Cena din Sr-j Poštnina plačana v gotovini

Glasi lo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje

Leto II. Ste V. 16. N O V O M E S T O , 20. a p r i l a 1951.

Kmetje, zadružniki! Vložite vse sile v pravočasno izpolnitev pomla­

danske setve! Zasejte sleherno ped zemlje, k i ne sme ostati neobdelana!

Frontne organizacije! Skrbite z vso resnostjo za vzajemno pomoč p r i

pomladanski setvi ! Mladina, ne pozabi part izanskih vdov i n starejših oseb, k i morda same ne bi mogle pravočasno opraviti vseh del. Nihče ne sme stati ob strani !

I zhaja tedensko

Več političnega d e l a 8. a p r i l a se je sestal v N o v e m mestu

okra jn i zbor Fronte / Tret jega zasedanja okra jnega zbora F r o n ­

te v N o v e m mestu' se je udeležilo okrog 100 i zvo l j en ih delegatov. Od 1 Izvršnega odbora O F Sloveni je je zboru pr isos tvova l tov. Ho ­čevar F ranc , j a vn i tožilec L R S i n l judsk i odposlanec novomeškega ok ra j a za L judsko skupščino L R S .

Iz obširnega poročila sekretar ja okrajnega odbora O F jei r a zv idno de lo Fronte v no­vomeškem okra ju , precejl so pa doda l i poro­čilu tud i delegat i o snovn ih organizac i j i z v a ­si. V e l i k o večtjla. udeležba p r i v o l i t v ah v L judsko skupščino 18. m a r c a kot n a vo l i t v ah v okra jno skupščino je dokaz boljšega p o l i ­tičnega de la osnovnih organizac i j v p r i p r a ­vah za vol i tve.

Najboljša organ izac i ja je v Do l en j sk ih To­p l i cah , k i s i je t u d i p r i b o r i l a prehodno za­stavico, okrajnega ' odbora O F v trajno last. Ponosna zadružni dom., k i bo na dan proslave 27. a p r i l a svečano izročen svojemu namenu, j e 'p lod ' dela in naporov frontne organizaci je . 9000 u r prostovol jnega de la so o p r a v i l i f rcm-tovci Do l en j sk ih Top l i c p r i r a zn ih de l ih v kor is t k r a j a v času šestmesečnega t ekmova­nja. V O - O F G o r n j a B r e zov i ca p r i St. J e r ­neju je tud i p r e j e l pr i znan je okrajnega od­bora O F . V svoje vrste je1 o rganizac i ja za­jela že 9 0 % vseh vo l i vcev . Dobro je sodelo­vanje S K L O , vse zadeve kraja, rešujejo na s k u p n i h sestankih . Z a poprav i l o vaške ceste so nadrob i l i 250 kubičnih met rov gramoza, očistili i n poškropili vse sadno drevje i n po­p r a v i l i vaški vodnjak. K a r 5000 u r prosto­vo l jnega dela so o p r a v i l i p r i tem.

V K L O Zameško se je delo Fronte močno poživilo. Vse predvo l i lne ' sestanke so p r i p r a ­v i l i s ami k r a j e v n i akt iv is t i - Mnogo de la so v l o ž i l i f rontovc i tega k r a j a v p o p r a v i l o va­ških p o t i i n kopanje odvodn ih kanalov , poza­b i l i p a so o tem poročati. Organ i zac i j a O F na Trški gor i je v veliko- pomoč tamkajšnjim K D Z . N i sestanka a l i seje Fronte , da ne b i na. nijej r a zp rav l j a l i o kmečki diolcvni z a ­drug i . P o zaslugi F r on t e se je v letošnjem letu Vključilo v zadrugo 6 nov ih članov. V svoje vrste je o rgan i zac i j a zajela žo 82"/» vseh vol ivcev. O m e n i t i je treba zboljšano delo Fronte v H i n j a h . I zkaza l i so se p r i o d k u p u k r m e m p r i p r a v a h za vo l i tve . Sedaj so skle­n i l i , rta b o dO konca leta pod streho zadruž­n i dom, ktaitereiga m i s l i j o takoj 1 grad i t i .

V G o r n j i h Sušicah &i frontovca zelo p r i ­zadevajo, da bo zadružni dom čimprej do­končan1. N a dograd i t v i zadružnega doma de la v e l i k o t i ld i f rontna organ izac i ja v Žužember­k u . Se ce la v r s ta je organizac i j , k i so se izkazale p r i de lu, ko t n . pr . organizaci je v St. Je rne ju , St. P e t r u Uršnih sel ih, Z b u -rah . D v o r u , A jdovcu , v S m i h e l u p r i Novem thestu, V a v l i vas i , Straži i n drugod;.

Iz poročil i n razgovora n a zboru p a je tud i razv idno s kakšnimi težavami se bor i jo f rontne organizac i je n a vasi- F r on tne o rga ­n izac i je se še vse preveč spuščajo v drobna gospodarska vprašanja, k i spadajo predvsem v detoforotg kra jevnega ' ljudskega: odbora. P r t tem t r p i politično delo, k i je g lavna na loga

i O F . Razn i n e p r a v i l n i poseg i ok ra jn ih a k t i v i ­stov m i m o k ra j e vn ih organov povzročajo ve . l i k o težav in rušijo politično zavest naših •ljudi. Tako je b i l p r e d dnev i b r e z vsakega v ^ r o k a a l i pismenega, na loga a r e t i r an i n 4 dn i zaprt član okra jne skupščine i n l judsk i inšpektor tov. Bregant M i h a i z Zalovč ( K L O

^Šmar ješke Top l i ce ) ; baje samo- zato, k e r je b i l navzoč' p r i nekem sporu vs l ed odvzema vola. Delegat i osnovnih organizac i j so. precej poveda l i o nedemokratičnih načinih d e l a od­k u p n i h organov n a vas i .

L j u d s k a inšpekcija, še n i razv i l a de la kc i . b i b i l o potrebno. O d 165 grup L I je najbo­l j « r a zume la svojo nalogo g rupa v Žužem­b e r k u . N e k o l i k o gibljejo še grupe L I v St. P e t r u , Novem mes tu t e r Stopičah. P r i m e r nede lavnost i je g rupa v Smar je t i , k jer dnev­no pr iha ja jo p ismene p r i j a ve i n pritožbe na K L O , p a j i h nihče ne rešuje.

V r s t a n o v i h sk lepov , k i j i h je spreje l ok ra jn i zbor F r o n t e pomeni, nove naloge, f rontn ih organizac i j . P r e d v s e m je potrebno da se frontne organizac i je posvet i jo v p r v i v r s t i političnemu de lu . Gospodarske s t va r i spadajo v reševanje k ra j evn ih l j udsk ih od­borov. F ron ta p a bo t ista, . k i bo pr i zadeva ­nje K L O podpr la , p r i t em pia budno paz i l a n a demokratično izvajanje predpisov. F r o n t a m o r a v ce lo t i postat i politična šola naših l jud i i n čuvar demokratičnih pr idob i t ev n a ­šega dosedanjega razvoja .

P R E D N A Š I M N A J V E Č J I M P R A Z N I K O M

Jćako se phJLpKaužjamo na počastitev 10* oMetnCce ustanovitve. OsM&adiine pio-nte

Iz vseh kra jev se vrs t i jo poročila, o p r i ­p r a v a h n a največji p r a z n i k našega l judstva. Organizac i j e O F , p r i p r a v l j a l n i odbor i za svečsime pros lave , društva, šole, vse se p r i ­p rav l j a , d a bo letošnji 27. a p r i l mogočna mani fes tac i ja naše enotnosti , l jubezn i in hvaležnosti dO Osvobodi lne fronte. S kre sov i , povo rkom! , bak l adami , svečanimi sejami odborov O F in s lavnostn imi akademijama bo­mo p o k a z a l i v semu svetu, dia n i si le, k i b i nas ločila v naši ed instveni borbi, za ohra­ni tev mtiru i n za nadal jn jo graditev social i ­stične domovine.

K a k o b o v Žužemberku N a predvečer bodo f rontovc i zavednega

Žužemberka zažgali 8 kresov po vseh oko­liških h r i b i h . O k o l i ognjev se bodo zbra l i i n obu ja l i spomine n a tiste težke i n s lavne d n i , k o se je po ra ja l a O F — osvobodite l j ica naš'ih narodov- Po v r n i t v i od kresov 'bo v dvo ran i akademi ja s pes t r im sporedom, na karteri bodo razde l i l i spomenice svojcem pad l i h borcev. B a k l a d a bo zaključila pred­večer 27. ap r i l a . N a sam' p r a z n i k bodo o b i ­s k a l i grobove p a d l i h borcev, nato p a bodo nadal jeva l i z l j udsk im veseljem.

i z St . J e r n e j a pišejo da bodo kraj: o k r a s i l i z zelenjem; i n pa ro l am i tako, k a k o r doslej še n i b i l n i k o l i okrašen. N a predvečer p ra zn ika O F bo zagorelo ti kresov, prti v s akem p a se bodo z b r a l i l judje k .sporedom, k i j i h prirejajo« posamezne množične organizaci je . P o v o r k a z baklado bo dlala tud i zunan j i i z raz navdušenju nad pomembnim 1 zgodov insk im p r a z n i k o m . 27. a p r i l a bo v e l i k a pros lava , na ka t e r i bo go-vbtriL najstarejši partizfctn o zgodov inskem poslanstvu Fronte od njene ustanovi tve do danes. U p r i z o r i l i bodo 6 pr i zo rov , p r i r e d i l i zborne reci taci je i n druge k u l t u r n e točke. 27. a p r i l a bo v St. Je rne ju o d p r t a nova či-tajmica, popoldne p a p r i r e j en množični izlet n a Javorov ico.

V M i r n i peči b o 26. a p r i l a svečana seja odbora O F . P o seji bo akademi ja , n a k a ­te r i bodo sodelovale tud i članice A F Z , L M S in ostale organizaci je . P o sodobni i g r i »Mo­stovi« b o svečan spre jem n o v i h članov v vrste O F . Sest kresov bo gorele n a čast ve­l ikega dneva. Z obiskom 1 groben- p a d l i h bor­cev bodo 27. a p r i l a počastili spomin naših žrtev, popoldne p a bodo p r i r e d i l i l judsko rajtanje.

Mladinska proizvodna številka v Kanižarici

A k t i v l j u d s k e m l a d i n e v r u d n i k u K a -nižarica je n a čast t e k m o v a n j a za 10. o b ­l e t n i c o u s t a n o v i t v e O F o r g a n i z i r a l m l a ­d i n s k o p r o i z v o d n o številko, v k a t e r i de la jo d o b r i člani L M S . — Z i g r i c o , k i so se j o naučili, p a so šli m l a d i n c i i n m l a d i n k e i z r u d n i k a g o s t o va t i v Dragatuš. N a j d e -lavnejše v k u l t u r n i s k u p i n i so L i d i c a G r o s , S i l v a M o h o r k o i n A n g e l c a Z g a g a .

G . J .

Zadružna ekonomija v Do l . Topl icah ob pomladanski setvi

Zadružna ekonomi ja v D o l . Top l i cah , k i Ima za svojo prece j v e l i k o površino obdelo­va lne zemlije premak> delovne s i le , ne zaosta­la s pomladansko setvijo. P r ema lo delovne site nadomešča t rak tor , k i si ga je zadruga izposodi la dok l e r S i ne o s k r b i lastnega t r a k ­torja; k i h i t r o prevrača, zemljo i n jo p r i p r a v Ija za setev. Ves ten t rak to r i s t s k r b n o oprav ­lja, to delo, pomaga m u p a tud i domačin k i se h ze v tečaju i z ob ra z i l p r a v i l n o r a vna t i B t raktor jem. T u d i se tvena de la bodo opra­v i l i si stro j i .

Zadružna ekonomija , k i je že v p r v e m letu obstoja dosegla p r a v lepe usphe k l j u b težkemu začetku, (bo v letošnjem l e tu odpra ­v i l a vse napake, k i j i h je p r i lajoskem de lu opaz i la , zato bo tudi uspeh še boljši.

K a k o r ekonomija , taiko hite tud i p r i v a t n i posestn ik i z deloin da b i za rad i dolgotraj­nega dežja, k i je setev zav i ra l , čimprej n a ­domest i l i zamujeno.

V St. P e t r u — s p o m e n i k p a d l i m b o r c e m

N a predvečer p ra zn ika 1 bo t u d i v St. P e t r u svečana' seja odbo ra O F i n sprejem nov ih članov. G o r e l i bodo k resov i , na, a k a ­demi j i bo nas top i l p e v s k i zbor, f i zku l turno dnštvo i td. 27. apri la, bo odkr i t spomenik padli im borcem;, popoldne pa bodo p r i r e d i l i pa r t i zansk i m i t ing .

O podcibnih načrtih govor i jo tudi poro­čila iz Šmarjeških Top l i c , Straže, Dvora , Z a ­grada, Smarjete, P o d t u m a , Podhoste i n mno­g ih d r u g i h kra jev . Povsod bodo is kresovi-povorkamii , s lavnostn imi sejami odborov O F , ob i sk i pa r t i z ansk ih grobov, o t vo r i t vami z a - • družnih domov i n podobn im p o z d r a v i l i 10. o b ­letnico ustanovitve O F . 2 e dolgo se niso

! organizaci je O F s tako vestnostjo p r i p r a v ­ljale n a proslave k a k o r se p r i p rav l j a j o to­krat .

B e l a k r a j i n a p o z d r a v l j a 1 0 z m a g o s l a v n i h let O F Z i b e l k a plartilzanstva, svobodnega ozem­

l ja i n naše l judske Oblast i ste p rav tako ka ­ko r d r u g i do len jsk i ok ra j i p r i p r a v l j a na zgo. d,ovinske dneve s posebno svečanim, razpolo­ženjem. O k r a j n i fest iva l bo. tra ja l k a r te­den dn i . Izpopolnjen, bo z boga t im k u l t u r ­n i m sporedom; medsebo jn imi gostovanji k u l . turno-iumetnišlklilh društo , nas top i fo lk lore , c d k r i t j i spomenikov parn im borcem i n pod.

V Črnomlju bodo od 22. do 27. a p r i l a go­stova l i Met l icami z »Razvalino življenja«, z »Miklovo Zalo« bo nastop i la d r a m s k a grupa iz Gradaca . Večer f o l k l o r n i h plesov p a bo­do izva ja le p lesne skupine i z Črnomlja, M e ­t l i k e i n M K U D g imnaz i je v Črnomlju. 2.5-a p r i l a bodo ime l i glasbeni i n p e v s k i koncert o rkes t ra ter dveh zborov iz Me t l i k e , orke­s t ra glasbene šole to zbora i z Crnoml. jn. 27. a p r i l a bo domača d r a m s k a g rupa ig ra la »Operacijo« M i r e Pucove.

V M e t l i k i p r ip rav l j a j o »Mladinski večer«, l i t e r a r n i večer be l ok ran j sk ih književnikov, svečano akademijo, t r i gostovanja in o t v o r i ­tev Be lokran jskega muzeja .

Gradoic. k i i m a eno najdelavnejših front­nih' organizaci j i n a Dolenjskem', p r i p r a v l j a M i k l o v o Za l o i n otvor i tev dvorane. 29. a p r i ­l a bodo o d k r i l i .spomenik p a d l i m borcem s sodelovanjem f o l k l o rn ih g rup i n godb n a piha la .

V mnog ih os ta l ih k r a j i h Be le kra j ine p r i ­prav l ja jo organizaci je O F , društva i n šole svečane pros lave , akademije, kresove in različne pr i r ed i t ve .

Podobne pros lave p r ip rav l j a j o tud i v vseh večjih k r a j i h v ok ra ju Trebnje in Kočevje. ;•» ;St -spa - « _ . r

V s a Do l en j ska pričakuje 27. a p r i l s p r a z ­ničnim razpoloženjem. Deset s l a v n i h let je min i lo , t rdno združeni stopamo k n o v i m zmagam, čeprav v težkih pogoj ih. Nič p a nas ne more o d v r n i t i od naših ci l jev. K a k o r d o i l r j , tako nas bos ta tud i vnapre j va rno vod i lu naša moč in vztrajnost; ed instvo na ­še politične organizac i j e je g ran i tn i temelj , k i k l jubu j e v s em v iha r j em.

Tito, Pa r t i j a , l judstvo, združeno v Osvo­bod i l n i f ront i — to je eno. Zato pozdrav l j a Do len jska zgodov insk i p r a z n i k O F strnjena i n po lna načrtov za nove delovne zmage.

V Gradacu postavljajo spomenik padlim borcem — partizanom

Knimmoseško podjetje »Marmoir« i z L j u b ­ljane je p r e d d n e v i pričelo v G r a d a c u v B e l i k r a j i n i postav l ja t i spomenik borcem _ pad l im par t i zanom. Spomen ik je i zde lan po načrtih k i p a r j a T r p i n a i n bo ena najlepših monumenta ln ih p r idob i t e v Bele kra j ine . G r a -dask i f rontovc i so s i i z v o l i l i spomeniški od­bor, čigar sk rb je, s k u l t u r n i m i p r i r e d i t v a m i v počastitev 10. obletnic*! O F k r i t i stroške za spomenik, k i bodo znašali približno po l m i l i j ona d inar jev . V ta n a m e n se p r i p r a v l j a v G radacu v e l i k a tombola i n v r s t a d r u g i h pr i red i t ev . Republiški odbor Z B je že pr ispe­v a l lepo vsoto za. k r i t j e stroškov p r i posta­v i t v i spomenika, k i b o v okras novo urejene­m u gradaškemu p a r k u , katerega bedo u r e d i l i člani množičnih organizac i j s- p ros tovo l jn im delom. P r i te ji ak c i j i j i m n u d i i zdatno pomoč tudi upTava Deškega vzgajališča v Gradacu .

0 F novomeškega okraja bo s štafeto pozdravi la II I . kongres

l i l - kongresu Osvobodi lne f ronte Slove­ni je bodo organizac i je O F o k r a j a Novo me­sto posla le i skrene pozdrave s posebno front­no štafeto.

25, a p r i l a z jutraj bodo tekle p r o t i N o ­v e m u mes tu štiri ok ra jne štafete iz Baze 20 n a Rogu, i z Uršnih sel, Gabe r j a i n St. J e r ­neja. Štafete se bedo v N o v e m mestu zd ru­žile v skupno štafeto, k i bo 26. a p r i l a zju­traj nada l j eva la pot v L jubl jano-

Trebanjska mladina za progo Doboj — Banja L u k a

M l a d i n s k i a k t i v i v ok ra ju Trebnje tek­muje jo m e d seboj, kdo bo z b r a l več članov za m lad insko de lovno brigado. M l a d i n s k i a k t i v Kriška reber je napoveda l t ekmova­nje vsem a k t i v o m v ok ra ju ; kdo bo v k l j u ­čil več mlad ine . Za n j i m noče zaostajati m l a ­d i n s k i ak t i v v St. Rupe r tu , k i ima' v rokah prehodno zastav ico. M l a d i n s k i ak t i v čevljar­jev i z Mokronoga bo da l v de lovno br igado 5 m lad incev i n sicer takoj , čim bodo op ra -v iL i s t rokovne izpite, n a ka te re se p r i dno pr iprav i j a jo . M l a d i n s k i ak t i v Do ln ja N e m ­ška vas je svojo obvezo že i zpo ln i l a . V .

Odkr i t j e spomenika p a d l i m .borcem -pa r t i z anom i n v sem vo jn im žrtvam v G r a ­dacu k i j i h je b i l o v narcdnoosvobod i ln i bo rb i p reko 30, bo na dan 10, obletnice ustanov i tve O F . Združeno bo s k u l t u r n i m fest iva lom, k i ga, p r i p rav l j a j o k u l t u r n o pro ­svetna društva Be l e kra j ine .

Prostovoljno delo upokojencev v Novem mestu

V o k v i r u na log Sveta, za obnovo in o lep­šavo Novega mesta je tud i uredi tev pešpoti za K r k o (od Pug l jeve ul ice do železniške postaje v Bršljinu), Z a poprav i l o p o t i so se odločili novomeški upokojenci , k i so že, za­čeli de lat i . Ne dvomimo, d a bodo prevzete" n a . loge tud i izvršila. Sk lep upokojencev je t re ­b a t em prisrčneje pozdrav i t i , saj so med n j i m i sami taki , k i so si že zaslužili počitek. N a vsak način p a hočejo p r i speva t i svoj de­lež p r i obnov i mesta i n s tem znova, d o k a ­zat i , da so hvaležni l j udsk i ob last i i n naši skupnost i z a vse, k a r je nova zakonodaja p r ines la upokoj encem.

Z ured i t v i j o pešpoti z a K r k o bo mešča­n o m zelo ustreženo. Pogrebno b i b i l o le še, d a b i se M L O dogovor i l z železniško d i r ek ­c i jo z a zgradi tev p r imernega p r edo ra pod progp p r i postaj i . P o t n i k i b i tako l ahko p r i ­ha j a l i in odhaja l i s postaje po p r i j a zn i po t i ob K r k i , s čimer b i se u m a k n i l i p r ahu , b l a tu i n g lavn i cesti i z Bršljina v mesto.

Obvestilo Obveščamoo preb iva l s tvo Novega mesta, da

bodo v soboto, 21. a p r i l a 1951 od 7. do 20. ure vaje pro t i l e ta l ske zaščite. Preizkušene bodo signalne s irene. P r i vajah bo sodelo­va lo tud i letalstvo.

Opozar j amo prebiva ls tvo Novega mes^a, da točno izpolnjuje vsa navod i la p ro t i l e ta l -sike zaščite in vodi j hišnih odborov P L Z .

Poverjeništvo za notran je zadeve p r i O L O Novo mesto

V največji t o v a r n i igrač n a B a l k a n u »Mamica, k u p i m i igračko!« Svetle očke zastrmi jo v ve l iko izjožbo,

m a l i nosek se radovedno pr i t isne na h ladno šipo, ročice p a se iztezajo po petelinčku, konjičku, zajeklu, p i k a p o l o n i c i a l i p a b i r a ­de pot ipa le avtomobilček, traktor , v l ak , v o ­ziček i n dolgo vrsto d rug ih lepo p i s an ih igračk, k i so same ponujajo. Večji o t roc i se oz i ra jo v izložbe z drugačnimi zahtevami , ta b i r ad sk i ro . o n i šah, domino, kegl je a l i p a pestre sestavljanke, k i s i l i jo domišljijo k z idanju, razstav l janju i n zopet k n o v i m načrtom.

Igračke. K d o se j i h ne spominja, kadar opazuje resno delo naših malčkov? M o r d a so b i l e skromne — košček lesa, žoga iz cun j , l opat i ca za obračanje zemlje, vendar p a so nas razvesel jevale i n vzgajale. Danes so tu-d i igračke v načrtnem de lu naše vedno širše proizvodnje.

O novomeški t o va rn i igrač vemo p rav malo . V naši s r e d i živijo »igračkarji« — ime je požrtvovalnim de l a vkam i n de lavcem lahko samo v čast! — p a vendar j i h ne po­znamo. Pač — meščani smo se dolge mesece pogovar ja l i o tem de lovnem k o l e k t i v u , k a ­dar smo se j e z i l i n ad n j i h o v i m v e l i k i m , p rav ­zaprav p reg l asn im zračnikom, k i ' je sprav­l j a l sosede tovarne že skoraj v obup. K o so v zračnik names t i l i manjši motor , so u t i h ­n i l e tud i naše govorice o t ova rn i .

R a d b i zvedel o i zde l ovan ju igrač kaj več. S top i l sem do pr i j a znega d i r ek to r j a J a ­neza Strgovška i n ga p ros i l , naj pove b r a l ­cem Dolenjskega l is ta , zakaj je novomeška tovarna igrač dob i l a pre tek lo soboto repub­liško zastavo, nas lov zaslužnega k o l e k t i v a lesne stroke i n denarno nagrado.

»Poglejva najprej nekaj številk! L a n i smo i z p o l n i l i l e tn i p l a n že 12. decembra. N i b i l majhen; poleg tega smo tik. p r e d kancem leta dob i l i nu jno i zvenp lansko nalogo za izdela­vo večje količine v r t n i h stolov za inozem­stvo. Obe na log i s ta b i l i pravočasno izvrše­n i . Izdelkov smo i m e l i n a koncu l e ta za 11°/» manj k a k o r b i j i h b i l i l ahko ime l i , dohod­kov p a smo dosegl i 7,5% čez predv iden i p l a n . — D e l a v s k i svet i n u p r a v n i odbor sta od jeseni dal je k r e p k o posegla v p ro i z vod ­njo, D i s c i p l i n a se je d v i g n i l a — brez tega l a n s k i h na log ne b i i zpo ln i l i . V le tu 1949 je ime la t ova rna 532 i zgub l j en ih dni za rad i ne­opravičenih izostankov, l a n i samo še 168. O d ju l i j a do septembra smo i m e l i l an i me­sečno po 170 do 200 izostankov zarad i bolez­n i nad 3 dn i , v n o v e m b r u i n decembru sa­mo še po 70 — za več kot po lov ico man j .

»Pa letos?« »Tromesečni p l a n je dosežen v ce lo t i —

po vrednost i s 100,2%, količinsko s -101,26*/«. Dosegl i smo ga 29. m a r c a . . .«

Čemu b i še .spraševal o številkah- Z a p r o ­s i l sem direktor ja , naj m i pokaže p ro i z vod ­no pot igračke —- od deske do p isanega ko­njička.

Z a v i l a sva v delavnice. V stro jnem od­d e l k u tovarne je st iska. T u režejo debele deske v p r ime rne kose, s tro j i j i h zgladijo, v i isokoturni r e zke r j i j i m dajo p r v e surove ob l ike . R e z k a l n ! pododdelek je zavi t v p r a h . N a d en im strojem je že ure jena nap rava za odvajanje p r a h u , da de lavc i ob s t ro ju manj trpi jo. N a dvorišču sva. v ide la p r i p r a v e k i čakajo na montažo. V načrtu imajo še m a r ­s ikatero izboljšanje, teže pa je letos z in ­vest ic i jami .

B r u s i l n i bobni in tekoči t r akov i v sosed­n j i h p ros to r ih zbrusi jo Igračke, d a so glad­ke ikakor b i b i l e iz kov ine . V lužilnih kadeh dobijo neka t e r i de l i igračk osnovno rdečo, rumeno a l i drugačno ba r vo ,

V mehanični de l avn i c i n a dvorišču sem zagledal mode l otroškega športnega vozička.. P r a v nič n i b i l podoben igrački, pač p a či­sto p ravemu vozičku, po kakršnem že dolgo hrepeni jo mamice .

»Ta je p r v i ; letos j i h bomo i zde la l i več 'tisoč i n še p rav poceni bodo!« m i je smeh­ljaje po j a sn i l d i r ek to r Strgovšek. Ličen iz­delek bo v ponos novomeškim »igračkar-jem» k i poznajo želje naših družin.

v' s trugarskem odde lku stoje z a polavto­ma t sk im i s t ro j i -žene i n dekle ta . Večkratna udarn ica P a v l a V o d n i k je p r a v k a r stružila osi za samokolnice . V nekaj sekundah jo z noži n a stružniki spretno i z ob l i k o va l a i z ko ­sa b u k o v i n e ma lo os. Soseda z raven nje i z ­deluje koleščke vseh vrst , d ruga krog l i ce za računala. P od nožem priučenega delavca, mladega fanta, je v sosednjem p ros t o ru p a ­dal na m i z o šahovski kme t za kme tom — krasen, okusen izdelek. S a h i novomeške to­varne so med najlepšimi v državi.

V nadstropju nad strugar j i je montažni, sestavi j a l n i cddelekf. Iž .posameznih kosov rastejo tu vozički, sk i r o j i , računala, igračke

K M E T I J S K I S V E T O V A L E C

dobivajo" kolesa. Do 1000 vozičkov sestavijo v 8 u r a h spretne roke delavk. 80V# de lovn ih mest imajo žene i n dekleta , k i so se v zadnj ih l e t ih priučile najzahtevnejših stroj­n i h de l .

B a r v n i oddelek je v najvišjem nastrop ju . T u dobijo igračke »obleko«, preden j i h po­šljejo v skladišče, od tam p a po ce l i državi. Močan d u h po acetonu udarja' ' v nosnice. V tem odde lku je b i l postav l jen tud i stroj, k i je s i l i l v e l i k i zračnik k tu l j en ju ; zdaj imajo manjšega, p a tud i tega bodo k m a l u p r e u r e ­d i l i . V b a r v a r n i c i je najtežje delo, zato mo­r a b i t i z rak tu čimbolj čist.

Se v mode lno sobo sva zav i l a z d i r ek ­t o r j em L a n i je t ovarna da l a v promet 8 nov ih igračk, letos j i h bo i zde la la še: 9: av­tobus, cestni va l j a r , t raktor , osebn i v lak , most, sestav l janko »triglator«, H o p l a , t r iko lo i n športni av tomob i l . K o m i s i j a za oceno igrač p r i m in i s t r s t vu za prosveto je vse mo­dele n o v i h igračk odobr i l a kot vzgojne i n j i h priporoča kupcem.

P r ema lo je prostora , da b i zapisal vse, k a r sem v ide l v tovarn i igrač. Se b i b i l o treba mars ika j povedat i o krožku l judske

' t ehn ike v tovarn i , k i vzgaja nove s t r okov ­njake, p a o u d a r n i k i h i n uda rn i cah o čla­n i h upravnega odbora i n delavskega sveta, skrabka o vseh, k i so se l a n i t r u d i l i , da je podjetje v soboto dobi lo republiško prehodno Zcjstavo lesne stroke. D i r e k t o r tud i n i s k r i v a l šibkih točk, k i so še v t o va rn i . P l a n raste, število delavcev i n nameščencev pada. V e d ­no boljše delajo, tako m i je po jasn i l — v tem. p a je tud i g lavn i vz rok , da. je p l a n dosežen-

V v r s t i podjeti j i n tovarn, k i z uspehom gredi jo naše gospodarstvo, so tud i novome­ški »igračkarji«. Upravičeno so lahko ponos­ni n a častno pr i znan je r epub l ike . M .

Kmetovalci — sejte čimveč industrijskih rastlini

Industr i jske rast l ine — z last i o l j n a r e ­p ica , sončnice i n buče si z uspehom ut i ra jo pot t u d i na Dolenjskem. K m e t o v a l c i so spo­zna l i v e l i k o kor is t , k i jo imajo p r i p r ide ­lovanju o l j n i h ras t l in , k e r pre jmejo po ugod­n i h "pogojih o l je i n o l jne t ropine.

V o k r a j u Novo mesto kmetova l c i v pre­tek l i jeseni niso poseja l i to l iko- oljiae repice ln oz imnega l anu , za k o l i k o r so sk l en i l i p o ­godbe. Razuml j i v o je, da m o r a b i t i ' podp i ­sana pogodba izvršena; v naspro tnem p r i m e r u bo G l a v n a direkc i ja ; živilske industr i je v jeseni zahtevala namesto o l j n ih semen mast. Vsem kmetova lcem, k i niso poseja l i pov r ­šin z o l j n i m i ras t l inami , za katere so podp i ­sa l i pogodbo, je dana možnost, da. zamujeno poprav i jo s setvi jo jarega l a n u , sončnic i n

0 delu in nalogah splošnih kmetijskih zadrug Več lastne pobude Z a pretežno večino naših splošnih kme­

t i j sk ih zadrug drži, da niso dosedaj i zpo l ­n i l e naloge, k i b i jo mora l e . V s e pre ­več so se opr i j e l e samo trgovine, bol j točno razdel jevanja b laga, k i j i m ga je po razde­l i l n i k u dobav i l o t rgovsko podjetje O Z K Z . L e ma l o z a d r u g se je spust i lo v druge go­spodarske de javnost i ko t v obrtne odseke, zadružne ekonomije , živinorejske, sadjarske, v r tnarske t e r vinogradniške odseke i td . Nič ni čudnega zate, d a so nekatere zadruge s t a k i m o z k i m de lovan jem prišle v denarne težkoče. Pogle jmo nekaj p r i m e r o v i z delo­van ja splošnih k m e t i j s k i h zadrug v novo­meškem o k r a j u .

O d 41 kme t i j sk ih zadrug je na k o n c u le­ta dve t r e t j i n i i zkaza lo precej izgube, ena t re t j ina zadrug p a je i m e l a prece j dobič­k a . Poglejmo, ka j je povzročilo i zgubo v e n i h zadrugah i n k a k o so delale zadruge, k i so i zkaza le dobiček.

U p r a v n i o d b o r i zadrug , k i izkazuje jo iz­gubo, kažejo isto samo v t r gov in i (d rug ih dejavnost i p r i t a k i h zadrugah niso n i t i ime l i ) . Z a v z r ok navaja jo premajhne k o l ! , čine blaga, k i so ga p re j e l i p o r a zde l i l n i ku , pren i zek rabat (zaslužek), preveč zaposle­nega kadra , razno d i r i g i r an j e o d zgoraj itd-Res je, da. po prejšnjem načinu t rgovanja n iso ime l e zadrugio p rave možnosti us t va r ­janja dohodkov v t rgov in i . Res je p a tud i . d a je večina u p r a v n i h odborov i n poslovodi j samo čakala n a dobave i z centra , da se p a sami n iso b r i g a l i z a možnost razširitve t r ­govine n a druge v i r e ko t so o d k u p z d r a v i l ­n i h zelišč i n .prostih viškov. Drži tud i , d a je b i l o po smern i cah i z O Z K Z v večin; zadrug preveč k a d r a ; toda če b i zadruga raz­širila svoje delovanje n a ostale gospodarske panoge, k a r b i b i l a n j ena dolžnost, potem b i l ahko tud i odv i sn i kader zapos l i l a n a d r u g i h de l ih .

Večina zadrug se pritožuje, d a n i m a do­vo l j o b r a t n i h sredstev. V l e tu 1949 in' 1950 jle b i l o ustanov l jen ih 32 denarn ih odsekov, toda de jansko j ih ' je pos lova lo l e 16 i n še t i zelo sk romno . In vendar je p r a v t u največ­j a možnost, d a s i zadruga p r i d o b i več ob­r a t n i h sredstev, i z k a t e r i h b i lahko potem tud i n u d i l a pomoč svo j im članom v ob l i k i k red i t ov .

»DOLENJSKI LIST«

K a k o ozko je b i l o delovanje K Z v letu 1950, je razv idno i z tega, d a je 41 K Z ime­lo komaj 12 zadružnih ekonomi j , 9 ob r tn ih odsekov i n 10 l esn ih odsekov. Z a n i m i v o je, da so b i l i z last i l esn i odsek i t is t i , k i so k r i l i i zgube zadrug iz d r u g i h panog ( razen v S t Jernieju, k j e r je b i l tud i l esni odsek pas iven) . O d 12 zadružnih ekonomi j j i h je »ž ivih« p ravzaprav le 11, ka j t i Z E n a Ka r t e l j e v em je le bol j na pap i r ju . Većina Z E je ime la v letu 1950 k l j u b suši i n r a z n i m poman jk l j i ­vos t im dober uspeh.

D a <se da tudi s samo t rgov ino doseči dobičfcfk, je pokaza l a zadruga v Stopičah. O r g a n i z i r a l i so odkiup z d r a v i l n i h zelišč in dosegl i res lepe uspehe. S t a k i m načinom trgovanja so t u d i vse K Z v S u h i k r a j i n i imele dobiček. Naspro tno p a je K Z P r e k o p a i zkaza la največ izgube, čeprav je v gospo­darsko najbol j močnern sektor ju. M e d za­drugami , k i so se dO sedaj dobro i zkaza le po­sebno glede širše dejavnosti , so K Z Skoc jau , Straža i n S t. Jerneji.

Nov način trgovanja daje splošnim k m e ­t i j sk im zadrugam možnost, d a se uve l jav i jo kot e d i n i t rgovsko - posredova ln i o r gan n a vas i . Včasih so b i l e K Z v pog ledu trgovine prikrajšane n a račun .poslovalnic okra jnega magaz ina. Tega sedaj ne bo več. V zadrugah bo zaposlenih to l iko l jud i , k o l i k o r bo sma­t ra l u p r a v n i odbor, d a j i h je po t r ebn ih i n nič več. Ce bodo u p r a v n i odbor i i n poslovodje zadrug dovolj, i zna jd l j i v i , bodo z lahkoto do­segli , d a se bo vtas o d k u p p o l j s k i h p r i d e l ­kov — tako obvezne oddaje ko t p ros t ih v i ­škov — izvrševal edinole p r eko kmet i j ske zadruge.

T r g o v i n a p a ne sme b i t i ed ino a l i g lavno dele K Z . Ustanav l jan je r a zn ih ob r tn ih , s c e n s k i h , živinorejskih, sad ja rsk ih , s t ro jn ih in d rug ih odsekov m o r a b i t i g l avna s k r b tako upravnega odbora ko t vseh zadružni­kov. Z las t i važni so za Do len jsko živinorej­s k i odseki . T i se mora jo t ako o k r e p i t i , da bo v bodoče ves odkup živine za zako l šel p r eko a l i s sodelovanjem odsekov. Ne sme se več dogajati, d a b i šla pod nož p lemen­ska živina, katere že tako močno p r i m a n j ­ku je . Poverjeništvo za kmet i j s tvo p r i O L O bo n u d i l o vso pomoč živinorejskim odselkom p r i zaščiti i n v z re j i p l emenske živine, z a k a r so že p r edv i d en i po t r ebn i 'kredi t i

(p)

buč. V k o l i k o r n iso pose ja l i jarega. l anu la­hko pogodbene količine1 semena l a n u a l i oljne rep ice nadoknadi jo tako, da bodo po­sejal i sončnice; namesto o l jne repice i n l anu bodo odda l i sončnice a l i p a buče. R a d i tega naj takoj podpišejo p r i K Z nove pogodbe, K Z bo pa podpisano pogodbo za oddajo o l j ­ni- repice a l i l anu razve l j av i l a .

Sončnice uspevajo povsod i n za to n i ov i r , d a kmetova l c i ne b i b i l i v stanju po ­sejati takšnih površin s sončnicaanii a l i b u ­čami ko t so se pogodtoono zavezali. V s a k kmetovalec i m a sedaj še čas, d a zamujeno poprav i , d a v jeseni ne bo zamere in nepo­trebne k r i t i k e z i z govor i .

Več sončnic! Najlažjo nadoknad imo p r e m a l o posejane

površine o z imn ih indus t r i j sk ih r a s t l i n s set­vi jo sončnic. Sončnic je po naših po l j i h vsa-k«) leto več, vendar kmetova l c i n ima jo do ­brega semena. P r i d e l ek pa zav i s i k a k o r p r i osta l ih ras t l inah od kakovos t i .semena. Z a ­rad i čim. večjega p r i d e l k a sončnic je G l a vna d i r ekc i j a živilske industr i je p r eskrbe la k a ­kovostno seme besarabsk ih sončnic. Besarab-ska sončnica pre j dozor i , je nižje ras t i m a n j izčrpava zemljo, ne de la za l i s tn ih poganj­kov, seme i m a tanjšo luščino i n mnogo de­belejše Jedrce . Z a r a d i tega "bodo tud i p r i ­de lova lc i p r i oddaj i semena besarabsk ih sončnic pre je l i * z a v s a k i h oddan ih 100 k g se­mena p o 1 kg v »č olja kot pa za domače sončnice.

Z a r a d i v e l i k i h ko r i s t i , k i j i h imamo s set. v i jo semena besarabske sončnice, naj vs i kmetovalc i 1 obvezno zamenjajo seme sonč­n ic z besarafoskimi sončnicami. Kme t i j ske zadruge bodo preje le dovol j semena; dolžnost kmetova lcev je, d a seme takoj zamenjajo, kdor p a letos prvič sad i sončnice bo lahko pre je l .seme p r e t i plačilu.

Gene ra lna d i r ekc i j a za živilsko indus t r i ­jo je za o d k u p o l jn ic letine 1951 določila naslednje ugodnost i :

Z a 100 k g semena sončnic besarabske vrste 10 k g jed i lnega o l j a i n 15 k g t rop in .

Z a 100 k g semena sončnic domače vrste 9 k g jedi lnega o l ja i n 15 k g t rop in .

Za 100 k g semena bučnic 16 kg jedi lnega o l ja i n 10 k g t r op in .

Z a 100 k g semena ol jne repice 8 k g jedi l ­nega o l j a i n 15 k g t rop in-

Z a 100 fcg lanfcnega semena 8 k g j e d i l ­nega o l j a i n 15 k g trop in-

T i pogo j i vel jajo za pr ide lova lce , k i so s k l e n i l i pogodbo o odda j i p r i d e l k a . P r i d e ­l ova l c i , k i pogodb ne b i podp isa l i , p a bodo p re j e l i p o 2 k g o l j a m a n j k o d pogodben ik i . Sk lepanje pogodb, bo zaključeno 28. a p r i l a 1951. D a ne b i b i l i k m e t o v a l c i prikrajšani, naj takoj sktenejo pogodbe, če j i h še niso. K j e r dobro uspevajo »buče. je v in t e r esu kmetova lcev , d a sade čim več buč, k i se zelo kor is tno uporabl ja jo tud i za, p r ehrano p r a ­šičev. Buče, posajene kot vmesna k u l t u r a , ne znižujejo p r i d e l k a g lavne rast l ine , po t rebu­jejo p a gnojeno zeml jo i n dovo l j v lage.

V letošnjem le tu se uva ja povsod p r ide ­lovanje industrijskega sirka. Indus t r i j sk i ši­rok je poznan 1 že skoraj v s em kmetova lcem, vendar je b i l slabe kakovost i , k e r kmeto­va l c i n ima jo dobrega semena. Kmet i j ske za­drugi« so v zadnjem časru sklepale pogodbe

7. aprila smo praznovali dan zdravstva

N a ta dan je b i l a l e ta 1948 ustanovl jena Svetovna zdravstvena organ izac i ja z name­nom, da združi vse narode v s k u p n i bo rb i p ro t i bo lezn im, v pr i zadevan ju za varstvo i n ohran i t ev zdrav ja l j u d i i n za napredek zdravstvene službe vseh dežel. Sedež te or­ganizaci je je v Ženevi, združuje p a 74 dr . žav. T u d i F L R J je članica te mednarodne organizaci je .

Ob p r i l i k i mednarodnega praznovan ja dneva zdravsta moramo p o m i s l i t i n a napore človeštva za ohran i tev zdrav ja . P r i tem so­delujejo vse države. D a b i b i l a omogočena ta p l emen i ta b o r b a vsem deželam., so osno­v a l i p r i Organ i zac i j i združenih narodov mednarodno zdravstv i no organizaci jo , v k a ­tero dajejo pr i spevke po svo j ih močeh vse države — članice. Za to dobe pomoč v h r a ­n i , denar ju, zd rav i l i h i t d najbol j prizadete, i n zaostale države.

Podpredsednik Svetovne zdravstvene or­ganizacije je dr . A n d r i j a Štampar, predsed­n i k Jugos lovanske akademi je znanost i in umetnosti , znan že p r e d drugo .sve tovno vo j ­no kot mednarodn i zdravs tven i delavec. T a ­ko je n . p r . na K i t a j s k e m o rgan i z i r a l zdrav­stveno službo.

Članice O Z N pr ispeva jo svoje deleže v denar ju, ma t e r i a lu , n a r a v i , z d r a v i l i h i t d . v U N I C E F , t. j . mednarodn i f ond za pomoč ot rokom. Iz tega fonda dobivajo, vse^ potreb­ne države, med n j i m i tud i F L R J , pomoč za otroke v o b l i k i hrane, zd rav i l , avtomobi lov za zdravstveno službo, za zaščito matere in otroka., opreme za otroške pos lova ln ice in otroške boln ice . T a pomoč se de l i brezplač­no, prednost imajo ekonomsko in: soc ia lno ogroženi o t roc i .

Organ i zac i j a C A R R E dela na osnov i p r o ­stovo l jn ih p r i spevkov Američanov članov te organizaci je . O d te organizac i je je p r e d v i ­deno p r i nas po 9 0 d k g m l e k a v p r a h u , 45 d k g maščob i n lista količina jajc v p r a h u n a osebo. D o b i l i bodo to socialno' ogroženi, t. j . b o l n i k i i n mater ia lno po t rebn i . Tuber ­k u l o z n i b o l n i k i , k i n i so v zajamčeni p r e ­sk rb i , bodo dob i l i s l adkor , p r a v tako starčki nad 70 let. C A R R E daje t u d i bo ln ikom, v bo ln i c i . P r i de l i t v i sodeluje A F 2 .

Ogle jmo si v k r a t k e m sk rb za matere i n o t r oka p r i nas.

P r e d k r a t k i m je izšla uredba o obveznem preg ledu nosečnic v IV . i n V I I . mesecu z odvzemom k r v i . To je važno, da se p ravo ­časno odkr i j e j o 'bolezni, k i ima j o za. posle­dico mrtvoro j ene a l i bolne otroke, k a k o r tud i , da. se starši pravočasno ozdrav i jo . D a ­lje naj vse soc ia lno zavarovane obvezno i z ­rabijo 3 tedne Izrednega dopusta 2e ured porodom.

V s i p o r o d i v bo ln i cah so brezplačni za vse. M a t e r i n s k i d omov i p a nud i jo ženam- m i r i n počitek p r e d porodom, zdravstvene n a ­svete i n zdravniški nadzor . V našem ok ra ju je še mnogo porodov brez strokovne pomoči, t u d i b rez babic , k a r tud i zvišuje smrtnost otrok. Socialna zavarovanc i dobe za vsake­ga o t r o k a opremo za dojenčke i n sicer po 2000 d e n a r n i h bonov, doječa m a t i p a denar­no pomoč 600 d i n do 6. mecesa dojenja.

O d 3. o t r oka dal je se dajejo nagrade, po 1000 d i n .za vsakega o t r oka t. j , z a tretjega o t roka 3000 d in , za četrtega 4000 d i n itd- do 10.000 d in-

De l i t ev dudk se bo odslej vršila le po otroških posvetova ln icah, toda. le takrat, če bo m a t i nos i l a otroke na redne zdravstvene preglede.

G lede smrtnos t i o t rok je novomeški okra j m e d najslabšimi v S l oven i j i čeprav nismo m e d najrevnejšimi. K r i v d a je v g lav­nem v temle:

1- nosečnica predo lgo dela- Posledice: te­žak porod, novorojenčki teh mate r umira jo za življenjsko slabostjo, možganskimi k r v a ­v i t vami , r ah i t i som i n obo len j i na dihal ih-

2. n e p r a v i l n a p r e h r a n a dojenčkov. Posle­d ica : p r ema jhna odpornost novorojenčka oz-dojenčka. Zato naj i m a v s a k a hiša na deželi ze lenjadni vrtiček (ohišnico), tako d a bo p r i hiši vedno dovol j zelenjave tako za otroke kako r za odrasle.

V soboto 7. i n nedeljo 8. a p r i l a so ime l i zdravstveni de l avc i v naših o k r a j i h p reda ­vanja, o mednarodnem, pomenu, dneva zd rav -stva^ P reb i va l s t vo so 'seznani l i s pomenom tega dne in govor i l i o zaščiti matere / i n otrok.

Dr. Dušan Hrovat

za pr ide lovan je s i r k a , k i ga r a b i naša me-ttarška .industrija- G l a v n a d i r e k c i j a živilske industr i je b o pot rebova la tud i kakovostno cs-e-me, k i ga bodo kmetova l c i l ahko p re j e l i p r i K Z , k e r g a J« dovol j na razpolago. Kme to ­va l c i , k i še n iso podp i sa l i pogodb, naj j i h takoj podpišejo p r i svo j i K Z . S i r k o v o sla­mo bodo odkiupovale zadruge po ugodn ih ce­nah i n sicer po kakovos t i od 45 d i n navzdo l za k i l o g r am .

Kme to va l c i k i so podp i sa l i pogodbe za pridelovanje • industr i j sk ih r a s t l i n *> pre j e l i p r i k m e t i j s k i h zadrugah tud i umetna, gno j i ­l a i n s icer za 1 h a l a n u a l i rep ice po 100 kg . za 1000 tog sončnic »H buč p"a po 200 kg umetn ih gno j i l T u d i za s i rek -so pre j e l i a u bodo še p re j e l i za 1000 k g s l ame po 100 kg gnoj i l . P r ide l ovan je s i r k a je enostavno i n g a

l ahko sadite v čisti k u l t u r i a l i med koruzo in ob robeh nj iv. O- V-

V spomin zaslužnemu možu 4. a p r i l a 1951 je mmrl v Novem mestu pro­

fesor v poko ju J a n k o K r a j e c . Z n j i m je le­gel v grob zadnj i potomec zaslužne novo­meške družine K ra j e c , k i je mnogo pomeni la

v k u l t u r n e m življenju Novega mesta. P o k o j ­n ikov oče je b i l n a m ­reč znani t i skar i n 7 iiožnik, k i i je z a l a ­gal »Dolenjske novice« )

•lNarodlno biblioteko«, »Tisoč i n eno noč«, »Krištofa Smida«, Čast vojvodine K r a n j s k e in mnogo d r u g i h kn j i g .

J a n k o K ra j e c je b i l ro jen 21. j u n i j a 1883 v Novem mestu. Osnov-

no šolo i n g imnaz i jo je ob i skova l v ro jstnem k ra ju , nekaj razredov g imnaz i j e je dovršil v Ce l ju , po matur i v N o v e m mestu je štu­d i r a l f i lozof i jo n a D u n a j u , Kjer se je uspo­sob i l za učenje nemščine i n latinščine. Služ­b o v a l je v K r a n j u , Idtijii, L jub l j an i ter leta 1919—1946 v Novem mestu.

N jegov i učenci ga bodo o h r a n i l i v spo­m i n u kot dobrega i n p lemeni tega vzgoj i te l ja . Z l a s t i bodo ostale nepozabne t iste ure , v ka t e r i h je posegal i zven svojega predmeta v še d r u g a področja, p a bodis i v matemat i ­ko , f i z iko , zgodovino a l i umetnost. V t ak ih u rah Smo z las t i občutili njegovo ogromno znanje in razgledanost.

K o t pedagog je mnogo prostega časa po­r a b i l za izvenšolsko vzgojo mlad ine . Saj je

b i l dolgo vrs to let nadzo rn ik dijaškega n a ­prednega društva Prosveta , k i je vključevalo vse napredne d i jake . Vede l je, d a so se v Prosvet i z b i r a l i z last i zadnja leta p red voj'-no levičarski d i j ak i , toda zna l je molčati, das i ravno b i to l ahko imelo zanj neugodne posledice. P o d p i r a l je Podporno dijaško d r u ­štvo, nenadomest l j i v pa je b i l p r i Dijaški k u h i n j i . N jegova nesebična l jubezen do m l a ­dine se je pokaza la predvsem v tem, da n i loči med g imnaz i jsko i n vajeniško mlad ino , zakaj b i l je med ustanovi te l j i obrtne šole v Novem mestu.

Po leg vsega tega je sodeloval p r i vseh novomeških napredn ih društvih i n ustano­vah. P r i Soko lu je zavzemal najbol j različ­ne funkc i je — od gospodarja do prosve tar -ja. V s a leta je b i l tehnični vod ja sokolske gledališke družine. Predi l e t i je ak t i vno so­deloval p r i o rkes t ru , k j e r j e i g ra l drugo v i ­o l ino. P r i G l asben i ma t i c i je b i l v rs to let v odboru, pr j N a r o d n i čitalnici pa p red ­sednik.

Pro fesor K r a j e c jie b i l ve l ik b i b l i o f i l i n zb i ra te l j k u l t u r n o - zgodov insk ih predmetov. O h r a n i l nam je korespondenco neka te r ih s lovenskih pisatel jev i n mars ikater i predmet, važen za N o v o mesto. V s e take predmete pa n i l jubosumno čuval, pač p a j i h je ob r a z . niih p r i m e r n i h p r i l i k a h odstopal S tud i j sk i knjižnici.

V Novem mestu bo osta l njegov spomin živ. trajen p a v ustanovah, k i njegove p r e d ­mete hran i jo . S l a va njegovemu spominu !

K . B .

Pokrajinsko tekmovanje pevskih zborov, recitatorjev i n instrumentalnih skupin

8. a p r i l a je b i l o v N o v e m mestu p o k r a ­j insko tekmovanje. R e s n i c i n a ljulbo p a _ t o tekmovanje ne moremo imenova t i p o k r a j i n ­sko, k e r se o k r a j i Grosup l j e , Trebnje i n K o ­čevje t ekmovan ja n i t i p o p r eds tavn ik ih L judske prosvete n iso udeležili. T u d i črno­ma l j sk emu i n novomeškemu o k r a j u n i uspe. lo p r i t e gn i t i podeželja,, t ako d a je p r i r ed i t e v i z zvene la kot medmestno tekmovanije- T ek . mravanje b i b i l o pokra j insko , če b i se p r i r e ­d i l o i n p r i p r a v i l o mesec pre j . L judje , k i n a ­stopajo, so že neka j tednov močno zaposleni i n se n iso udeleževali v a j tako kot b i b i l o potrebno.

N i čudno, da je o k r a j n i odbor L P v. No­v e m mestu ' i m e l v e l i k e preg lav i ce p r i še­sta v i j a n j u programa. P r edv i d e va l je zbore, k i so' nekaj d n i p r ed tekmovanjem odpove­d a l i sodelovanje. Vša! pohva l a gre Črnomlju, k i je pos la l n a tekmovanje 83 članov; tud i Novomeščani so se odzva l i v l epem številu.

Namen, tega tekmovanja je b i l , d a se v p l emen i t i preizkušnji poiščejo najboljši p io -

L j i idska univerza v Do l . Topl icah sk rb i tudi za okoliške vasi

L j u d s k a • u n i v e r z a v D o l . Top l i cah , k i že •od leta 1945 dalje p r i r e j a v jesenskeimi i n z i m s k e m času po l judna predavan ja , je p r i -četla predavat i t ud i v okoliških vaseh. P r v i predavanj^ Ista b i l i v P o d t u r n u ; udeležilo se j i h je lepo število m lad incev in ' m lad ink . Nas l ova p r edavan ja sta b i l a »Nastanek ži­v l j en ja n a zemlji« i n »Listje rastlin« — ve­l i k a kemična tovarna«. Poslušalci so z za ­n iman j em s led i t i predavanjem, n a k r a j u p a so želeli, da b i se o p redavan j ih n a poseb­n e m sestanku še posebej p o m e n i l i o podrob­nost ih vfđega povedanega. Predavate l j j im je to radevolje ob l jub i l -

Silična p r edavan ja b o lljoidška un i ve r za p r i r e d i l a tud i v d rug ih vaseh. Gr.

n i r s k i , m l a d i n s k i i n os ta l i zbor i , najboljši rec i ta tor j i , f o lk l o r i s t i i n najboljši o rkes t r i . Nastope b i oceni la Republiška ocenjeva lna komis i j a i n podala k r i t i k o o n j i h o v i v r edno­st i . Nastop je b i l določen za 10. u r o dopo ld­ne. Z a r a d i okvare av tomobi la , k i ga je ime l a komis i ja , smo čakali do 11. u r e i n po tem po soglasnosti v seh vodi j začeli s predvajanj i . Novomeški p i o n i r j i , m l a d i n c i i z Črnomlja in Novega . mesta so že odpe l i , k o je prišla ko­mis i ja . Z a l , d a n iso m o g l i ocen i t i t eh zbo­rov, ker so res lepo zape l i . Posebno moramo pohva l i t i novomeški zbor učiteljišča, k i je prav dobro zapel težje kompon i rane pesmi . P r a v b i b i lo , da pr ide ta i z L jub l j ane vsaj d va ocenjevalca i n naknadno očrnita oba' m l a d i n s k a zbora.

K r i t i k e novomeškega moškega zbo ra no­čem poda jat i ; p r i p o m n i l b i le, d a naj: se drugič z a vse nastope temel j i to p r i p r a v i . Svoje r edke v rs te na j pomnoži i n da vzg l ed os ta l im p e v s k i m zborom' v o k r a j u ka j t i opažamo, d a se d r u g i ravna jo po n j ih .

Umetnost r e c i t i r an j a je p r i naših l judeh podcenjevana i n n ima jo pravega odnosa do tega. K d o r je poslušal številne recitaci je je moral 1 pos ta t i navdušen n a d l ep im i n dobrim' prednašanjem rec i tac i j . V ins t rumenta ln i s k u ­p i n i so' nastopi l^ h a r m o n i k a r s k i orkester i z Črnomlja, k i je ihll p r e d n e d a v n i m ustanov­l j en i n d o b i l 55 odstotno oceno, m l a d i n s k i orkester i z Novega mesta, k i je dob i l oceno 05,33 odstotkov ter orkester S K U D »Dušan Jerofo«. Orkes te r S K U D je zadnje čase ze lo dv i gn i l kva l i t e to . N a nastopu je to še enkra t po t rd i l , saj je b i l ocenjen z 82 cds to tk i .

Pestre be lokranjske nošo i n l j u d s k i p l es i so- b i l i navdušeno spre j e t i i n so želi jrel iko odobravanje. T u d i novomeški f o l k l o r i s t i naj začno z v a j am i !

Tekmovan je je p r ines lo vsem udeležen­cem bogate izkušnje i n dalo napo t i l a za n a -

„ V S m i h e l u j a z hišico i m a m 1 ' O delu šmihelskega ku l tu rno umetniške­

ga društva Do l en j sk i l ist doslej še n i p i sa l . D a so požrtvovalni i n de lavn i , smo lahko b r a l i n a l epak ih , k i so' j i h razobešali tud i v Novem mestu. T a k o so predi k r a t k i m i g ra l i L i p a h o v G l a v n i dobitek, za n j i m p a D i c k e n -sovega Cvrčka za pečjo.' Z i g r am i n iso osta­j a l i samo doma, temveč so r a d i z a v i l i v so­sednje vas i ; s Cvičkom za pečjo so gostoval i tud i v Črnomlju. V preteklem' tednu p a so že drugič i g r a l i domače delo »V Smihe lu jaz hišico imam«.

O d r s k i komad , k i ima v sebi sestavne dele burke, t u i n t a m p a skuša zahajat i t u ­d i v spevoigro, je nap i sa l Metod Podbevšek. A v t o r je v i g r i c i , k i je b i l a nap isana h i t ro in površno, o r i s a l dO'godke, k i so se doga­j a l i v S m i h e l u i n v o k o l i c i p red kakšnimi 15—20 letC N i se držal samo Smihe la , saj sega v r i s an ju neka t e r ih t ipov celo do Zajca na v e l i k i cest i čez Gor j ance p a t ja do »Ro-ženbergerjevega ječmena« t ik za vasjo. K a j je hotel dat i Podbevšek gledalcem? S a m p r a ­

v i , d a zalbavo i n smeh. T r i d e j anka so raz­v i j a n a od ru p r e d v r a t m i gostilničarja T r e -b u h k a i n v n jegov i gost i ln i . Vseb ino l ahko označimo v dveh, t reh s tavk ih : hči bogatega gostilničarja l j u b i očetovega h lapca , bogata vdova se je zag leda la v h lapca svojega so­seda, muz ikan t s n u b i gostilničar jevo deklo , Treibuhek, bogat i Janez i n amer ikanec K u -m e r n i k p a mešetarijo za vdovo i n Janezovo hčer Po lono. P o r a z n i h zmešnjavah se konč­no tr i je p a r i najdejo — sreča je tu , h lapca bosta morda celo dediča bogatije . . .

Razuml j i vo je, d a s tako, že neštetokrat obdelano snovjo l jubezn i med 1 bogato hčer­ko i n revnimi h lapcem Podbevšek m mogel povedat i k a j novega, n i t i n i prepričljiv z dvoml j i v im ; čeprav odlrsko srečno zak l ju ­čenim koncem. L jud j e se ob g ledanju i g r i ce resda nasimejijo, n j ihov smeh p a ve l j a v p r e ­težni m e r i gostilniškimi kvantam', k i j i h stresa i z r okavov družbica bogat ih kmetov i n gostilničarja Napačno b i b i l o odreka t i av tor ju dobro vo l ja , poda t i l judem neka j zabavnega, domačega! V p r i m e r i h , k o me­šetari T rebuhek za vdovo, h k r a t i p a za trav­n i k , p a t u d i n a d r u g i h mest ih, k jer se de­janje zapleta, ne m a n j k a duhov i t i h scen i n dobr ih pr i j emov , k i dajejo s lut i t i , d a b i av ­tor l ahko nap i sa l precej boljše delo, če b i pus t i l s tvar dozore l i , a l i p a , če b i jo vsaj temelj i to obdela l p r ed p r v i m ' nastopom. Snov b i b i l a p r i m e r n a tud i za spevoigro, posebno še, če b i j i avtor d a l m a l o drugačno okol je i n posk rbe l za trdnejšo vseb insko hrbten ico .

I g ra l c i iz S m i h e l a so vložili v igro v e l i k o t ruda . Zavedajo se, d a bodo le s t r d i m de­l om napredova l i . Imajo vse pogoje, da se razvi je jo v močno i g ra l sko družino, k i p a je zdaj šele n a začetku svoje pot i .

Treibuihek (Metod Podbevšek, h k r a t i r e ­žiser in av to r komada) je us t va r i l na o d r u dograjen l i k , v katerega je vložil v e l i k o svoj ih i g r a l sk ih sposobnosti. Janezov (Pave l Žagar) je i g r a l dobro i n je zadel značaj kmet i ca , k i ga suče premeten i T rebuhek . K u m e r n i k (Bogdan S i tar ) svo j i v l o g i n i b i l dorasel ; oder m u je se nov , o v i r a p a ga

dal jnje delo. Med' razgovor i so Zastopnik i d r u ­štev d rug drugega p o v a b i l i na gostovanja, k a r bo še bol j zbližalo i n u t rd i l o odnose m e d društvi. Novomeško občinstvo p a naj b i po leg k i n a i n o rke s t r a ln ih p r i r ed i t ev ob i ­skova lo p r a v tako tud pevske koncerte ; do ­slej j i h je žal odk lan ja lo .

Ringo

tud i šibak govorn i organ. Ze lo dobro je i g ra l muz ikant , k i je govor i l enoten šentjernejski d ia lekt , dočim so nekater i i g r a l c i le p r e r ad i mešali knjižni jez ik z domačo govorico in celo z ne l ep im i germanizmi . H lapec F rance ( L u d v i k Saje) je b i l 'boljši od Jožeta ( M i ­lana Hras tar ja ) , čeprav sta oba le prerada samo »igrala«, p r ema lo pa živela n a odru . Anžona je dobro poda l I van Hrastar . O d žen-Ekih v log je b i l a doras la i g r i * v d o v a Ančka, k i jo je igra la E m a V i d i c ; i g ra lka razpolaga s iSpretnim i n zanes l j v im nastopom. P r i M a r -janc i ( A n i c i Burga r ) je mo t i l o menjavanje izgovora. M i c a (Sonja V i d i c ) , P o l ona T J e l ­k a Zaje) i n Anžonka ( A n i Saje) so se po­trud i l e , d a b i svoje vloge odigrale k a r na j ­bolje, pozna p a se. j i m začetništvo, vendar pa t u d i obetajoč talent, k i čaka režiserjeve roke v nas ledn j ih del ih- — G lasben i vložki so b i l i p r i m e r n i z izjemo zadnjega, k i -ne spada v o k v i r igr ice »V S m i h e l u jaz hišico imam«.

Pričakujemo l ahko upravičeno, da bodo šmihelski i g r a l c i k m a l u dokaza l i z n o v i m i de l i svojo pr iprav l j enost , resno služiti l e p i gledališki umetnosti . k.

„ Vdova Rošlinka" na belokranjskih odrih

I g ra l ska družina v S t r ek l j e vcu p r i Se­miču je v režiji tov. Mamice Tajčmanove, šolske uprav i t e l j i ce v Strek l jevcu, naštudirala vese lo igro v t reh de jan j ih »Vdova Rošlinka«, uspelo dramatsko delo pisate l ja C v e t k a Go -lar ja . Vese lo ig ra je v nedeljo 1. a p r i l a b i l a prvič upr i zor j ena n a odru gasi lskega doma v St rek l j evcu, p r i z a d e v n i i g ra l c i p a so igro ponov i l i 8, ap r i l a popo ldne tud i v Podzem­l ju . Obak ra t je b i l a i g r a upr i zor j ena p r e d nabi to po lno dvorano, k a r samo dokazuje, da s i B e l o k r a n j c i žele t ak ih v ed r i h predstav, k i nud i j o poleg vzgo jn ih t renutkov tud i obi­l o prisrčnega smeha i n vesele sproščenosti.

Igra »Vdova Rošlinka« bo v p r i h o d n j i h nedel jah z gostovanjem štrekljevske igralske družEnice p r i k a z a n a t u d i še n a . nefeaterih d rug ih o d r i h v B e l i k r a j i n i . I g ra l c i so po večini sami začetniki, toda veselje do k u l ­turnega udejstvovanja j i h je usposiboi da so z odlično naštudiraino igro tako v S t rek l j ev ­cu k a k o r tud i v Podzeml ju želi zasluženo pr iznanje hvaležnih gledalcev, k i s i t a k i h predstav še žele.

Podzeme l j ska igra lska družina, k i študira L ipahovo komedi jo »Glavni dobitek«, ob­l jubl ja , d a bo Strekljevčanom v r n i l a obisk-Pozdrav l jamo p lemeni to tekmovanje be lo­kranjske m lad ine pn k u l t u r n o prosvetnem udejfitvovanju i n želimo, da b i nada l jeva l i z začetim delom- za ku l tu rno prosve tn i po­dv ig drage Be l e kraj ine-

— c

Dan zdravstva v Dol . Topl icah Sedmega a p r i l a je b i l dan zdravstva. Z a

ta d a n je novomeški okra j o r gan i z i r a l po vseh večjih k r a j i h zdravstvena predavanja o zaščiti matere i n otroka. T u d i v D o l . T o p l i ­cah je b i l o predavanje , n a kate rem je go­v o r i l zd ravn ik dr . Hočevar, P o predavan ju je tov. zd ravn ik odgovar ja l na razna vpra ­šanja mate ram i n dajal potrebna navod i la . V s i navzoči so b i l i zelo zadovol jn i ; i z r a z i l i K O željo, da b i b i l a slična predavanja še več­krat. To b i b i l o tud i potrebno, k e r s i m a r ­s ikatera m a t i v mnog ih p r i m e r i h ne ve i n n.e znai pomagat i . G r .

Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — Tekoči račun prt Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. —

T iska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubl jani.

Janez Vitkovič:

Iz upornih dni belokranjskega ljudstva (Nadal jevanje)

Poleg ve l i kega p i on i r skega dela p r v e par­t i zanske ed in ice se j e t a skup ina začela t u d i b o r i t i p r o t i okupator ju . N j ena p r v a a k c i j a je b i l napad n a i ta l i jansko -patrolo n a cest i Griblje—Črnomelj. Akcija) j e biLa izvršena

3 štirimi tovariši p od vods t vom Faibjana A lo j za . P r i napadu sta b i l a ub i t a d v a I ta­l i j ana lin t r i je težko ran jen i , med tem ko h i b i l o p r i pa r t i zan ih nič i zgub. T a k o so b i l e znane be lokran jske breze i n s t e i jn lk i Priče bojev p r v i h uporn ikov , katere so tud i sk r i l e v svoje okr i l j e - T o j « b i l o 7. 9. 1941, loi je najpomembnejši d a n u p o r a V B e l i k r a j i n i . V t i s t ih dneh je i t a l i j ansk i o k u p a ­tor s farovško reakc i j o p r i p r a v l j a l s lavno­sten pr ihod ' k om i sa r j a za L j u b i jamsko p o k r a ­j ino G r a z l o l i j a , k a t e r e m u naj b i l judstvo i zkaza lo svojo v e l i k o vdanost- Toda Be lo ­k r a n j c i so m i s l i l i drugače; pr ihod ' G ra z i o l i j a so počastili s pogrebom njegov ih majzvestej-

, e £ ^ & r a J č n i k o v . O k u p a t o r se je razbe-T ^ i ^ 7 i e e l z ve l ik im* teror jem. Iz oko l i ce Ad les i c m Črnomlja je z a p r l nad' 150 l jud i , s karterima je n a p o l n i vse črnomeljske i n novomeške zapore. P o te j a k c i j i se je pričel po jav l ja t i okupa to r samo v večjih sku p inah s čeladami n a g lav i . Pričel j e pob i ja t i najbol j zavedne l j ud i .

ŽRTVE K o t p r v a žrtev je pade l najbol j p r i l j u b ­

l j e n kmečki' vod i te l j Spehar F rance i z G o r i ­ce, katerega je okupato r v novembru ,1941

brez sodbe u b i l s k u p n o z M u k a v c e m iz H r i ­ba ob cesti v Razvajat i p r i S i n j e m v r h u . S tem zve r ins tvom je hotel okupato r zastrašiti be lokran jsko l judstvo. K l j u b nezaslišanemu teror ju p a se je upor širil; iz v H h de lov Be le k ra j ine so se zbirail i part izani , v močno četo, k i je že 1941. le ta posta la strah i n trepet okupator ja . T a četa p a je v težki i n neenak i bo rb i , k o je poh i te la n a pomoč p r e ­gan jan im S lovencem p r i Krškem, dne 2. n o ­vembra 1941 ime la težke izgube n a L a z a h k j e r je večina borcev pad l a v neenak i bor­b i z mnogo močnejšim sovražnikom. P a d e l je n j e n komandant Fab j an A l o j z i n 16 n a j . ldealnejših borcev z a svobodo. T o je b i l a najtežja doba osvobodi lnega pokre ta v nje­govem začetku. O b tej p r i l i k i sta b i l a ujeta znjania k o m u n i s t a IMUhel^ič Jože l n S imec M i l a n . Mihelčič Jože je b i l z ve r insko m u ­čen v l j ub l j ansk ih zapor ih , nato obsojen n a smrt i n ustre l jen ko t p r v i obsojenec v S lo ­veni j i . S imec M i l a n p a je b i l obsojen n a dosmrtno ječo.

P o katastro f i n a L a z a h so s e preživeli par ­t i zan i b o r i l i z v e l i k i m i težavami, k a j t i o k u ­pator je strašno trpinčil p reb i va l s t vo . P o ­leg tega je zapadel nenavadno v i sok sneg k i je zavr l odhod n o v i h (borcev v par t i zane ! T a k o je stopi l ves pokret v g loboko i legalo.

V decembru 1941 je C K K P S p o s l a l v Be ­lo 'kraj ino N o v a k a Ivana-Očka, k i je prevze l nadal jnje vodstvo osvobodi lnega g iban ja ter P r i Dvojmočevi družini v Kamižarici d o b i l viso oporo. T a m je b i l tud i center uporniške

dejavnosti . V spomlad i 1942 je v B e l i k r a ­j i n i že mrgo l e l o organizaci j i O F . Okupa to r je posta ja l s i l ov i to živčen, kaT se je i z ra ­žalo v r a z n i h u k r e p i h p r o t i p r eb i va l s t vu . Dedovanje O F je postajalo vedno bol j javno. B e l o k r a n j c i so pričeli odhajat i t r u m o m a v par t i zane ter so že v zgodnj i p o m l a d i 'Skup­no z novemeškimi borc i o r g a n i z i r a l i p a r t i ­zansk i odredi. Z a hitrejši razvoji par t i zans tva v B e l i k r a j i n i je b i l o pomembno, d a so se odse l i l i »kočevarji« ter zapust i l i pa r t i zanom ugodna t l a tako i z t e r i t o r i a ln ih i n političnih oz irov.

N A P A D N A STARI T R G D n e 1. j u n i j a 1942 so be l ok ran j sk i par t i ­

zan i s k u p n o s kočevskimi napad l i i ta l i jansko posadko v S tarem t r gu ob K o l p i . D a n prej so 'Se zb ra l i v Knežji l i p i , odkoder j i h je približno 180 k ren i l o v zgodnj ih u rah skozi P redgrad , k j e r so zasedli najbližje obronke Starega trga, ka terega so napad l i v p r v em jutranjem' sv i tu . V tej b o r b i je pad lo mnogo I ta l i janov. J u n a k dneva borbe v S ta rem trgu je b i l b r e z dvoma Poropatič Jože i z Zunič, k i je s a m zavze l najbolj nedostopen i t a l i ­j ansk i bunker . D a n je b i l za I ta l i jane gro­zen, saj j i h je ob tej p r i l i k i pad l o i n živih zgorelo 32, v seh žrtev p a so i m e l i 66. Iz gorečih hiš je odmeva la borbena pesem i n ha rmon ika ; vsak p a r t i z a n je hote l dob i t i kakšnega čmosrajčnika n a svojo muho. T i k p r ed popo lno zmago p a je I ta l i j anom p r i ­šla o d treh s t ran i pomoč. V b o r b i in p r i u m i k u s ta pad l a d v a pa r t i z ana i n en c i v i ­l ist ; nas l edn j i dan so b i l i s lavnostno p o k o ­p a n i n a V i d m u . V tej bo rb i sta sodeloval i tud i dVe pa r t i z ank i , k a r je v zbud i l o poseb­no navdušenje med' b o r c i ; V e l i k o in pr i je t ­

no presenečenje je b i l o tud i , ke r so p r i h i t e l i na pomoč hrvaški p a r t i z a n i p r eko Ko lpe . T a k o se je v tej bo rb i prvič mani f es t i ra la borbena enotnost k l j u b temu, d a n i obsto­j a l a med obema s k u p i n a m a pre j nobena ve-.za. P o končani b o r b i se je pričelo p ravo veselje par t i zanov i n c i v i lnega p r eb i va l s t va okoliških vas i , z last i V i m c l in C e p i je, k j e r so kmetjei od ve l ikega navdušenja težko ob­ložili mize z najboljšimi dobr inami-

V e l i k pomen te akci je se je pokaza l na vojaškem i n političnem po l ju . Okupator je postal p o l n smrtnega s t r a h u ; začed se je po srednjeveško utr jevat i . Par t i zans tvo je na ra ­ščalo- Iz čet so k a r čez noč nasta ja l i bata l jo­n i . Osvobod i lno gibanje je med preb i va l -šivoma dob i l o široko množično oporo. Kmet ­je so se udeleževali ponoči d i v e r zan tsk ih ak­ci j , rušenja komun ikac i j ter d r u g i h akci j -čez dan p a so de la l i na svo j ih po l j i h . Vse prehodne po t i v Be l o k r a j i no so b i l e teme­l j i to razrušene i n neprehodne. Nasta lo je osvobojeno ozemlje. Odbo r i O F so posta l i prve koren ine l judske oblasti- O p r a v l j a l i so gospodarsko pomembne i n politične posle.

Pomembno zmago -so i zbo jeva l i v polet ju 1942 p a r t i z a n i v Rožnem' d o l u i n v Hras tu .

Tako je v i doma ras t lo osvobodi lno giba­nje db tako zvane Roške ofenzive. T a se je z v s em i grozotami zaključila v Be l i k r a j i n i , kamor je p r i h r u m e l o 10.000 zločincev. Besn i nad neuspehom; borb s part i zani , so se i z -d i v j a l i n a d go l o rok im c i v i l n i m preb i va l ­s tvom ter pod izgovorom' »Tutti partigiani« pob i j a l i požiigali, ropal i i n odva ja l i v inter­naci jo be lokranjsko l judstvo.

»DOLENJSKI LIST« — 3

Smešne in žalostne iz dolenjske popotne malhe K R A T K O V E S E L J E V E S E L I C E V I H

F A N T O V . . . B r a t a Jože i n J a n k o Vese l ic iz Zuničev

sta v l o m i l a v slabo zaprto t rgov ino kme t i j -sifce zadruge n a P r e t o k i . P r i l a s t i l a sta s i r a z ­nega b laga ko t n- p r . živil, tekst i la , čevljev, konzerv , sahar ina i n podobnega v s k u p n i vrednost i p r e k o 100.000 dinar jev . B l a g o sta znesla v gozd. V t r enutku , k o s ta ga lepo ure j eva la (najbrž po grupah) , so j u za lo t i l i o r gan i l judske mi l i c e . B lago je dob i l a K Z nazaj , Vesettčeva fanta p a bosta pred so­diščem gotovo dob i l a p r ime rno odškodnino za t r u d p r i o d k r i v a n j u s labega zap i ran ja trgovine.

* • * Navadno molizemo samo mleko . Moravec

I vanka , ulužbenka m l eka rne v M e t l i k i , pa je m o l z l a denar — seveda za lastno upora­bo. K a r 43-000 d inar j e v je namolz la v k r a t ­kem- času od že pomolženega m l e k a i n v škodo kmet i j ske zadruge v M e t l i k i . Ze l o je •zamerila, k o so j i to molžo preprečili; b i l a je g loboko užaljena. K l j u b temu jo je so­dišče obsodi lo n a eno leto dv zema prostost i .

P r a v o tovarištvo s ta s i i zkazova la P o ­točnik Jože in Ivec Jože i z K L O S t ranska vas. D r u g drugemu sta pomaga la p r i črnih zako l i h in proda j i mesa. V t a k i medsebojni tovariški pomoči sta n a črno z ak l a l a k a r 5 goved. Sodišče bo p r i odmer i k a z n i verjetno upoštevalo, d a d v a složna bra tca kot sta P o ­točnik i n Ivec l a h k o preneseta precej 1 večje breme kot h i ga eden sam.

D a je k u h a n k r o m p i r za de lovnega člo­v e k a p r a v tako dober kot s v in j ska mast, je m i s l i l a Cvitković Magda l ena i z Tribuč. Zato je m e d 8 k g mast i , k i jo je oddala , name-šala k a r 75*/o k r o m p i r j a . Sest mesecev od­vzema prostost i s p r i s i l n i m de lom, pogojno n a eno leto i n 8000 d inar j ev denarne kazn i jo bo ver jetno prepričalo da k u h a n k r o m ­p i r i n mast p r i odda j i ne gresta skupaj .

17 T ISOČAKOV Z A P R I J A Z N O U S L U G O

S k r l j V i n k o , uslužbenec podjetja za po ­p rav i l o tehtnic i z Ce l ja , je ko t s t rokovn jak prišel l a n i poprav l j a t tehtnice v tovarno »Belsad«. P a so ga n a p r o s i l i iz mestnega podjetja »Mesarija« v Črnomlju, da b i še nj ihove tehtnice m a l o p o p r a v i l . In je p r i ­j a zn i možakar res p o p r a v i l iz pr i j aznos t i k a r tako mimogrede po službenem času pet tehtnic. Predložil je račun za poprav i l o , se­veda tud i »prijazen«: 17.000 d i n ( ( a l i kot so ugotov i l i : za dobro u ro de la p r i en i tehtn ic i 3 i n p o l t isočake. . . ) . Presenečeni nad tako p r i j a zn im računom', n a podjet ju tega niso hotel i p r i zna t i , n a M L O pa- tud i ne. Podjet ­n i možakar se je zato o b r n i l n a U r a d za cene pr i ; O L O , k j e r je p r i uslužbencu urada Maceletu Janezu našel po lno razumevanje v o b l i k i po t rd i l a , d a so cene v računu »pri­merne) .

Z izplačanimi 17 tisočaki v žepu se je S k r l j p o s l o v i l o d p r i j a zne B e l e kra j ine s p r i j e tn im i spomin i , v k o l i k o r m u teh ne bo

»kalilo zanimanje javnega tožilstva za njegovo izredno uslužnost.

G R A D B E N A D E J A V N O S T S E S IR I P R O T I S K O C J A N U S p r v a se je p o j a v i l a gradbena dejavnost

samo v mestu i n bližnji oko l i c i , potem' pa se je poda la tud i n a deželo. S k r e p k i m i k o ­r a k i je začela s topat i z last i ob cest i p r o t i Skoc janu. S icer se zaenkra t po jav l j a ]e v p r i va tnem sektor ju, menda p a bo zašla tud i v zadružni i n državni sektor. V Skoc j anu b i jo p redvsem pot rebova l i v teh dveh sek­tor j ih .

N a sredi v a s i so že dolgo i zkopan i n e k i j a rk i , za katere trdijo' vaščani, da soi teme­l j i za zadružni dom. Precej: je tud i opeke, lesa i n drugega gradiva. K r e d i t i n načrt za zadružni dom čakata, d a b i ju uresničili.

P a je tud i šola po t rebna v Skoc janu. Ne morda' zavol jo bahaštva, pač p a i z nujne po­trebe, ka j t i stavba, k i sedaj' služi za šolo, se bo vsak čas podrla'. P a glej šmenta! T u si pa s t var i med zadružnim i n državnim sek­

tor jem močno nasprotujejo. Ver j e tno zarad i tega ne p r i d e do gradi tve n i t i zadružnega doma n i t i šole. Dočim je za gradnjo- zadruž-*nega doma vse n a razpolago i n m a n j k a sa­mo še po t rebna vodja_ do de la , p a za gradnjo šole vsega m a n j k a — r a z e n dobre volje za delo, katere je baje v Skoc janu za- to grad­njo ' skora j preveč. T a k o so vsaj ugotov i l i že večkrat na sestankih i n kaže, d a bo k a r držalo.

K a k o spremeni t i ta nasprot ja v medse­bojno tekmovanje v g radn j i obeh stavb, o temi naj b i r a z p r a v l j a l i n a masovn ih sestan­k i h v Skoc janu. M o r d a b i l ahko posnemal i p r i va tno gradbeno iznajdl j ivost .

E N I M D V E Ž IV ILSK I N A K A Z N I C I , D R U G I M P A . .

J o r d a n Ivica,, M a k u c F a n i , M i h o v ar Tere­z i j a Janežič Anton i ja , P r ime F ranc , B u t a r a K a r a l i n H o d n i k F ranc , v s i i z K L O B e l a cerkev , obiskuje jo g imnazi jo v N o v e m m e ­stu. K o t d i j a k i imajo vso oskrbo v dijaškem internatu' v Sm ihe lu . K o t za ostale pre jema u p r a v a internata t u d i za nje živilske nakaz­nice1. T o p a n j i h o v i h staršev n i mot i lo , saj so že ves čas od jeseni p re j ema l i za svoje otroke živilske nakaznice t u d i n a k ra j e vnem ljudskem' odboru B e l a cerkev. T a k o so v pe t ih mesec ih oškodoval naš p r eh ramben i fond z a 35 živilskih nakazn ic . Seveda SO' n a K L O zatr jeva l i , d a mora jo živilske nakaz ­n ice odda t i v internat, čeprav tega n i so sto­r i l i . Z a n i m i v o je p r i tem, d a je oče od M a . kucove član K L O i n pover jen ik za kme t i j ­stvo, J o r d a n i z Drage p a je bivši trgovec i n posestnik, k i spada pod obvezno oddajo-

Navedeni p r i m e r dokazuje , k a k o površno je poslovanje n a neka te r ih k r a j e vn ih l j u d ­s k i h odbor ih , d a ne opaz i jo tako g rob ih na­pak. Vsak , k i spada p o d zajamčeno preskr ­bo m o r a ob p rese l i t v i v d r u g k r a j p r ines t i s seboj po t rd i l o l judskega odbora , da je" črtan i z seznama zajamčenih potrošnikov i n šele n a pod lag i takega p o t r d i l a l ahko p r e j ­me živilsko nakazn i co v novem bivališču. Tako potrd i lo je gotovo m o r a l i zdat i za na­vedene d i jake tud i K L O B e l a cerkev , vendar p a so še napre j i zda ja l i živilske nakaznice .

Zadevo bo obravnava lo j avno tožilstvo-

K r a g u l j a so m i s l i l i u k a n i t i člani lovske družine iz St . P e t r a p r i Novem mestu- N a odpr tem p o l j u so m u nas t a v i l i p o d koteč k o ­koš, zraven p a past, češ, k o bo v lakomno­st i p r i l e t e l da vzame kokoš, ise b o u je l v past. P a je prišel »kragulj« k a r po t leh, to je tak na dveh nogah brez p e r u t i i n rešil kokoš zapora, p r a v e m u k r a g u l j u življenje, sebi p a p r e s k r b e l kokošjo pečenko.

. . - da v Črnomlju še vedno agit irajo za vp is drugega l judskega posoj i la . T o sk lepa­m o po temi, k e r je tak propagandn i letak še vedno na lep l j en n a raeglasni desk i te lovad­nega društva n a suhem mositu v Črnomlju.

. . . d a je m e d najbol j sramežljdvimi l jud ­mi) gotovo Adilešič Ju r e , kovač forez obr t ­nega l i s ta v V r h o v c i h št. 14 p r i Adlešlčlii. Menda se i z same sramežljivosti vedno s k r i ­je p r e d pop isova lcem statističnetga' u r a d a v Črnomlju. Iz istega v lzroka se gotovo tud i ne odzove p i smenemu v a b i l u O L O , v kate­r em ga vabi jo , naj se p r i d e vendar vsaj m a ­lo pokazat . Priporočamo, d a pošljejo ponj ponoči zaprt voz v Črnomelj'; statistični urad bo na ta način mordla le prišel do po t r eb ­n i h p o d a t k o v . . .

. . . d a v Črnomlju leto d n i n i b i l o sob za mnoge potrebne l jud i , k i so v odgovorn ih sLužbah, d a p a je komis i ja ' ( k i je seveda n i sestavi l mes tn i s tanovanjski referent) v enem dnevu o d k r i l a k a r 18 neizkoriščenih sob i n eno družinsko stanovanje. Ce prište­jemo k o d k r i t i m sobam še tiste, k i so se v zadnj'ih l e t ih »izpremenile« v kopa ln i ce i n shrambe (!), se bo številka 18 še občutno d v i g n i l a v kor is t on ih , k i so že p r e d dav­n i m časom vložili prošnje za dodel i tev skromne sobice . - .

Čuvajmo gozdovejpred požari! V e l i k o škodo povzročijo gozdovom vsako

leto požari. Z l as t i je nevarnost gozdnih po­žarov ob železniški p rog i . Najboljši način za preprečen je gozdnega požara je p r a v i l n o čiščenje gozda. Poverjeništva za gozdarstvo izda<jo vsako leto v rs to navod i l i n tud i u k r e ­pov za preprečenje gozdnih požarov, v e n ­dar v sa ta p r i zadevan ja še n ima jo potreb­nega učinka i n bo nujno potrebno segati po bolj o&trih u k r e p i h .

Komaj 1 smo ime l i l ep spomladanski dan, že smo ime l i tud i p r v i gozdni požar, k i bi k m a l u povzročil v e l i k o škodo.

Dne 5. a p r i l a dopoldne se je vne la t rava ob železniški p r og i n a H r i b u p r i Smihe lu . Ogenj se je nag lo razšrril n a gozd M r v a r j a I vana in ' Dragana- Jožeta. Ogenj sta zapa­z i l a tovarišica Zupančičeva i n tov. Staniša i n začela takoj gasit i . K e r sta uv ide la , da ognju ne bosta kos, s ta pok l i ca la v bližnji železniški čuvajnici uslužbenko J D Z tov. Volčičevo, na j po telefonu kliče n a pomoč gasilce. Tega p a ta n i hote la stor i t i . Dobre štiri ure sta s i Zupančičeva in Staniša p r i ­zadevala, da b i pogas i la ogenj, vendar j ima to spričo ve t ra n i uspelo. Sele popoldne je nekdb obvest i l gasilce v Sm ihe lu , k a t e r i so se nemudoma o d p r a v i l i na H r i b i n v k ra t ­

k e m času pogas i l i n e va rn i požar. K l j u b p r i ­zadevanju Zupančičeve i n Stanišeta je pogo­re lo okrog 2,5 ha gozda,. Ce b i b i l i gas i lc i pravočasno obveščeni, h i gotovo preprečili škodo.

K a k o razumejo nekater i svoje dolžnosti v t a k e m p r i m e r u , je p o k a z a l ob te j p r i l i k i Verbič M i r k o , kovač i z Ragrče vas i . K o so ga p o k l i c a l i naj, gre pomagat gasit, je i z ­j a v i l , d a ga tud i 100 miličnikov ne p r i s i l i , d a b i šel. Mordla b i se za take našlo še kakšno drugo sredstvo, d a b i bol j ' r a zume l i , ka j je v takem p r i m e r u dolžnost vsakega d r ­žavljana.

Cez d v a d n i je goreka znova ob p r o g i iz Kand i j e v Birčno vas. Požarni pasov i , ob tej (progi še v edno n i so narejteojL, zato- se je suh i jad vne la , čim so p a d l i nan jo goreči ko­si premoga, i z lokomot ive . Požrtvovalni ga­s i l c i iz S m i h e l a so t u d i . tokrat požar ome­j i l i i n preprečili ogromno škodo, k i b i na­stala, če b i se ogentji razširil. P r i gašenju so j i m pomaga l i t ud i železničarji iz Novega mesta. Rešili so m l a d .smrekov gozd p r e d popo ln im uničenjem. O b po t i nad požarnim mestom so straižili t ud i najmlajši šmihelski gas i lc i — p i o n i r j i , med k a t e r i m i se je po­sebno dobro i zkaza l B r u n o K c p r i v n i k -

Špekulantova pot je k ra tka K a j r ad i pozabi jo neka te r i v i n o g r a d n i k i na

odločbo kra jevnega l judskega odbo ra o ob­vezn i oddaj i v i n a , če jo že več mesecev no­sijo v žepu. K d o b i m i s l i l na take »malenko­sti« - - - Zato mora jo večkrat stopit i do t a k i h pozabl j i vcev o r gan i odkupnega podjet ja i n j i h opomni t i n a i zpo ln i t ev obveznost i . P a so, t i včasih t i odkupn i o rgan i neučakani. K a r ta­koj' je t r eba i z po ln i t i obveznost, seveda, da se spet ne pozab i . D a p a se p r i t a k i »naglici« l ahko k o m u kaj ne l jubega dogodi, naj pove naslednj i p r i m e r :

V zb i ra ln i co v i n a v Skoc janu so vo z i l i v i ­no »pozabljivci«, Precej j i h je b i l o in vsak je hote l v ino čimprej oddat i . Prevzemalec je i m e l z mer j en j em v i n a po lne roke dela. To­l i k o sort, ba r v in okusov v i n a že z lepa n i ime l p r e d seboj .V inometer je de la l brez h ibno cel d a n p r o t i večeru p a se je menda naveličal i n se u p r l . N i i n n i hote l ugotovi t i , k o l i k o ma l i ganov i m a v ino posestn ika Jeriča Jožeta. K l j u b vsemu, zat r j evanju Jeriča,, da je p r i p e l j a l svoje najboljše v ino , je t rmast i v inometer pokaza l v tem »najboljšem« v i n u posestn ika Jeriča komaj 4 mal igane . In glej čudo, prevzemalec je bol j ve r j e l v inomet ru kot zagotavl janju gospodarja i n tako »dobre­ga« v i n a n i hotel sprejet i . Hočeš nočeš, Jerič je m o r a l odpe l ja t i »najboljše v ino« domov za lastno uporabo, n a zb i ra ln i co p a je d rug i dan p r i p e l j a l v i no v ka t e r em je v inometer pokaza l 8-50% a lkoho la .

Priporočljivo je, da k l j u b »naglici« p r i od­daj i v i n a v i n o g r a d n i k i paz i jo , da j i m dež ne pada naravnost v sod', kad'ar točijo v ino za oddajo, k e r s tem samo b r e z potrebe t r a ­t i jo čas s prevažanjem v i n a sem i n tja, P . H-

Z A D R U G A N A J N A B A V L J A V E C T A K E G A B L A G A , P O K A T E R E M POVPRAŠUJEJO ZADRUŽNIK I

Občni zbor kmet i jske zadruge v Do l . T o ­p l i cah je b i l preteklo ' nedeljo. Z b o r u je po­ročal predsednik- upravnega odbora, k i je poda l točno s l i ko lanskega poslovanja. Se­znan i l je člane tud i z n o v i m načinom trgo­vanja , po ka te rem bo zadruga l ahko sama naročala blago, k i ga bo r ab i l a . Navzoči so b i l i zadovo l jn i s poročili predsedn ika , k i je govor i l tud i o razširitvi dosedanj ih p rav i c upravnega odbora. Dosle j je mars i ka t e r i član zadruge b i l p r i s i l j en kupova t i b lago v No­vem mestu, ker ga v domači zadrug i n i moge l dob i t i . — Ta jn ik je poročal, d a ima zadruga 40.000 d i n p r iman jk l j a j a , k i pa je k r i t s ter ja tvami , k i j i h i m a zadruga do do l žn i kov . N a d z o r n i odltaor je poročal da je b i l o pos lovanje v redu, n a k a r je b i l s ta r i odbor razrešen.

V n o v i u p r a v n i odbor so b i l i i zvo l j en i Stane Strniša, F r a n c Dečman, Pe ter H e n i g -m a n V inc enc Povše i z Top l i c Jože K o b e iz D o l . Sušic, F r a n c Zupančič i z Šelišč i n F ranc G r i l i z Bušinca.

K e r sta b i l i razpuščeni K Z v Po l j anah i n v Podhost i , b lago p a je prišlo i z teh dveh t r gov in v topliško zadrugo, s i bodo člani b i v ­ših K Z naknadno i z v o l i l i zastopnike v u p r a v ­n i odbor. — V nadzo rnem odbo ru so n o v i člani F r a n c Sobar , predsedn ik K L O Oska r Klemenčič i n Lo j z e Poljanšek. Z a delegata v okra jno pos lovno zvezo je b i l i z vo l j en Stane Strniša.

Člani so naročili up ravnemu odboru, da čimprej p o s k r b i za okrep i t ev trgovine, d a nabav i čimveč blaga, po katerem povprašu­jejo zadružniki i n da, ustanov i živinorejski odsek, k i bo dob i l košnjo v kočevskih h r i b ih -

G . D . S E N O B I R A D I K O S E N I C P A N E *

V I D I J O . . . P r e d k r a t k i m ' smo p i sa l i o državnem po­

sestvu P l a n i n a n a d Semičern. Rek l i ! smo, da imamo vse pogoje za širok ra zmah živinore­je. Pereče je .vprašanje p reskrbe z vodo, k i nam je je l a n i stalno p r iman jkova l o . S h r a m ­be za vođo odnosno c e v i n iso b i l e v r e d u i n se je ogromno dragocene tekočine r a z g u -b i l o v zemljo. Lotos bomo shrambe p o p r a v i l i i n bo vode dovolj'. Živino 'bomo pas l i v To_ pMeicah, L a h i n l i n v Sredgor i ,

Naše parce le so ponekod pomešane s p a r ­ce l ami zasebnih okoliških kmetov. S t emi l j udmi se še n i smo mog l i z ed in i t i zarad i po­trebne zamenjave nekate r ih t ravn ikov . Ne­k a t e r i nočejo razumet i n i t i svo j ih potreb, n i t i pot reb našega posestva; so tud i t a k i med n j im i , k i b i b i l i v o l j n i zamenjat i košenice le tako, da b i dob i l i mnogo večje i n boljše po­vršine-

Posestvo m n o g i m kme tom že več let p o ­maga v mars ike t e r em o z i ru . Neka t e r i celo mis l i jo , da j i m je enostavno dolžno pomagat i . 2e pr iha ja jo p r o s i t i z a košnjo sena, n i so p a p r i p r a v l j e n i s tor i t i nobene prot ius luge po­sestvu. P o d .pogojem, da b i očistili košenice. je posestvo ponud i l l o košnjo' več sosedom — vendar p a se za to delo doslej; nihče nI zan ima l .

M a n j k a nam delovne sile. Zaposlene ima­mo l j u d i iz sosednje republ ike , v bližnjih vaseh p a opazujemo domačine k i niso' do­vo l j zaposlena. A l i m i s l i j o res samo životariti?

J . F .

Rojstva, poroke i n smrt i v Be l i kra j in i V mesecu m a r c u se je v črnomeljskem

okra ju rod i lo 47 otrok, o d tega 26 dečkov i n 21 dek l i c . U m r l o je skupno 63 oseb. M e d u m r l i m i so v pretežni večini s ta r i l judje od 60 do 90 let. Pos led ica hude gripe, k i je precej razsaja la po B e l i k r a j i n i .

Poročilo se je v ce l em mesecu 9 pa rov i n sicer:

Cešnik Stanis lav , šofer i n P i r n a t M a r t i ­na-, gospodinjska pomočnica,, oba i z Črnom­lja; H o r v a t Janez, nameščenec i n Grdešie M a r i j a , de l avka , oba i z Doto'Me j> ri Črnom­l j u ; V a s i c Z i v o j i n , o f i c i r J A in Je rman M a ­rija,, posestnikova hči iz L o k e pr i , Črnom­l j u ; Strniša Jožef, o f i c i r J A doma iz D o l . Top l i c i n Bohte Terez i j a:, uslužbenka i z L o ­ke p r i Črnomlju; Lulbej Janez , vet. bolničar iz C e l j a i n Gan ta r Zorisi lava, namaščenka i z Go l ob in j eka p r i Rožnem do lu ; Skedel j R u ­dolf, posestnik i n Judnič Ange la , posestni­k o v a hči, oba i z K o t a p r i Semiču; Težak Janez, posestniki i n Go lob i c A l o j z i j a , po-seatnica, oba i z Suhor ja p r i M e t l i k i ; V a l j a -vec Valent in 1 , m i z a r i n Mihelič M a r i j a po­sestnikova hči, oba iz Suhor ja p r i M e t l i k i ; Vidlnjevič N i k o l a , posestn ikov sin iz Pauno -vič i n Drakuilič M a r i j a iz Bojancev.

O b i l o sreče!

V\ZKUDURAoMSPORT ^ S A 1 4 D O L E N J S K A P L A N I N S K A ŠTAFETA N A

ČAST P R A Z N I K A O F V nedel jo zjutraj! je k r e n i l a n a pot šta­

feta novomeških p lan incev , k i nos i pozdrave do l en j sk ih l jubi te l jev gora III. kongresu O F Sloveni je . S T rd inovega v r h a se je spust i l a p r o t i T o v a r n i i n Podgra'đu, o d t am n a U r . šna sela, k j e r jo je p r ev ze l a d ruga skup ina članov P D Novo mesto. T a je nadal jevala pot čez Po l jane na Pcdstenice , k j e r so šta_ fetno pa l i c o p r e v z e l i člani PD ' Železničar iz Ljubij ftne. Sta fe tna p a l i c a bo šla čez Rog na Kočevje i n skoz i Sodražico n a Not ran jsko p ro t i b oh in j sk im goram n a Tr i g lav . Stafet-no pa l i co , k i predstav l ja lep r e zbarsk i iz­delek, je n a r e d i l tovariš S l a v k o Hotko , u p r a v n i k podjet ja »Jelka« v Žužemberku.

N O V O M E S C A N I N A REPUBLIŠKEM P R V E N S T V U V K R O S U

V nedel jo 8. a p r i l a je b i l o v L i t i j i p r v e n ­stvo r e p u b l i k e v k rosu . Tekmovalo, je 156 tekačev 3 ^ 1 6 društev. Sode lova la so tud i ma jhna podeželska društva, k a r predstav l ja poseibno razvese l j i vo dejstvo, da se f i z k u l -tu ra širi- Nas top i l a je tud i novomeška lah-koatlefcska ek ipa ISI 6 tekmova lc i . Z a l so ne ­ka t e r i dobr i tekači os ta l i d o m a zarad i bo­l e zn i ( Lenar t ) . P r oge so tek le t i k ob S a v i , b i l e so naporne , p a tud i nevarne. V s a k o pre r i van j e a l i s labo ravnotežje b i tekmoval ­ca sprav i l o l a h k o v m r z l o Savo.

Uspehi: Člani 3000 m: 1- K r a n j c E m i l 11:37 ( O d ­

red ) . Z a K r k o n i nastop i l nihče-Člani 7000 m: 25 tekmovalcev. 1. Pe tek

V i d (Odred) 23:0,4. Z a K r k o je nastop i l Jože G l o n a r in zasedel . v h u d i k o n k u r e n c i 14. mesto-

M l a d i n k e 800 m : (15 tekmova lk ) 1. K o -kol j F r a n c k a (L i t i ja ) 2 : 05. Z a Novo mesto so nastopi le 3 m lad inke . L e p uspeh je do­

segla Jenič A n i c a , k i je zasedla 3. mesto i n se tako k v a l i f i c i r a l a n a državno p r v e n ­stvo, k i je b i l o 15. 4. v Zagrebu. 7. oz. 12. mjesito sta zasedli Zamida M a r t a i n Šinkovec Štefka

M l a d i n c i 1500 m : (35 tekmovalcev ) i . Beišak N i k o (Odred) . Z a K i i k o s ta nastopi la S l a v k o D o k i i n A l o j z Pe t re . Zased la sta 4. oz. 19. mesto.

V s k u p n e m uspehu je moštvo K r k e z a ­sedlo 6. mesto.

S. D o k i

NOGOMETAŠI . P I O N I R J I S O Z M A G A L I V S E V N I C I

8. apri la; je p i on i r sko moštvo Novega m e ­sta premagalo v Sevn i c i tamkajšnje p i o n i r j e z r ezu l ta tom 5 : 2 ( 2 : 2 ) . K e r so v v r s t a h domačinov i g r a l i t u d i m l ad inc i , je uspeh n a ­ših p ion i r j ev t r e b a tembol j pozdrav i t i .

M A L I O G L A S I P r e k l i c k r s t a . P o d p i s a n i M r a k M i l a n J«.

T r e b n j e g a p r e k l i c u j a m k r s t s v o j e hčerke in­d i j e , k i j e b i l o p r a v l j e n d n e 7. a p r i l a n » i v župnem u r a d u : v T r e b n j e m . . t-

, K r s t j e b i l o p r a v l j e n b r e z m o j e v e d n o s t i i n v 6asu , k o n i s v a b i l a doma . n i t i oaz junu m o j a žena, k a k o r t u d i n a p o d l a g i p o n a r e j e ­n e g a p o t r d i l a , k a k o r d a [bi t A l J a z k r s t d o ­v o l i l . P o t r d i l o je b i l o predloženo p r e d k r s t o m p r i s t o j n e m u župniku o b l a k u . .

K e r je prv ič o t r o k krščen k o t n e z a k o n 3 ^ foanr pa je neresnično- (saj s e m P ° i ; < ^ u n i

januarja 1951, siceir p a t a k o , d a ž " p ' 1 e v e d _ b i l o t r e b a t e g a be lež i t i ) , drugič b r e z j ^ f ^ " ^ n e s l i i n na p o d l a g i p o n a r e j e n o ^ . ] n e m

prati m o j i v o l j i s p l o h , k r a t v Pj2g[ a n M r a k

v e l j a v l j a m . i K I N O NOVO MESTO vse o f e t o -

v a l c e , d a v s t o p v « * * ^ ^ ™t£ n j e m t e d n i k a ald « 1 W " L £ ? v £ f c . Z a

je določen čas četrt u r e p r e d početkom pred­stave, z a z a m u d n i k e p a p r e s l e d e k m e d ted­n i k o m i n začetkom f u n t a . O t r o k do 5. l e t a Htar#sti t u d i v e & r e m s t v u staršev m dovol­i l eno j e m a t i h k t n o - p r e d s t a v a m !