Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
i)TUDIJ3.-A MIRANA JA! NOVO M2$T
KNJIŽNICA
CA
B L A S I L 0 S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O
L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J ; Okrajni odbor S Z D L Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna Številka 15 din - L E T N A NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, čet r t le tna 150 din" plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki
v Novem mestu š t ev 606-70/3-24
Stev. 26 (484) L E T O X .
NOVO MESTO, 2. JULIJA 1959
U R E J U J E uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -PoStni predal Novo mesto 33 - T E L E F O N uredništva ln uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo - T I S K A Časopisno podjetje
»Delo* v Ljubljani
Praznik naših rudarjev V nenehnem prizadevanju,
da bi se kar najbolj krepila ekonomska moč naše socialistične domovine, skušajo rudarji doprinesti čim večji delež s svojim neutrudnim prizadevanjem, Z voHjnim premagovanjem vseh težav, ki jih nudi muhavost notranjosti naše Zemlje in s preziranjem stalne življenjsko, nevarnosti, dajejo slovenski rudarji z ramo ob rami z ostalimi rudarji Jugoslavije naši industriji in Uroki potrošnji iz dneva v dan večje količine Črnega diamanta — premoga. V velikem delovnem poletu združuje slovenske rudarje 3. julij — praznik rudarjev. Kakor je 1. maj praznik vseh delovnih ljudi v svetu, tako je 3. julij praznik slovenskih rudarjev, ki jih spominja na vso njihovo težko in dosledno borbo proti izkoriščevalcem delovnega človeka.
Začetek borbe slovenskih rudarjev za življenjski obstanek sega v 19. stoletje, ko so začele razne kapitalistične delniške družbe odpirati in razširjati rudarstvo po slovenski zemlji. Vzporedno z razmahom rudarstva je dokaj hitro prišla do izraza razredna razdvojenost med kapitalistično izkoriščevalno kasto in brezpravnim proletariatom. Finančni mogotci so namreč kaj kmalu pokazali pravo lice ln Se poslužili pritiska na delavce z nečloveškimi delovnimi in življenjskimi pogoji. ^Rudarje je 12-urni delavnik, vedno slabši zaslužki ter odpuščanje obolelih in izčrpanih delavcev spravljalo v obup, kajti revščina je naraščala in upanja na izboljšanje n i bilo. Oprijemati so se začeli rešilne veje in se stmjevati okoli prvih zametkov sindikalne organizacije, ki je pozneje prerasla v »-Unijo slovenskih rudarjev«. Po rudarskih centrih
Jutri zvečer akademija v Novem mestu
3. jul i ja ob 20. uri bo v Do-nvu ljudske proevete slavnostna akademija v čast dneva borca, po slavnostnem govoru bo kul turni spored.
Krajevne proslave bodo za 4- julij — dan borca priredil i tudi v Dol . Topi'icah, odbor Grm-Kamdlja, Irca vas, Mi rna peč, Otočec, Straža, Šent jernej , Smarjeta in Vršna sela- Sodeloval i bodo razen domačih skupin tudji novomeški orkester, vojaška godba garnizije J L A Novo mesto, mestna godba na pihala Novo mesto, pionirska pevska zbora Birčma vas i n Smairjeta ter drugi.
Udeležite se proslav krajevn i odborov Z B in prireditev v soboto in nedeljo I
V R E M E Z A C AS OD 3. DO 12. J U L I J A
Okoli 3. julija ki med osmim in desetim julijem padavine t ohladitvijo, ostale dni lepo vre-rn*. v.M
so jeli graditi Delavske domove, ki so bili pri nas prva žarišča delavske kulture in prost vete.
Rojstvo predaprUske Jugoslavije ni prineslo rudarjem ln ostalemu proletariatu nifcakepa izboljšanja, saj je razbohotena jugoslovanska buržoazija gledala na delavstvo kot na manj vreden človeški element. Bremena so bila iz dneva v dan večja, pravice pa vedno manjše. V tistih težkih dneh je Ko-
Nemčijo ter v druge tuje države. Samopašnost bivše Trboveljske premogokopne družbe v pogledu trganja plač, obratovanja le po nekaj dni v tednu ter odpuščanja onemoglih in lastnikov bornih površin zemlje je povzročila, da je priki-pelo potrpljenje rudarjev do vrhunca. Začelo se je 3. julija 1934 v Hrastniku, nato pa še v Trbovljah in Zagorju, ko rudarji niso hoteli več iz jame. Pod vodstvom Komunistične
Dragi tovariš Tito! . . . Uspehi, ki jih ugotavljamo na vseh pod
ročjih, so spremenili zunanjo podobo naše dežele in hitro spreminjajo miselnost ljudi. Toda ti uspehi nas ne smejo zadovoljevati. Kritično ocenjujemo svoje delo, da bi bili sposobni še koreniteje odpravljati vse, kar ovira, in pospeševati vse, kar spodbuja delovne ljudi pri uresničevanju našega socialističnega programa. V tem nas vodijo Tvoji nasveti, vzori pa so nam najbolj izklesane osebnosti komunistov iz štiridesetletne zgodovine Partije.
V imenu komunistov Slovenije izjavljamo, da bomo kot doslej tudi v naprej neuklonljivi borci za stvar jugoslovanskega delovnega ljudstva in svetovnega socializma. Zvestoba revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma in globoko zaupnnje v vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije nas bo neprenehoma spodbujalo pri našem delu.
Iz pisma delegatov in gostov IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije tovarišu Titu
munistična partija začela združevati vrste delavcev za neizprosno borbo proti izkoriščevalcem. Znani stavki železničarjev leta 1920 je sledila leta 1923 rudarska stavka, k i je solidarno potekala v vseh rudarskih revirjih. Vendar je stavka zaradi izdajalskih in provokatorskih posegov privržencev denarnih mogotcev propadla.
Po omenjeni stavki so se življenjski pogoji slovenskih rudarjev še poslabšali. Odpuščeni rudarji so bili prisiljeni iskati kruha v tujini in transporti so odhajali v Francijo,
Novi člani Centralnega komiteja ZKS
Zadnji dan IV. kongresa Z v e ze komunistov Slovenije «o izvolil i nov Centralni komite Z K S In revizijsko komisido. Kandidacijska komisija je predlagala v oba foruma mnoge nove člane, k| So se v zadnjem obdobju graditve socializma odlikovali na vseh področjih družbenega življenja. Med 99 člani novega O K Z K S so tudi tovari* i Nlko Belopav-lovič, dni, Joie Legan ln Franc Pir kovic, člani ca revizijske komisije Z K S pa je tudi tov. inž. Vilma Pirkovič.
Novim članom C K ZKS čestitamo k Izvolitvi v najvišje organe Zveze komunistov Z K S !
partije so namreč segli po najtežji obliki delavskega boja za dosego svojih pravic — organiziran so gladovno stavko. V tej vetiflci gladovni stavki, ko so rudarji vztrajali v jami tri
Nov spomenik na Ruperč vrhu
V soboto popoldne bodo pri sedanj sporn&n.ski pOtodči na Ruperč vrhu nad Bi rčno vasjo odkr i l i spomenik padlim borcem in žr tvam fašističnega nasilja- K slavju vabi kraj ov-odbor Z B Birčna vas.
V nedeljo na Sinji vrh pri Vinici!
Krajevni odbor Zveze borcev Sinji vrh pri V in i c i vatri domačine i n goste, nekdanje borce in aktiviste, da se udeležijo odkritja spominske plošče, k i bo v nedeljo, 5. Julija, na Sinjem vrhu. S ploščo bodo počastili spomin žrtev druge svetovne vojne.
dni brez vsakršne jedi in okrepčilr. razen vode, so sodelovale tudi njihove žene in otroci. Vsa javnost v Sloveniji in Jugoslaviji je bila tedaj solidarna in na strani rudarjev, kajti enako težki in nemogoči delovni in življenjski pogoji so mučili prav vse delavce v predaprilski Jugoslaviji.
Trboveljska premogokopna družba se je ob stavki le navidezno vdala in je prav kmalu preloniila svoje obljube. Sledilo je preganjanje zavednih rudarjev in njihovih voditeljev, kar pa je povzročilo nadaljnje nove stavke in nemire. Rudarsko gibanje se je nadaljevalo in doseglo pravi razmah v vseljudski vstaji za nacionalno in socialno osvoboditev.
Po osvoboditvi so se slovenski rudarji z vsemi s i lami podah v borbo za izgradnjo naše socialistične, domovine. Izkazali so se z neutrudnim delom, saj niso poznali ne nedelje ne praznika ter so za svoje napore prejeli veliko priznanje, ko so postal: upravljavci svojih rudnikov.
Ob spominih na dogodke, H so se odigrali pred 25 leti v Zasavskih revirjih ugotavljamo, da so dosegli rudarji v naši državi velik uspeh v proizvodnji premoga. Samo z občutno povečano predvojno količino premoga je bila zagotovljena potrebna količina osnovne energije za novo razvito industrijo ter povečano široko potrošnjo. Trdimo lahko, da je porast proizvodnje premoga povsem dosegal izredni tem-rk i&giaa gospodarskega ra\tv<*j& Jtfafslavije. '
Lani so rudarji nakopali v celoti 18,9 milijonov ton premoga napram 18,0 milijonom tonam v letu 1957. To povečanje je bilo doseženo na račun lignita, medtem ko proizvodnja črnega in rjavega premoga malenkostno upada. Zvezni družbeni plan za leto 1959 predvideva, da bodo morali rudarji nakopati letos preko 20 milijonov ton vremo-ga, kar bo po podatkih o doseženih rezultatih v prvi polovici leta v celoti izpolnjeno. Planski pokazatelji zahtevajo od rudarstva, da se bo morala do leta 1961 dvigniti proizvodnja premoga na 22,5 milijonov ton, do leta 1963 pa celo na 28,5 milijona ton. Le tako bo na razpolago ona količina premoga, ki jo bodo potrebovale novo zgrajene termoelektrarne, tovarne sladkorja ter novo zgrajeni in rekonstruirani industrijski objekti.
Ing. BRANKO PETERNELJ
Člani Izvršnega komiteja CK ZKS Novi cen/tralni komite Z K S
Je na »voji prvi seji, k i je bila takoj po zaključku kongresa, izvolil za svojega sekretarja tovariša Miho Marinka, za člane izvršnega komiteja C K Z K S pa «o bi l i izvoljeni: Avbelj V i k tor, Hribar Janez, Jakopič A l
bert, Kavčič Stane, Kraigher Boris, Kr iv ic Vlado, Leskošek Franc, Maček Ivan, Popit F r a n c , Potrč dr. Jože, Regent Ivan, Ribičič Mitja, Rudolf Janko. Tom ŠIP Vida, Vlpotnlk Jane* ln Ziherl Bori*.
B O Ž I D A R J A K A C : S L O V E N S K I P A R T I Z A N
Spominu prvega partizana v Beli
Občanski odbor Zveze borcev dz Metl ike bo na dan borca 4. jul i ja na Mačkovcu pod Jugorjem odkri l ploščo v spomin na prvega padlega partizana v Bel i kraj ini .
Na Mačkovcu, majhnem naselju na belokranjski strani Gorjancev, so bi l i ljudje že od vsega začetka vključeni v narodnoosvobodilno gibanje. Partizani so prihajali v to vas že v zgodnja pomladi 1942. leta in so j i m prebivalci radii pomagali, zlasti žene, k i so pekle borcem kruh ter Jim prale in šiivale perilo.
21. aprila 1942 so Sli čez Ju-gorje na sestanek v Drage tr i je panbizand, in sicer komandant V . bataljona slovenskih l >,-i rt ižanski h čet Zan More (sedaj uslužbenec pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani), politkomiaar tega bataljona
Dušan Pirjevec-Ahac (sedaj docent na ljubljanski univerzi) in kuri r Rudi Kromar, doma iz Cadreža pri Bel i Cerkvi na Dolenjskem. V s i trije so šld na dogovorjeni sestanek v Drage, kjer so j i h pričakovali Jože Borštnar , Stane KlemenčiČ in učitelj MMdč. Do sestanka pa nd prišlo, ker Jim je to preprečil nenadejanu spopad z Italijani pr i Mačkovcu.
Omenjena trije partizani so se spuščali, z Jugorja proti Dragam. Medtem ko jo je P i r -jevec ubral po bližnjici Čez hrib, sta Sla More in Kromar po glavni cesti. Prav takrat se je spustila iz Mačkovca proti cesti italijanska patrulja Ln nenadno trči la na oba part izana. Vne l se je kratek boj, v katerem je Kromar z ročno bombo ubi l (snega fašista, nato pa je sam padel pod kroglami.
r Občinski odbor za proslavo 40. obletnice K P J Ln S K O J v Sevnici prireje na dan borca 4. Julija na L i s i c i osrednjo občinsko proslavo. Zakaj m se tovariši v Sevnici odločili ravno za ta dan ln kraj?
Lisca se lepo v id i Iz vlaka, če s« peljete od Loke proti Sevnici. Kot mogočna glava se dviguje iz ravnine ob progi, strmo je njeno severno, zahodno ln vzhodno pobočje. N a vrhu se v soncu sveti rdeča streha Tončkovega doma. Vsa je obraščena z gozdovi , visoka pa je 947 metrov. N a vrhu so prostrani pašniki . Prekrasen je razgled na Gorjance proti jugozahodu, v lepem vremenu M pokaže celo Snežnik. Na zahodu se dviga Vel iko Kozje, znano po redki planinski flori. Severna stran nam pokaže v ozadju Pohorje, pred njim pa masiv okoli celjske koče. Na vzhodu se mogočno dviguje ponosni in nepremagljivi B O H O R , zibelka in mati partizanstva, Kozjanskega odreda, del poti X I V . d i vizije, ko se je skozi nešteto obroče v in zased prebijala na Štajersko.
Stara koča na L i sc i je bi la poleti 1938 prizorišče znamenitega posveta. Tu so se — umaknjeni žandar jem in vohljačem zbiral i na prvi posvet po-Htbiroja C K K P J tovariši Tito. Kar delj, Ranković, Leskošek, od padlih tovariše v pa še Ivo-Lola Ribar In Rade Končar. Po prevzemu vodstva par-
fc$Je v letu 1937 po tov. Ti tu so se Mrste, na l lh partijcev začele še bolj
4. JULIJA - VSI NALISC0! strnjevatl l n širiti . Takrat se je po Nemčiji že netilo tisoče ognjev, kjer so ka l i l i orožja za ogromno klanje v drugi svetovni vojni. Naše vodstvo pa se je moralo sestajati skrivoma, pod tujimi imeni, v težko dostopnih kraj ih .
Lisca je tudi znana izletniška točka. Ta sloves ima predvsem zaradi svoje lepe lege. Da bi jo odprli še š i ršemu krogu ljudi, so se tovariši v Sevnici letos lo t i l i težavne naloge — na Lisco so zgradili avtomobilsko cesto. Ne avtoceste,, k i jo delajo naše brigade. To je cesta, k i omogoča, da se vsako normalno vozilo lahko povzpne po vijugasti novi trasi po severnem pobočju Liste do Male Lisce, nato pa po južni strani do neposredne bližine planinske koče. To resto bodo izročili prometu 4. jul i ja ob 9. url zjutraj, Začne se na Selah. to je na točki, kjer se klanci od Brega proti Jur-kloštru prevesijo na drugo stran. Dostop je možen z obeh strani — z Brega in Jurk loš t ra . Gradnja je solidno Izvršena, večinoma poteka nova trasa po lepih bukovih gozdovih, na vrhu pa po prekrasnih pašnikih.
Zvečer pred proslavo — v petek 3. juli ja — bodo taborniki (ki ne manjkajo pr i nobeni prireditvi) zakuri l i ogromen kres na vrhu Lisce. Na to posebno opozarjamo Sevničane, saj se bo kres videl daleč po okolici.
Na dan proslave — 4. jul i ja — bodo redno vozil i avtomobili l judi iz Sevnice v Krakovo, odkoder je do vrha Lisce le dobro uro hoda. Za vse t i ste pa, k i bodo prišli na proslavo z vlaki , bo preskrbljen prevoz od Brega do Sel. Prve jutranje vožnje bodo tudi naravnost iz Sevnice, le da bo v tem primeru treba prej vstati, saj bodo avtomobili odpeljali iz Sevnice že okoli 6. ure zjutraj. Iste relacije bodo oskrbovane tudi popoldan jza povratek.
Po otvoritvi ceste, k i bo, kot je že rečeno, ob 9. uri na Selah, bo ob 10. ur l slavnostno zborovanje pri planinski koči. Proslava bo obsegala več točk. Po otvoritveni pesmi bo ilajprej pozdrav gostom, nato slavnostni govor, potem pa se bo zvrstil kulturni spored. V njem bodo sodelovali pevci, recitator jI i n godba. Pričakujejo tudi pozdrave štafet mladine, tabornikov,
pionirjev Ln planincev, k i bodo predhodno obiskali grobove padlih partizanov okoli Lisce. Po kulturnem sporedu bodo člani Z B občine Sevnica razvi l i svoj druš tveni prapor, s č imer bo hkrati proslavljen tudi dan borca. Po vsem tem bo svečano odkrita spominska plošča, v počastitev spomina velikega dogodka za ta kraj. Plošča bo vzidana na dom, slav-nost pa se bo odvijala na pašniku pod domom. Spored bo zaključila d ržavna himna,
**o proslavi bo strelska družina organizirala prvenstvo v streljanju za prehodni pokal občinskega komiteja Z K . Za vse goste bo poskrbelo marljivo planinsko društvo. Na pestrem jedilniku bo marsikaj dobrega, pa tudi za Žejo bo poskrbljeno. Popoldan se bo mladina lahko zavrtela ob poskočnih zvokih, mnogi stari znanci pa bodo po dolgih letih posedli po travi, se zazrli v ta a l i oni kotiček sosednjih planin in obujali spomine na težke dni Kozjanskega odreda, X I V . diviz i je in drugih neštetih slavnih imen. Mladina se bo na njihovih stopinjah učila, kaj se pravi l jubit i domovino.
V s i prisotni pa se bodo verjetno še dolgo spominjali skromnih besed, k i označujejo pomembnost tega kraja za zgodovino naš ih narodov: 40 let borbe In dela Komunis t ične partije Jugoslavije, 40 let naporov, žr tev, borb za obstoj l n pravice delovnih ljudi, 40 let — doba ene generacije, k i je spremenila narod hlapcev v narod gospodarjev.
Kres, k i bo zvečer 3. juli ja zagorel na L isc i , bo naznanil ponovno vsemu svetu, da je tu svobodna domovina svobodnih l judi . Zagorel bo v čast herojski Part i j i , k i n i klonila v nobenem primeru In k i zato danes resnično uživa podporo vseh delovnih l judi naše domovine. Zagorel bo ponosno in visoko, kot so ponosno In visoko dvignil i glave naš i očetje, bratje ln sestre potem, ko je na čelo borbe Ln pravice delovnih l judi stopil naš ljubljeni marša l — tovar iš TITO.
Odbor za proslavo 40. obletnice K P J in S K O J vabi vse prebivalce Dolenjske in Spod. Posavja na to veličastno proslavo. Dokazi mo | udeležbo, da cenimo napore naše Partije in njenih voditeljev, k i so nam z borbo naših narodov pribori l i svobodo, enakost, bratstvo In novo, socialistično družbeno ureditev. Počastimo z udeležbo spomin vseh stotl-sočev znanih ln neznanih junakov, k i so Izkrvaveli zato, kar mi danes uživamo.
4. Julija — nasvidenje na L I S C I !
padlega krajini
Moretu se je v nastali zmedi posrečilo rešit i , potem ko je z revolverjem preko rame ustrelil policijskega psa, ki se mu je^bil zapodil na hrbet.
Drugi dan — 22. aprila — so pr idrvel i v Mačkovec fašisti, pretepli l judi in zažgali naselje, kd je razen ene hiše pogorelo do tal.
R u d i Kromar je b i l tako p r v i partizan, ki je v Beli krajini padel v boju s fašisti. Prav zato bo metl iška občanska Zveza borcev na kraju tega spopada belokranjskih partizanov z okupatorjem odkri la spominsko ploščo ali bolje povedano spominski kamen. V bregu nad cesto je n a m r e č že odkopana ruša okol i skale, na kateri je vklesano ime Rudi ja Kromar j a, partizana, k i je p rv i v Beli krajini dal življenje za svobodo in lepšo prihodnost svojega naroda.
Zato občinski odbor Zveze borcev iz Met l ike vabi na to partizansko svečanost , k i bo 4. ju l i ja ob dveh popoldne, vse domačine , borce in aktiviste, k i so med narodnoosvobodiln im bojem delali v Bel i k ra j i n i . Naj bo ta dan praznik vseh Belokranjcev in hkrati svečano zagotovilo nas vseh, da smo v svobodi — vredni vel i k i h žr tev padlih tovarišev.
— ar
V Žalovičah — spominska plošča
Krajevna odbor Zveze borcev N O V v Smarjeti bo v soboto 4. ju l i ja priredil veliko proslavo v Žalovičah pri Smarje-ti- v spomin na partizansko bolnišnico, kurirsko postajo i n terenske organizacije v letih N O B bodo odkrili spominsko ploščo. Slavje se bo začelo ob dveh popoldne. Sodelovala bo novomeška godba, pevski zbor, recitator j i ln drugi ; po uvodnem sporedu bo preskrbljeno tudi za prijetno zabavo, s
V nedeljo 5. juli ja popoldne ob 14. uri bo v Smarjeti igra »Ugasle luči«, po igri pa zabava. Na obe prireditvi vabi k m -jevni odbor Zveze borcev NOV, Smarjeta.
Poravnami sveti al i : »zmenimo se doma«
Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D
V razpravi je zakon o ustanavljanju poravnalnih svetov. Kaj neki je spet to? Iz imena samega se vidi že marsikaj, Še bolj važno pa je, da se z njihovo ustanovitvijo lahko doseže vrsta ugodnosti za državl jane , k i se j ih bodo posluževali .
Poravnalni svet je neke vrste l judski tribunal, neke vrste ljudsko •poravnalno sodišče v malem. Ne gre za zidanje sodnih palac s stometrskimi pol i cami aktov, polnih solza, kletvic in- kolkov. V območju vasi, več vasi ali enega kra-
Katastrofalna poplava
Ob zaključku lista smo dobili teJefonično obvestilo, da se je K r k a zaradi zadnjega dežja razl i l a pri Kronovem, Dragi, Gomil i , Dolnavl, CuCji mlaki, mimo HrvaŠkega broda do Kostanjevice v veliko, umazano jezero. Ljudje pravijo, da take povoanji n i bilo od leta 1934. Na poljih in travnikih je nastala velika Škoda.
temtedmi nabiramo
Cvetje itpe (220 din), rdeče deteljice (100 din), kamilice —' eemo cele glavic« (500 dlnV bezga — osut 200 din), rmana brez pecljev (50 din).
Liste šrnarnlct (150 din), gozdne jagode (100 iin), jetrnika (150 din), slezenovca (180 din), melise (14o din), ozkolistnateg a
trpotca (70 din), pekoče koprive (40 din), breze (22 din), hribske rese (500 din)
Rastlino kopltnlka s korenino (75 din), krvtvegt,. mlečka (90 din), smolnice (40 din), melise (70 din), ženlklja - samo lepo zeleno sušen (130 din), vodn« kreSe (150 din), šentjanževke — kržnice (30 din), rmana (25 din).
Korenine arnlke (350, din), trobentiee (150 din), medvedovih tac (150 din), bodeče neže'r— kom pava (115 din).
Lubje česml novih korenin (320 din), češmlnovlh palic (65 din. krhllke (60 din).
jevnega urada si državl jani na zborih volivcev izberejo tri ugledne državl jane, ki j im bodo pomagali pri vsakdanjih sporih. Ti trije pravični možje (nikjer ni rečeno, da ne morejo to biti tudi pravične žene!) bodo lahko poslušali pr i tožbo državl jana, k i se mu je storila krivica, poklicali kr ivcu in ju poskušali »spraviti*. KoMko gruntov je šlo v prejšnjih časih po vodi, ko so se ljudje za malenkosti tožarili leta in leta!
Pristojnost poravnalnih svetov bi segala v področja osebnih žalitev, kaznivih dejanj zoper čast, lažje telesne poškodbe, man j še civilne zadeve, tatvine v družini in podobno. Redna sodišča bodo zahtevala najprej obravnavo na poravnalnem svetu v krnju, kjer se je spor začel. Šele potem, če domači pomirjevalni sodniki, k i si j i h bodo ljudje sami izbrali ne bodo kos hudi k r v i , se bo lahko zadeva nadaljevala pred rednim sodiščem. Sklepi , k i j i h doseže poravnalni svet s sprtima strankama, imajo, tudi izvršilno moč.
Poravnalni sveti bodo torej v bistvu ljudska sodišča, sestavljena iz državl janov. To je podobno samoupravi v sod-s t vernih zadevah, saj si ljudje sami izbirajo sodnike — p o ravnalce za svoje malenkostne spore. Tak poravnalni svet bo ljudem v kraju želo blizu, saj tu ne bodo nastopali strogi
sodniki, ne Oo uiudnih dvora. , zapisnikarjev, prič in drugih zadev. Preprosti ljudje bodo skušali reševati spore, ki j ih je v vsakdanjem življenju volj. Seveda bodo verjetno (zakon še ni izšel) tudi minimalne takse, saj je z vsako obravnavo spora med dvema držav l janoma potreben produktivni čas članov tega sveta. Ko l iko lepše je, če si dva sovaščana po kratki pametni in . mirni poravnavi sežeta v roke in skupaj zavijeta na pol l i trčka, kot pa tY-p se leta in leta srečujeta le na sodiščih, mrkih pogledov, hude krv i in polna užaljenega samoljublja.
Življenje teče svojo pot, lepše je živeti v miru kot v sovraštvu. Želimo poravnalnim svetom, ki j ih bodo voli l i državljani na skorajšnjih zborih polivcev, kar največ uspešnih poravnav! — ok
Bankovci po 20 in 10 dinarjev bodo vzeli
Iz prometa Iz glavne centrale Narodne
banke sporočajo, da bodo v času od 1. julija do 30. septembra letos vzeli iz prometa ln zamenjali bankovce D F J po 20 ln 10 dinarjev z označbo 1944. Od 1. oktobra 1959 dalje t i bankovci ne bodo vej zakonito plačilno sredstvo. Vse banke pa bodo tudi po tem roku zamenjavale e bankovce, zaključno do 31. decembra 1959.
Nerazveseljivo... Pozvonili smo meteorološki postaji v Novem mestu ln
prosili dežurnega tovariša, da bi za nase bralce odgovoril na nekaj vprašanj. Dež na« zadnje dni zaliva že kar preveč in . . . *
» . . . res je: tako mokrega junija zadnja 3 ali 4 leta nismo Imeli«, je začel ln nadaljeval strokovnjak-vreme-noslovec: »V Juniju je padlo — računajoč tudi noč od ponedeljka na torek — 164,2 milimetra dežja. Od tega smo zabeležili v zadnjem tednu, se pravi od 21. do 30. Junija, 87,1 milimetrov, samo v času od 29. junija zjutraj do 30. Junija zjutraj — torej v 24 urah — pa je padlo kar 80,2 milimetra dežja aH skoraj ena tretjina padavin vsega meseca . . . «
Posledice obilnih padavin niso izostale; K r k a je narasla, potoki bruhajo umazane vode od vseh strani, mnoga polja ln travniki na lentjernejski ln krški ravnici pa so bila v torek zjutraj pod vodo. Vihar in močan piS sta polegla Številna žitna polja v Beli krajini ln drugod po okraju. 2ita marsikje leže in bo žetev zamudna.
Kl jub protestom z Vzhoda bodo poslanci zahodnonemškega parlamenta v sredo prvega jul i ja vol i l i v zahodnem Berl inu novega predsednika Zvezne re-republike Nemčije. Ta dogodek predstavlja vrh v notranjih sporih v zahod-nonemški krščanskodemokratski stranki, odkar se je kancler Adenauer premislil in izjavi l , da ne bo kandidiral za predsednika republike, ampak da bo vztrajal na položaju zveznega kanclerja.
Ves svetovni tisk je pisal najprej o Adenauerjevem sklepu, da bo kandidiral za zveznega predsednika. Opazovalci so govorili , da se je zgodilo nekaj neverjetnega: stari kanlcer, k i je bil deset let navajen samo ukazovati, je zdaj voljan opustiti politiko in postati predsednik Zvezne republike Nemčije. Po ustavi pa je ta položaj nepolit ičen.
Toda še večje je bilo presenečenje, ko je kancler v odsotnosti glavnega kandidata za zveznega kanclerja ministra za Industrijo dr. Erharda nenadoma sporočil, da se je premislil in da ne bo kandidiral za predsednika republike. Dr . Erhard, k i je bi l takrat na obisku v VVashlngtonu, je na vrat na nos priletel nazaj v Bonn, kje je prišlo do hudega družinskega prepira med obema državnikom- v krogu krščanskodemokra tske »družine*. Uradno je stari kancler utemeljeval svojo, odločitev s poslabšanim mednarodnim položajem, češ da mora ostati zato na svojem starem položaju. Toda poluradno In z namigovanjem Je Ađenauer dovolj jasno povedal, da nima dr. E r h a r đ a - za seboj najbolj vplivno osebnost v Zahodni Nemčiji — za politično dovolj zrelega, da b i lahko opravljal dolžnosti zveznega kanclerja.
To njegovo stališče je prišlo najbolj do Izraza v nedavnem intervjuju, k i ga je imel Adenauer z dopisnikom ameriškega č. opisa »Nevv York Times«. Po tem intervjuju je Adenauer dejal, da se ne bo umaknil s položaja zveznega kanclerja do leta 1962 in da po njegovem dr. Erhard nima mnogo možnosti , da bi postal njegov naslednik. Trd i l je tudi. da dr. Erhard ni nikol i užival široke podpore v krogih krščanskodemokra tske stranke.
li t ikoma še daleč ni poravnan. Od kod Izvira Adenauerjeva jeza na Erharda? O tem ugiba danes skoraj ves svetovni tisk. Nekateri domnevajo, da je Adenauer začutil , da mu vajeti oblasti polzijo iz rok in da se kot star človek n i kakor ne more sprijazniti s tem dejstvom. Drugi razlagajo njegovo antipatijo do Erharda bolj na osebni osnovi, ki pa je seveda močno povezana tudi s polit ičnimi pogledi enega in drugega.
Kaže, da je Adenauer — vsaj v tre-
DVOBOJ v BONNU Bajt, je Adenauer tudi Izjavil, da glo
boko obžaluje »boj* med profesorjem Erhardom ln f inančnim ministrom dr. Etzelom, ko je b i l prvotno Adenauer kandidat za predsednika republike, 'o njegovem je ta <*boj** škodoval krščanskodemokratski stranki. O svojem sklepu, da ne bo kandidiral za predsednika republike, je Adenauer dejal, da je »navaden vihar v kozarcu«.
Toda posledica njegovega intervjuja je b i l dejansko vihar, toda ne v kozarcu. Erhard je pred člani stranke Izjavil, da ga skušajo namerno »degradirat i«. Namigni l je, da bo lahko ostal na svojem položaju, če ga ne bodo več poskušali blatiti .
Tako je ostalo očitno, da spor med obema vodilnima zahodnonemškima po-
nutnem položaju — voljan najtesneje sodelovati s Francijo, medtem ko Erhard meni, da je tako sodelovanje na škodo odnosajev z Vel iko Britanijo in drugimi državami , k i niso članice skupnega evropskega trga. Naj bo tako a l i drugače, spor med obema državnikoma je znamenje globlje krize v vrstah krščanskih demokratov, kriza vodstva. Vseh deset let Adenauer ni dopuščal nobenega ugovora, deset let je samo sporočal članom svoje stranke svoje sklepe, ne da bi j i h spraševal za mnenje. Vse kaže , da odpor proti avtokraciji starega kanclerja vedno bolj raste. N i dvoma, da je njegov vpl iv Še vedno zelo močan — in zato je Erhard tudi zelo previđen, čeprav je jezen — toda Adenauer si s svojimi dejanji sam spodkopava položaj, k i si ga je utrjeval deset let.
Štipendije v občini Sevnica 23, junija je b l i a redna seja
občinske komisije z a štipendije pr i ObLO Sevnica. Ker bodo zaključki te seje zanimali širši krog Sevnlčanov, posebno pa Še štipendiste, navajamo kratke izvlečke i« Sklepe.
Na področju občine so štipendirali ljudski odbor in podjetja v tem šolskem letu 59 dijakov in študentov. Samo občina izda letno za Štipendije 1,2 milijona dinarjev. Stipendisti vsega področja so našli zanimanje za okrog 15 strok. S e več kot za štipendije izda občinski ljudski odbor za podpore socialno šibkim dijakom ln učencem i med temi podpIranci pa je celo nekaj študentov. Podpore za študij znesejo letno nad 2,500,000 din I
Letos bo dokončalo študij 15 učitelj iščnikov. Ker bodo s temi ln z absolvent^ V naslednjih 3
-letih izp^^o^toftariVsa prosta učna mesta na vseh šolah v občini, ne bo več mogoče dobiti štipendij za učiteljišče. Na . dalje so za občinski proračun
RAZGLAS Na podlagi prvega odstavka 34. člena uredbe o po
stopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb ln gradbenih zemljišč objavlja oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Novo mesto, da je Izdal odločbo o ugotovitvi nacionaliziranih zemljišč za ožja gradbena okoliša Dolenjske Toplice ln Šentjernej.
Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko pregleda odločbo v pisarni krajevnega urada v Dol. Toplicah oziroma v Šentjerneju.
Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko vloži v tridesetih dneh, računano od vštetega 25. junija 1959, ko bo odločba na razpolago za vpogled, pritožbo zoper to odločbo na tajništvo za finance Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, k i se mora vložiti pri občinskem ljudskem odboru Novo mesto.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Oddelek za finance OBČINSKEGA L J U D S K E G A ODBORA
NOVO MESTO
Smrtna nesreča pri streljanju z možnarjem Ivan Kostelec, 27-letnl kmečki
sin iz Dratšlč pri Metl iki , je 23, junija, to je na večer pred svojim in očetovim godom, hotel s strelom Iz možnarja proslaviti to dvojno godovanje. Malo po deveti url zvečer je dejal materi, da bo sebi in očetu
O B V E S T I L O
Na razna vprašanja naših bralcev ponovno sporočamo, da bomo zanimiv pregled povojnega revolucionarnega gibanja na Dolenjskem, Kočevskem, No-tranjskem, v Be l i krajini in Sp. Posavju nadaljevali zaradi avtorjeve zadržanosti v Jeseni. Bralce podlistka »Revolucionar, no gibanje na Dolenjskem« prosimo za razumevanje in potrpljenje. — Uredništvo.
za god enkrat ustrelil lz možnarja. Ob pol desetih zvečer je res počilo, potem pa s>o domači zaspali, misleč, da je tudi Ivan Šel počivat.
Ko se je mati okoli ene po polnoči zbudila, je videla, da na skednju gori luč. Sla je pogledat in ko sina nI našla tamkaj, ga je v težki slutnji šla iskat za hišo, kjer je sin napoln i l možnar. Našla ga je mrtvega, vsega v k r v i .
Pokojni Ivan je verjetno šel gledat možnar, k i je zatajil, pa mu je v neposredni bližini ne-nadejana eksplozija raztrgala glavo.
Pokojni Je bil najstarejši «ki številne družine in je težka nesreča boleče odjeknila med prebivalstvom.
—ar
predragi gojenci višje pedagoške šol«, ki se vanjo vpišejo potem, ko so že nastavljeni kot učitelji. Izobrazba takega clo- ' veka stane občino nad 400 tisoč dinarjev ln bo občina v bodoče dajala za študij na VPS le redne štipendije. Občutno več pa bo v prihodnjem šolskem letu poudarka na štipendiranju stomatologov, pravnikov ln ekonomistov sociologov ln sanitarnih strokovnjakov. To flo namreč področja, k i flo najšibkejše točke v nadaljnjem napredku občine kot celote.
Komisija za štipendije je Izdelala tudi predlog, kakšne strokovnjakov ln koliko naj bi j ih šolale posamezne gospodarske organizacije, Morda mnenje komisije, da podjetja le prerada
Z novomeškega sejmišča
V ponedeljek 29. junija so na novomeško sejmižče pripeljali 935 prašičev, prodali pa so j ih 605. Cene so se gibale od 2000 do 16.000 din. Kot vidimo, so tokrat lastniki precej pripeljanih prašičev odpeljali spet domov.
planirajo kadre preveč »kratkovidno«, nit; ni tako zmotno, saj smo za tako trditev videli že nešteto kadrovskih težav po večini podjetij. Poudarek predloga je predvsem na srednjih ln višjih kmetijskih kadrih Kmetijske zadruge, k i so f i nančno šibke, pa b[ — po razpravi sodeč — lahko računale na delno pomoč občine. • Po mnenju komisije se neka
tera podjetja, ki Imajo možnost zaposliti vajence, tega vse premalo poslužujejo. Vajenci lz
občine se v velikem številu šolajo Izven domačih podjetij. Razumljivo, da potem primanjkuje kvalificiranih delavcev, če večina 'miladine odhaja v uk drugam.
Komisija je na zaključku sprejela sklep, d,a bo možno pravilno usmerjati mladino v poklice le z uporabo dognanih znanstvenih metod. Pri izbiri kadrov, ki se bodo šolali na račun občine, bo v bodoče več poudarka na poklicih, ki so bolj iskani.
Razp i s š t i p e n d i j Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu
razpisuje naslednje štipendije:
4 no pravni fakulteti , 7 na ekonomski srednji šoli.
Višina Štipendije bo določena posameznemu kandidatu ob sklepanju pogodbe. Prednost imajo višji letniki.
Pravilno kolkovane ln s prilogami opremljene prošnje predložite do 31. julija 1959 na Okrajni zavod za socialno zavarovanj« Novo mesto.
KOLEKTIV RUDNIKOV NEKOVINSKIH RUDNIN
»Kremen« N o v o m e s t o
iskreno pozdravlja vse svoje stanovske tovariše ln j i m ob 3. juliju — dnevu rudarjev — želi kar največ novih uspehov v proizvodnji in dviganju življenjske ravnil
Vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine pošilja K R E M E N prisrčne česti tke ob D N E V U B O R C A , še posebej pa želi prijetno praznovanje 4. jul i ja vsem nekdanjim borcem, aktivistom in tovarišem v vrstah J L A !
K A K O JE Z DUŠEVNO BOLNIMI OSEBAMI IN S KRONIČNIMI A L K O H O L I K I
»Vsa vas se ga boji« N i še dolgo tega, ko je v ne
k i naš i vasi L . G . napadel s sekiro sosedo A . S., k i je prala ob potoku perilo. K sreči do zločina ni prišlo, ker je nadenj zakr iča la soseda, češ da gredo miličniki . L , G. je sosedo zato samo porini l v potok. Kadar ima duševne motnje, G . namreč obdolžuje S.-ovo, da je ona kr iva , ker se je G.-jeva žena z otroci odselila potem, ko ni mogla več prenašat i njegove napadalnosti.
27-letni A . A . iz neke vasi nad Kršk im poljem ima nezakonskega otroka z neko M . , ki pa mu je ljubezensko razmerje odpovedala, ker opaža na njem stopnjujočo se duševno bolezen. A . je zavoljo tega doma razbil vse pohiš tvo in hotel hišo zažgati, kar so mu mil ičn i k i preprečil i . Izjavlja, da bo hišo vseeno zažgal in ubi l nato še M . , mater svojega otroka Vsa vas se ga uprav ičeno boji.
25-letnj D. S. je pred meseci grozil zdravniku, da se mu bo hudo maščeval . Če ga ne bo »napisal v boln ; ško*. Tepa seveda ni dosegel: doma pretepa mater l n brata ter ju sredi noči
nažene iz hiše. Po vasi je nekaj časa s t raš i l s staro vojaško puško, dokler mu je mil ičniki niso odvzeli. Je alkoholik; kadar je pijan, t repeče pred njim vsak pošten vaščan . . ,
48-letni J . P. je letos februarja vodil po vasi svoja otroka in izjavljal ljudem, da ju bo z ženo vred ubil . Groz i l je va-ščanom; na zahtevo organov javne varnosti je b i l s posredovanjem socialnega skrbstva pristojnega občinskega ljudskega odbora sprejet v bolnišnico za duševne bolezni. Predstavljajte si grozo in trepet srčkov ubogih otrok, k i sta takega očeta morala spremljati po vasi in poslušat i grožnje s smrtjo! Zbeganost, skrajna splašenost, živčna neuravnovešenost, strah pred svetom — vse to so samo prve posledice takih dejanj in okolja, v katerem morajo živeti otroc družin, v' katerih so duševni bolniki.
VašČanom v Z. je dalj časa grozil s požigi tudi 50-letni Janez Z. V hišo je nanosil slamo in jo hotel zažgati . K e r so stalno pazili nanj, škodljivih
namer m mogel uresničit i . T u di Z . je bil poslan v bolnišnico za duševne bolezni, ker je bilo dokazano, da je nevaren za okolico.
N i še dolgo tega, ko je v vasi D. hodil 50-letni K . A . v samih spodnjih hlačah, razbijal š ipe in grozil vaščanom. V T. živi mati s tremi slaboumnimi sinovi, za katere dobiva 4000 dinarjev socialne podpore. — Imajo nekaj zemlje, vendar živijo zelo revno; sinovi prosjačijo po vaseh. V občini M živita duševno bolni sestri Si v koči, postavljeni iz koruzne slame sredi njiv, Skrivata se pred ljudmi in bedno životarita
Gluhonemo in slaboumno 29-letno S . ' A . spolno izkoriščajo brezvestni ljudje v okolici S. Nekatere duševno bolne ženske imajo otroke, za katere ne skrbe. Ponekod izkoriščajo duševno bolne osebe tudi za umazano »-zabavo-". Poslovodja zadruge v G. je opijal slaboumnega lfl-letnega fanta, da ga je potem lahko nekajkrat sun'1 v zadnjico ali da je fant razkazoval svoja spolovila ženskam
v zadrugi. Da marsikje izkoriščajo slaboumne osebe za težko telesno delo, ni treba posebej poudarjati.
Podobnih žalostnih in kaznivih dejanj b i lahko našteli še več. Posebno, če Ji™ dodamo še nekaj podatkov o kršenju javnega reda in rniru, ogrožanja prometa, o kaznivih nastopih posameznih alkoholikov in o drugih dejanjih, k i j ih store kronični alkoholiki .
Alkoholizem — pogosten vzrok duševnih obolenj Z alkholizmom se na Do
lenjskem in v Spod. Posavju pogosto srečujemo. Najbolj seveda v predelih, kjer kraljujejo šmarnica ali druga hibridna vina, kjer je nerazvitost še najbolj očitna in zdravstvena razgledanost ljudi na najnižji stopnji, Alkoholizme nam povečuje kriminaliteto, zlasti še kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper splošno varnost ljudi in premoženja , zoper osebno dostojanstvo in zoper javno moralo. Naši bralci primere alkoholikov poznajo, a vendar bo prav, da osvetlimo potem, ko bomo našteli nekaj značilnih primerov, problem v celoti.
52-letni S. L. v občini T je star pijanec, Pred kratkim so ga morali miličniki t nekega zabavišča odstraniti, ker ie razgralal Odšel le no avtomobilsko cesto ln se vlegel prek cestišča, s č imer je za
ustavil avtobus in osebni avtomobil in le malo je manjkalo, da ni pr iš lo do hujše nesreče . Ponovno se je v r n i l na veselič-ni prostor i n spet ogrožal goste, zaradi česar so ga uslužbenci L M morali odpeljati v zapor. Tam se je L , slekel do golega i n zmerjal mil ičnike. Štir i dni nato je pr išel v p i sarno domače zadruge, kjer se je brez vsakega povoda začel z l judmi prepirati in počenjal nemoralnosti. Na cesti je kmalu nato skakal pred motoristom in spet je le malo manjkalo, da ni bilo prometne nesreče.
47-letni F- H . iz B„ oče šestih nik posestva, P. P. v vasi P., je vdan pi jančevanju. Zanemarja gospodarstvo, se stalno prepira in pretepa, zaradi česar je b i l že nekajkrat upravno in sodno kaznovan, V pijanem stanju ponoči pretepa ženo in otroke, da morajo bežat j t doma in iskati zavetišča pr> sosedih Lani v jeseni ie hotel zagnati ženi v glavo 5-litrskl lonec, pa jo ie zgrešil in za-del 5-letnega otroka, kateremu ie pri tem vdrl lobanjsko kost Družina živi v pomanjkanju, otroci so vsi v zbegani in sla-botnJ,
Zakonca T. in A O. iz vasi Kr. sta kronična alkoholika Posestvo zanemarjata, gospodarska poslopja razpadajo, otrok ne pošiljata redno v čo-lo; zato so šibki, slabo oblečeni in slabo vzgojeni. Pri lož
nostno tudi kaj ukradeta, k čemer navajata tudi otroke. 47-letni F . Iz B-> oče šestih otrok i n delavec, zapije ves svoj zaslužek; d ruž ina živi v veliki revščini. Skrbstveni organ je posredoval, da dobi žena vsaj o t roške doklade.
Žalostna vrsta s temi primer i seveda ni končana. V druž i nah alkoholikov bi lahko pi sali o š tevi lnih primerih telesnih poškodb ih ubojev, o posilstvih, tatvinah in podobno. V takih družinah očetje spolno Izrabljajo mladoletne hčerke, otroci alkoholikov so na splošno zapuščeni in zanemarjeni. Okolica se j ih izogiba, često so bolni, njihovo šolanje je pomanjkljivo itd. Pogostokrat j ih slabi vzgledi, pomanjkanje ter splošna socialna ln moralna ogroženost naravnost silijo na slaba pota in v kr iminal . Š tevilo kaznivih dejanj duševno bolnih oseb in alkoholikov narašča. Uboji in umori, požigi naklepnih požigalcev, kroničnih pijancev in duševnih bolnikov postajajo tudi v novomeškem okraju resen družbeni oroblem.
ZaskrbljujoEe Številke In dejstva
'Organi za notranje zadeve pri svojem delu čedalje pogosteje ugotavljajo in obravnavajo v kazenskem postopku za različna kazniva dejanja, kot tudi v upravno-kazenskih postopkih za prekrške , da imajo
opravka z duševno bolnimi osebami in kroničnimi alkoholiki . Tak i ljudje so okolici nevarni; uslužbenci T N Z in postaj L M imajo z nj imi veliko težav, saj za svoja dejanja često niso p r i -števni ali pa so zanje le delno odgovorni, ni pa j ih mogoče izločiti i z javnega življenja (internirati). Zavoljo tega tak i ljudje še naprej ogrožajo okolico in vznemirjajo druge državl jane, nasploh pa slabo vplivajo na .svoje okolje, zlasti še na mladino in na varnost ljudi.
Tajništvo' za notranje zadeve pri O L O Novo mesto je zato začelo letos ta problem nač r t ne je obdelovati. Po še nepopolnih podatkih je ugotovilo, da imamo v okraju 238 duševno bolnih oseb. Od tega je 53 oseb, kj so okolici nevarne, 34 pa j ih je na zdravljenju v bolnišnici. Po teh podatkih živi v oskrbi svojcev (ali pa so prepuščeni sebi) 27 ljudi, ki so družbi nevarni; te bi morali nujno internirati in zdraviti . Družine, v katerih žive taki bolniki, so često v slabih socialnih razmerah. Le 14 takih oseb prejema soc, podporo v višini od 1000 do 4000 din, kar sevedn no zadostuje za osnovne življenjske stroške. Problem zaradi svoi^ obsežnosti in d r u ž benega pomena nikakor nI le unrnJpnie nrpnnov T N Z , temveč 1e postal resnp stvar
i vstveno-soc' P 1 ne* skrbstvene službe v okraju.
(Nadaljevanje sledU
Stev. 26 (484) » D O L E N J S K I L I S T « Stran S
Mladi tehniki, čestitamo! Obisk na okrajni razstavi Ljudske tehnike v Novem mestu
Človek osvaja svet, še bolj razveseljivo pa je, da se ga trudi dan za dnem z vztrajnim delom v šol L in na področju tehnike osvajati mladina. Zgovoren dokaz za to je razstava, k i jo je ob zakl jučku šolskega leta v prostorih osemletke p r i redil Okrajni odbor Ljudske tehnike Novo mesto. Razstavljeni so š tevi lni predmeti, k i so j i h izdelali učenci in di jaki v času obveznega pouka ročnih spretnosti i n v krožkih L jud ske tehnike.
Na stopnišču osemletke visi citat i z nekega govora predsednika republike. Marša l T i to je dejal: ^ L e z vključi tvi jo vseh ob strani stoječih strokovnjakov bomo izboljšali ln pospešili t ehnično vzgojo š i rok i h ljudskih množic.* Z vzbujanjem zanimanja za tehniko in tehnično vzgojo je treba p r i čet i pr i mladini . K o smo vprašali, koliko so strokovnjaki v našem okraju pomagali mladin i pr i izdelavi š tevi lnih razstavljenih predmetov, smo dobi l i odgovor, da žal zelo malo. Pouk ročnih spretnosti v šolah in delo mladine v krožkih L T vodijo še vedno le učitelji .
Razstavni prostor obsega 9 učilnic v II. nadstropju novom e š k e osemletke. Mladina vsake izmed devetih občin razstavlja v posebni učilnici. Cel a vsega ne vidiš med tisoči izdelkov, fc| so j ih z vnemo spletli, zgnetli, spojili , zgradili, skonstiruirraii in ustvaril i Šolski otroci, od onih najmlajš ih iz 1. razreda osemletke pa do onih najs tare jš ih v 4. razredu gimnazije. učdteljtsVSa in tehnične srednje šole! — V prvi učilnici razstavlja mladina lz občine Trebnje. Vrs ta majhnih, zelo lepo bsdedanih prometnih znakov vzbuja posetbno pozornost. Celo linorezi so razstavl jeni ; razviden je ves potek njihovega nastajanja. K a k o r JHvanka drobna dleta, ob njih linorez v lesu in nato odtis na papirju. Človek le s težavo doume, da je vse to naredila o t roška roka. Iz kanzervnih škate l j so izdelali čudovi te parne strojčke. ki uporabljajo kot gorivo svečo. Risbe, izdelki lz rafije, š tevfma ročna dsJa, lut
ke, skoraj ne veš kam bi pogledal,
V učilnici, kjer razstavlja občina Senovo, je najbolj tesno za prostor. Kako tudi ne, saj imajo tam razstavljeno celo rudn i ško separacijo z vlakom na elektr ični pogon, ki gre »kot ta pravi«. Številni e lektr ični semaforji se prižigajo in ugašajo. Videti je, da se senovška mladina rada ukvarja z elektriko in da ji tudi rudnik Senovo nudi pomoč. Razstavljeni so mnogi zelo lepi izdelki lz pouka ročnih spretnosti.
Vstopimo v učilnico občine Žužemberk . Mnogo lepih izdelkov iz lesa in na mizi v sredi učilnice morje s •številnimi ladjami. Mogoče se prav zato, ker je Suha krajina brez vode, mis l i njenih otrok toliko raje ukvarjajo z morjem? 2e smo
v razstavnem prostoru občine Sevnica. Spet množica elektrotehničnih izdelkov: kuhalniKi, pečice ter številni drugi izdelki otroških rok. Na sredi razstavnega prostora sta na maketi lunine površine dve vse-mirski raketi, napis pod nj i ma pa ponosno pripoveduje: Prv i smo prispeli na luno!
Mladina iz občine Videm-Krško razstavlja š tevi lne elekt ro tehnične jzdelke, e lek t r ične
čas. Številni tehnični izdelki pa so hkrati dokaz, da je ta belokranjski past irček naredil že znaten korak naprej. Preostal nam je še razstavni prostor novomeške občine. Prepoln je številnih lepih izdelkov, naj lepše pa so fotografije fotokrožka z učiteljišča, k i se jih ne bj sramoval noben poklicni fotograf.
Le bežno smo preleteli vse kar je razstavljeno. Mlad i pri-
vrtiljake, rezbarije iz lesa ter jatelji naj nam ne zamerijo, ročna dela. Di jaki Tehnične srednje šole so razstavili nekaj kosov zelo lepo izdelanega orodja za kovinsko stroko.
P r i brežiški mladini te po^ zdravi napis: Postani tudi t i fotoamater! in ob njem nekaj zelo uspelih črno-belih fotografij . Več modelov jadralnih letal dokazuje, da s i mladi l judje žele poleteti visoko v nebo.
ker ne moremo posebej pohval i t i vsakega njihovega izdelka, čeprav vemo, da so v vse kar razstavljajo, vložili nemalo truda i n naporov. Naj lepše sta urejena razstavna prostora brežiške in žužemberške občine. Mladina vseh občin in vseh šol pa je dokazala, da si želi napredka, da zmore marsikaj in da hrepeni po tehnični vzgoji.
Jože Dernovšek, sekretar komisije za tehn ično vzgojo p r i Glavnem odboru Ljudske tehnike Slovenije, je v knjigo v t i sov napisal: »Vaša razstava je Izredna ln je dokaz prizadevanja prosvetnih delavcev, k i so razumeli želj« pionirjev bi mladine v šolah. Izdelki kažejo t rud iin napore pionirjev ln njihovih učiteljev, k i zaslužijo vse Čestitke in pohvalo. Posebej čest i tam Okrajnemu odboru Ljudske tehnike Novo mesto za organizacijo razstave. Se tako naprej!«
Priznanje je zelo laskavo, Šolska mladina je lahko ponosna nanj. Ne smemo pa prezreti nekaj, kar je vse prej kot l a skavo: 25. jurdja nI bilo pri otvoritvi razstave nobenega predstavnika naših gospodarskih organizacij. Ze v prvih stavkih smo omenili, da naši
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO
ČESTITA V S E M T O V A R l S K I M K O L E K T I V O M Z A 3. J U L I J — D A N R U D A R J E V , H K R A T I P A POŠILJA BORBENE P O Z D R A V E V S E M N E K D A N J I M P A R T I Z A N O M , A K T I V I STOM IN G R A D I T E L J E M N O V E G A S V E T A Z A 4. J U L I J — D A N BORCA I
PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE1
strokovnjaki nudijo premalo pomoči mladini pri njeni želji po tehnični vzgoji. Gospodarske organizacije bi morale biti živo zainteresirane pri tehnično vzgojnem pouku in delu s šolsko mladino, saj prav iz vrst absolventov obveznih šol č rpa jo svojo delovno silo. Šolska mladina bo nato, ko bo zasedla delovna mesta v naši mladi industriji, proizvodnih podjetjih in drugod, mogla znatno povečati storilnost dela ter izboljšati delovni proces in organizacijo dela le, če bo p r i merno tehnično usposobljena.
Nase stoletje je stoletje tehnike. Mladina, vzgojitelji i n organizacija Ljudske tehnike so dokazali, da se tega živo zavedajo. Cas je torej, da spoznajo to tudi naša podjetja ter mladini , šoli i n Ljudski tehnik i nudijo svojo pomoč, saj se bo stotero povrnila prav njim samim!
Opekarna bo povečala proizvodnjo Krmeljsko Opekarno sta usta
novila rudnik KrmelJ in podjetje »Obnova« t i K r š k e g a leta 1955. Prolzvodnja Je bila majhna, saj Je dosegla prvo leto le 450.000 kosov opeke. Leta 1951 Je prevzel opekarno rudnik, montirali so novo p e č In stroj za Izdelovanje opeke ter tako p o v e č a l i proizvod-
Šestkrat udarna in enkrat pohvaljena
brigada se vrača V petek se bo x jutranjim
vlakom iz Kar lovca vrn i la domov VII . novomeška M D B »IVSilan Majcen«. Po zadnjih sporočilih Je bi la ta naša br i gada v Makedoniji šes tkra t proglašena za udarno, enkrat pa posebej za pohvaljeno! Pozdravimo naše udarnike v petek zjutraj ob pol sedmih na novomeškem kolodvoru.
Prihodnje leto: zdravstveni dom
Model rudniške separaoije so izdelali plonlrji-tehniki s Senovega
NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PRBGLEI)
Resolucija IV. kongresa o bodočih nalogah Zveze komunistov Slovenije je razd»ljena na posamezna poglavja In sicer obravnava naloge Z v e n komunistov pri razvijanju produktivnih sil In socialističnih odnosov v produkciji; pri razvijanju socialistične demokracije, dalje govori o nalogah komunistov v SZDL, sindikatih, L M S in družbenih organizacijah, razlaga naloge Z K S v boju za socialistično kulturno politiko, peto poglavje obravnava Ideološko delo komunistov kot pogoj s« razvoj sistema socialistične demokracije, v zadnjem poglavju pa govori resolucija o nalogah za »talno politično organizacijsko usposabljanje Z K S .
Zaustavimo se tokrat ob nekaterih napotkih prvega poglavja resolucije, k i razlaga naloge Z K S pri razvijanju produktivnih sil in socialističnih odnosov v produkciji.
Med drugim je rečeno v resoluciji, da je bilo povečanj« produkcije le delno doseženo s večjo produktivnostjo dela. Ta se ni zadovoljivo zboljševala zaradi nekaterih pomanjkljivosti pri nagrajevanju ter zaradi prekomernega naraščanja zaposlenih,
Naše naloge zlasti v Industriji in gradbeništvo. Pretirano zaposlovanje je hkrati pritiskale na blagovne in komunalne sklade v mestih In Industrijskih centrih ter zaviralo naraščanje realnih osebnih dohodkov delavcev in nameščencev. Is teh ugotovitev velja torej povzeti, da si moramo vnaprej vsi skopaj prizadevati, da bo naraščala produkcija ob večji produktivnosti dela. To pa je moč doseči, če v podjetjih smotrno zaposlujemo, Če odpravljamo pomanjkljivosti pri nagrajevanju, če razvijamo varčevanje, zbolj-lujemo organizacijo dela, uveljavljamo dosledno nagrajevanje po učinku, skrbimo za ustrezno vzgojo kadrov, obvladujemo sodobno tehniko ln tehnološke proeeae, skratka uresničujemo vse tisto, kar tako ali drugače vpliva na rast produktivnosti dela.
V resoluciji Je rečeno, vzlic ugotovljenemu skladnejšemu razvoju v vseh področjih našega gospodarstva, še vedno niso odpravljene razlike, k i se nastale zaradi pospešenega tempa industrijskega razvoja. To nam narekuje večjo skrb za področja, k i so i e izostala. Gradbeništvo je na primer doslej zaostajalo •a hitro naraščajočo Investicijsko potrošnjo. Razen tega, da so bile ^investicije za razvoj gradbenlltva premajhne, prevladuje tu tudi izrazito obrtniški način dela. To pa nam lahko škoduje predvsem sedaj, ko J« čedalje važnejša stanovanjska Izgradnja. Zato Je treba prehajati na Industrijski način gradnje, odpravljati neracionalno projektiranje stanovanjskih In drugih zgradb, uvajati tipizacijo ln standardizacijo gradbenih elementov In r a / r vijati večjo zainteresiranost državljanov za gradnjo in vzdrževanje stanovanjskega fonda. Med drugim velja predvsem razvijati gradbeno m »služnostno obrt, skrbeti za razvoj obrti predvsem s izpopolnjevanjem tehnične opreme in z» ustanavljanjem novih obratov družbenega sektorja. /
P r i Investiranju pa velja le bolj upoštevati rekonstrukcije, k i omogočajo hitre učinke, zlasti rekonstrukcije, k i Izboljšujejo strukturo proizvodnje.
Resolnclja našteva tudi podrobne naloge, ki j ih velja uresničevali zato, da bo preskrba mest In industrijskih središč čim boljša. Rečeno Je, da Je napredek kmetijstva, to je zvišanje kmetijske proizvodnje ln njena socialistična preobrazba v pogojih socialistične graditve enoten proces. Pospešujemo ga lahko ziasti s hitrejšim nadaljnjim organiziranim razširjanjem in utrjevanjem socialističnih kmetijskih organizacij, kmetijskih posestev in zadrug, k i so edine sposobne organizirati moderno produkcijo ter socialistično kooperacijo t Individualnimi kmeti in so s tem tudi poglavitne nosilke razširjene reprodukcije v kmetijstvu.
K boljši preskrbi tržišč, predvsem v mestih In industrijskih centrih lahko ljudski odbori odločilno prispevajo s tem, da pospešujejo zlasti kmetijsko proizvodnjo v neposredni okolici mest. Seveda pa velja tudi misliti na razvoj trgovine. Prodajno mrežo J« treba Siriti po Izdelanem programu. Zlasti pa je važna organizacija prometa s kmetijskimi pridelki, predvsem organjzacija Odkupa, prometa, vskladlSčenja in hlajenja, pa tudi same prodaje.
To je Ie nekaj nalog, k i Jih vsebuje resolucija IV. kongresu T Svojem prvem delu In te, kakor tudi ostale naloge uresnlčuj-
Vsi, kajti uresničitev lahko vpliva na povečanje proizvodnje •torilnosti dela, na Izboljšanje življenjske ravni nas vseh.
Razstavljen je celo leteči krožnik s pravim bencinskim motorčkom, k i vi&i v zraku, p r i pet z v r v m i pod strop. — M l a dina občine MeitUka se je predstavila s š tevi lnimi izdelki iz lesa. Kožolof, šupe, lesene h i šice, vozovi, zelo lepe risbe, vse to stoji po pult ih, leži po tleh in visi po stenah. — Crno-maJJČani razstavljajo kar cel alkimist ični laboratorij. Vodno kazalo, destilacijski aparat, elektrolitska naprava, obiočni-ca za varjenje, vse narejeno iz .steklenih cevk, starih konzerv-nih škate l j . žice in še mar š i -
2e pred leti je nameravalo socialno zavarovanje Videm-Krško kupiti v Krmelju hišo, v kateri bi bil novi krmeljskl zdravstveni dom. Sedanja ambulanta je se vedno v jpreurešenih svinjakih bivše rudniške ekonomije. Ker z nakupom hiše ni bilo rdi, BO Kirmeljci Izvolili pripravljalni odbor za gradnjo zdravstvenega doma, ustanovili režijsko skupino ln naročili načrte. Gradi ti sfe'začeli v lastni režiji in so »a izgotovili do plošč« nad kletjo. Delali so udarniško, z zbiralno akcijo Pa so nabrali nekaj materiala in precej denarja. Za gradnjo so prispevali: okrajni zavod za socialno zavarovanje bivšega okraja Trbovlje 1,3 milijonov dinarjev, k i Je tudi plačal načrte 1,2 milijona so dobili od
rudnika, 1,1 milijon pa Je pr i spevala ambulanta.
Zdravstveni dom građi sedaj pod'jetije »Gradbenike ix Brežic. Pod streho bo 3. julija, popolnoma gotov pa predvidoma šele prihodnje leto. Gradnja bo stala 12 milijonov dinarjev. V novem zdravstvenem domu bodo prostori za splošno ambulanto, d i spanzer za matere ln otrok«, rentgen, sobna ambulanta in lekarna.
METLIKA VABI
Občinski odbor Zveze borcev iz Metlike vabi vse borce in aktiviste, k i so se med N O B bori l i v Beli krajini, da se udeleže svečanosti ob' odkritju spominske plo-(če prvemu padlemu partizanu v metl iški občini. Plošča bo odkrita na Mačkovcu pr i Jugorju na dan borca 4. jul i ja ob 14. uri- Po proslavi bo na Mačkovcu in na J u gorju p r i Badovlncu veselica.
Občinski odbor Z B N O V Metl ika
njo 1,1 mil ijona kosov. Proizvodnja je na to iz leta v leto naraš č a l a In dosegla lani 1,5 mil i jonov kosov.
opekarna Je letos kupi la nove stroje za izdelavo opeke, nima pa ie izgotovljenih n a č r t o v za postavitev novega obrata. Prav take' te nI d o l o č e n a lokacija, kje naj bi ta obrat stal. N a č r t Izdelalo Projektivno ; ce-IJe. Predvidevajo, da I imod-nje leto ž e stekla proizvodnja z novimi stroji, k i bodo imeli zmogljivost 3 do 4 milijone opeke letno. Resiti pa bo treba š e v p r a š a nje p e č i . kajti stara p e č bo imela premajhno zmogljivost.
L e t o š n j i p lan . k i predvideva proizvodnjo 2 milijona kosov, je bil postavljen tako visoko zato, kor je bilo predvideno, da bodo ie letos obratovali novi stroji. Ker novi stroji Se ne obratujejo, pa tudi vreme Jim je nagajalo, predvidevajo, da bodo proizvedli letos 1,5 do 1,6 milijonov opek. Snrovtnsikih zalog (gline) ima r u d nik dovolj.
Vsa metliška občina bo letos elektrificirana
V metl iški občini je razen mesta Met l ike še 58 vasi in zaselkov. Medtem ko so pred vojno imeli elektriko le v Metl i k i , K r i ž e v 9 k i vasi in v Grada-cu, so bi la v povojnih letih vsa naselja elektrificirana, razen Boginje vasi i n Malega Lešča. Pretekli mesec je pa tudi v Boginji vasi zagorela elektrika. Zdaj je na vrsti še Malo Lešče, kjer bodo prebivalci dobili novo razsvetljavo že v kakem mesecu. Kmetje so že priprav i l i drogove, k i j i h bodo postav i l i s prostovoljnim delom, ostalo pa bo prispevala občina. Tako bo elektrika, ta velika in nepogrešl j iva pridobitev sodobnega človeka, v kratkem dostopna vsem prebivalcem met l i ške občine. -ar
P r o m e t n i znaki
česa. Med tem pa številni umetn i ško izrezljani leseni
k rožn ik i in drugi okrasni predmeti iz lesa. Iz metl iškega in črnomal jskega razstavnega prostora veje duh belokranjskega past irčka, k i v beli oblekci sedi pod brezo, pase kravice, si igra na piščal ter rezlja s pipcem, da bi s i pregnal dolg-
MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU: ZANESLJIV USPEH! Prepričajte se o tem tudi vi!
KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA
KANIŽAR ISKRENO ČESTITA
SVOJIM S T A N O V S K I M SOTOVARISEM ZA
3. J U L I J — D A N S L O V E N S K I H R U D A R J E V I
H K R A T I P O Z D R A V L J A OB D N E V U
BORCA VSE BORCE IN G R A D I T E L J E
NASE SOCIALISTIČNE STVARNOSTI!
S R E C N O I 2ELIJO
KANI2ARSKI RUDARJI
KDO SKRBI ZA POTROŠNIKA V Lanska letina Je bila zelo dobra, toda vseeno
Je bilo opaziti, da preskrba t r ž i š č a s kmetijskimi proizvodi v v e č j i h s r e d i š č i h n i potekala v redu. Trgovina m bila sposobna pravilno in enakomerno posredovati kmetijske proizvode p o t r o š n i k o m . Bilo Je mnogo nepotrebnega tekanja trgovcev okolj proizvajalcev, mnogo n a v z k r i ž n i h prevozov, k i so marsikje po nepotrebnem z v i š a l i cene, nazadnje pa so bila k ljub obil ici kmeti jskih proizvodov mnoga t r ž i š č a slabo preskrbljena. Zato smo Že lani p r i č e l i r a z m i š l j a t i o pogodbeni preskrbi naselij. Trgovska podjetja naj bi se pred setvijo ugotovila k o l i k š n a k o l i č i n e kmetijskih pridelkov bodo potrebovala in naj bi za te k o l i č i n e sklenila z zad r u ž n i m i organizacijami pogodbe. T a k o bi dosegli troje: proizvajalec b. vedel vnaprej noliko lahko pridela ln proda, t r ž i š č e ' bi bilo vnaprej preskrbljeno in tudi cene bi bile stalne. T) tem smo mnogo govorili ln mnogo pisali. Ce pogledamo stanje na na4nm t r ž i š č u v l e t o š n j i pomladi, ugotavljamo, da se od lanskega ni mnogo spremenilo. N a š a podjetja so sklenila zelo malo pogodb za preskrbo »rndiSč. To In Se marsikaj drugega Je ugotovil Okrajni sindikalni svet Novo mesto na r a z š i r j e n i seji sekretariata v soboto, 27. Junija.
Podoba našega trga V preskrbi dolenjskih s r e d i š č z zgodnjimi po-
vrtnlnami in sadjem so nekatere t e ž a v e . Dolenjska nima podjetja, k i bi skrbelo za te proizvode, ker •o potrebe po njih premajhne. V e č j i h k o l i č i n se zaradi nagle okvare ne i z p l a č a nabavljati, m a n j š e k o l i č i n e pa proizvode p o d r a ž i j o . Podjetje za prodajo sadja in zelenjave imamo le v Novem mestu, v vseh drugI b s r e d i š č i h pa so le prodajalne v okviru m e š a n i h trgovskih podjetij.
K e r potrebujemo le majhne k o l i č i n e , moramo s k u š a t i organizirati lastno proizvodnjo s p o m o č j o pogodbene preskrbe. P o t r o š n i k i so vajeni kupovati te izdelke predvsem na ž i v i l s k e m trgu od neposrednega prorzvajalca-kimeta. Cene v trgovin j so n i ž j e , blago Je tudi k v a l i t e t n e j š e , vendar p o t r o š nik tega š e ni uvidel . Kmetijske zadruge se redko pojavljajo na ž i v i l s k e m trgu kot neposredni prodajalci raznih- vrtnin !n sadja. V primerih t a k š n e Intervencije smo ugotovili, d « se Je stanje takoj I z b o l j š a l o . T a k š n i posegi bi moral i biti n a č r t n o pripravljeni , kmetijske zadruge pa bi z nj imi vplivale tako na z n i ž a n j e cen na ž i v i l s k e m trgu kot tudi v trgovini. O b č i n e , kmetijske zadruge in trgovske organizacije so doslej o tem premalo r a z m i š l j a l e .
Kaj je z mesom? Pred dvema mesecema Je p r i č e l o prlmanJkovaU
govejega mesa Pred mesarijami v Novem mestu so se p r i č e l i pojavljati »repi« — vrste č a k a j o č i h gospodinj. S l i š a t i Je u p r a v i č e n o krit iko p o t r o š n i kov o prodaji govejega mesa »pod p u l t o m « . Uprav i č e n o se tudi v p r a š u j e m o : ali n o v o m e š k a mesarija res nt sposobna odkupiti toliko goveda, kolikor ga potrebuje za n a š trg, ko vemo, da na naš e m p o d r o č j u odkupujejo š t e v i l n a mesarska podjetja lz republike? A l i Je Mesarija Novo mesto že sklenila pogorjjbe za preskrbo z govedom s katero od n a š i h kmetijskih zadrug? A l i ne bi bilo dobro ustanoviti Se eno k o n k u r e n č n o mesarsko podjetje in bi potem preskrba z mesom potekala bolje? Trd'tve nekaterih, da bt bilo to negospodarsko, postavlja na laž primer Mokronoga, kjer Imajo kljub temu da je naselje majhno, dve mesarski podjetji In vedno dovolj govedine ln ostalega mesa! Ž i v i n s k i sejmi so ukinjeni ln uvedena do-gonska mesta pri kmetijskih zadrugah, atadruge imajo mnogo ž i v i n e v pogodbeni reji pri kmetih proizvajalcih Da b! bila o m o g o č e n a preskrba pot r o š n i k o v s svinjskim mesom, kada# govedine primanjkuje, odkupijo d r ž a v n e rezerve vse odvisne k o l i č i n e m a š č o b . Al i niso s tem ustvarjeni Mesariji u g o d n e j š i pogoji za odkup ž i v i n e ? T o io vpraš a n j a , k i se nam vsiljujejo, ko gledamo zjutraj vrste č a k a j o č i h gospodinj. T a v p r a š a n j a zahtevajo nujno r e š i t e v , ker komo sicer morali pokazati na krivce.
In še beseda o mleku in jajcih Nova prodajna cena za mleko v mlekarni Je
36 dinarjev liter. Mlekarna Novo mesto zaradi t e ž k e g a gospodarskega stanja uvaja proizvodnjo brezalkoholnih p i j a č v ž e l j i , da bi se s tem gospodarsko sanirala. T a k ukrep Je vsekakor vreden pohvale. Je pa š e nekaj kar ni razveseljivo. Mlekarna Je leta 1957 odkupi la 2 mi l i jona 400 t i s o č litrov mleka, lani pa le š e 1 mi l i jon 700 t i s o č litrov. Opozarjamo, da so v k o l i č i n i odkupljeni lani v š t e t e tudi » u v o ž e n e « k o l i č i n e , odkupljene na koč e v s k e m p o d r o č j u . M l e č n o s t torej pada. P r i tem pa gradimo p i t a l i S č a telet ln p r a š i č e v , k i potrebujejo v e č sirotke, kot n a š a mlekarna odkupi mleka. Tukaj nekaj manjka , zato smo m i š l j e n j a , da nI prav, č e se s k u š a mlekarna sanirati s proizvodnjo brezalkoholnih p i j a č , ko Je treba njen obstoj r e š e v a t i pri proizvodnji mleka.
In ie nekaj o Jajcih. Letos v z imskih mesecih so bila Jajca na ž i v i l s k e m trgu po 25 dinarjev kos. Takrat smo ugotovili , da Je tudi to v p r a š a n j e « p r a v o č a s n i m posegom m o g o č e r e š i t i . Svet za blagovni promet, trgovinska zbornica ln o b č i n a Novo mesto so ugotovili , da mora Gospodarska poslovna i veza Novo mesto v ž i v i sezoni odkupit i primerno reiervo i»J° ' n ^ v s k l s d i š č i t l v ljutoljanskl h l t -dUnict za k r i t i č n o sezono. T a Jajca bi bilo m o g o č e prodajati po 1« do n a j v e č 90 dinarjev kos. Sklad i š č n i prostori v l jubljanski hladilnici so Is vedno na razpolago, toda O P Z Novo mesto n i doslej •hranila tam nit i enega Jajca.
Skupne nabave ozimnice Cez trt mesece bodo p o t r o š n i k i p r i č e l i naku
povati ozimnico: krompir , repo. zelje ln razne vrste sadja. Se Je č a s . da trgovska podjetja sklenejo pogodbe s proizvajalci o dobavi teh p o t r o š n i h predmetov. Sindikalne p o d r u ž n i c e naj takoj med č lan i delovnih kolektivov p r i č n o z akcijo Jesenske nreskrbe Ugotovijo naj k o l i č i n « posameznih p r i delkov, k i Jih potrebujejo l n o tem obvestijo trgovska podjetda, da Jim bodo te k o l i č i n e zagotovila Letos ne smemo v e č ponoviti tradicionalnega nakupovanja posameznikov p r i kmetu. N a š e kmetijstvo Je s pogodbeno proizvodnjo ž e sposobno s p o m o č j o kmet i j sk ih zadrug dati na trg zadostne k o l i č i n e kval i tetnih izdelkov. Seveda si pa moramo prej te k o l i č i n e pr i zadrugah zagotoviti s pogodbami. T o Je naloga trgovskih podjetij. Cas b e ž i , zato moramo pohiteti, ker bodo si<'er zadruge Imele sklenjene pogodbe za vse k o l i č i n e z drugimi s r e d i š č i , pr i nas pa se bo oonovMa petem iz lanske Jeseni,
Naloge družbenih organov T o Je le b e ž n a stika stanja v n a š i preskrbi. na
Da Je ž a l o s t n a , Je k r i v i h mnogo ljudi. P o t r o š n i š k i sveti se pogosto v p r a š u j e j o : le kaj naj delamo? Danes smo j i m nakazali vrsto nalog. Ne le trgovski lokali , tudi v p r a š a n j e ; od kod trgovina nabavlja, kako nabavlja In č e Je zagotovila zadostne k o l i č i n e zdravih izdelkov, naj bo skrb p o t r o š n i š k i h svetov Sveti za blagovni promet na o b č i n a h so doslej naredili za pogodbeno preskrbo mest zelo malo ali n i č V okolici n a š i h mest s 0 š t e v i l n e kmetilske zadruge, ki ž e pridelujejo vrtnine l n zgodnje sadje aH pa so pripravljene to pridelovati. Z a l prodajajo vse to drugam, ker Jim n l h č s od n a š l b trgovcev nI povedal, da potrebujemo to tudi mM Trgovinska zbornica Novo mesto Je le ozka stanovska organizacija trgovcev, ki š e n i pogledala malo dlje do p o t r o š n i k a . T u d i zbornica
l e d o l ž n a ukrepati, da bi potrošnik v okviru m o ž nosti dobil to kar potrebuje. Preskrba naših mest Je pomembno v p r a š a n j e , zato morajo o njem razpravljati tudi zbori proizvajalcev. Spomladanska sezona Je minila In le redka podjetja pri nas so oskrbovala p o t r o š n i k e na osnovi sklenjenih pogodb.
Jesen se b l i ža . Cas Je, da s starim n a č i n o m prenehamo In da za Jesensko obdobje sklenemo pogodbe o preskrbi n a š i h mest. Ce tega ne bo, bomo raoralj poiskati krivce in povedati n a š i m delovnim ljudem: t o v a r i š ta In ta Je kriv , da »1 pri nas mesa; ta — da nI zgodnjega sadja, ta — da ni Jajc, ta — da nI krompirja In tako naprej,
•C nI
150 let K R M E L J A P r v i zapiski o rudarjenju v
Krmel ju izvirajo iz maja leta 1809. Proslave 150 letnice rudnika pa bodo na praznik rudarjev 3. jul i ja . Do osvoboditve je b i l rudnik vedno v pr i vatnih rokah.
SINDIKAT ZARES DELA Rudniški sindikat je sodelo
val pri sestavi tarifnega pravi ln ika in pravil podjetja, pr i pripravah za proslavo 150-letn i ce in p r i razl ičnih prostovoljnih delih. Sindikat je b i l tudi pobudnik obnove počitniškega doma v Pacugu, kjer 'je pr i pravi l za svoje člane, k i bodo šli na oddih, 12 ležišč. Postavili so tudi tri vikend hišice. J u l i ja bodo šli na dopust p rv i delavci. Dnevni počitniški pen-zion bo od 300 do 400 dinarjev na osebo, vendar bo za vsakega č lana sindikata pr i spevala sindikalna podružnica po 150 din dnevno. Lani In letos je sindikat organiziral v Pacuig osem izletov, k i so bi l i združeni s prostovolinim delom za ureditev počitniškega doma. Razen tega je sindikat že pr i pravil . ;n bo še, razne izlete.
PEVCI IN GODBA Krmeljski pevci-rudar j i so
b i l i pred nekaj leti zelo poznani, a so potem popustili. Sedaj imajo spet redne vaje, na katerih se uče novih pesmi. V s i trije zbori (moški, ženski in mešani) so j ih naštudira l i okoli 20, z njim :. bodo nastop i l i za 150. obletnico.
Krmeljska godba na pihala je dobila instrumente pred dvema letoma, vendar bodo za letošnji rudarski praznik godbeniki prvič javno nastopili. Pod vodstvom novega kapelnika Alojza Bastardija, k i je prišel k rudniku letošnjega maja, so naš tudi ra l i že himno, tri koračnice in polko. Godbeniki so večina mladi fantje, k i razen napornega dela v rudniku redno hodijo na vaje
P r i rudniku je zaposlenih 440 delavcev, računano z opekarno 478. V prvem polletju so nakopali 57.900 ton premoga ali 7300 ton več kot v istem obdobju lanj in prekoračili letošnji polletni plan, k i je 50.800 ton za 13.97%. Znižalo se je tudi š tevi lo zaposlenih od lanskih 519 na letošnje polletno povprečje 473; hkrat i so se občutno dvignile jamske in rudniške storitve medtem, ko so
UREJENO KOPALIŠČE U k o p n e nefcaj padle.
Bazen za kopanje so uredili rudarji že lani . K e r je b i l zgrajen s prostovoljnim delom v enem mesecu, so mu dali ime »Udarnik*i. Letos bodo uredili še okolico bazena, zgradili b i fe, s t ranišča, slačilnice, garderobne omarice ta postavili tuše. Tudi ta dela bodo opravljena udarn iško . — Mater ia l za gradnje so v glavnem naprosi l i , nekaj denarja pa je p r i speval tudi rudnik iz »sklada 2/3«. Otvoritev novega bazena bo za rudarski praznik.
TARIFNI PRAVILNIK IN PROIZVODNJA Pretekli če t r tek je občina
Sevnica potrdila tarifni pravi l nik rudnika, k i predvideva povečanje tarifnih postavk za 2,3 odstotka. Z novim tarifnim pravilnikom so odpravili tudi nesorazmerja med postavkami, k i so bila v starem tarifnem pravilniku. Normiranih imajo 60% jamskih del, skupno pa je normiranih 73% deL
Kolektiv rudnika rjavega premoga
K I P R A Z N U J E LETOS 150-LETNICO
ČESTITA Z A OBSTOJA R U D N I K A ,
R U D A R S K I P R A Z N I K 3. J U L I J —
IN Z A D A N B O R C A — 4. J U L I J —
V S E M S L O V E N S K I M R U D A R J E M IN
B O R C E M NOV, H K R A T I P A POŠI
L J A BORBENE P O Z D R A V E Z A 40,
OBLETNICO Z K J .
R U D N I K K R M E L J NUDI R J A V I P R E M O G Z A
GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO PO Z E L O
UGODNIH C E N A H TER I Z D E L U J E ZIDNO O P E K O
* V juniju 1960 bodo predvi
doma odprli jamo Majcen II, kjer je zalog premoga za p r i bližno 15 let. Gradnje in ostale priprave, k i bodo opravljene za izkoriščanje premoga, tečejo že drugo leto. Za odpiranje te jame so dobili zvezno posojilo 26 milijonov dinarjev, i z lastnih sredstev pa bodo porabili 80 milijonov.
V Jami *3. junij*« so letos prvič uporabili za prenos premoga od kopa do železnice garnituro en ©verižnega jamskega transporterja. — Njena zmogljivost je prenos 120 ton premoga v izmeni. Stala je 2,8 milijonov dinarjev.
Prihodnje leto nameravajo kupit i še tri take garniture, k i bodo prispevale, hkrat i z boljšo organizacijo dela,, k povečanju jamske storitve. Do vznožja seperacije bodo še naprej vozili premog z ozkotirno železnico, od vznožja do separa-cije pa bo premog še letos nos i l 100 m dolg tekoči trak.
Rudnik ima Že d v e leti svojega varnostnega tehnika. Š tevi lo nesreč iz leta v leto pada, posebno v zadnjih dveh letih,
v prvem polletju letos pa j< minimalno. Delavci dobijo pozimi toplo pijačo, poleti pa nič. Ker so rudarji skoro sami pol-proletarci, je za enkrat še nemogoče uvesti topli obrok hrane.
Rudnik izdaja tudi svoj časopis »Dolenjski rudar«. Dobi ga vsak delavec brezplačno. — Na ta način je obveščen kolektiv o vseh sklepih delavskega sveta in upravnega odbora ter sploh o vseh važnejših dogodkih v rudniku in po svetu.
PROBLEM: PRODAJA! Rudnik ima težave s proda
jo debelih vrst premoga, predvsem košovca i n kockovca. — Glavni odjemalec te vrste premoga je pr i njihovem rudniku široka potrošnja, pr i ostalih rudnikih pa železnica. K e r potrošniki — privatniki v poletnih mesecih ne porabijo toliko premoga, so v prvem polletju v Krmel ju zdrobili skoro 50% proizvodnje debelega premoga, ker so ga le tako lahko prodal i . Zaradi drobljenja zgublja rudnik okoli 30 milijonov dinarjev letno. Železnica se brani njihovega premoga zato, ker ima nekaj več pepela kot premog ostalih rudnikov, č e prav ima višjo kalor ično vrednost kot na primer velenjski. Železnica je do leta 1954 kupovala njihov premog, potem pa ne več. Mis l i t i pa bi bilo dobro na to, da bi rudnik ponovno pridobil za svojega odjemalca tudi železnico, kajti 9 tem bi j im bilo občiStno pomagano. Zanimivo je še to, da sta najboljša kupca krrneljskega premoga Zagreb ta Maribor.
Jože Prime
Oo prazniku slovenskih rudarjev pošiljamo tavdusem v Krmelju, Kanižarici, na Senovem, v Kočevju, Globokem in »Kremenovcem« v Novem mestu, Leskovcu, Mokrem polju ter delavcem
»Kremenice« tovariške pozdrave in čestitke!
Spored kulturnega t a o H - n o °b 150-letnici obstoja U S U I L d rudni!«, KrmelJ
V preteklih dneh so prebivalci Krmeija že M i l na nekaterih prireditvah, s katerimi slavi kolektiv rudnika 150-let-ntco svojefa obstoja. Razen filmskih predstav j« bUo zadnjo nedeljo v Krmelju keglja-Sko tekmovanje, gasilska veseli oa, pevski koncert domaČega pevskega zbore, šahovski turnir, otroška filmska predstav«, včeraj pa je Svoboda igrala BerveUtjevo »Ljubezen treh kraljev«.
Nocoj bo v Krmelju več stvari: domača godba bo prvič nastopila v domu Svobode, mladi proizvajalci bodo priprav i l i kresovanje lin ognjemet ob 21. uri. Ob 18. url bo Izredna kino predstava »Vojak Svejk«. Na dan radarjev, v petek zjutraj, bo budnica domače godbe. Ob osmih bo slavnostna seja delavskega sveta, ob devetih ps akademija v domu Svobode. Na akademiji bodo razdelili nagrade tovarišem, k i delajo v rudniku že »0 let; sledil bo ogled rudarske razstave. Ob 16. uri promenadnl koncert ob kopalnem bazenu, nato zabava s plesom. Igrala bo godba na p i hala lz Radeč.
V sobote, 4. Julija, bo v K r melju šahovski brzotuirnlr za prvenstvo Dolenijske; začetek ob 9. url . Ob 10. url predstava filma »Kala« za otroke. Zvečer
bodo vrteli dva filma• »Novoletni ples« ln »Kala«.
V nedeljo, 5. Julija, bo ob 14. uri nogometna tekma, ob 18. uri pa film »Novoletni ples«.
8. maja Je p r i š l o v Rudniku r ja vega premoga v K a n i ž a r i c i do z r u š k a . Proizvodnja je zaostala za tr, dni . a bi š e za v e č , č e se ne bi hitro zna&ll. P r e š l i so n a m r e č na pridobivanje premoga lz novega vpadnlka. Predenj so postavil i pred kratkim kupljen star izvozni stroj, zgradili provizorij , stolp in lopo. ln izvozni stroj. T a vpadndk bodo I z k o r i š č a l , p r i b l i ž no mesec dni , dokler ne bo stari usposobljen za proizvodnjo.
Polletni plan, k i Je bi l 22.300 ton premoga, so navzlic z r u š k u prek o r a č i l i :n nakopali 23.000 bon premoga. Nj ihov letni plan Je 52.000 ton, kar je za 13.000 ton v e č od lani, V i š j i plan Je bil postavljen z ozlrom na odprtje novega vpadnlka in jame.
Rudnik ima zaposlenih 388 l judi , od tega j ih dela 170 v jami, ostal i p a v strojnem obratu, delavnicah, pisarnah in na zunanjem obratu. Njihov tarifni pravilnik Je potrjen. P l a č e so p o v e č a l i p r i -b u ž n o za 800 dinarjev na zaposlenega, vendar ne p r i veeh enako. Novo p o v p r e č j e p l a č je 15.000 dinarjev. V e č i n a del je akordlra-nih P o v p r e č n a odkupna storitev na truosa je 2,5 t o n « .
Investicije
»KREMEN Praznik rudarjev slavijo tudi
delavci in nameščenci rudnikov nekovinskih rudnin K R E M E N Novo mesto, o katerih amo leto« te nekajkrat poročali Kakšen Je njihov delež v narodnem gospodarstvu. Je naftim bralcem že znano iz prejšnjih člankov. Da pa si kolektiv prizadeva z vsemi silami datj skupnosti kar največ, naj potrdi tehle nekaj ugotovitev:
»Namesto zmanjševanja proizvodnje lahko govorimo letos *a_
Spet 10 stanovanj Pred dvema mesecema je kr
meljski rudnik dogradil 4-sta-novanjski blok, k i je stal W> milijonov dinarjev. Pred kratkim so začeli pripravljati predračun za nov 6-stanovanjski blok, k i bo dograjen predvidoma prihodnje leto.
mo o njeni nenehni rasti«, nam Je v torek zjutraj razložil direktor podjetja tov. Niko Križanec
Dom rudarjev v Kočevju odprt
V nedeljo so imeli v Kočevju v okviru V . rudarskega tedna zborovanje, k i ga je priredi la rudn i ška organizacija Z K v počast i tev 40-letnice K P J ln S K O J , jut r išnjega Dneva ru darjev ter velike gladovne stavke pred 25 leti . Ob tej p r i ložnosti so odprl i nov klubski dom kočevskih rudarjev in odk r i l i spominsko ploščo prv im komunistom-rudarjem lz K o čevja, k i so že pred 40 let i prvi nastopili revolucionarno pot. V Kočevju so ta dan odprli š e razstavo »40 let K P J * , imeli pa so tudi š tevi lne uspele k u l turne prireditve.
iimiiiii i wmmm -.ittnmtiiiitvtHnn-tmnMnnnMnmmittii OTIMM^^ IIIIIIIIIIIIP!IHin!llllll!lll!lll!lllll«n!!!l!lllWl« iifflniiiimHRiM™
Pod Bohorjem raste mesto
Reportaža s Senovega za letošnji 3. tn 4. julij
Pred menoj Je fotografija Senovega. Njena panorama zajema le ozek del rudarskega kraja. N i to porumen i l i n zbledel košček papirja, k i ga je posnel nekdo že pred petnajstimi ali še več leti . To Je slika Senovega pred tremi, št ir imi l e t i Zamislimo se ob tej podobi, kajti ča s beži in spreminja podobo kraja. Ne, nt to le čas, to so roke« mladih, k i so s podporo starejših, izkušenih, počasi, iz dneva v dan, |z meseca v leto spreminjali podobo kraja in življenja v njem. Pod Bohorjem raste nov rod, z nJim pa mestece. Učno in belo, prav nič rudarsko turobne podobe.
Gledam to podobo i n misl im. Res, le nekaj let, da ona po vojni n i t i ne r ačunam, pa se je toliko naredilo! Čeprav radi tarnamo, da smo marsikaj zamudili , kar Je res, smo vendarle tudi Senovčani prav pridno dela l i . Med občinskim domom in ponosno Šolo se bohoti lepa večstano-vanjska občinska hiša, ob glavni cesti navzgor so zrasla mnoga nova poslopja, moderno urejena z lokali , tako da središče rudarskega kraja vse bolj dobiva podobo urejenega industrijskega kraja. Nova mehanična delavnica, obratni prostori, mehanizacija v jami — vse večji napori rudarskega kolektiva, da delovni človek varno in koristno prispeva k skupnemu napredku podjetja, zagotovitev stanovanj, povečanje sto-pKivenlh uspehov v zadnjih letih —
to niso drobne reči, četudi vsakdanje zvene. To so členi v verigi mnogoterih uspehov »krapovskega-življa pod Bohorjem.
• Ustavil sem se pred mladim fan
tom, ki koplje jamo, po kateri bo speljana cestna kanalizacija. Vroče je in pot mu lije t čela, ko zasaja kramp v polmehko dno.
»Vroče?* »Vroče!*1
Da, marsikomu je vroče, je bilo vroče in pot je zalival oči in usta Še pred leti tdfc po vojni, ko je bilo treba iz ruševin snova pričeti. Ljudje pod Bohorjem so tega vajeni, zato fant z nasmeškom dodaja:
»Ampak, ko bo to zgotovljeno, priđe na vrsto cesta, modema, asfaltirana, skozi vse Senovo. Imam kolo, staro. Jeseni kupim novo, takšno za trideset Hsoč, nekaj sem si že prihranil. Zdrčal bom z njtm po asfaltu ln naenkrat bom na postaji.«
Vis ga fanta, si mislim, ta Je pa uren. Računa, da bo že v jeseni cesta. Prav! \ s i na Senovem in v Brestanici se tega vesele,
• »Salamenaka občina,« se pridu ša
mlad delavec ob zasilnem, komaj 'Še sposobnem mosHčku. ki vodi čez pravkar razbesnell Dovški potok. »Da bi imel Ie nekaj kosov lesa, đa ga popravim, sicer ne bom mogel z opeko fateni, tja gor na Poreber.«
»Kaj pa na zbor volivcev kaj greš?* ga vpraša upokojeni Jože, pameten delavec. »Val skupaj b i se morali zbrati i n ga popraviti, saj občinski možje radi dajejo denar tja, kjer vedo, da so tudi prebivalci p r i pravljeni pomagati. Z združenimi močmi: t i , jaz, občina in ostali bi lahko mnogo napravil i* 1 *
Res je, z združenimi močmi, ob materialni pomoči občine In s sodelovanjem vaščanov so v teh letih ured i l i neš te to malih in potrebnih asa-nacij. S tem se radi pohvalijo v Sedmu, na Gorici , Mrčnih selih i n še v mnogih drugih vaseh.
* Na igrišču Partizana v Dovškem,
na lepem travnatem, toda ne dovolj Izkoriščenem fizkulturnem objektu v Senovem, se leno pode za žogo nedorasli fantje. Sopara pritiska In dva al i trije se spuste v bližnji potok namakat noge. Sedaj že živahneje prestopajo Po hladnem kamenju, si brizgajo vodo In vpijejo, da Je veselje.
»Mejdun, Lojze, v brigado grem,« zavpije postaven petnajstletnik.
»V kakšno?« »Kakšne pa so brigade? V mladin
sko vendar! P r i nas bomo pričeli graditi kopalni bazen in mladinci bomo pomagali s prostovoljnim delom. Celo brigado bomo imeli , tako so rekli na sestanku.*
»Ti, kdo pa zapisuje?« se oglasi še eden z Igrišča.
»Pridi zvečer na sestanek, pa se vpiši!«
Zganil i so se na Senovem — tokrat spet zares. Hočejo imeti bazen. Sredstva za začetek so, sila pa je vel ika . Poletje je skoraj tu, z nJim vroči, sončni dnevi, potreba po kopanju in sončenju na rašča z vsakim dnem. Mladincem bodo pomagala tu dl gasilska druš tva in če še pr iš tejemo pomoč — fizično aH finančno — vseh, k i so jo obljubili, potem prav zares Se novčanom prihodnje leto ne bo več treba hoditi v potok. Duša
celotnega »bazenskega gibanja«, če ga lahko tako imenujemo, je Kmetečev Johan. Cesar se je doslej on lotil , Je speljal. In če se je te dni pred praznikom pridušal , da se stvar mora pričeti, lahko naredimo piko. Joha-nu bomo vsi pomagali i n prepr ičani smo, da bomo uspel i
Ze ko sem v misl ih končal to popotovanje po Senovem, sem se spomnil mladega visokega rudarja, k i je na konferenci senovških komunistov z rudnika čisto brez sramu odkrito in pravilno ocenil nekatere slabosti ter pametno nakazal bližnje naloge. Najlepše je povedal o mladini. Da, mladini je treba več pomoči, vzgajati jo moramo z osebnim primerom komunistov. Ne moremo od nje le zahtevati tega a l i onega, temveč JI moramo tudi nekaj n u d i t i
To je b i l Peterkočev Jože, samonikel, pošten knap. k i ga v kolektivu cenijo. On ve. kako je treba ravnati z mladino, saj je b i l komandant b r i gade na avtomobilski cesti. Razen neštetih dolžnosti i n polit ičnega dela vodi še rudniški sindikat.
»Sedaj se poslavljamo vse čvrsteje na noge,«, je povedal o rudniškem sindikatu. »Želeli b i delavcem čimveč nuditi, tako s strokovno i n sindikalno politično vzgojo, zato potrebujemo predvsem lastne prostore. Morda (pri tem se je hudomušno nasmehnil) bomo le uspeli zbrati potrebna sredstva,«
»Zakaj?« sem ga zvedavo pobaral. »Za prostore, za dom ln svoje ko-
Mčke. kjer bodo delavci našli r a z vedrilo, zabavo, predvsem pa potrebujemo prostor za Izobraževanje, k i bo v korist nJim samim in n a m v s e m .
* \ Takšno je življenje v knapovski
dolini pod Rohor|em. Ufrlp tega *u-Ifavega rudarskega Življenja dale ton celotni senovškf občini, k i Je v novomp*kem okraju ena najbolj in dustrializiranih občin.
Boris Knstr.njŠek
Za letos ln prihodnje leto Imajo predvidenih gradenj za preko 2M milijonov dinarjev. Investicije se dele v tr i skupine: Jamske, zunanje ln m o n t a ž a ter oprema.
Z jamskimi investicij ami, k i z n a š a j o nad 51 milijonov dinarjev, bodo poglobili nov i vpadnlk, zgradili č r p a l i š č e ter uredil i Izvozno progo. S 57 milijoni zunanjih in vesticij bodo zgradili novo sepa-racljo. kopalnico za delavce in novo c e s t i š č e . ISO mlllijonov dinarjev bodo porabili za opremo nove separacije, č r p a l i š č a , v za postavitev Izvoznega stolpa in nakup Izvoznega stroja. Vse te investicije so delno ž e porabljene, delno pa Jih bodo i e porabil i . K o bo vse zgrajeno, se bo proizvodnja - č a l a na » . 0 0 0 t premoga letno
Z I n ž e n i r j e m Boletom sva se sprehodila okoli r u d n i š k i h naprav in se pogovorila o m a r s i č e m . P r i novi Jami sva se ustavila:
— Tole Je n a š novi vpadnlk, ki pa se nI d o k o n č n o urejen. Delavci morajo dol po teh lestvah na des-
rekordna proizvodnja!
»V prvem poUethi smo uresničili 110 oda t. polletne proizvodnje, kar je za 13T8 odst. več kot v istem obdobju minulega leta. Vse kaže, da bomo letos dosegli rekordno proizvodnjo 50.000 ton nekovinskih rudnin. Obsežna dela na raziskovanju terena, dviganju kvalitete, rasti storilnosti ln strokovnosti naših delavcev nam vračajo bogate sadove. Podjetje se pripravlja na mehanizacijo svojih obratov in proizvodnje, a čimer bo uresničilo enega svojih dolgoletnih načrtov. Količinski uspeh? Do konca Junija smo nakopali 22 tisoč 300 ton kremenčevih peskov in gline ozir. izdelali č istilnih praškov in mase. Naš najnovejši proizvod, detergent-ski prašek DIK, se je že uveljavil na trgu; izdelali bi ga b i l i tudi i e več, a smo morali dajati prednost proizvodnji kremenčevih peskov, k i Jih Industrija nujno terja od našega ko lek t iva . . .«
Tudi K R E M E N O V I M belim rudarjem — za 8. jnl i j tova-r l i k l SREČNO t
Krmelju obrtne delavnice
V Krmelju ni nobene obrtne delavnice, zato morajo vsi prebivalci podpirati šušmarje. Razen obrtnih delavnic potrebujejo KrmelJci tudi mlekarno.
Presenečenje! Kmetijska zadruga Tržišče j«
kupila travnik, na katerem namerava s pomočjo organizacij ln M prostovoljnim delom prebivalcev Tržišča ln okolice zgraditi kopališče, nogomeitn0
igrišče m še nekatere športne objekte. Finančno bodo to akci j 0
podprle krajevne organizacije. Igrišča bodo namenjena predvsem mladini, k i nima nobenega primernega prostora za zabavo.
B
ni. Kasneje bomo zgradili stopnt. ce.
Pokazal mi je tudi pred kratkim kupljen izvozni stroj, k i Js pravkar vlekel lz Jame v a g o n č e k ,
— V a g o n č e k ima n a l o ž e n i h 1.200 kg premoga, ta stroj pa ima tako zmogljivost, da bi lahko vlekel iz Jame dva v a g o n č k a s po 800 kg premoga. Stari izvozni stroj Je vlekel polovico manj. Urediti pa moramo š e nekaj; V a g o n č e k p r i haja iz jame 3 minute in porabi prav toliko č a s a za povratek; v kratkem pa bomo preuredil i izvozni stroj tako, da bo potrebovat za povratek le l minuto. Sedaj zapelje v eni izmen v jamo ln v.en po 80 krat. pr i tem pa vozi i uri les. ,
O d bunkerja Izpred jame sta dva delavca vozila premog do nekaj deset metrov oddaljenega tek o č e g a traku, od koder ga je ta odnesel v separaoljo. N a leseni steni, za katero Je stal kotel, Je z nerodno rudarsko pisavo pisalo K A F E J A D R A N .
— K a j pomeni to T — NaSi delavci imajo kljub t e ž
kemu delu smisel za humor, j « pojasnil I n ž e n i r . T u kuhamo kavo. k i Jo dobe Jamski delavci in oni so dal i kuhinj i tako ime. Drugega toplega obroka n a š i rudarji ne dobe in to zato, ker j ih v e č i n a noti malico od doma in zato. ker bi se m a l i c a ohladila predno bi p r i š l a v jamo.
M e d pogovorom sva prlSla do rostora, kjer pripravljajo zem-Isče za gradnjo nove separacijaj
Prihodnje leto: 100-letnica rudnika Kanižarica
— Nova » e p a r a c l j a bo stada tu. Gotova bo Is letos, opremljena pa iele prihodnje leto. Do nove separacije bo p r i š e l premog po tek o č e m traku iz bunkerja, k j bo postavljen p r i b l i ž n o 100 m od separacije. Do bunkerja bodo pri peljali premog z v a g o n č k i , k i Jih bodo potegnili iz Jame. Novo se-paracljo ln vpadnlk bomo odprti
V vsako hišo na Dolenjskem in v Sp. Posavju t »DOLENJSKI LIST«!
prihodnje leto. O b otvoritvi bo veliko praznovanje, kj bo združ e n o s proslavo 100-letnice obstoja rudnika.
Poznanih zalog premoga ima rudnik za lfiO let, č e ga bodo Izkopali vsako leto 100.000 ton. Upoš t e v a t i pa Je treba, da š e ni ves o k o l i š k i teren raziskan.
Rudnik Ima Best tovornjakov, en avtobus in osebni avto. Tovornjake uporabljajo za prevoz premoga In lesa. Avtobus Imajo š e l e dva meseca. Z n j im vozijo delavce na delo ln z dela. namenjen pa Je tudi za izlete.
T e ž a v e rudnika so stanovanja. Nekaj sredstev za gradnjo so ž a dobili , nekaj pa j ih š e bodo ln tako bo predvidoma ž e prihodnje leto stal pr i koloniji nov osem-najstanovanjski blok, kj bo veljal 30 milijonov dinarjev. Patre-bovall b i tudi novo upravno poslopje.
9* eno t e ž a v o Imajo, n a m r e č precej n e o p r a v i č e n i h izostankov, predvsem med sezono k m e č k i h del. R e š i l i so ga tako. da vsakemu zaposlenemu za vsak neuprav i č e n izostanek odbijejo 28% od nagrade, če ima torej š t i r i neu p r a v i č e n e Izostanke, sploh na more biti u d e l e ž e n pri delitvi dob i č k a .
Poslovil sem s « i n zavil proti Črnomlju. P r i stari r u d n i š k i koloniji se je Igral kup otrok, s katerimi sem se tudi malo pogovoru. Ivan Je dal zobe m i š k i . Breanikova. ki hodi i e v peti razred, pravi , da bo trgovka. Pes Tarzan Je ukradel neki gospodinj i lz k o š a r e č e b u l o in jo prinesel. Dobrlkal se mi je na vse n a č i n e in me Igraje grlzel za roko. Rekel sem mu, da Je lump ln on je veselo pomigal z repom. Majhno dekletce je povedalo, »da je T a l -zan p l i d e n « ln da ga d r a ž i j o kadar ima kost.
S r e č n o rudarji , s r e č n o d r u ž i n e l
M l a d i n c i senov^ke rudarske g o d b « vadijo. P r i d n i so ti fantički in ljudje j ih povsod z navdušenjem pozdravijo
K U L T U R A IN P R O S V E T A
r / O o s t a jutranja megla se je za-U čela naglo redčit i . In potem
C - / — kot se pogostoma zgodi v pianinah — se je kar na lepem vzdignila na k r i l i h lahnega vetra. Začudeni smo se znašli pred neznano vasjo, k i jo je obsevalo toplo sonce. Ta prekleta megla nas je izdala, ko smo jo najbolj potrebovali. In nič drugega nam ni preostalo, ko da ležemo za redko bodljikavo ograjo in se pogovorimo, kako in kaj .
B i l i smo preznojeni, umazani, lačni in utrujeni. Ze več dn i smo se izmikal i preganjalcem. Sinoči se nam je nekako posrečilo zabrisati sled za seboj — pomagali so nam dež. megla in neki past i rček.
Vide l i smo j ih , ko so nedaleč od nas kadi l i . S l i so kot stekli psi, besni in trmasti. Ze to, da smo j im vsaj za nekaj časa ostali za hrbtom, nam je omogočilo, da smo se malo umir i l i i n nehali sitnariti drug nad drugim. Vsaj za kratek čas smo imeli priložnost premisliti , kam sedaj.
Skleni l i smo, da pojdemo v novo smer — kakor se nam je najbolje zdelo. Opotekali smo se skozi noč in goščavo, da b i č imveč pridobili na času. In ko sta se nam začela samozavest i n upanje že vračat i , nas je zdala megla, k i smo j i največ za
upali. Vasi si nismo mogli ogledati, kot
bi bilo potrebno. Ležala je na vrhu klanca, nedaleč od nas. Plot, izza ka- , terega smo laže oprezovali, je bU tako redek in okrog njega taka čistina, da že poceniti nisi mogel — kaj šele, da bi stopil stran — ne da bj te opazili iz vasi. Med oprezova-njem smo znova začeli drug drugemu očitati, zakaj smo za nekaj časa legli — to sem b i l svetoval jaz — in počivali, pa zakaj smo se mudili , ko si je najmlajš i med nami popravljal raztrgano opanko. Iznenada pa se je zgodilo nekaj, kar nam je v hipu zavezalo jezike. Za živo mejo. tam od, vasi, smo zaslišali' glasove in klice, nato pa malo bliže glasove in korake.
»Nekdo gre,* je rekel srednji in odpel varovalko na puškinem zapi-raču.
»Ne streljaj brez potrebe,« sem ga opozoril ln se že sam pripravil . Sku-Sal sem se čimbolj približati živi meji. Se prej. ko sem znova legel, je na desni zašumelo grmičevje v plotu in na našo stran ie ^knčUo mlado
tiekle. Začudeno je obstala pred nami, ki smo se imeli malone za izgubljene, in nas vse prevzela s svojo lepoto. Res, ta lepota nas je prevzela in prešinila kakor rezilo, kj zapusti neizbrisno sled.
Bržčas smo bili videti grozni. Preplašeno nas je gledala, bila je bleda. Obstala ie sredi žarkov jutranjega sonca in igre jesenskih barv, medtem ko so se zadnji oblački megle izgubl jal i proti planini. Stala je pred nami v vsej svoji mladi lepoti, v vetru, k i se j i je zaganjal v krilo ter risal vitkost in lepoto njenega telesa. Male prsi so se j i dvigale od začudenja in strahu ter j i napenjale jopič.
Segla je z roko proti glavi, ko da bi se hotela skrit i . Lepa, lahno sklonjena glava je bila podobna roži sre-
gi,* je rekla s tihim, zvonkim glasom. Nasmeh j i je polagoma zginil z obraza in se neopazno spremenil v resnost* nenavadno za njeno mladost. V tem hipu &e je edino ona zavedala, v kakšnem položaju smo.
»S čim te hrani mati, da si tako lepa,« je rekel najmlajši in se lahno dvignil. To je dejal nepr ičakovano in na glas, da smo se zdrznili in vznemiri l i spričo tega glasu.
Njegovo prostažko vprašanje me je razjezilo. Hkrat i pa sem začutil, da se mi je rodila jeza iz podzavestnega ljubosumja. Srednji je menda to opazil , pa je vprašal : »Katera vas pa je to?«
Povedala je. Slišali smo že zanjo. Nekoč je bila naša, potlej pa se je spridila. Pa kaj — za to se niti zmeni l i nismo.
Todor Vujasinovlć:
L E P O T A di polja. Gledala nas je s plašnimi očmi, k i so bile velike, svetle in vlažne. In prav iz njih je strah najprej izginil . V njih je zasijal smeh, ki je Sinil z lahno rdečico Čez bled J lice proti kotom ustnic. B i l o nam je, ko da so te oči in smeh in vsa njena lepota in jutranje sonce in veter, ki se je poigraval z njenim kri lom, raz-gnali vse naše skrbi in muke. Docela smo pozabili na preganjanje in smrtno nevarnost, ki je prežala na nas. Ko da srno znova začutili življenje v sebi, v travi, v listju, v zraku in soncu. Pozabili smo na krvavo resničnost, ob kateri so se nam nekaj trenutkov prej do onemoglosti napenjali živci, zaradi katere smo sitnar i l i in drug drugega dolžili, česar nismo bilj k r iv i . Pozabili smo, da smo umazani od blata, preznojeni, lačni, da nas je napor skazil in da smo se malo prej zdeli temu dekletu kot nekakšne prikazni.
Z r l i smo vanjo, lačni lepote ln radosti. Ob njenem nasmehu smo se Še mi nasmehnili, vsi trije.
•Oh, kako ste me prestraši l i , vra-
»Cigava si?« je nestrpno vzkl ikni l najmlajši . Povedala mu je.
»Kaj poveš! Dekleta iz vaše hiše so bila vedno najlepša v našem kraju.«
»Res si zelo lepa,« sem se oglasil, da pač nekaj rečem. "-Pri nas doma imamo dekletce. Lepa je. Želim, da bi bila, ko bo zrasla, taka kot ti.«
»Kaj vam j e « se je razjezila. »Ko da ste znoreli. Mislite, da ne vem, kdo ste? Sinoči so vas preganjali pod našimi kolibami. Zdaj pa navaljujete name z neslanimi Salami.«
Za trenutek je umolknila in uprla zaskrbljene oči proti vasi, nato pa je potiho nadaljevala: »Tamle v vasi so, počivajo in jedo. Vsak hip se utegnejo odpraviti in nadaljevati pogon za v a m i *
»Vseeno mi je, četudi umrem, samo da sem te videl, lepotica,« je spet začel najmlajši . Oči so se mu radostno in brezskrbno smejale. Govoril je iskreno — to smo vedeli vsi, z dekletom vred. Toda vedla se je. ko da ni sližala njegovih besed. -"•Čimprej morate od tod. Jaz pojdem
na ono stran njive, vi pa &e stisnite k plotu za menoj do tistih grmov. Ce j ih bom opazila, se bom sklonila, ko
vda popravljam opanko.« . In lahkotno kakor prej se je za
vihtela čez plot. M i pa smo k tlom sklonjeni krenil i za njo, v zavetju redkega grmičevja.
K o smo se čez nekaj časa znašli v gozdu, je dekle pokazala z roko proti severu.
»Tam so Rudme. Oni mislijo, da ste šli v to s m e r « je rekla. »Govor i l i so, da pojdejo tja za vami. Ne vem, kaj bi bilo bolje za vas, menim pa, da vam najbolj kaže oditi tod,* je dejala in pokazala proti severu.
»Ko se vse to konča, te bom poiskal, Veš,« se je nasmehnil najmlajši, »Jaz nisem iz te vasi. T u vas ne marajo. M i smo se zatekli k teti. Svabi so nam požgali dom. Moji bratje so v neki vaš i brigadi.*
»Vem, kako je s tvojimi domačimi. Brž ko s i povedala, čigava si , sem vedel.«
»Tudi jaz te bom obiskal,« je rekel srednji, k i je najbolje poznal te kraje.
»Tudi jaz pridem, prav zagotovo,* sem smehljaje se dodal. In vsi št ir je smo se zasmejali. Toda mis l i l sem čisto resno, da bom storil, kar sem dejal.
Poslovil i smo se i n se j i zahvalili . K o smo zagazili v hosto, smo se vsi trije kar na lepem ustavili in se ozrli . Gledal i smo za njo. Lahkotno je stopala in se prijetno zibala v bokih. Nenadoma pa je obstala, ko da b i hotela nekaj pobrati. Počasi se je obrnila proti nam i n dvignila roko. Vedeli smo, da je to namenjeno nam. Nato je izginila za plotom in nismo je več videli .
Brž smo stopili naprej. Zaslišali smo glasove iz vasi. Preganjalci so se odpravili na pot.
T ih i in zamišljeni srno hiteli dalje. Sam ne vem zakaj — čut i l sem, da tudi tovariša, kakor jaz, mislita nanjo.
Okrog poldne smo se ustavili. Najmlajši je rekel :
»Ko se vse to konča, jo bom res poiskal, boste videli!«
B i l je mlad in bolj vztrajen od naju. Zavidala sva mu. Naslednjo noč je padel nad neko umazano žabjo lužo, lačen, prezebel, onemogel Midva sva ostala živa, a je nisva poiskala.
Iz 6. š tevi lke revije B O R E C t '
Film o povratnikih iz taborišč Pod nenavadnim naslovom
»Tri četr t ine sonca« je Triglav f i lm snemal svoj trinajsti slovenski fi lm, ki ga bodo dokončali do letošnjega puljskega festivala. Scenarist Leopold Lahola je iz Češkoslovaške in tako je razumljivo, da dejanje poteka na mali češki obmejni železniški postaji, ki so jo v sporazumu s kulturnim atašejem češkoslovaške ambasade v Beogradu imenovali Mostv, spominja pa na resnično podobno češko postajo Most. Na tej postaji so se 1945. leta znašli interniranci lz nemških uničevalnih taborišč. V čakanju na prihod lokomotive prežive ves dan na tej postaji in človek bi pričakoval, da bo vsak od njih povedal svojo zgodbo, kako je prišel v taborišče ali kaj podobnega. Namesto nekakega omnibusa pa je scenarist prikazal tisto fino vmesno obdotoje, ko so se ljudje znašli »med dvema stoloma* — z eno nogo so že v taborišču, z drugo pa Že doma. Se je med nj i mi tovarištvo, k i j ih je vezalo v težkih dneh in j i m pomagalo prenašat i nacis t ične grozote, toda zdaj je že razrahljano. —
Njihove misl i se že m-ude doma pr i svojcih, za katere ne vedo, a l i so še živi ali ne. Medtem ko so do zdaj v glavnem skupno reševali probleme, j ih mora zdaj vsak zase. In v to občutl j ivo tkivo so vtkane drobne zgodbe in doživljaji, ki j ih osebe našega filma dožive na tej postaji. V medsebojnih odnosih se nam razkrivajo nj i hovi značaji. Vsak je po svoje zanimiv: Apat ična Holandca, k i še kar naprej šah i ra t a kot sta v taborišču, Francoz, k i ne more premagati domotožja in žalostno konča, Marija, k i jo skrbi snidenje z domom, pa j i sicer t ih i in vase potegnjeni Belgijec nenadoma ponudi roko in j i vrne - zaupanje vase, pa vse do malega Rastka, k i je moral nenadoma prekiniti svoje o t roš tvo m v partizanih pr i jeti puško v roko. V ozadju stoji temna figura cigana — edini med njimi je, k i ne ve kam bi šel, saj nima doma.
Jožetu Babiču, k i je sodeloval pr i scenariju, je to prva filmska režija, ima pa bogate izkušnje v delu z igralci, saj je že več let režiser Slovenskega narodnega gledališča v Trstu
ln srno prav v zadnjem času . njega filma, Orjnjgmbe vredno je videli v njegovi režiji »Zločin tudi dejstvo, da je tudi sam in kazen« ter »Madeži na son- doživel podobno usodo kot ose-cu«; v zadnjem delu je prvič be iz fi lma in se znašel na taki sodeloval s scenaristom seda- majhni postaji s številnimi
J f Iv':..:
Metka Ocvirk v vlogi Helene, hčerke češkega prometnika in Bert Sotlar, k i pod imenom Savo vodi grupo interniranoev. (Foto:
T R I G L A V F I L M , L J U B L J A N A )
znanimi Jugoslovani, med nj i mi s pokojnim Lojzom Kra ig herjem.
P r i izboru igralske ekipe se n i omejil v glavnem na Ljubljano, ampak je tehtno pritegn i l tudi Celje, Maribor in Trst. To je v tem fi lmu posefcmo važno, ker obsega Igralska ekipa kar 65 glavnih in stranskih vlog. Treba je upoštevati , da bivši interniranci pripadajo različnim narodom, zato je angažiral tudi igralce iz ostalih republik.
Snemalec f i lma je Rudi Vav -potič.
Pretekli teden je filmska ekipa snemala nekaj prizorov novega filma tudi v Novem mestu. Del Glavnega trga so s češkimi in drugimi zastavami, češkimi napisi in kulisami spremenili v malo češko mestece. V prizorih so nastopili novomeški otroci in odrasli kot statisti in tako bo f i lm v Novem mestu gotovo že i z radovednosti pritegnil marsikoga. Za š tevi lne opazovalce je bilo snemanje lepa priložnost videti, kako film nastaja po tehnični in umetniški plati.
N i k o l a j r i m a t: N A J l K I S t
Dokumentacije NOB v založbi »BOREC«
ših umetnikov v velikem formatu bodo predstavljale motive iz N O B , pokrajinske in druge motive.
Za popularizacijo turizma bodo izhajale barvne razglednice naših krajevnih zanimivosti in prirodnih lepot.
Založba »Borec« je torej na najboljši poti, da izpopolni naše založništvo v raznih smereh. 2iva zavzetost za stalno zboljšanje, ki je očitno v mesečni reviji »Borec«, se je razširila tudi na književna in ostala založniška področja.
Bivši borci, množične o i o nizacije, vsi ljubitelji lepe knjige in zlasti šole bi storili prav, da zahtevajo prospekte
/te založbe in naročijo bodisi celotne zbirke, katerih cena je v prednaroči lu mnogo nižja, bodisi posamezna dela lz 'v>rtc
Ze U . leto izhaja revija »Borec«, k i je glasilo Glavnega odbora Zveze borcev N O V L R S . Založba »Borec* pa je izdala tudi več knjig s tematiko narodnoosvol :jddine borbe.
Letos pričenja založba »Borec* načrtno izdajati originalna dela pisateljev, k i so dogod
k e iz N O B sami doživeli. To bodo knjige, v katerih bodo maši najbolj usodni časi zajeti sistematično in načrtno. Tudi mladinska literatura s tematiko N O B bo imela v založbi »Borec* svoje mesto. Letošnja knjižna zbirka »Borec* bo obsegala 5 knjig. V drugi zbirki »Dokazi* bodo izšle 4 knjige, k i bodo odporno?]e pomanjkanju strnjenega gradiva o nekaterih za usodo našega ljudstva tako važnih dogodkih (Celjski stani pisker — Fran-kolovo, o diverzantska akciji v Postojnski jami, Partizanske tiskarne v Rogu, Begunje). Izmed dokumentarnih del slovenskih in drugih pisatelj v naj omenim Veljka Kovačevi-ća »V okopih Špani je* in prevod dela Heydecker-Leeb »Nurnberškd proces*. Knjiga je sestavljena na podlagi dokumentov s tega procesa, dodan bo pa opis vseh nemških taborišč in opisano bo "ivlje nje ln trpljenje v njih.
V ostali založniški dejavno sti bo založba »Borec« dobavljala dve barvasti s l iki naše ga predsednika v različnih formatih. Pričela bo tudi z reprodukcijo slik za okras uradnih prostorov, lokalov in sta novanj. Reprodukcije sl ik na-
NocoJ v dvorani kina KRKA
Turist ično društvo Novo mesto bo.imelo v četrtek 2. julija redna občni zbor ob četrt na devet v dvorani kina K r k a . Pred občnim zborom bodo predvajani barvni turistična filmi »Zakladi naše zemlje« ter »Svet Okoli Triglava«. F- Klobučar, 8. b. novomeške Upravni odbor prav lepo vabi osemletke: A V T O CESTA (leso-Novomeščane na to zanimivo ™z) — Z saključne razstave ob prireditev. koncu šolskega leta
Severin šali:
VINICA in LtlOVDOL S r e č a n j e z m r t v i m a p e s n i k o m a
V I N I C A — kako toplo in zveneče zapoje to ime v spominu, tvojem in mojem, v spominu vseh, k i radi imamo pesem in pesnika, vseh, k i v svojih tihih urah prisluhnemo najtdšjim in hkrati najbolj zvonkim glasovom naše rodne govorice, k i so j i h na Svojih čus tvenih in miselnih strunah ubiral i naši ve l ik i poetje. V i n i c a . . . In ob tem Imenu nam zazvene še druga: Vrba, Vrhn ika , Vrsno. Štir je ve l ik i V in štirje ve l ik i g lasovi slovenske besede: P r e š e ren, Cankar, Zupančič , Gre-forČič. Naša radost, naš oseb-ni in narodni ponos . . .
Leta in leta, od prv ih srečanj s Pesnikovim imenom, m i je popevalo v srcu tudi ime njegovega rodnega kraja: Vinica! Vendar pa mi je ta kraj danes šele prvič v očeh, p rv ič stojim pod pesnikovim domačim krovom . . .»O hiše Očetove streha t i . . . . « Prv ič •o v tej hiši pogovarjam s P o e t o m . . . danes, ob desetlet-
kar je sklenil svojo Živ-pot in odpel svojo
zadnjo pesem. Srečanje z mrt v i m domom in umr l im pesnikom. A l i res umrlim? Ne, z živim. U m r l je 2upanČič-člo-vek, njegovo srce se je spremenilo v prst in trave na ljubljanskem pokopališču kakor srca njegovih pevskih sopotnikov: Ketteja, Murna, Cankarja. Zupančič — poet pa ždvi, kajti pesmi so neumrle . . . . Pred desetimi leti so ugasnile oči, k i so tukaj, na
j V in i c i , uzrle luč sveta, V njegovi rojstni izbici se pogovarjam z njim, njegov preskromni brat po poeziji. Neopisljiv je ta pogovor z mr tv im Z u pančičem in z živim Zupančičem pesnikom, kakor so neopisljive, neizrazljlve naše najgloblje skrivnosti spričo življenja in s m r t i . . .
Lepo, še več: Čudovito je to poletno jutro, ko vstaja sonce za Gorjanci, ko so po drevju in gorskih rožah ovešene čiste kapljice rose kakor biser i , k i j i h ustvarja in niza narava, za pr i s rčno radost svoj ih človeških otrok. In ta pogled, ko se pot z gorjanske-
ga prelaza, prevesi na južno stran in objame pogled prelepo belokranjsko deželico, ko se t i posvetlikajo naproti v jutranjem soncu zelene loze in bele breze, gorice in vasi, katerih imena so že sama kot bi zlagal besede v pesem: Jugorje, Bedenj, Pr ib inci , T r i -buče, Dobravice, Rodine, D r a -šiči, Adlešiči, Sinj i v rh . . . K a ka tenkočutnost , kak posluh naših davnih prednikov, ko so tem krajem in svojim naseljem dajali imena, polna zvon-kosti in poezije, kakor je poetično tudi skupno ime te slovenske lepote med Gorjanci i n Ko/po — Bela krajina . . .
Prijetno brni prijateljev motor po vaški cesti med ložami in njivami kjer za žanj i -cami že ostajajo prvi snopi letošnjega ječmena. Med brezami in praprotjo se utrne v očeh belokranjska vasica, t i sta in taka, kakor jo je tako čudovito opel njen poet: Hiše so hišice, okna so okenca, nagelj zelen se vije po steni, v soncu se peni bleščeči ta slap. Pas t i rček pase na gr iču ovce
in govedo, mrva je zložena v ostrnice — podoba, kakor jo najdeš le v Bel i kraj ini . N a levo se odpira svet proti Met l i k i , na desno proti Črnoml ju in kočevskim hribom. M i d v a pa hit iva v jugovzhodni kot Bele krajine. In veva, da potujeva skozi deželico naših prastarih običajev in noš, pastirčkov, jurjevanja, l judskih kol , ž lah tne trte, kremenitih in hkrat i mehkosrčn ih prebivalcev z njihovo svojevrstno govorico. Skozi deželico, k i je pod okupacijskim Škornjem, v naš i nesvobodi, edina bila vedno prosta in svobodna.
OČI mi srkajo vase poljane in loze, gorice, vasi in hribe^ V srcu pa pojo Poetove besede: Hodil po zemlji sem naši in pil nje p re l e s t i . , . Kakor s trakovi so, zvezane s cestami tu vasi Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso ... Cul sem, kako je zvenelo moje srce: Sveta si zemlja, in blagor mu, komur plodiš ...
Svet se je zožil, hriba na desni in levi sta prišla bliže vsak k sebi, potem se prostor spet odpre. Med drevjem se razgrne vas, nad Kolpo. Samo še most nas loči ob bratske* republike. Vinica . . . Danes ne samo večji kraj in vas, danes že pojem, č e rečemo Vrba, mislimo na Preše rna , če omenimo Vrhniko, je kakor bi rekli Cankar. In ko slišimo: Vinica, nam v notranjem posluhu zazveni: Z u p a n č i č . . .
Stojim pred njegovo hišo, prvič v življenju. Lepo, solidno grajeno t r ško hišo. T u je torej doma poet, k i je za Prešernom naš največji . V zidu je na marmorni plošči vk le san Pesnikov verz iz Dume: O rodni dom, o hiše očetove
streha ti! In še ena plošča je na steni.
Pove, da je tukaj 46 let svojega življenja ž r tvoval za pro-sveto in napredek Bele k r a jine Franjo LOVŠIN 1863— 1931). .
Ze stojim v v e ž i . . . a l i se ml nI pr idruži la rahla, osvetljena senca. Tajinstvena, malce skl jučena postava s preoranim obrazom in živimi očmi Saj to je on, Poet, Tak, kakor sem ga srečaval po ljubljanskih ulicah dn kavarnah, ga videl v njegovi delovni sobi in na bolniški postelji v Slajmarjevem domu Nemara se je za trenutek spel utelesil v svoje verze, da ob desetletnici smrti stopi pod streho očetovo. A l i ni poše-petal tiste svoje verze:
Prišel sem domov — pod rodni krov
kot vejice zlate — nad mano visijo
itpomini ?niij.olih let... Prijazna ženica odpre iz ve
že vrata, na desni strani. — Vstopim, v majhno sobo, spremenjeno v Pesnikov muzej. S sten me pozdravijo fotografi
je Zupančiča iz mladih let, iz moške zrelosti, pokaže ga na tribuni, s katere je leta 1945 pozdravil v Ljubljani Osvoboditelje, na univerzi, ko so ga proglasili za častnega doktorja, in tudi fotografije, stare ravno deset let, ko so pesnika ponesli v zadnje domovanje. N a nasprotni steni pozdravi obiskovalca Zupančič, kakor ga je upodobil Jakac. V vi t r inah so njegovi rokopisi, zbirke pesmi, prevodi, orglice iz deških let, pastirska
piščalka, njegova žepna ura. In še marsikaj. Tud i svinčnik, povsem navaden šolarski svinčnik, s katerim je še dan pred smrtjo napisal svoje zadnje verze. Stoj im in p r i s luškujem v tej zoreči t išini te pie-tetne sobice. Z vseh slik me zro Poetove oči in kakor da šepeta svoje stihe:
Z n j imi se pogovarjam, ki so v jami,
povsvčtujem se z njimi, ki jih ni še:
naša beseda teče tiše in tiše — kot v svetlem snu — nikar me
zdaj ne drami. Vrata se odpro v drugo, še
manjšo sobico. Oči se upro v skromno, kmet i ško posteljo, na kateri je, v tej izbici, mati darovala našemu narodu poeta Župančiča . Poleg postelje ie omarica s svečnikom, skromna mizica, omara, na steni, fotografija pesnikove matere in starinska sl ika stare žene s starinskim moli tvenikom v roki . To je vse. Ne, (
je še n e k a j . . . to zaslišiš, ko' pr is luhneš vase, zagledaš, ko zapreš oči in se razcvete pred teboj kot skrivnostni cvet: glasove poeta, tajnost ž iv l jenja ln smrti. In globlje dou-meš Poeta, tistega iz Caše opojnosti in Samogovorov, iz
•čudovitega Cicibana in tistega, k i je b i l v viharju l j ud ske revolucije tako mogočno povzdignil svoj glas v pesmi! Veš, poet, svoj dolg?
SPOBT (iN TELESNA VZGOJA • SPORI iN TELES rt £ VZGOJA • ŠPORT IM TELESNA VZiiOJA
Z V E Z N A A T L E T S K A L I G A
Novomeščani tudi doma najboljš Zurc s k o č i l «,68 m v daljino,kar Je nov n o v o m e š k i rcko.ro —
Btafeta Partizana navzlic slabim predajama dosegla prav dober rezultata 47,0 ( I z e n a č e n n o v o m e š k i rekord), v obeh konkurencah — prt m o š k i h ln pri ž e n s k a h — sta zmagali n o v o m e š k i ekipi. M o š k i »o zbrak 10.03» t o č k , č e p r a v s« nastopili m o č n o oslabljeni Ž e n s k a ekipa Je zbrala 7.558 t o č k . Po finskih tablicah Je pri m o š k i h najb o l j « ! rezultat dosegel Marjan P o t r č ( v i š i n a 180 cm — 786 t o č k ) , prt ž e n s k a h pa sta bili n a j b o l j š i Kukmanova (800 m — 777 to*k> in Gantarjev a ( v i š i n a 145 cm —771 t o č k ) .
U~U*?™° V™* !S!!5ft HS. z« naslov n a j b o l j š e g a tekmovalca 7 .1n°r?v ^uL^Zl?ni^°^: a l i tekmovalke precej. Finske tab-J^!,^1^, d ^ n h f e z u l
Q
t a ^ v - Obe lice. po katerih se ocenjujejo po-5 * A , ^ H d O I 2 i č e m satnezni aUetskl rezultati so pri ^ ^ * 5L* 5K z * f a Y ^ . r i l e ' m o š k i h n a j v i š e .ocenile P o t r č a 180
nista nastopili v popolnem š e s t a - c m v 8 k o k
J
u v v i S i t o d a t o k r a t
hov n a j b o l j š i predstavnik je bil Flor ]an&ič v teku na 3000 m.
Pri ž e n s k a h so bile d o m a č e tekmovalke precej b o l j š e 0 d ostalih. Posebno dobro sta se odrezali obe tekmovalk; v teku na 800 m K u k -
v daljino; Hude (Nra) 445. M u h i č (Nm) 428; met krogle; Vidmar (Nm) 10,11 m. Kotnik (Nm) 9,96.
E K I P N I R E Z U L T A T I : M o š k i : 1. Partizan Novo mesto
10.039 t o č k — 2. Triglav K r a n j manova ln G o r š i n o v a . Ne smemo 9 m tofck _ 3 A K L l t i j a 7 > M 4 t o d k '
yu. Sestavljalci obeh atletskih • k i p so p r i č a k o v a l i , da v d o m a č e m k m , i ne bo t e ž a v sestaviti najb o l j š e ekipe, toda spet so p r i š l e vmes nepredvidene ovire, k i so p r e p r e č i l e , da bi ekipi dosegli v e č je Š t e v i l o toOk kot v prvem kolu v L i t i j i . P r i m o š k i h niso nastopili Bavdek, Derganc, L a h in Tratar , in le velMtt prizadevnosti ln borbenosti ostalih Je pripisati, da nI rezultat ostal Izpod 10.000 tofik.
T u d i ž e n s k a ekipa nI Izpolnila p r i č a k o v a n j . Nekol iko oslabljena Je zbrala manj t o č k kot v L i t i j i , toda prvo mesto v ligi Ji navzlic temu nI o g r o ž e n o .
K d o so bili n a j b o l j š i ? T o 1e t e ž ko ugotoviti, ker je kandidatov
bi morali posebei pohvalit, Zurca , k i Je znova i z b o l j š a l lasten novom e š k i rekord v skoku v daljino. Tokrat je bil Zurc v skokih zelo zanesljiv (kar š t i r i k r a t Je s k o č i l
pa pozabiti omeniti u s p e š n e g a na stopa Gantarjeve v skoku v v i š i n o . P r e s k o č i l a je 145 cm. Hude-tova Je dvakrat zmagala, v teku na 100 m pa je celo i z e n a č i l a dolenjski rekord.
Ob z a k l j u č k u na1 omenimo, da So tokrat v ekipi Triglava nastopili tudi znani s m u č a r s k i d r ž a v n i prvaki in repiezentanti, k i j im Je poleti, ko n snega, atletika dober
Zonske: 1. Partizan Novo mesto 7.558 t o č k — 2. Triglav K r a n j 6.130 t o č k — 3. A K Lit i ja 4.U10 t o č k
F . M .
m N O G O M E T
Krško-Sevnica 8:1 (2:1) V nedeljo Je bila na stadionu
v K r š k e m odigrana prvenstvena nogometna tekma za pokal marš a l a Tita med Partizanom K r š k o ln Partizanom Sevnica. D o m a č i n i so bili vso tekmo v p r e m o č i , zlasti š e v drugem p o l č a s u , ko so bili popolni gospodarji na i g r i š č u . Gostje so se v glavnem le branili .
Gledalcev Je bilo sorazmerno malo. Vzrok je nemara ta, ker je bil Partizan K r š k o nekaj č a s a v kr iz i ln ni gledalcem pokazal kvalitetne tekme, kot so si to ž e leli. K r i z a Je p r e b r o đ e n a . To nam potrjuje zanimiva nedeljska tekma, ki Je n a v z o č e n a v d u š i l a . V K r š k e m se nam zopet obeta lep in zanimiv nogomet!
T e k m o Je zelo dobro sodil V a -nellj lz Trbovel j .
Drago Kastelic
USPEHI IN TEŽAVE STRELCEV 25. Junija Je bila r a z š i r j e n a seja
p r i p o m o č e k za ohranitev telesne Strelskega odbora okraja Novo me kondicije ln za pripravo za nastope. Popularna Slavlca Z u p a n č i -
bllzu 6.60 m), kar k a ž e . da lahko * « v a je nastopila v skoku v v i š i n o že v b l i ž n j i b o d o č n o s t i p r i č a k u j e mo š e k v a l i t e t n e j š e rezultate. Prav dober rezultat Je dosegla d o m a č a
ln v metu krogle. Ankeletova Je tekmovala v š t a f e t i in v metu krogle, znani t e k a č G a š p e r K o r d e ž
š t a f e t a , k i Je le za š i r i n o prsi pa J e nastopil v teku n a _ n a j d a l j š i izgubila zanimiv dvoboj s š t a f e t o kranjskega Triglava.
Od ostalih d o m a č i h tekmovalcev naj pohvalimo š e Zaletela, G r -m o v š k a in Beleta, k i je u s p e š n o zamenjal Bavdka v skoku v v i š i no. Pr i gostih so bili T r M a v a n i nrecej bo l j š i od L i t ' j č n i v N.li-
progi in dosegel prav dober rezul tat.
Tekmovanje 1e organiziral do-
^ i ^ l ' n ' 8 1 1 L ^ n ? ^ I ^ V H ? s t r c l s k l <*Ibor. Na o b m o č j u okra pr^ravrjafto - « £ i n a pomanjklj i - J a d e , u J e 3 | rtrelfskin A r ^ i m N e
sto. Razen č l a n o v odbora so bili na sej! š e predsedniki ln t e h n i č n i vodje posameznih strelskih d r u ž i n ln predstavnik SZS tov. Franc Planine.
N a seji so razpravljali o dejavnosti te š p o r t n e organizacije v let o š n j e m l e t « , o aktivnosti posa» meznih strelskih d r u ž i n , predvsem pa o problemih, kj tarejo okrajni
vost je bila v tem. da stadion n i bil o z v o č e n in tako š t e v i l n i gledalci niso b'Ji o b v e š č e n i o rezultatih posameznih tekmovalcev.
Ze popoldne, komaj pet ur po nastopu. Je 16 atletov in atletinj n o v o m e š k e g a Partizana odpotovalo v Beograd kjer bodo kot č l a n i reprezentance Partizana Slovenije nastopili na zveznem zletu, nato na š e na p o s a m i č n e m prvenstvu
katere izmed teh, predvsem 6D » C e l u l o z a « iz V i d m a - K r š k e g a in SD iz Senovega, so zelo aktivne. Ostalim strelskim d r u ž i n a m pr i manjkuje za u s p e š n o dejavnost predvsem materialnih sredstev. Tud i okrajni strelski odbor ne deluje tako kot odbori v ostalih okrajih v Sloveniji, vendar ne zaradi neaktivnosti nekaterih č l a -
Kl jub temu Je okrajna ekipa na r e p u b l i š k e m prvenstvu dosegla z v o j a š k o p u š k o na 300 m č e t r t o mesto (vsak tekmovalec po 60 strelov iz vseh treh p o l o ž a j e v ) in v hitrem streljanju tretje mesto (vsak tekmovalec po 10 strelov v 1 minuti). To Je dovolj lep uspeh, predvsem č e u p o š t e v a m o , da je bila konkurenca zelo vel ika in da se Je borilo za č i m b o l J S e rezultate 9 okrajev.
Pred r e p u b l i š k i m prvenstvom Je bilo na s t r e l i š č u v V i d m u - K r š k e m okrajno strelsko prvenstvo z voj a š k o in z malokallbrsko p u š k o . Prvo mesto je dosegla strelska d r u ž i n a » C e l u l o z a « pred SD lz Senovega im SD » P i o n i r « |z Novega mesta. P. K .
.'•igoslavile. To bo v i š e k l e t o š n j e " o v - t e m v e č s a m « zaradi pomanj-atletske sezone. Zadnje tekmova- " a n a f i n a n č n i h sredstev. To po-n > pred poletnim premorom pa t r 1 u ' ? t?*« dejstvo, da je s t r o š k e ho TTI. kolo zvezne atletske lige J* » K r a j n o ekipo, k i se Je udele-12, JuH'a v K r a n j u * " a r e p u b l i š k e g a strelskega prven-
T F H N T C N I R E Z U L T A T I : srva. flnansirnla strelska d r u ž i n a M o š k i : i!)0 m; Juvan (T) 11,6, » C e l u l o z a « iz V i d m a - K r š k e g a . ker
Zaletel (Nm) 11,8 : 400 m: Grmov- okrajni s*rels.kl odbor nfl imel
Naši tekmovalci z gosti v Titogradu
š e k (Nm) 54,1. Maznlk (Nm) 56,1; 1500 m- G r a š i č (T) 4:24,6. Brine (Nm) 4:25,3 : 3000 m: F l o r j a n č i č (T) 9:16,0, R1nk (L) 9:31,1; š t a f e t a 4 X 100 m: Triglav 47,0, Novo mesto 47,0; skok v v i š i n o : P o t r č (Nm) 180 cm, Bele (Nm) 1R5; skok v deli lno: Z u r c (Nm) 659. Spilar (Nm) 597: met krogle: P o t r č (Nm) in B l e n k u š (T) 12,10 m.
Ž e n s k e ; 100 m: Hude (Nm) 13,3, Pravst (T) I3.6 : 800 m: K u k m a n rNm) 2:27.3. G o r š i n (Nm) 2:28,5; š t a f e t a 4 X 100 m: Novo mesto 57,3, Triglav 58,6; skok v v i š i n o ; Gantar (Nm) 145 cm. Kotn ik 140 cm; skok
dovolj f i n a n č n i h sredstev.
Pokažite DOLENJSKI LIST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo! Oglašujte v DOLENJSKEM LISTU!
1919-1959
šolska mladina v zgodovinskih krajih
Učenci osmih razredov obeh osnovnih šol v Novem mestu bomo v počastitev ustanovitve 40-letnice K P J in S K O J obiskali najpomembnejši ; kraje iz N O B , kjer je K P J postavljala temelje naši socialistični domovini.
V letošnjem šolskem letu smo pri narodni zgodovini obravnavali tudi ustanovitev in delovtanje K P J ter N O B .
Da bi znanje bolj poglobili, bomo ta teden obiskali važnejše kraje iz tega obdobja naše zgodovine. Predviden načrt je smer poti slovenske delegacije na II. zasedanju A V N O J . Naša pot bo šla pre
ko Gorjancev v Črnomel j , kjer je bilo 19. in 20. februarja 1944 zasedanje SNOS. Mimogrede si bomo ogledali slavno Ldko, Kordun in naravne lepote P l i t vičkih jezer. V Bihaću bomo obudili spomin na prvo zasedanje A V N O J in po dolini reke Une odšli v Drver, kjer je b i l med N O B sedež Vrhovnega štaba, C K K P J in drugih važndih organov. Ogledali si bomo Titovo pečino. Ci l j našega pota bo zgodovinsko mesto Jajce, kjer bomo videli zgodovinsko dvorano, kjer je bilo II. zasedanje A V N O J ter znamenite stapove, mline in elektrarne na reki P l i v i . Po dolini reke Vrbasa bomo potovali skozi znane soteske in preko Banje Duke na mladinsko cesto »Bra ts tva in enotnosti*1. Ob spominu na mltadjn-ske delovne brigade in njihovo uspešno delo nam bo pot preko Zagreba in Otočca po avtomobilski cesti kaj hitro mini la in mimogrede bomo v Novem mestu.
Z nami bodo šli tudi razrednik i , k i nam bodo po poti osvežili zgodovinske dogodke ln zemljepisne zanimivosti.
I. K.
2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO « ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO
16.000-krat: »SODOBNO G O S P O D I N J S T V O « Danilo Rifeli - državni prvak
13. In 14. Junija 1959 Je bilo v Titogradu v Crni gori VI . r i b i š k o Š p o r t n o t e k m o v a n j u Jugoslavije. Tekmovanja se Je u d e l e ž i l a tudi ekipa Slovenije v sestavi: RiieJj Dani lo , 1 J a k o v l J e v i č Stojan, P o ž a r Slivo, tiosli&a Miha , Dimnik B o ž o , Pezdiftek Peter, Sadar Lojze in Ocvtrlk M i r k o .
Tekmoval i so v disciplinah: met obi .Kžllnika ln umetne muhe v cilj ln daljavo ter v lovu rib s plov-cem. E k i p a »Sloveniji- , k i ie tekmovala v metu obteil bilka in umetne muhe, Je dosegla prvo mesto v sestavi: RlfelJ Danilo, Dimnik B o ž o , p o ž a r Silvo, Jakovl J e v i č Stojan ln P e z d J č e k Peter. Z « nekaj let sestavljajo ekipo Slovenije pretesno (tekmovalci iz Novega fnesta. Lahko trdimo, da gre glavna zasluga za osvojitev d r ž a v n e g a prvenstva n o v o m e š k i m tekmovalcem, ki že v e č let nimalo k ekipa r e s n e j š e konkurence v Slovenija, zdaj pa » o že drugo letf» zapovrstjo osvojili d r ž a v n o prvenstvo Jugoslavije.
N a š i tekmovale] so si priboril i v e č prvih in drugih mest v posameznih disciplinah;
R T F K L J D A N I L O — prvo mesto • metu umetne muhe v ollj in v
daljavo ter s tem dve zlati medalj i ;
G O S T I S A M I H A — dve srebrni medalji in eno bronasto-.
J A K O V L J E V I Č S T O J A N — drugo mesto v disciplini s k i č In s tem eno srebrno medaljio.
Slovenski tekmovalci so se v skupnem plasmanu v metu obte-illnlka- in umetne muhe plasirali takole: RifelJ Danilo (prvo mesto), Dimnik B o ž o ( č e t r t o ) , P o ž a r Silvo (peto), J a k o v l J e v i č Stojan (sedmo), G o s t l š a M i h a (osmo) in P e z d l č e k Peter (deseto). Od prvih desetih mest so slovenski tekmovalci osvojili lest mest.
posebej je treba poudariti, da je Danilo RifelJ postal d r ž a v n i prvak z zanesljivo prednostjo 16 t o č k pred drugoplasiranim Slobo-d a n o m P o p o v l ć e m , Srbija .
N a podlagi rezultatov, d o s e ž e n i h na d r ž a v n e m prvenstvu, bo sestavljena d r ž a v n a ekipa Jugoslavije, ki bo sodelovala na prvenstvu Evrope, k i bo v flvici 24. Ju-lila 1959. V ekpi Jugoslavije bodo tudi n a j b o l j š i tekmovalci iz Slovenije.
V disciplini » l o v rib s p l o v c e m « ekipa Slovenije nI imela veliko uspeha ln je zasedla Bele č e t r t o
mesto, sodelovalo pa Je sedem ekip. V tej disciplini se je posebno dobro izkazal n a š zelo znani in u s p e š n i r i b i č M i h a G o s t i š a , k i Je zasedel v skupnem plasmaju tretje mesto in s tem osvojil bronasto medaljo. Zagotovil si Je u d e l e ž b o na prvenstvu Evrope, ki bo v septembru. Ekipa Slovenije za to disciplino nI bila dobro sestavljena in Je zaradi tega zasedla s l a b š e mesto kot je njena dejanska vrednost.
N a j b o l j š i tekmovalec n a š e ekipe v tej disciplini Miha G o s t l š a Je ujel med vsemi tekmovalci najv e č j e š t e v i l o rib (143) ln pri tem pokazal zelo veliko spretnost.
Sprejem tekmovalcev v Crni gori Je bil nadvse p r i s r č e n In tova-r i š k i .
S. J a k o v l J e v i č
PK Celuloza : PK Prešeren (Radovljica) 95:47 V okv iru slovenske plavalne l i
ge se Je 17. Junija v Radovljici odigral plavalni dvoboj med t a m k a j š n j i m plavalnim klubom ln Celulozo iz Vidma-Krftkega. Ze •am rezultat dovolj zgovorno p r i č a o vel iki n a d m o č i gostov. V m o š t v u Celuloze so plavali vsi dobro. Posebno moramo pohvaliti 11-letno pionirko F E C N I K iz Vidma, k i Je na tekmovanju na 100 m prsno tekmovala izven konkurence in postavila o d l i č e n rezultat
Pošljite nam naslove znancev, prijateljev, sorodnikov in sosedov: poslali jim bomo številko DOLENJSKEGA LISTA
l:4l,fl. K uspehu so pripomogli tudi "vaterpolisti, ki so o d l i č n o zaigrali in zmagali z rezultatom 11:1 (4:0).
MoSki: 400 m prosto: Naraglav, Celuloza. 5.S3.0. Sulc (C) 6.48,2: 100 m hrbtno; B e d n a r š e k (C) 1.23.4, Kaplan (C) 1.24,4; 100 m metuljč e k ; I v a n č i č (C) 1.45,6. PikelJ, Preš e r e n , 1.30,5- 100 m prosto: Humer (C) 1.09.0, Kaplan (C) 1.10,8; 100 m prsno: Sulc (C) 1.26,8, Iskra (C) 1.27,9; 8 X 50 m: Celuloza 4.82,1, P r e š e r e n 4.36,5.
Ž e n s k e : 200 m prosto: Konci l ja (C) 3.26,8. HajnoS (C) 3.30,0; 100 m prsno: Breskvar (C) 1.31,9, Clzelj (C) 140,3; 100 m hrbtno: Grozilna (C) 1.47,5. M l a d e n o v l č , P r e š e r e n , 1.42.6; 100 m m e t u l j č e k : Breskvar (C) 1.311,8, KOncilja (C) 1.41,2; 100 m prosto: Grozina (C) j.24,8, Mladen o v l č . P r e š e r e n 1.30,9; 6 X 50 m prosto- Celuloza 4.11,7. P r e š e r e n 4.16,8. D. K.
Pravkar izišla četrta številka. »Sodobnega gospodinjstva« se v uvodu spominja pokojne A n gele Ocepkove, ki je veliko svojega časa žrtvovala borbi za razbremenitev delovne žen« ln matere.
Ančka Cerln piše o tečaju, ki ga je organiziral okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani, za kuharice v menzah in obratih družbene prehrane, Dan« Vodeb pa poroča o podobnem tečaju, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ceilju.
Tud| ta Številka prinaša pr i spevek strokovnjaka o ravnanju z električnim štedilnikom. Zanimiv Je tudi članek o različnih materialih. Iz katerih je
Preprost
kroj -
mladostna
prikupnost...
Dva modela poletnih oblek, ki se odlikujeta po preprostem kroju in mladostni prikupnosti. Res je, da bo za vroče dni najbolj primerna lahna obleka brez rokavov, IE lepo pralnega ln pisanega blaga;toda tudi dolgih aH trlčetrtinskih rokavov ne gre zametavati, kajti vse tako kaže, da bo prav letošnje poletje precej muhasto.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Dr. Franc Novak: 12
Spočetje po naši volj ali o kontracepcij i
Mnogi ne ločijo sterilizacije od kastracije. P r i sterilizaciji preprečimo, da bi se srečala spermij i n jajce. P r i kastraciji pa odstranimo z operacijo možu a l i ženi spolne žleze, k i izdelujejo spermije aH jajčeca. Spolne žleze unič imo lahko tudi z rentgenskimi žarki (rengtenska kastracija).
Ceiče opravimo sterilizacijo pr i ženi. Odpremo trebuh in podvežemo jajcevode. Operacija je majhna.
Če ženi, ko je noseja, zdravniška komisija za odpravo plodu odobri umetni splav zaradi neozdravljive bolezni, j i lahko svetuje tudi sterilizacijo. A k o žena pr ivol i , jo tedaj, ko Ji n a p r a v i j o umetni splav, obenem tudi sterilizirajo.
Prav tako tudi lahko pr i moškem napravimo, da so kanali , po katerih odhajajo iz moda spermiji, neprehodni. Operacija Je še bolj preprosta kot pr i geni. Moški potem pri občevanju izbrizga kot prej, le spermijev n i več v Izlivu.
Po operativni sterilnosti moškega in ženske včas ih s ponovno operacijo dosežemo ponovno plodnost.
K a k o naj zakonca ravnata v posameznem primeru, je odvisno od mnogih clniteljev. Prav bi bilo, da hi se obrnUa na zdravnika vselej, kadar bi se želela poučiti o k a k š n e m strokovnem vprašanju .
V večini primerov bo žena šla k zdravniku za ženske bolezni (ginekologu) in mu povedala svoje želje. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko L R Slovenije je že marca 1955 razpravljal o uvedbi sodobne kontracepcije. Sklenil je, da Jo Je treba vpeljati ter ukreniti vse potrebno. Tako so danes v vseh krajih Slovenije, kjer so ginekološki oddelki, porodnišnice, dispanzerji za žene itd., ginekologi pripravljeni, da ženam pomagajo pri kontracepciji. Tudi sredstva se že Izdelujejo doma v zadostnih količinah. Seveda je stvar žena in ženskih organizacij, da po teh sredstvih posežejo in poskrbe, 0a vse čene zvedo, da se s preudarnim ravnanjem dajo pra-Vflmo urejevatd porodi, preprečit i previsoka smrtnost otrok, Irtlžati število splavov, bolezni in jalovosti, odstraniti veoni
strah pred zanositvijo. S tem je mogoče odstraniti tudi mar-s ikakšno nevšečnost in neskladje v zakonu.
Ob takem pojmovanju kontracepcija ne pomeni znižanja Števila rojstev. Kontracepcija varuje ženino zdravje i n pr i speva k sreči materinstva. Zdrava mati bo brez težav l n z veseljem skrbela za rast svojih zdravih otrok.
m Da bi žene ftdrn laže prišle do kontracepcijskih sredstev, so
zdravnlki-ginekologi poskrbeli za to, da so v vseh večjih krajih odprli kontracepcijske posvetovalnice, kjer si žene proti plačilu lahko oskrbe diairagmo.
V novomeškem okraju ckrt>e žene vsa potrebna navodila v sledečih dispanzerjih za žene:
Novo mesto — Zdravstveni dom, Mej vrbi 5, posluje v&ak torek, sredo in petek popoldne od 14. do 16. ure;
Žužemberk, Brežice, Krško — v dispanzerjih za žene; v Metliki — v posvetovalnici za žene. V Ljubljani: na Polikl iniki v Ljubljani lahko dobi kontra
cepcijsko sredstvo vsaka žena, tudi če nI iz Ljubljane. Pregled je brezplačen, če se žena izkaže z zdravstveno knjižico. Dlafrag-mo plača sama, kontracepcijsko mažo pa dobi zavarovanka brezplačno na recept.
• Naj ob zaključku ponatisa brosurice prof. dr. F. .Novaka
poudarimo še tole: Zdravniki so d o l ž n i Izdajati kontracepcijska sredstva
vedno, kadar delajo v ambulantah, in ne le ob določenih urah za kontracepcijo. Tako je — posebno v manjših krajih — zajamčena zdravniška tajna tudi pri izdajanju kontracepcijskih sredstev.
Našim bralkam in bralcem sporočamo ob tej priložnosti, da smo iz brošurice dr. Franca Novaka »SPOČETJE PO NAS1 VOLJI ali O KONTRACEPCIJI« povzeli najvažnejše misli in bistvo gradiva o tem važnem vprašanju. Kdor se želi podrobneje seznaniti s kontracepcijo, ta bo prav gotovo segel po poučni knjižici, ki jo je izdala založba N A S A ŽENA (Ljubljana, Erjavčeva 14 a, o/, i mm« poštni predal 39); knjižico lahko naroČite tudi v najbližji knjigarni ali naravnost pri »NASl ŽENI« v LJubljani. Ponovno svetujemo tudi nakup pravkar izšle knjige »Pogovori o spolnosti in zakonu«, k i Je izšla v založbi N A S E 2ENE v Ljubljani.-
narejena kuhinjska posoda ln o njihovih vplivih na hrano.
Pozdraviti Je treba praktičen nasvet o preoblekah tapec i ranega pohištva, k i nezaščiteno postane kmalu umazano ln oguljeno.
Kdor rad 3 svojim delom sam prispeva k olepšanju svojega stanovanja, bo vesel nasvetov, ki j i h bo bral v člankih o polaganju linoleja, zlastj še, ker so stroški za to tako visoki.
Koristen prispevek pomenijo tudi članki v nadaljevanjih o otroških nesrečah v gospodinjstvu, k i bi j ih morala brati vsaka mati.
Tudi ta številka prinaša pr i spevke o blglenl ln oblačenju.
Bogato je zastopano področje prehrane. Tu najdemo nasvete za shranjevanje različnih vrst živil, navodila za prehrano starejših ljudi ln veliko receptov za konservlranje rabarbare, jagod, kosmulj, borovnic, ribeza, češenj in graha,
Zdaj, ko primanjkuje mesa, bodo zelo dobrodošli recepti za pripravo ribjih jedi, pa tudi recepti za pripravo- zelenjave
i Nasveti za čiščenje madežev
Petro le j izperemo z mešanico salmijaka ln vode (1 : 6) ln Izplaknemo s toplo vodo.
Pivo iz platna odstranimo z mešanico špirita in vode (1 : 1) In izplaknemo v čisti vodi. Madež na svili Izperemo s čistim bencinom, iz volnenega blaga pa z razredčenim salml-jakom ali mešanico iz špirita in vode.
Žene, poslužite se konzervirnega centra!
Na pobudo Društva za napredek gospodinjstva v Novem mestu je 25. Junija začel na novomeškem Zavodu za pospeševanje gospodinjstva z delom konservjrni center. Ta center b 0 v veliko pomoč gospodinjam, ki nimajo priložnosti konservl-rat] sadja, zelenjavo ali sadnih sokov doma, bodisi da nimajo primernega prostora ali posode, sokovnika Itd.
N a konservimem centru bod 0
gospodinje lahko sarn^ konser-v I rale pod strokovnim vodstvom, lahko pa prinesejo potreben material ln posodo, da jim Tconservlrajo na centru. Vse podrobnejše Informacije dobite na Zavodu za pospeševanje gospodinjstva (Sindikalni dom).
So zelo pestri in omogočajo gospodinji, da obogati jedilnike.
Kot v vsaki, je tudi v tej številki nekaj z a tiste, k i rade pletejo ln za tiste, k i Imajo vrt.
Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja šesto leto. Kljub svoji mladosti je dosegla v tem času lepo naklado — 18.000 izvodov ln se s tem uvršča med najbolj brane revije v naši republiki. Število naročnikov
Pa še vedno narašča. To Je dokaz, da je revija zajela področje, k i ga prej ni nihče s i stematično obravnaval s strokovne plati ln da je težnja za sodobno ureditvijo gospodinjstva ln doma zelo velika.
Revijo Izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4-II. — Letna naročnina je zelo nizka, saj znaša samo 400 dinarjev.
Junijska številka revije OTROK IN DRUŽINA T 0 je zadnja Š t e v i l k a te vzgojne
revije v tem š o l s k e m letu. Zato je tudi vsebina t a k š n a , da Je v p o m o č s t a r š e m ob z a k l j u č k u š o l skega leta in p r i n a š a obenem nekaj vzgojnih napotkov za p o č i t n i š k e mesece.
Gotovo bo zbudila revija zanimanje pr i bralcih, Če n a š t e j e m o nekaj p r a k t i č n i h v p r a š a n j iz te š t e vi lke. N a primer:
Od katerega leta naprej lahko ostaneta fant in dekle z doma v poznih urah, recimo do 9. in 10.
Model poletne obleke, k i jo poživlja bel Sal - ovratnik
ure? Otroci se nam smejejo, C« Jim branimo, č e š da so v dobri d r u ž b i in da ne p o č n o n i č slabega In da smo starokopltni. Svetujte nami
Al i pa: Zakaj se otrok boji boln i š n i c e ?
A H je za otroka dobro, č e pozna d o l o č e n e Črke, š t e v i l k e itd. preden z a č n e hoditi v š o l o ? Menimo, da to n i dobro. Nekateri prosvetni delavci pravijo, da Je, to delno dobro, drugi temu nasprotujejo. K a j je torej prav?
Prosim vas za o k r i t o s r č e n nasvet: Imam d e č k a , k i hodi letos v prvi razred. V razredu ne uspeva. U č i t e l j i c a , ml svetuje, naj ga p o š l j e m v p o m o ž n o š o j o . M e n i se otrok ne zdi slabo razvit. Lahko ga p o š l j e m tudi v trgovino po k a k š n o r e č .
A l i š k o d u j e j o otroku tudi najm a n j š e k o l i č i n e alkohola?
Imam otroka v starosti pol 1» ^poldrugo leto. MoJa mati pravi , da
je treba dajati m l a j š e m u do enega leta v glavnem zdrobove jedi. Jas pa s l i š i m od drugih ljudi , da nI tako. A l i m l lahko poveste kaj o pravilni prehrani otroka do dveh let?
V revij i ie se več* drugih č l a n kov, dobrih nasvetov m koristnih navodil. Sezite po njej!
Starši v Novem mestu 1 Dnevno letovanje za mesec
juli" se bo začelo v ponedeljek, 6. julija. Zbirališče pred osnovno šolo ob osmih zjutraj.
Društvo prijateljev mladine Novo mesto
KAJ NAJ SKUHAM? 1. Kosilo; stročjl fižol « sme
tano, pečen krompirček, čei-njeve rezine.
Večerja: šplnačne omlet«, sadje.
2. Kosilo: grahova juha, sirove rezine, solata.
Večerja: mlečni zdrob, kompot.
3. Kosilo: sirova juha, palačinke z gobami, pesa v solati.
Večerja* k o T u s n l žganel, kislo mleko.
4. Kosilo: tele&ji ragu z zelenjavo, borovničev štrukelj.
Večerja: sadne kruhove rezine, kakao.
NE T A K O
KOTIČEK ZA
STARŠE
Pr i mlajših otrocih navadno še nI razvit osebni okus za oblačenje ln zato žele imeti enaka oblačila kot njihovi vrstniki. V teh letih je otrokom najvažnejše, da se ne razlikujejo od drugih otrok. Osebni okus in posebne želje se razvijajo šele pozneje in to nI nobena napaka.
Dekletce: Mamica, tako rada bi imela tak pulover z modrobeliml progami, kot ju imata Metka ln Marica.
Mati : Kje pal Povedala sem ti že, da ti bom kupila sivega, ker je veliko praktlčnejši. Sicer pa, zakaj bi bile vse tri enako oblečene'
Mati (očetu); Danes sem kupila naši Jelki nov pulover. Izbrala j * tistega z belimi In modrimi črtami. Meni sicer ni posebno všeč, toda ona je presrečna, ker Imata prav takega tudi njeni najboljši prijateljici, pa si ga je zaželela še Naj bo otrok veseli
fitev. 26 (j484) » D O L E N J S K I L I S T * Stran 7
V Sevnici ob koncu šole Predsednik O b L O Sevnica
tovar iš K a r e l Ko lman je v sredo 24. junija pogostil najboljše učence osemletk in vrtcev iz vse občine. Na sprejemu smo videl i od dveh najmanjš ih iz vrtcev, k i sta si preko celega leta prislužila največ zvezdic k i s rčkv zaradi pridnosti, pa vse do absolventov osemletk, k i jutr i stopajo v višjo šolo al i uk. Ob pr isrčni svečanosti je tov. predsednik skromno nagradil najboljše učence, predsednica sveta za šolstvo pa je v uvodnem govoru poudarila, da so ti pionirji in mladinci pravilno razumeli nalogo, k i jo je mladina postavil tovariš Tito —
»Vaša prva naloga pionirji, je: UČENJE.«
* Za zaključek šolskega leta so
sevniški pionirji poslali v Novo mesto kar poln avtomobil izdelkov iz svojih krožkov.
V petek zjutraj so se piondrji pomerili v priljubljenem tekmovanju — spoznavaj svet in domovino. Tako so s temi p r i reditvami pionirji Sevnice uspešno zaključili šolsko leto. N a počitnicah v kolonijah k i pohodih j im želimo kar največ veselja in uspehov I
V čet r tek je zasedal v Sevnici zbor proizvajalcev. Edina točka dnevnega reda — potrjevanje tarifnih pravilnikov oziroma analiza tarifne po l i t i ke v bčini — je trajala podnih 6 ur. Za l je bi la udeležba članov zelo slaba, saj je na koncu seje že pr iš lo tako daleč, da je zbor prenehal biti sklepčen-
Kadrovska komisija p r i obč inskem komiteju Z K Sevnica je na predlog O b L O obravnavala sestav posameznih svetov p r i ljudskem odboru. Občinski ljudski je zaradi preobreme-njenosti in nedelavnosti predlagal nekatere spremembe1
članov sveta. Znači lno za pred-
— Da, tukaj Nov. tekal — Kaj je danes, 30. junija, novega? — Tovarna stoji zaradi remonta in kolektivnega dopusta od 22. junija ln bo stala do 5. julija. Šestega julija pričnemo apet z rednim obratovanjem. Takšen dopust imamo vsako leto zaradi remontnih del v kotlarni ln P a -rovodih. Obrat Metlika dela nemoteno naprej. Plan proizvodnje izpolnjujemo v redu.
— Da, tukaj »Beti« Metlika! Proizvodnja teče zelo zadovoljivo. Junijski plan bomo Izpoln i l i s 137 — 140*/o. Novi tarifni pravilnik je sprejet ln potrjen. Obeti za bodočnost so dobri.
— Da, tukaj občina Č r n o melj, kmetijski referent! Novega je veliko. Predvsem močno pada dež. Včeraj smo pričeli žeti ječmen ln pšenico s kombajni v Metl iki ln Črnomlju. Žetev je sovpadLa zaradi deževnega vremena. Nenadni vihar nam je naredil nekaj škode, ker je poleglo žito. Kljub temu bo pridelek nad povprečkom preteklih let, ker je žito poleglo že po cvetenju. Sadna letina b 0 boljša kot »mo pričakovali, posebno veliko bo sliv. Malo slabše bo v vinogradih, ker je trta cvela v deževju in bo zato malo nastavkov. Steljnlke rlgo_ lamo in orjemo še naprej Ln bomo te dni že pričeli sejati grašico z& zeleno gnojenje.
— "Da, tukaj Gostinska abor-nica Novo mentol Dež zelo nagaja; priliv turistov je zato manjši. To s e posebno pozna ob nedeljah na Otočcu m v obeh zdraviliščih, v Novem mestu so vsi hoteli zasedeni, v Šmarjeških toplicah Imajo zdaj 75 •talnih gostov, v Cat^ških je zasedeno v se, za Dolenjske toplica pa zadnjih poročil še nimamo. —
— Da, tukaj okrajni komite Z K S ! Kaj je novega bi radi vedeli? 26. junija, se je pričel v Smihelu pri Novem meatu tečaj mladih komunistov, ki bo zaključen danes. Obiskuje ga 30 mladih komunistov iz občine Novo mesto. V Brežicah so enak *ečaj pričeli 27. junija ln ga bodo zaključili 1. julija. Obiskuje g a i 29 mladih komunistov Na tečajih bodo prejeli osnovno "Banje, ki j im b 0 omogočilo ^•daljnji študij marksistične •^•jnosti m spremljanje našega *°*podarskega , In političnega
loge. k i bodo podani na zasedanju ObLO, je, da so predlagani novi člani predvsem mladi delavci. S tem komite uvaja novost v dosedanji politiki ukl jučevanje ljudi v organe ljudskega odbora. Cas je, da se seznanjajo g upravljanjem
tudi mladi kadri , ki bodo jutri sposobni samostojno opravljati zapletene upravne funkcije! V procesu vse širše demokratizacije d ržavne uprave dobivajo sveti vedno večjo vlogo, zato je prav, da se v njih učiio odločati mladi ljudje.
f VSEM AMERIŠKIM ROJAKOM! Prireditveni odbor za proslavo ameriškega
dneva neodvisnosti — 4. j u l i j a obvešča vse rojake, da prireditev ne bo ob Zbiljskem jezeru, t e m v e č v Polhovem Gradcu.
Vabimo vse rojake, k i so na obisku v domovini, kakor tud i povratnike, da se proslave zanesljivo u d e l e ž e . Odpotovali bodo izpred hotela Union v Ljubljani, od koder bodo vozili Putnikovi avtobusi . P r v i bo odpeljal ob 9. uri, zadnji pa ob 10. uri dopoldne.
O D B O R Z A P R O S L A V O : Frances V i d e r , Jennie T r o h a , J o -sephine Po rok , J o h n S u š n i k , A n
ton Sabec in J o h n T a v č a r
V -
VAJENSKA ŠOLA RAZNIH STRCK
V NOVEM MESTU
namerava v novo šolsko poslopje vzidati spominsko ploščo vsem v NOB padlim mojstrom, pomočnikom in vajencem, ki so obiskovali to šolo. Svojce oziroma znance prosimo, da javijo upraviteljstvu šole ime in priimek, roj' stne podatke, leto smrti, enoto, v kateri je pokojnik nazadnje bil tei kraj, kjer je padel. Prav tako prosi upraviteljstvo, da pošljejo svojci oz, znanci take podatke tudi za žrtve fašističnega nasilja.
U P R A V I T E L J S T V O
Za dan borca pozdravljajo
Vojaki lz Muči cev pri Reki čestitajo za dan borca vsem dolenjskim lm belokra.nljskim partizanom ln aktivistom ter pozdravljajo vse domače! Alojz Prah, Alojz Kavšček, Alfonz Jaki, Jože Ceh, Alojz Crnič, Franc Hočevar, Anton Milek, Albin Kasatelic.
V nedeljo 21. junija- je prostovoljno gasilsko druš tvo na Vršnih selih proslavilo 30-let-nico obstoja druđtva i n požr t vovalnega dela članov. Razv i l i so gasilski prapor. Proslavo je začel predsednik d ruš tva Franc KUmp v navzočnost i podpredsednika O L O Viktorja Zupančiča, k i je praporu kumoval, zastopnika O b L O Staneta Smi -da in zastopnika O G Z tovar iša Vlasiča.
V govoru V i n k a Kukmana so na novo oživele pred nami vse težave, s katerimi se je moralo d ruš tvo boriti, zlasti pa med vojno, ko je bilo odneseno orodje, pokvarjena je bila brizgaLna in uničena oprema. Po vojni so delovni Člani društva nabavil i vso manjkajočo opremo in kmalu je bilo druš t vo sposobno kljubovati svojemu sovražniku — ognju.
Po razvitju prapora je govor i l Vik tor Zupančič ter poudar i l važnost gasilskih d ruš tev in njihov pomen v reševanju m i -
Praznovanje dneva upokojencev na Senovem
Kot že nekaj let, so tudi letos 21. junija na Senovem praznovali dan upokojencev. V šoli je bila svečana proslava, kartere se je udeležilo okoli 400 upokojencev. Po kulturnem sporedu je bila prosta zabava, k i so jo omogočila senovška podjetja.
Člani občinskega sindikalnega sveta s predsednikom občine in predsednikom obč, odbora S Z D L so se ob tej priložnosti z upokojenci pogovorili o n j i hovih zadevah in preživeli z nj imi nekaj prijetnih ur.
Or.
Iz Metrike Za zaključek šolskega leta je
21. junija igralska družina na metliški osnovni šoli nastopila s pravljično igro Kristine Bren-kove »Čarobna paličica«. Vsa mlada Igralska družina je pokazala rea .lepo, doživeto in dobro nastudlrano Igro. Prav odlikovala pa se je, tako govorno kot igralsko, nositeljica glavne vloge, učenka 7. razreda Valči Pailkova. Igro je zrežirala tov. Julija Raj mer.
* Od 21, do 23. junija je bila v
Metliki odprta razstava šolskih risb, k i so si jo poleg mladine t zanimanjem ogledali mnogi Metlicam ln okoličani.
25. >nl ja je v Metl iki gostovala folklorna skupina M K U D »Zorko Prelovec« iz Idrije. Nastopajoči »o poželi obilo pr i znanja.
TUDI VI ZAHTEVAJTE
V VASI TRGOVINI
cev na lijonov in milijonov ljudskega premoženja* N a kratko je or isal tudi nekatere zunanjepolit ične in domače dogodke.
Ob tej pri ložnosti so bi l i sprejeti v d ruš tvo novi člani — pionirji, s tarejši člani pa so prejeli diplome z značkami
za dolgoletno delo. Diplomo za zasluge in požr tvovalno delo v druš tvu je prejel Ka re l Celic-
Slavnost je bila zaključena s srečolovom in prosto zabavo, k i pa jo je nekolikanj pokvarilo slabo vreme.
t J . Petrina
V TEM TEDNU VAS ZANIMA L
C*firtca, X m i g a — Matija Petek . 3. j u l i j a — N a d a Sobo ta . 4. j u l i j a — d a n b o r c a N e d e l j a . 5. j u l i j a — C i r i l P o n e d e l j e k . 6. J u l i j a — D u š i c a T o r e k , 7. j u l i j a — V i l k o Sreda, 8. j u l i i n — S p e l a
BB&4*»>*.< *. i itiuijbUi Dat vili f i l m » K R A L J I C A J K N S I « . O d 5. do 6. 7- a m e r i š k i b a r v n i f i l m »20.000 M I L J P O D M O R J E M « . O d 8. d o 9. 7. m a d ž a r s k i f i l m » Ž E L E Z N I C V E T « .
Č R N O M E L J ; O d 3. do 5 7. a n g l e š k i b a r v n i f i l m » S M R T N A C E S T I « . O d 7. do 8. 7. i t a l i j a n s k i b a r v . f i l m » C A R S T V O S O N C A « .
M O K R O N O G : O d 4 d o 5. 7. f r a n c o s k i f i l m » Z L A S R E Č A N J A « .
M E T L I K A : O d 4. do 5. 7- » L E T N I Č A S I « . 8. 7. » Z A K L E T I G R A D « .
N O V O M E S T O » K R K A « ; O d 1. do 2. 7. J u g o s l o v a n s k a f i l m » S K A L N A O B Z O R J A « . O d 3. do 8. 7-a m e r i š k i b a r v n i f i l m » P U Š Č A V A 2 I V I « . O d 7. d o 9. 7. p o l j s k i f i l m » R E S N I Č N I K O N E C V O J N E « .
D O M J N A N O V O M E S T O : 2. 7. j u g o s l o v a n s k i f i l m » T U J A Z E M L J A « . O d 4. d o 6. 7. a m e r i š k i b a r v n i f i l m » S I N A L I B A B E « O d 7. d o 10. 7. a m e r i S k i f i l m » Z L A T O v D Ž U N G L I « .
T R E B N J E : O d 4. do 5. 7. a m e r i š k i f i l m » L J U B E Z E N S T U J C E M « . P r e d s t a v a v n e d e l j o o b 14 l n 16 u r i . \
Ž U Ž E M B E R K : 5. 7. a n g l e š k i f i lm » Š K R L A T N A D O L I N A « .
otsuje s l e d e č e e n o d n e v n e t e č a j e : 6. 7. 1959 p r i p r a v a m l e č n i h p i j a č
in j o g u r t a . 7. 7. p r i p r a v a n a m a z o v , 8. 7. k o n z e r v i r a n j e g r a h a . 9. 7. k o n z e r v i r a n j e b o r o v n i c P r i č e t e k ob 19 u r i v p r o s t o r i h
Z a v o d a . P r i j a v e , k i so l a h k o t u d i s k u
p i n s k e , s p r e j e m a Z a v o d v sak d a n do 12. u r e .
P o z i v a m o v s e d e l a v c e , k i so b i l i pr , p o d j e t j u v l e t u 1958 z a p o s l e n i v e t k o t 6 m e s e c e v , d a v 1 m e s e c u Po tej o b j a v i u v e l j a v i j o s v o j e p r a v i c e p r i k o n č n i d e l i t v i o sebnega d o h o d k a z a l e t o 1958.
Gospodarska poslovna zveza Novo mesto
R A Z P I S D i j a š k i dom Č r n o m e l j bo sp r e
j e l v š o l s i k e m l e t u 1059-60 128 go j e n c e v , k i b o d o o b i s k o v a l i o s n o v
no š o l o in g i m n a z i j o v Č r n o m l j u . Mesef ina v z d r ž e v a l n i m a bo 5.300 d i n a r j e v .
R e f l e k t a n t l naj do 30. Julija t. 1. v l o ž e p r i j a v o , k o l k o v a n o s 30 d in d r ž a v n e i n 20 d i n a r j e v o b č i n s k a t akse P r o s i l c i naj p r i l o ž e , p r o š n j i t u d i 20 d i n a r j e v v znamkah za o d g o v o r .
P i s m e n o o b v e s t i l o o sprejemu bn d o b i l v s a k p r o s i l e c do 10. av-
I v a n A v s e c . s i n p o s e s t n i k a is P r e l e s j a 24 p. S e n t r u p e r t , o b ž a l u j e m jn p r e k l l c u j e m vse ž a l j i v * g o v o r i c e , k i s e m j i h s i r i l o A n l « l J u r g l i č , g o s p o d i n j i i z Prelesja š t . 2:1 p o š t a S e n t n i p e r t . ko t n e r e s n i č ne. A n i c i J u r g l i č se z a h v a l j u j e m , k e r Je o d n a m e r a v a n e zasebna t o ž b e o d s t o p i l a .
GIBA STVA
V1
P R O D A M K O M B I N I R A N ( G L O B O K . Š P O R T N I ) O T R O Š K I V O Z I Č E K , dobro ohranjen. Rla B a -č e r . Dolenjski list — Novo mesto.
M A N J Š E P O S E S T V O N A P R O D A J , (tudi na d o l g o r o č n o o d p l a č i l o ) v b l i ž i n i Novega mesta, in 12 kub. metrov tesanega Jelovega lesa, 6000 zidne ln 1.300 s t r e š n e opeke. Naslov v upravi Usta. (567-59)
P R O D A M S A M O V O Z N I M O T O R (Sedling) 8 K S za c irkularko na v o z i č k u z gumijevimi kolesi, v o d l i č n e m stanju D o s e ž e 20 k m na uro in ima 1500 obratov na minuto.
P O Š T E N O D E K L E Z A P O M O Č V G O S P O D I N J S T V U sprejme 3 -č l a n s k a druži ina s 16. 7. v Novem mestu. Naslov v uprav) lista.
N O V O M E S T O V č a s u od 22. do 20. Junija Je
bilo rojenih 7 d e č k o v in 12 deklic.
P o r o č i l a sta se: J o ž e Dobre, kov a č lz Kfope, ln E m a Mikec, u s l u ž b e n k a z R a t e ž a . Alojzdj VI-rant. k l j u č a v n i č a r iz Dol . Toplic, ln Oti l i ja SercelJ, u s l u ž b e n k a iz M e n i š k e vasi.
U m r l i so: Ivan Rustja, u s l u ž b e nec iz Novega mesta, star 49 let. Ivan Mesojedec, š o f e r iz Dol . M o krega polja, star 23 let, Ivan M a -boh, uždtkar iz Irce vasi, star 81 let.
G O T N A V A S V preteklem tednu Je bila ro
jena l deklica. U m r l Je: Franc M o ž e . kmetova
lec iz. S r e b r n i č e v . star 76 let.
* *v « a a a Ob izgubi n a š e g a o č e t a
J A N E Z A P A T E T A lz Irce vasi
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ter darovalcem cvetja. Posebno 6e zahvaljujemo za p o ž r t v o v a l n o z d r a v n i š k o p o m o č ter t o v a r i š u J o ž e t u G r l č a r j u in drugim č l a n o m kolektiva s p l o š n e b o l n i š n i c e .
Ž a l u j o č i : h č e r k a Romana z d r u ž i n o l n os ta lo s o r o d s t v o .
O k r a j n i Z a v o d za n a p r e d e k gos p o d i n j s t v a v N o v e m m e s t u raz-
V preteklem tednu so v novom e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Terezija Dime z Gmajne — deklico, Milena K a v š č e k iz Vavte vasi — d e č k a , Zupevec Mari ja lz Novega mesta — d e č k a . A n a K o š i r iz Martlnje vasi — d e č k a , Vida B r o -d a r l č - l z Rosalnic — deklico, T o n č ka Cvelbar iz M a r š e č e vasi — d e č ka, J o ž i c a Ž i d a n l k iz Č r n o m l j a — deklico, J o ž e f a Zrimsek lz Novega mesta — d e č k a . T o n č k a Strasber-ger lz Zloganja — d e č k a , Ivanka Vidlc iz K o č e v j a — d e č k a , Helena Bregar z Drage — d e č k a , A m a lija L a p iz Bistrice — deklico, Terezija Rak lz C e š n j i c — deklico, Milena J u r e č i č lz Kostanjevice — d e č k a , Stanislava Zvan lz Vel . M r a š e v e g a — deklico, Vlasta L a m -pret lz Novega mesta — d e č k a , Mar i ja Kolenc lz Zabrdja — deklico. Vera Sunigoc iz Rudnika — d e č k a . B o ž a Koc jan iz Sp. Zabu-kovja — deklico. Vida Brpe iz Gor. S t r a ž e — d e č k a , Amal i ja Z u p a n č i č iz Dol . N e m š k e vasi — deklico, Barica B u č a r iz Metlike — deklico, Ivanka N e m a n i č iz Rosalnic — deklico, Mar i ja Pezdlrc lz Otoka — d e č k a , F r a n č i š k a K o ren Jz Gaberja — d e č k a , Rozalija Hudokl ln iz BrSiJina — deklico, Z Inka K u r e lz Loke — d e č k a . T e -r e ž i j a Zalokar lz Groblja — deklico. Aritonija L u k š e s Potovrha — d e č k a . Mari ja K n e z iz A r t l č — d e č k a , T o n č k a K o d r i č Iz Sufcne — deklico
Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v b r e ž i š k i po
r o d n i š n i c i rodile: Nada Vugrinoe lz Brdovca — d e č k a , M i r a Š ivate i z Llpnice — d e č k a , Vasfija A r a b i z K r š k e vasi — d e č k a , A n i c t Umek iz Nove Rese — d e č k a , J u -stika Smole iz R e š t a n j a — d e č k a , Josipa Hudlna iz DubravJce — d e č k a . Marija K e r i n lz Leskovca — deklico, Marija Rivec lz Studenca — deklico. Š t e f k a Č e r n e l i č iz Zupelevc — d e č k a . J o ž e f a M i -helin iz Sp. S u š i c e — d e č k a , Pe*p-ca Novosel iz Jesenic — deklico, Mari ja Rade j iz Brestanice — d e č ka. Dragica S a h i m p a š i č lz Rozge — d e č k a , Marija StaTČlč iz Sel — deklico. Antonija O e t r e l l č iz Z g . Obreza — deflcllco.
Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se p o n e s r e č i l i
In iskali p o m o č i v b r e ž i š k i bolniš n i c i : Leopold C e š e k , u p o k o j e n e « iz Presne Loke , si je pri delu v vinogradu zlomil desno roko. Franc Marin č e k , kmetovalec it C r e š n j l c . Je pr, padcu z voza dobil notranje p o š k o d b e . Anton K o p i n č , delavec iz Dobove, sd Je pr i padcu izpahnll desno nogo. J o ž e f a Zidan, gospodinja iz B r e ž i c , se Je nabodla na vile. Mari ja D v o j m o č , gospodinja iz Z a m e š k e g a . si Je pri padcu s kozolca p o š k o d o v a l a obe no-gil. Antona strmeekega, delavca II Zg. Su . š i ce . Je udarila krava po levi nogi.
V preteklem tednu so se pones r e č i l i in iskali p o m o č i v novom e š k i b o l n i š n i c i : N a Terezijo G*6- . nik, h č e r delavke iz K u m n e vasi, se je prevrni l voz i n Ji p o š k o d o val obe nogi. Ivan Cesar, električ a r i z P r e č n e , je padel z motorja in si p o š k o d o v a l levo nogo. A l o j za Kocaka, posestnika iz Dol . Mi> harovca, je nekdo med pretepom sunil z n o ž e m v desno roko. J o ž e Divjak, posestnik iz V o l okove vasi. Je padel s č e š n j e in si p o š k o d o v a l r e b r a . Albina Mesojedca, sina posestnika iz M r š e č e vasi, Je nekdo pr, pretepu sunil z n o ž e m v hrbet, S r e č k o Senica, delavec iz Trate, si je pri nogometni tekmi p o š k o d o val desno koleno. Mar i ja GimpelJ, posestnica Iz Jurke vasi .\1e padla In si p o š k o d o v a l a desno nogo
Kum Viktor Zupančič razvija društveno zastavo
Vtisi s šolske razstave v Šentjerneju
R E P U B L I Š K A P L A V A L N A L I G A
ŽPK Ljubljana: PK Celuloza 72:64 Ob zaključku šolskega leta
so di jaki osnovne šole v Šent jerneju podali obračun svojega dela na zaključni razstavi. V treh razredih v šoli na trgu je bila odprta lepo pripravljena razstava-
—— • i . , t Posebno pozornost so zbudili
mladi tehniki, k i so eno učilnico .napolnil i s svojimi izdelki Nj ih smiselna urejenost je imela poučen značaj . Veliko gledalcev se je ustavljalo pr i pohiš tvu. Res mnogo truda so morali mladi razstavljale! vložiti v to delo. Nič slabši niso bi l i tudi izdelki in konstrukcije hišic. O vsakem izdelku bi lahko povedali kaj pohvalnega.
Ob dnevu borca čestita vsem dolenjskim fantom, ki služIjo vojaški rok, dalje v«em prijateljem in znancem ter domačim ter vse pozdravlja Jože K o vač i č, vojak iz Sarajeva,
Razstavni prostor, k i so ga opremili s svojimi izdelki učenci osnovne šole, je ntidil mnogo paše za oči. O d najrazličnejših prtičkov do slik v okvirjih- k i drugega so si l judje ogledovali z zanimanjem-
Celotni vtis razstave potrjuje dejsvo o velikem tehničnem napredku dela na šoli i n o •vel i k i izvensolski akivnosti učencev, -s
V okviru r e p u b l i š k e plavalne lige sta se 24. Junija pomerila plavalna kluba P K Celuloza in Z P K LJubljana. S r e č a n j e je bilo v ol impijskem bazenu na V i d m u , pri temperaturi vode 26 stopinj C in zraka 30 stopinj C . Nebo je bilo jasno ln mirno. Gledalcev malo. S o d n i š k i zbor, na č e l u z vrhovnim sodnikom ing. Junc M i l o š e m , je sodil tekmovanje dobro.
Po nedavni visoki in p r e p r i č u j i -vi zmagi P K Celuloze nad P K » N a p r i j e d « lz Zagreba z rezultatom 1)4:65, Je sledil p r v i poraz. Mimogrede naj omenimo, da Je bilo tekmovanje z Zagrebom le
prijateljsko ter n e k a k š e n uvod za prvenstvena r e p u b l i š k a tekmovanja. Toda povrnimo se k prvenstveni tekmi. Plavalci P K Celuloze ao se dosledno boril i za vsako t o č k o . Bori t i se pa protj n a d m o ć ni ekLpi ni lahko. Z P K LJubljana ima svojo tradicijo ln i z k u š n j e . S p r i č o dejstev, da se Je ta ekipa ž e vsa leta borila za vstop v II. zvezno plavalno ligo in da so » iz t i sn i l i« zmago le za osem t o č k razlike, gre P K Celuloze vse priznanje.
MenLm, da Je najbolje, da prepustimo besedo plavalcem P K Celuloze. Plavalec I v a n č i č : » N a š a
60 let gasilcev v Sentrupertu 24. junija 1890 so na pobudo
občinskih mož v Sentrupertu ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo. P rv i načelnik društva je bi l Blaž Kovačič. Siprva so imeli gasilci shranjeno svojo brlzgalno na šolskem vrtu. Leta 1909 so si sezidali svoj gasilski
Z oglasi v domačem časniku podpirate njegovo finančno podlago.
Srednješolci ne zaostajajo! Prvi pozdravi iz 8. novomeške MDB
Prisi l so ln s seboj prinesli lepe poletne dneve. Do njihovega prihoda je na odseku avlo ceste Negotlno-Demir kaplja večkrat padal dež, včasih je bilo tudi prav hladno. Odkar so pa 15. junija prispeli srednješolci, pravi dež, tisti, k i obvezno pretrga delo, nI več padal. Zato med brigadami, k i so prišle in tistimi, k i so že* bile tu, po barvi kože ni bilo nikakršne razlike. Vsi so počrneli od toplega makedonskega sonca. Edina razlika med njimi je uniforma. Srednješolci so dobili letne obleke: kratke hlače, srajce in nizke čevlje.
Prvih srednješolskih brigad na odseku Negotino-Demir kapija je sedaj deset. Zelo značilno je, da je njihov fizični sestav zelo dober; ob ponovnem zdravniškem pregledu ni -Sel nihče domov.
Kakšen je njihov delovni učinek glede na delavsko-kmečke brigade? Marsikdo je mislil , da bodo srednješolci zaostajali. Toda to predvidevanje je bilo napačno. Res je, da je prve dneve šlo bolj težko. Saj ni enostavno zamenjati svinčnik s krampom ln lopato. Pokazali so se žulji, po nekaj dnevih pa so se dlani že utrdile. »VEM, D A J IH V E L I K O MISLI, DA DOSEGAMO S L A B E R E Z U L T A T E . NI T A K O ! OD 74«/« I Z P O L N J E N E NORME V Z A D N J I H D N E V I H SMO PRIŠLI NA 240"/«. A NE POZABITE TEGA, D A JE V NASI BRIGADI 38 DEKLET,« nam je rekel Franc Miklavc, namestnik komandanta VIII. novo-meške M D B Ivan Stariha-Janko.
Dejstvo je, da so srednješolci prijetno presenetili vsa gradbena podjetja. Srednješolci iz Prištine, Beograda, Niša, Vršca, Skoplja, Novega mesta, Negotlna, Mladenovca, Sarajeva in M o starja dosegajo lepe uspehe. Kar je najbolj važno je to, da Je sodelovanje in tovarištvo na višini, opaziti ni nobene razlike. Že prve dneve so se tako zbližali, kakor da bi bili že dolgo skupaj
V Makedoniji sta sedaj dve naši brigadi: kmečko-delavska in srednješolska. Obe sta že v tiesnih stikih. Obiskali so se in se pogovorili marsikaj, kar b« vsem koristno.
dom. Leta 1912 so kupili novo, za tiste čase odlično brlzgalno na ročni pogon, k i pri požarih ni nikdar odpovedala. Leta 1929 so nabavili motorno brizgamo znamke Rosenbauer, k i se je prav tako izkazala kot zelo zanesljiva. Med vojno so Italijani motorko vzeli, češ da jo rabijo za primer, če bo napadena njihova postojanka na gradu Rakovnik. Gasilcem je uspelo, da so svojo brlzgalno ob italijanski kapitulaciji dobili nazaj. Nadaljnji napredek društva moremo zabeležiti po osvoboditvi. Takrat so ameriški rojaki poklonil i društvu avto. Lepi Chevrolet vozi gasilce, prevaža pa tudi bolnike v novomeško bolnišnico.
Najstarejši šentruperški gasilci pomnijo mnogo požarov, pri katerih so gasili. Prejšnje čase, ko je bilo še več lesenega in s slamo kritega, je vsak požar pretil, da upepeli vso vas. B i l i so tudi časi, ko je bila ljudska zloba takšna, da je vsak večer v šentruperški okolici gorel kozolec ali zidanica. Povprečno je društvo Interveniralo Dri petih, šestih požarih na leto. Plemenita požrtvovalnost gasilcev je rešila mnogo ljudskega premoženja.
V nedeljo, 5. julija, bo pod pokroviteljstvom narodnega heroja, ljudskega poslanca Fran-
.ca Kreseta-Cobana proslava društven« 60-letnice UdeležKi
6e je bodo vidnejši funkcionarji občinske gasilske zveze lz Trebnjega ln okrajne gasilske zveze lz Novega mesta Zjutraj bo godba i<z Trebnjega Igrala budnico. Dopoldne bo na gasilskem domu odkrita spominska plošča, posvečena gasilcem, ki so padli v prvi in drugI svetovni vojni. Popoldne po razvitje novega prapora. Ta prapor je dragoceno delo, okrasen je z bogato vezenimi trakovi, a nJ*-
/ODLIČNO PERE gov ročaj okovan s pozlačenimi ln posrebreniml žebljički. K u ma pri razvitju prapora bosta dr. Sandi Lunaček, direktor »Odpada« v Ljubljani, ln Leon Štrukelj, k i je b i l v Ameriki med glavnimi organizatorji akcije za nakup gasilskega avtomobila. Po končanih slovesnostih bo veselica, katere dobiček je namenjen v korist društva.
ekipa ni p r i č a k o v a l a zmage nad Z P K LJubljano, t e m v e č nasprotno: m u č i l a nas je negotovost, ker tmo se bali katastrofe. Z rezultatom sem zadovoljen. Upam. da bo d r u g i č b o l j e . «
Sekretar ekipe Lado Hartman: »Ce u p o š t e v a m o , da je P K C e l u loza k o n č n o le p o d e ž e l s k a ekipa ln povrhu š e brez trenerja, sem z rezultatom zadovoljen. Opt imis t i č n o gledam na rezultate v » r e -č a n j u s P K » P r e š e r e n « iz Radovljice na nj ihovih tleh in » » N e p t u n o m « lz cejja, ker bo tekmovan j « na V i d m u . R a č u n a m na plasma tretjega mesta r e p u b l i š k e lige.
Iz srca ž e l i m o P K Celuloza, d « bi se napoved tov. Hartmana ures n i č i l a .
D O B R O Č I S T I Se nekaj besed o gledalcih. B i lo
Jih je le malo. To pa š e zdavnaj ne pomeni, da n i zanimanja za plavalni š p o r t v Vddmu-Kr*kem. Kr ivda je le pr i vodstvu P K Celuloza, da ne izobesi vsaj r o č n o pisane lepake, da bi l judi o tekmovanju obvestila. P r e p r i č a n sem, da bi tudi TVT> Partizan kot Svoboda b r e z p l a č n o predvajala diapozitive, v katerih naj bi biSo obves t i l o o tekmovanju.
IZIDI T E K M O V A N J A : m o š k i ; 400 m oravvl, GoršMS.
Ljubl jana , 5.11,6. 100 m hrbtno, G o r š l č — Ljubl jana , 1.18,2; 100 m m e t u l j č e k , P o l j a n š e k — Ljubljana, Id i i l* 100 m crawl, H u m a r — Celuloza, 1.07,6- 100 m prsno. Pele — Ljubl jana 1.18,1; 8x50 orawl. C e luloza 4.06,7.
Ž e n s k e ; 200 m crawl. Horvat — LJubljana 3.14,2; 100 m prsno, Breskvar — Celuloza 1,30.3; 100 m hrbtno, H o č e v a r — Ljubl jana, 1.32,8-, 100 m m e t u l j č e k , Horvat — Ljubl jana 1.27.0; 100 m c raw4, H o r vat — LJubljana 1.21,1; 6x50 crtml , Celuloza. 4.27,1.
S r e č a n j e vaterpolo ekip je bilo le prijateljsko, ker Je sodnik . i a Celja zadnji, trenutek odpovedal u d e l e ž b o . K o n č a l o se Je v pr id gostov z rezultatom 10:6 (prvi po l č a s 7:3).
D. Kasteue
Še vedno premalo zanimanja za nabiralno akcijo
V n a š e m okraju Je prav malo zanimanja za zvezno nabiralno akcijo za izgradnjo Igr i šč in telo-v a d i š č , posebno pri š o l a h . V e č ! n a o b č i n s k i h š t a b o v š e ni p r i č e l a delati. Po eden a l | dva č l a n a Štaba opravljata vse naloge, pri nekaterih o b č i n s k i h š t a b i h pa bloki l eže še vedno v predalih In š o l s k i otroci ie niso prodali niti enega listka.
Ođ predvidene vsote 6.2M.P0O, ki naj bi jo dobili s po-odajo znam kic ln blokov, smo do sedaj zbrali l * i . n i i n i din. V e č i n o tega de
narja so zbrali v Novem mesta, tako da odpade na vse ostale obč i n e slabih 500.060 din.
Š o l s k a m l a d i n a bi lahko prodala precej blokov. T u d i v e č i n a podjelu se Je slabo i z k a z a l a . Nekatera niso prispevala Se prav n i č , J ruga pa zelo nizke zneske.
9e Je č a s , d a se agilneje vključ i m o v to akcijo! Nedejavne ofe» č l n s k e š t a b e ln nekatere predsedn i k e pa bo t r e b a poklicati na ia» irovor.
J o ž e Gloaaa
Akciia: P O Š T A H
Na novomeški poŠti smo se dogovorili, da bomo spremljali pismonošo, k i nosi pošto po naših vasicah v bližini Novega mesta. Dogovorili smo se tudi, da ga bom spremljal kot njegov pomočnik aH pr ip ravn ik . . . Tako sem imel vstop v vsako hišo tistih sedmih vasic, k i sva j ih obredla. Vse te vasice ležijo ob Potoku, nekatere v hribu visoko nad nJim, druge pa tik ob njem, kjer žene nekaj mlinskih koles in včasih prestopi na travnike . . .
Ob 8.80 sva se napotila lz Novega mesta v smer X . Prašna cesta in hrušč traktorjev in avtomobilov, k i gradijo nov odcep z avto ceste do Novega mesta. Pot je precej dolga, še bolj pa ob misli, da bova danes prepešačila 18 km, po vasicah, k i ao njegov delokrog. To pot napravi poštar vsak drugi dan, le da njegova torba (danes kakih 17 kg) nI vsak dan tako polna. Ob četrtkih zavzame precejšen del torbe Dolenjski Mat, V teh vasicah je ta časopis skoro edino branje, razen Kmečkega glasu. Sonce je danes bolj naklonjeno prvim kopalcem ne K r k i kot pa nama. Kaže, da se je prav zarotllo. Pred nekaj dnevi še dež in megle, ki &o se vlačile o b ' K r k i , danes pa . . . Bližava s« prvim hišam razmetane vasice. Skozi pelje cesta. Pravijo, da je tu nekoč peljala rimska cesta, k i je vazala Emono s kraji v provinci. O tem priča skoro pozabil j en mil j -nik ob cesti. Fant kakih sedemnajstih l*t naju ustavi.
»Imate mogoče kakšno Mla dino?«
»Ne mladine pa nimam . , .« »Mislim tist i časopis, M l a
dino . . .« »Ne, časopisa Mladin« pa n i
mam s seboj. Tu nima nihče naročenega.«
Fant se zasmeje ln pove, da mora pogledati Mladino, ker bi rad sel v brigado. Poštar vzame robec ln si obriše potni obraz. Končno. Prišla sva do prvih hiš.
»Posta!« »Ja, kaj j« že Četrtek , , .«
Starejša žena vzame »Dolenjca« ln to gleda kot da ne bi b i l * še povsem prepričana,' da Je res ž« čeitrtek. Potem pa *e zasmeje.
»Ja, pa je res že četrtek . . .« Potem mečeva časopis ;n p i
sma pod vrata, skozi okna, nekaj j ih natakneva kar v rože na oknih. Sončen dan je ln ljudje so pri delu. Zdaj pa zdaj s« napotiva kar na njive. Ce je kakšno nujno sporočilo al i pošiljka, se mora prejemnik podpisati. Tako večkrat zaideva po več sto metrov iz vasi. Poštar ne pozna samo hiše v vasi, pozna tudi njive, ve čigav Je ta ali oni kozolec ali pa travnik
V dopoldanskih uirah ljudi 1» redko dobi« doma.
Nizka hišica, skoraj pri t l ikavec v primerjavi z drugim i v vasi. Pismo ta Francije, Potrkava.
»Kar noter . . .«, ta zasliši glas iz kuhinje. Vstopiva. Stara žena, kakih osem »krlžev« ima. Caka naju v kuhinji. Poštar jI da Dolenjski list, potem še p i smo. Hitro ga pogleda.
»To je pa od Toneta, mojega brata.« Odpre ga Ln naju poprosi, da ga prebereva. Pravi, da je »tara ln d« slabo vidi . Pism<> je \ debelo ln težko Toda .
»Mati, saj Je čisto prazen P*Plr . . . Nič ne piše . . .«
»Kako nič?« se razhudl. »Dajte ga sem!« Gleda in mrmra nekaj kot »saj je res čisto prazen papir, čisto prazen,« potem pa pravi: »Tu je nekaj. Saj sem rekla, da mora biti nekaj. Preberite . . .«
V pismu, čisto na koncu, piše z velikimi, okornimi črkami: »Hvala lepa . . .« Starka začudeno pogleda, potem pa pravi: »Ja seveda, ko sem pa zadnjič poslala samo kuverto, pismo pa je ostalo doma . . .«
Se nekaj pisem in časopisov in že zapustiva vas. Zavijeva čez Potok, potem v hrib in že sva v drugi vasi. Tu mora poštar oddati pošiljko denarja. Zopet nikogar doma? Potrkava, Pride dekle s predpasnikom ln pove, da so vsi domači na njiv i in da se bodo vrni l i najbrž šele okoli enih, ker je veliko dela ln je treba izkoristiti lepo vreme. Sama je doma. »Denar je priseli Podpisati Je treba 1«
»Kar meni dajte, bom že jaz podpisala,« pravi. Toda 60.000 dinarjev nI majhna stvar. Poštar vztraja pri tem, da podpiše prejemnik.
»Pa nič,« pravi ona. »Ampak vseeno bi lahko J a E podpisala. Saj pri nas držimo vsi skupaj.«
V vasi izprazneva še poštni nabiralnik. Poštar ml je povedal, da je tu vsak teden podobno pisemce v plavi kuverti, naslovljeno neki Micki Bogveka-teri, drugače pa odhaja Iz te vasi bolj malo pisem. UstavLva se še v -nek i hiši , kjer naju mali Franci, potem ko »va ž« oddala pošto, vpraša, Če Imava »kakšno slecko za ml Ion«, ker Pa tiste srečke žal niso zaznamovane, pravi njegova mamica, da jo bo vzela raje drugič , . . Ura se bliža že enajsti, ob red le pa sva šele dve vasi. Hitro s* spustiva po dolinici skozi gozd in kmalu prečkava železniško progo. Prijazna vasica O B progi. Hiše So lepše kot v prejšnji vasi, vse so skoralj enake, z rdečimi okenskimi okvltrt In sivimi strehami — znamenje, da je blia morda vas med vojno porušena aH pa da je l judem ugajala lega ob železniški progi in so se zato naselili v večjem številu.
Ustaviva se pred hišo s pr i jetno senco, zraven Je čebelnjak, V senci o n ln o n a . On kadj i * PlP*, ona pa trebi solato ln jo meče v skledo. S poštarjem sva se domenila, da ju »navlečeva« in da bova rekla, da danes nI Dolenjskega Usta . . .
»Ni ga? Ja kaj pa vendar delaš? Pa se menda nI zgubil listek na njem?«
Spomini na leta vseljudskega upora proti okupatorjem in na boj za nov družbeni red so v naših arelh vedno živi ln svetli. Na sl iki : skupni pohod patrol Zveze borcev Senovo in Vldem-Krško
lani »a dan vstaje v Lošcah pod Bohorjem (slikano pri Zupancu)
»Ni ga.« »Skoda, Ampak sedaj ti bom
pa povedal, zakaj sem naročil Dolenjski list,« reče in se zasmeje.
»No, povej . . .« »Veš zato, da moraš toliko
krat k meni! Imaš vsaj kaj dela. Prideš, kadar nosiš Delo, potem od petkih, ko pride Kmečki glas, ln še takrat, ko nosiš Lovca. Vidiš samo zato sem ga naročil,« reče ln krepko zajame lz pipe. Poštar pa potegne lz torbe Dolenjski list In mu ga da. Vzame ga ln ga h i t r 0
prelista.. »Lokar je Že nehal pisati
svoje spomine . , , Športni del • . . ne, to me pa ne zanima. Imam pa že raje tiste športne stvari z njiv, kmečko stran. Ta šport me bolj zanim a . .«
domače, k i so delal< na travniku . . .«
Snaha in tašča se :.t a pred hišo. Pismo iz Amerike ln Dolenjski Ust. Tašča povzame: »Tona piše, da bo poslala uro. Veš, zadnjič sem j i pisala, da se je naša pokvarila.«
»A ste neumni mati I Saj Lahko tudi brez nje živimo, saj Imamo dve ročni url pri hiši. A l i pa tisto vašo bi dali Popraviti.«
»Piše, da bo poslala tako, ki zvoni . . .«
»Prava reč. Ce človek dalj časa spi, je bolj zdrav . . .« odvrne snaha.
»Piše tudi, da je že poslala tistih 10 dolarjev za obnovitev cerkve.«
»Mejdu«, je neumna.«
Zapustiva še to vas, kajti ura se počasi bliža dvanajsti. Greva ob progi navzgor, nato jo zapustiva ln se podava niže doli k potoku, potem pa zopet na hrib. P r i kozolcu stoji starejši mož. Poštar mu Izroči časopis . .
»Saj ni časa za branje, ko P* j« toliko dela,« pravi on.
»O, če 'imate čns ta Delo, ga boste imeli tudi »a Dolenjski list,« hudomušno zavrne po
štar. Ureževa si vsak svojo palico. Poštar je povedal, da ima v tej vasi skoro vsaka bl*» psa.
»Pred letom <*nl> ko sem tukaj hodil,« pripoveduje Poštar, »sem stopil v hišo BIJ« je odprta, Nobenega doma? Stopim v kuhinjo. Tudj dobe-nega. K o pa grem v « i , ss zapodi za menoj pes. Splezal som na kozolec ln od tam poklical
»Kako pa s« vam kaj zdi Dolenjski Ust,« jo vprašam,
»O, rada ga Imam. Ampak sedaj le ga ne smem vsega prebrati. Ostati ga mara 5e kaj za zvečer.« Pojem ga vzame še tašča, ga malo Usta ln ko vidi v njem rojstno hlfto pesnika Z u pančiča, reče; »Ja, am djala, da tale Zupančič ne j od tlo dom* • . .«
V sosedni vasi so še ustaviva prt fantu, k i Je služil vojaški rok v Egiptu Ljudje v vasi vedo veliko povedati o tem. P*i mlinu sva naletela na belega moža, k i je prenašal vreč« moke. Povedal nama je o Egipčanu, kako dober fant je ln da veliko pripoveduje o svojem službovanju. Potem pokaže vžigalnik, ki m>u ga je prinesel ta fant. Hoče prižgati cigareto, pa n* vžgo. Potem se opravlčaje, da je prepih in da bencina ni več, pa tudi kamenček se je Izrabil,
In tako gre naprej. V vsaki h l i l , kjer a« ustaviva, padajo vesele ln žalostne. Vprašanja »Ni NJlC?« ln potom hiter »NASVIDENJE* m drugod zopet »HVALA LEPA« ali pa »GLEJTE, D A BOSTE JUTRI K A J PRINESLI . . .<
Peter Breščak
Enkrat resnično lovska Olčl Sever jo v Oorjancih ustrelil lepega srnjaka.
Lovci so ga potem prenesli v Kostanjevico, tovarišu Se-verju pa dali v opomin na trofejo srnjakova glavo. Lep kos in na steni bi še posebno paradiral. Pa je prišla sosedova psiea Asta in trofejo odnesla. »Tudi pet tisoč bi rajši dal,« je rekel užaljeni lovec, ko je izgubil trofeje In konec? Cez tri dni je Asta prinesla rogove nazaj, le žal, da je vse ostalo popolnoma obrala.
TA PA NI L O V S K A V Cerkljanskem klancu j e šofer, k i vozi ekspresni
avtobus Ljubljana — Zagreb, naletel na krasno jato jerebic. Čepele so na cesti i n se vozilu niso hotele umakniti. Avtobus je bil že čisto blizu, jerebice pa so še vedno čepele. Vse je kazalo, da jih bo moral povoziti, tedaj pa je šofer tik pred jato ustavil. Sele trenutek nato so živali odletele. Velikokrat slišimo na račun šoferjev pritožbe-Mnogo jih je upravičenih, še več tudi ne. Ta primer gotovo zasluži priznanje i zato so lovci razpravljali, da bi šoferja P U T N I K A SLOVENIJE tovariša F R A N C A Z A J C A nagradili, zakaj večkrat se je zgodilo, da je kdo divjad namerno povozil-
N a j d r a ž j a s l i k a n a s v e t u b i l a h k o r e k l i g o r n j i f o t o g r a f i j i , k l Jo je i z p r o p a g a n d n i h n a m e n o v p o s n e l a n e k a a m e r i š k a t o v a r n a z a b l i s k a v i c e (ume tne f o t o g r a f s k e l u č i ) p o n o č i v G h a z l v E g i p t u . N a s f i n g o i n n a K e o p s o v o p i r a m i d o Je n a m e s t i l a 8500 b l l s k o v n i h l u č i . t a k o m e d seboj p o v p z a n i h , da so vse l i k r a t l z a s v e t i l e , k o j e f o t o g r a f p r i t i s n i l na s p r o ž l l e c T r i k r a t se je p o s k u s p o n e s r e č i l i n š e l e č e t r t i č j e u spe lo . I z K a i r a j e p r i š l o n a d 20.000 l j u d i , d a b i v i d e l o to č u d o . k i je A m e r i č a n e s t a lo s e d e m i n p o l ml l l t jona d i n a r j e v .
Z n a m e n i t o » O r l j e g n e z d o « v B e r c h t e s g a d e n u , k j e r Je I m e l H i t l e r s v o j o l e t n o r e z i d e n c o , k a t e r o Je p o z n e 1 6 s p r e m e n i l v p r a v o p o d z e m e l j s k o t r d n j a v o l n z a k l a d n i c o . V n je j j e h r a n i l z a b o j e d e n a r j a l n z l a t a ter z a u p n i h d o k u r h e n t o v . O b l«>n-cu v o j n e so n a j b o l j z a u p n i o f i c i r j i ges tapa p o s k r i l i te zabo je p o vsej E v r o p i l n j i h n e k a j p r e p e l j a l i t u d i v S v l c 0 i n I t a l i j o . V I t a l i j i so j i h Že o d k r i l i 24, v e n d a r p a s o d i j o , d a j i h j e š e v e l i k o p o S r e d n j i E v r o p i i n zda j v s i m o g o č i p u s t o l o v c i i n r e s n i l j u d j e v o h l j a j o z a t e m b o g a s t v o m , k i je ž e p o k o n č a n i v o j n i p o v z r o č i l o o b i l o n a s i l n i h s m r t i p r e v e l i k i h r a d o v e d
n e ž e v .
Besedo p* drži . Italijanska filmska Igralka MJflMa Allaslo (na sliki) je lani oktobra, izjavila ob poroki s knezom D l Bergolo. da Je naSla svoj cilj in ž i v l j e n j s k o s r e č o v' svojem m o ž u in da se bo filmu za vselej odpovedala ter posvetila d r u ž i n s k e m u ž i v l j e n j u . Pravkar pa Je n o v o p e č e n a kneginja sklenila z nekim rimskim f i lmskim podjetjem pogodbo za sodelovanje v nekem filmu.
Komaj Je p r i š l a lz nekega od vseh pozabljenega naselja v Pennsvlvaniji , Zl>A, že je Les-lie Parrish bila izbrana med t i s o č i kandidatk za t o l m a č e n j e glavne vloge ( D a i s y Mae) v znamenitem ž e p n e m romanu povojne Amerike . K a j so producenti in r e ž i s e r videli na njej, naj vam pojasni gornja
slika.
O d m r t v j h v s t a l a — b i 1, r e k l i za č r n s k o pevlko i n p l e s a l k o J o s e f i n o B a k e r j e v o . k i j e p r e d d v e m a d e s e t l e t j e m a r a z b u r j a l a sve t k e r j e p l e s a l a p o p o l n o m a g o l a . Z d a j se j e spe t p o j a v i l a n a d e s k a h Z a h o d ne E v r o p e i n A m e r i k e m p r a v i j o , d a k l j u b š t i r i m k r i ž e m i n neka j p o l e n o m š e v e d n o v n e m a g l e d a l c e s s v o j i m p e t j e m
l n p l e s a n j e m .
Tort E d w » r d s v Kal i forni j i (ZDA) Je letalsko o p o r i š č e , na katerem pripravljajo znano raketno letalo » X 15« na poskusni let. »X 15« bo n a m r e č zletel z m a t i č n e g a letala » B 52« v viSini 12.000 metrov; dosegel ho hitrost 6000 kilometrov na uro, Z njim bo č l o v e k p r v i č s k u š a l d o s e č i meje vesolja. N a sl iki: tehniki v
Fort Edwardsu pritrjujejo »X 15« p o d m a t i č n o letalo
OB P E T N A J S T L E T N I C I V E L I K E Z M A G E y
Na Bosiljevo! BHo je proti koncu junija
1014. leta, ko so se bataljoni Dvanajste brigade (neuradno se jo Imenovali »Štajerska«) zvrstili v kolone ln od nekod lz •kolreo Žužemberka nastopili večdnevni mari, v katerem smo prispeli pred ustaško-nemško postojanko Bosiljevo, nekaj k i lometrov čez Kolpo pri Vinici na hrvatski strani.
V prvem maršu smo prispeli V vas Lase pri Vršnih selih-Cez dan smo počivali, čistili orožje in imeli politične ure po dotah, kjer smo se seznanili z najnovejšimi političnimi in vojaškimi dogodki doma in po svetu. Ravno v tej vasi sem bil tudi obveščen, da sem postavljen za komisarja tretje čete tretjega bataljona. Politične vre smo imeli redno vsak dan, rasten takrat, kadar smo bili v borbi. V nadaljnjem pohod'4 smo prispeli v Slamno vas pri K e t l i k i , kjer smo zopet počivali čez dan. Ker Je bilo vreme |#po ki toplo, smo spali zunaj,
okrog gospodarskih poslopij, Ko smo se odpočili, smo proti večeru nadaljevali svoj marš čez Metliko ln čez Kolpo na hrvatsko stran. Dokler smo bil i na »naši« strani Kolpe, smo se hran i l i v bataljonskih kuhinjah, k i so šle vedno* » nami in nam p r i r
pravljale hrano, ko pa smo prišli na hrvatsko stran, se je to spremenilo. Naša komora je Izgubila svojo veljavo. Tamkaj je bila prehrana naših enot organizirana na ta način, da so nam kuhali po hišah, vsaka po svojih močeh- Kuhan« i n pripravljeno hrano ln no nam hrvatska dekleta in žene nosile na položaje. Ljudje so b i l i zelo prijazni z nami in ko so nam prinašali hrano, se je vedno začel živahen razgovor, za nekatere kar malo neroden, ker niso znali hrvatske govorice. To Je veljalo posebne za 'tovariše s Primorskega, ki j ih je bilo precej v bataljonih Dvanajste br i gade. V takih primerih je bilo precej hudomušnega smeha, a
tisti, k i j i m jezik ni delal preglavic, so neizkušenim priskočili na pomoč.
Na hrvatski strani smo pred napadom en dan počivali v vasi Vukova Gorica. Ker je bi la vas oh Kolpi , so se nekateri naših osvežili tudi s kopanjem, drugI pa so se nasoball sladkih češenj, na katere so na« povabili va-šeanl.
29- junija smo slednjič zasedli položaje v organizirani akciji za napad na Bosiljevo. Za napad sta b i l i odrejeni dve slovenski brigadi lz X V . divizije. Za d i rektni napad je bila odrejena Cankarjeva brigada, naša Dvanajsta na v rezervo. Pred napadom se jc naša brigada razme-stila v pVvih vaseh zraven Bo-siljevega, na severovzhodno stran. Imela ie nalogo, da stopi v borbo, ko se pokaže odločilni trenutek. Napad je bil pripravljen In Izvršen sporazumno in v sodelovanju s XIII. divizijo hrvatskih partizanov. Hrvatske enote so zasedle v s e prihode, odkoder bi sovražnik mogel priti na pomoč napadenim v Boslljevu- Njihova artilerija je direktno sodelovala v napadu (kolikor se spominjam, je imela štiri topove).
Cankarjeve! so v noči od 29. na 30. junij sklenili obroč okrog BoslIJeva l n okrog druge are
ponoči je začelo pokanje k i regljanje strojnic ln eksplodl-ranje bomb, kar je bilo ponoči glavno orožje. Ko se Je zdanilo, Je stopila v akcijo z direktnimi zadetki iz bližnjega hriba tudi artllerija ln začela rušiti sovražili obrambni sistem. Borba je trajala potem vse dopoldne in borci Cankarjeve brigade so se živahno približevali vse bliže In bliže sovražnim utrdbam. Nekaj po dvanajsti uri je prišlo povelje tudi v štab našega tretjega bat aljnna, da stopimo v borbo. Odšli sme iz vasi, v kateri »mo bil i dotedaj, in kmalu smo P r f | d .seboj kot na dlani zagledali sovražno gnezdo in Cankarjeve borce, k l so se od vseh stran] priplazili že čisto blizu sovražnih bunkerjev. Napadali smo s severovzhodne strani. Levo od nas Je napadal prvi bataljon naše br i gade. Z našim prihodom se je borba znova razplamtela. Poleg hrvatske artllerije, k i je s povečano hitrostjo začela bruhati granate po ustaško-nemškem gnezdu, so stopili v akcijo še minomeralc] iz bataljonov Dvanajste brigade.
Slišalo se je eno samo nenehno grmenje. Ker je Bosiljevo v dolinici, se Je odmev eksplodi-ranlh granat in min kar valil ln odbijal od okoliškega višavja. Vmes so rohnele strojnice,
iritraljtr/i, brzostrelke, pokale so bombe z naše in sovražne strani- Naš bataljon Je b i l i e mod prvim] hišami na robu postojank, ko Je nekako po četrti u r i popoldne začel besneti pravi pekel, k i se je odprl menda is žrel vsega orožja, kar so ga imeli v sovražni postojanki. V oporišču je gorelo več stavb, k i so j ih zažgale granate ali pa za-žigalni naboji, izstreljeni iz naših pušk. M i s l i l i smo, da se sovražnik pripravlja na izpad, kot Je to poskušal nekajkrat ta dan, toda tokrat je bil to izpad posebne vrste. Sovražnik, videč da ni rešitve, se je odločil, da prebije obroč pod močnim ognjem iz vsega orožja. Majhne skupine od tri do deset mož so začele brezglavo bežati v vzhodno »mer, čez njive posejane z žitom, s koruzo In drugimi pr i delki. Iz strelskih jarkov okrog cerkve so skakali ven drug za drugim in panično hežali, toda beg je malokateremu uspel. Bežali so, kot bi b i l i slepi. M l smo se zaganjali v notranjost oporišča, zbegane skupine pa so drvele naravnost proti nam kot da ne vidijo ognja, k i Jih Je kosil iz naših rok. Srečali so se t rafal! iz našega orožja ln Padali mrtvi ali ranjeni, neka-terI pa so se potuhnili v lito, misleč, da se z nočjo nekako režijo ln nadaljujejo svoje be
zanje iz partizanskih klešč, pa tudi v tem so se zmotili. Ko ni imel kdo več bežati iz oporišča, je streljanje ponehalo, mi pa smo napadali v strelskih vrstah. Z orožjem na strel smo šli č e z Žito, pred seboj pa smo metali bombe in tako pr is i l i l i skrite sovražnike, da so vstali z dvignjenimi rokami.
Od druge strani so prav tako napadali borci Cankarjeve br i gade. V pšenici in rži smo našli precejšje število beguncev. Gre-doč smo pa pobirali odmetano sovražnikovo orožje. Največ orožja smo našli ob plotovih in živih mejah, ker je bilo tu najbolj tesno in so orožje kar spuščali iz rok. Ko smo se na v i šini pri cerkvi srečali z borci Cankarjeve, j e bilo med nami že precejšnje število ujetih sovražnikov- Od posadke* k i je
JMela 300 mož, j e bilo 212 m r l vlh, 12 ranjenih i n 49 ujetih. Zanimivo j e pripomniti, da j e med ujetimi bila večina Nemcev in samo trlje ustaši.
Ko se je začel na zemljo spuščati prvi mrak. je b i l 0 na bojišču v Bosiljevem že vse mirno, vas pa prosta okupatorja in domačih hlapcev. To Je bila zopet ena od velikih zmag nad sovražnikom, k l smo jo izbojevali s sodelovanjem hrvatskih partizanov na hrvatskih tleh in s
tem spet doprinesli velik delež ideji in resničnosti v kovanju bratstva ln enotnosti med našim i n hrvatskim narodom.
Po napadu smo ostali okrog Bosi I jeva na položajih ln se pr i pravljali za napad na sovražno oporišče Generalski Stol, kar pa nam je preprečila protiofenzlva nemško-ustaških sil , k i so v velikem številu začele napadati naše enote. V borbi s sovražnimi silami smo se umikali na slovensko stran. Vračali smo se čez Črnomelj kjer smo b i l i kot zmagovale} nadvse prisrčno sprejeti- V Črnomlju smo b i l i počaščeni z »Veselim večerom«, ki je bil prirejen na vrtu neke gostilne; tu so nam belokranjska dekleta in mladina priprav i l i tudi obilo jedače In pijače. Ves čas je b i l med nami prisoten tudi komandant Glavnega štaba Slovenije, tovariš Stane, ki smo mu navdušeno klicali ves večer. Počaščeni smo b i l i tudi še s tem, da smo šli v kino in marsikateri od nas Je prvič v življenju videl kako se »film vrti«.
Od tu pa smo potem spet M naproti novim nalogam ln borbam za svobodo.
Pešači, major JOŽE L U Z A R ,
BltffJj