, Ángela Vallina

PPE Sirpa Pietikäinen

S&D Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Mary Honeyball, Maria Noichl, Evelyn Regner, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Marc Tarabella, Julie Ward

VERTS/ALE Max Andersson, Florent Marcellesi

1 -ENL Mylène Troszczynski

4 0PPE Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Marijana Petir, Lambert van Nistelrooij, Anna

Záborská


RR\1147218SL.docx 139/141 PE615.478v02-00

SL

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU



2943


Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, John Howarth, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Marco Zanni


Xabier Benito Ziluaga, Jean-Paul Denanot, Janusz Lewandowski, Ivana Maletić, Stanisław Ożóg, Pavel Poc, Nils Torvalds, Helga Trüpel, Tomáš Zdechovský


Anders Primdahl Vistisen

PE615.478v02-00 140/141 RR\1147218SL.docx

SL

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

29 +ALDE Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Gérard Deprez, Urmas Paet, Nils Torvalds

PPE Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Janusz Lewandowski, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský

S&D Jean-Paul Denanot, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, John Howarth, Vladimír Maňka, Pavel Poc, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

VERTS/ALE Jordi Solé, Indrek Tarand, Helga Trüpel

4 -ECR Anders Primdahl Vistisen

ENF André Elissen, Marco Zanni

NI Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

3 0ECR Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg

GUE/NGL Xabier Benito Ziluaga

Popravki glasovanja

+

-

0


RR\1147218SL.docx 141/141 PE615.478v02-00

SL

Documents

PR_INI€¦ · Web view2.poudarja, da so potrebna dodatna in usmerjena sredstva na strateških področjih, kot so razvojna pomoč, izkoreninjenje revščine, cilji trajnostnega razvoja,