Darko Kneevi

1

OGREVANJE-nadaljevanje V doloenih situacijah lahko ogrevanje izkoristimo zato, da povzroimo bolje izhodie za

tekmovanje. Temu pravimo tudi SUPERKOMPENZACIJA.

PRIMER:

Najprej imamo MIROVANJE. Med OGREVANJEM dvignemo temperaturo organizma. S tem bomo

omogoili hitreji potek procesov v telesu. Z ogrevanjem se spremeni hitrost miice, navor, povea se

sila miice. Tako doivimo tudi neko spremembo. To je lahko npr. Kreatinfosfat-CrP. V MIROVANJU

PRED GLAVNIM NAPOROM doivimo neko spremembo. To je lahko npr. vodicijska difosfatna

superkompenzacija. To pomeni, da je v fazi mirovanja pred naporom, vsebnost CrP v miici nekoliko

veja kot v mirovanju. Potem zanemo nao OBREMENITEV OZ. CILJNO OBREMENITEV iz vijega

nivoja in doseemo ob koncu neko razliko.

e je nao ogrevanje primerno, potem se zgodi, da lahko doseemo vejo superkompenzacijo, ki je za

nae izhodie, zaradi bolj primernega ogrevanja, ugodneje.

TO JE ENA IZMED PREDNOSTI OGREVANJA!

V tem primeru obiajno samo ogrevanje velikokrat zakljuimo s tem, da/ali pa v tej fazi mirovanja, ki

je relativno dokaj dolga, zakljuimo z nekaj relativno intenzivnimi toda kratkotrajnimi obremenitvami.

Kajti obiajno ogrevanje je neka lahkotna obremenitev.

Potem sledi MIROVANJE. V tem mirovanju obiajno opravimo raztezne vaje, gimnastine vaje.

V ZAKLJUNEM DELU MIROVANJA v katerem naredimo nekaj kratkotrajnih-intenzivnih obremenitev.

S tem e dodatno vzpodbudimo spremembo naega goriva. V naem primeru CrP goriva. V vsakem

primeru se trudimo, da bi to nao obremenitev zaenjali iz vijega nivoja. S tem ne omogoimo, da

bojo procesi hitreje tekli (to smo e naredili e z ogrevanjem, ko smo dvignili temperaturo).

Pri superkompenzaciji govorimo e o DODATNI SPREMEMBI KAPACITETE (). Se pravi, imamo ve

goriva. To pomeni, da z enako intenzivnostjo (maksimalno intenzivnostjo) lahko to gorivo traja nekaj

Darko Kneevi

2

ve asa. To je lahko morebiti delek sekunde, morebiti sekunda. e je obremenitev (npr.

maksimalna obremenitev) v zvezi z CrP smo ugotovili, da poraba goriva traja 10-15 sekund. Na taken

nain ne bi pridobili na asu, ampak na trajanju nae zaloge CrP. Vasih to lahko to pomeni tudi bolji

portni rezultat!

Kaj poenjamo v ogrevanju:

KONNI DEL OGREVANJA, ki ga vidite tudi na televiziji (atletika, plavanje), na najvejih tekmovanjih,

ima smisel. Ko portniki pridejo na stadion so ti e opravili ogrevanje. Vmes so akali zato, da so jih

ponovno peljali skozi prijavnice in naprej na tartna mesta. V atletiki je tipino (ne glede ali gre za

print ali kaj drugega) vidimo, da vsak tekmovalec naredi dve ali tri stopnjevanja hitrosti do

maksimalne. To pomeni, postopno stopnjevanje hitrosti do maksimalne in potem iztek (2x,3x). To je

tisto kar je kljuno, kar morebiti spodbudi superkompenzacijo s CrP. Kajti CrP potrebuje, da se del

izrpa zato, da se dosee stopnja superkompenzacije. Sicer se to ne zgodi. In superkompenzacija

potem tudi traja.

Darko Kneevi

3

Pozorni moramo biti na as, ki nam je na voljo med ogrevanjem ter tartom.

Se pravi, e to naredim med ogrevanjem in potem akam 15 minut, da nas pripeljejo na tart, bi se ta

morebitni pozitiven uinek e izgubil med akanjem na tart. Zato izvedemo dve ali tri stopnjevanja

hitrosti tik pred tartom. Stopnjevanja nimajo nobene zveze s poveano utrujenostjo kakor tudi ne s

poveanjem temperature, ampak s superkompenzacijo.

Zaradi nepredvidenih dogodkov ali pa zaradi zamude urnikov (na velikih tekmovanjih se to redno

dogaja) lahko doivite bistveno daljo fazo v katerem bi vi morali biti ogreti. Vendar pa nato morate

biti pripravljeni, v smislu, kaj potem poeti v tem asu (lahko pa vse tee po naem planu!).

OGREVANJE JE RITUAL. portnik dela to kar ima smisel, nekaj pa dela zato, ker misli, da je potrebno,

e hoe da se bo tekma dobro zaela ter izla. Se pravi, nekaj je povezano z njegovimi obutki

(velikokrat nima dosti veze s tem, ali je nekaj potrebno ali ne). Poznamo efekt, ki je povezan s tem, da

je nekdo prepriam, da mu nekaj pomaga. Ta efekt se imenuje PLACEBO EFEKT.

portnikom moramo pustimo, da je ogrevanje njihov ritual. Naj si ga izbirajo, da ugotovijo oz. da

pridobijo obutek, da jim doloena zadeva pomaga. Ta stvar se bo potem z vejo verjetnostjo dobro

konala kakor v primeru, e jim reemo: Tega pa ne poenjaj. Saj to ni potrebno. Se pravi, ni

potrebno preprievati portnika, da nekaj ne poenja, ker vemo, da nima smisla. Zaradi tega pravimo,

da je ogrevanje ritual.

Darko Kneevi

4

Pri ogrevanju upotevamo tako FIZIOLOKE kot PSIHOLOKE UINKE, kajti oboje uinkuje na

ZMOGLJIVOST PORTNIKA.

Darko Kneevi

5

Katabolna faza se ZANE Z DRALJAJEM. Draljaj je obiajno v procesu portne vadbe nek

NEOBIAJNI POJAV, ki deluje na organizem. e bi govorili o obiajnem pojavu, bi govorili o manjem

odzivu.

Ko se navajamo na draljaj, ki ga predstavlja obremenitev draljaja, potem se nam spreminjanje v

naem organizmu vedno bolj zviuje, zaradi tega, ker se prilagajamo. To pa ni enostavno, zaradi tega,

ker se tudi poasi vedno bolj utrujamo. e vadimo redno (POGOSTOST POJAVLJANJA ali FREKVENCA),

se utrujenost kopii, zato moramo to menjavati. Ne glede na to, se draljaj tako ali drugae poasi

vedno bolj zviuje. Zviuje se zaradi prilagajanja. Zaradi tega moramo obremenitev ves as

poveevati. Ob enakem draljaju pa bi se na odziv zmanjeval.

NA DRALJAJ ALI OBREMENITEV DEFINIRAJO:

Intenzivnost (i),

Trajanje (t),

Dinaminost (d) in

pogostostjo pojavljanja oz. frekvenca (f) . ----to je snov 4.letnika

Pojavlja se kot samostojen draljaj ali v kombinaciji z drugimi draljaji.

POSAMIEN DRALJAJ (D) je mogoe definirati (opisati) kot asovni potek njegove intenzivnosti.

Naa naloga definirati oz opisati draljaj. Kajti, lahko da skozi draljaj nimamo ves as enake

intenzivnosti. Lahko se skozi draljaj spreminja intenzivnost. V tem primeru je obremenitev teje

definirati. Kajti, obiajno elimo obremenitev natanno definirati oz. jo izraunati. Prav tako elimo

definirati kaken je bil na odziv.

Darko Kneevi

6

Nae posamine obremenitve oz. draljaji so lahko: ENOSTAVNI, ZAPLETENI, POSEBNI 1. visoko intenzivni/kratkotrajni

2. nizko intenzivni/dolgotrajajoi

3. obremenitev se postopno poveuje

4. intenzivnost se spreminja obremenitev je e teje izraunati. Ker poznamo raunske

postopke (npr. integriranje) ni teko izraunati obremenitve, e imamo dovolj meritev za bolj

natanen izraun.

5. Serija (vlak) draljajev- ponavadi gre za ponavljanje preprostega draljaja z vmesnim

odmorom.

Darko Kneevi

7

e so obremenitve oz. draljaji tako raznoliki potem si lahko predstavljamo, da so tudi nai odzivi e

bolj raznoliki. Se pravi, na nenadno poveanje obremenitve zelo teko ugotovimo ali se je tudi

sprememba v naem organizmu tako nenadno spremenila. Obiajno imamo dogajanje, ki je e pred

akcijo in dogajanje, ki akciji sledi z doloenim zamikom.

Odziv oz. katabolna faza se razlikuje glede na vrsto obremenitve. Razline vrste obremenitev

uporabljamo z razlinim namenom in z razlinimi cilji. Potem nas vasih zadeva preseneti, ker

priakujemo razline uinke. Uinki pa so lahko zelo podobni. To ni nujno, a je pogostokrat tako.

Primer: Uili so nas, da e uporabljamo tipino intervalno vadbo, kjer se ponavljajo obremenitve, v

primerjavo z neprekinjeno, lahko priakujemo razline uinke. Zato se spraujemo: kaj uporabiti, kaj

je bolje?

Naa naloga je, da mi z draljaja in odziva im bolj natanno opiemo kljune znailnost draljaja in

odziva. Draljaj je OBREMENITEV. Odziv pa je oz. so SPREMEMBE, ki jih opazujemo pred in po

obremenitvijo. Poleg tipinih tistih znailnosti (poveanje najvija/najnija vrednost, zaetna/konna

vrednost) je zelo pomemben kazalec DINAMINOSTI ODZIVA(d).

DINAMINOST = kako hitro se v doloenem intervalu, v kakni meri, s kakno dinaminostjo se na

organizem odzove. Od tega je odvisno tudi:

Kaken rezultat bomo dosegli

Kaj se v nas dogaja in kako hitro se bo dogajalo

Darko Kneevi

8

Vsi ti kazalci so potem tisti, ki nam opisujejo dogajanje med obremenitvijo.

Darko Kneevi

9

RAZLAGA GORNJEGA SLAJDA: (POGLEJ ZAKON O HOMEOSTAZI, str. 33)

Obremenitev povzroi spremembo in do te spremembe se organizem odzove. Organizem se odzove

z namenom, da bi to spremembo zmanjal. Kajti vsaka sprememba notranjega okolja ali homeostaze

pomeni nenormalno situacijo v naem organizmu, v vsaki celici. (Se pravi, e se porui tisto kar je

uravnavano, so to uravnavane koliine in dobro vemo, da je nekaj takih koliin zelo pomembnih

razmerje ATP-ADP z vidika E povzroi to, da se vkljuijo trije E procesi).

Npr.:- Razmerje ATP:ADP z vidika energije povzroi, da se vkljuijo trije energijski procesi, ki

so za nas zelo pomembni: Anaerobni alaktatni, anaerobni laktatni, aerobni. Aerobni je e prej

vkljuen, pravzaprav vsi trije ampak teejo zelo poasi, nato pa se nenadno aktivirajo od

nivoja celice pa do nivoja celotnega organizma.

Se pravi, govorimo o URAVNAVANIH KOLIINAH. Te uravnavnane koliine (npr. pH,temperatura v

lovekem telesu) morajo biti ves as stacionarne. Takoj, ko se zanejo spreminjati, se sproi nekaj v

organizmu, ki bi elelo to spraviti spet v izhodini nivo. Da se to zgodi moramo imeti e druge

procese, druge pojave, druge koliine. To so t.i. URAVNALNE KOLIINE.

Na nastalo spremembo se bo zgodil odziv (to so uravnalne koliine) ter, da bi bila sprememba

im manja to imenujemo osnovni temeljni princip uravnavanja. Ker sprememba, kakor tudi

odziv na to spremembo, ki je prav tako sprememba, (SE PRAVI IMAMO DVOJNO

SPREMINJANJE ALI PA TROJNO....odvisno koliko servisnih mehanizmov obremenjuje temu

zadnjih, ki bi morali to spremembo zmanjati) obutimo kot spremembo (oz. smer

spreminjanja) proti utrujanju. To pomeni, da na zaetku te spremembe e niso utrujanje, a e

so dovolj velike pa pomenijo e zmanjano zmogljivost nekih procesov v doloenih organih, ki

se navzven kaejo kot utrujenost. Na koncu koncev tudi nae poutje sledi temu, e so

spremembe dovolj velike. Se pravi, e zaradi nekih pojavov....se pravi, da imamo zdaj ves as

neko spremembo ter odziv na to spremembo, da bi bila prva sprememba manja. In potem

lahko e zdaj v tem trenutku, ko vas bom vpraal: kaj se spreminja v naem organizmu, kaj

se dogaja, kje so tisti organi, ki se spreminjajo. Ali skrbijo za uravnavanje, ali so uravnalni?

Darko Kneevi

10

Odgovor: uravna se koliina kot je ATP/ADP, pH v organizmu, poraba pO2 (delni tlak kisika),

pCO2 (delni tlak CO2). e vemo, da se uravnavata pO2 in pCO2 in e se spremenita se povea

ventilacija (zanemo ve dihati). Potem se bo s treningom zgodila sprememba, ki je povezana

z dihanjem in s tem se bodo spremenile dihalne miice.

Z drugega vidika: e pa imamo razmerje ATP:ADP pa se bo nekaj zgodilo verjetno v miici,

kjer je sprememba najveja. Mogoe se bo zaradi treninga poveal kreatinfosfat (CrP) ali

spremenil glikogen.

To nam da sklep KJE SE BO ZGODILA SPREMEMBA.

Da to izzovemo moramo imeti primerno obremenitev primeren draljaj. In prva stvar je

PRAVILO PRIMERNEGA DRALJAJA

(OBREMENITVE). str.34)

Draljaj bo primeren samo takrat, ko bo izzval dovolj veliko spremembo v organizmu oz., da se bomo

nanj odzvali. e bo sprememba tako majhna, da se ne bomo odzvali oz. se bomo odzvali premalo,

potem ne bo prilo do prilagajanja. (primer: e teemo vsak dan pri FS 120ut/min se organizem po

enem tednu ve ne bo odzval. Zaetna sprememba bo ostajala na isten nivoju kot as. e pa boste

draljaj prekinili pa se boste vrnili na izhodini poloaj. Vrnili se boste na nivo, ki ga zahteva va

aktiven nain ivljenja).

Darko Kneevi

11

OPIS GRAFA:

1. Prikazana je zgodba v zvezi z intenzivnostjo draljaja (definirana je z obremenitvijo oz. znana

nam je intenzivnost draljaja).

Se pravi, e imamo tak draljaj, ki povzroi to spremembo, se vpraamo ali je to dovolj velika

sprememba, da bo povzroila nek uinek v primerjavi (se pravi, tole (1) je zdaj na odziv in vidimo, da

se na to spremembo spodaj zgoraj nismo ni odzvali. Recimo, da smo prej vstali nato pa smo zaeli

hodili---zgodila se je ena sprememba, a pri odzivu se sprememba skoraj ni poznalo recimo pri

dihanju, FS se je poveala za nekaj malega.

-spodnji primer (zeleno) oz druga obremenitev: draljaj je nekoliko veji in gledamo e

odziv. Tukaj pa se e zgodi odziv oz. draljaj presee prag vzdraenja. e obremenitev ne presee

neke nam neznane vrednosti (to imenujemo prag vzdraenja), potem ne bo odziva. e nato presee

ta prag vzdraenja (rta na sliki ----), potem bom odziv zelo velik ali pa bo dovolj velik za kasneje

prilagajanje. Tak draljaj, tako obremenitev si elimo pri procesu portne vadbe, da bi povzroili

prilagoditev. Se pravi, ni vsak draljaj dovolj primeren ali pa sploh ni primeren.

PRAVILO TRAJANJA

Kaj pa trajanje? Ravno tako pomembno! (uili smo se pri obremenitvi, da sta intenzivnost in trajanje

medsebojno odvisna in enako pomembna). Kaj se pa pri trajanju lahko zgodi?

Imamo nek draljaj, ki doloi neko spremembo. Tukaj je mirovanje oziroma ob koncu ogrevanja in potem imamo obremenitev do nekega trenutka. Na to pa, ne da bi karkoli naredili, se zane ta sprememba poveevati. Zaradi tega, ker se poveuje je drugana kakor pa tukaj. Se pravi, enaka obremenitev (obremenitev = mo je v wattih (pri biciklergometru), hitrost je v m/s.!!!!---TO NISTA MERI ENAKEGA NIVOJA. Mo v wattih kae obremenitev s katerim premagujemo delo. Hitrost v m/s pa kae ne kae obremenitev ampak hitrost. Obremenitev bi morali ele izraunati, ko bi upotevali kako teak je lovek, ki kolesari. Tea je podatek, ki manjka.

Darko Kneevi

12

Kaj pa se zgodi, e se to izgubi...recimo, da je to FS...tukaj je vaa ciljna FS, ki znaa 160ut/min. Potem se pa zgodi 180ut/min po eni uri obremenitve. Se pravi, da je nekaj narobe s to obremenitvijo....Ni ni narobe, samo vi ste se zaeli po doloenih teavah odzivati nekoliko drugae na to obremenitev. Bodisi, da ste zaeli pregrevati bodisi, da so se zgodile spremembe, ki povzroajo, da se FS poveuje. Tisto kar je pomembno je da je ta napor, ki ste ga definirali z nekim testiranjem zdaj preseen ne glede na to da bi, ko mi uporabljamo enako hitrost in smo sedaj, po tistem kar ste se uili v drugi coni vaega treninga, (teete enako hitro....) to se zgodi tudi z drugimi kazalci lahko! Kaj boste naredili? Ali boste zaradi tega zapisali, da je to drugaen trening kot smo ga imenovali na zaetku? Se pravi, da tista pravila, ki jih poznamo ne drijo in se po njih ne moremo ravnati. Kajti, e bi narediti tako, da bi ves as tekli na FS=160 bi morali zmanjati FS, potem bi se zgodilo to, da morali zmanjati tudi hitrost teka.

Primer: Zamislite, da nekdo vadi (eno uro, kratkotrajno) in vedno zmanja hitrost na drugi polovici zato, da bo zadostil pravilom (da bo FS vedno enaka). Tako trenira 1 mesec, 2 meseca, 3 mesece in nato pride tekma. Lahko predvidevamo, da bo zaradi tega imel, e bo hotel na koncu ohranjati enako hitrost ali celo finiirati, teave. Navadili smo tekaa na to oz. trenirali smo za to, da bi v zadnjem delu poasneje tekli. Se pravi postavlja se vpraanje ali je to smiselno poeti, da se nekomu zgodi ta sprememba, da to zmore do konca. Ali se bo zaradi tega odloil, da bo zmanjal FS, ker sicer je v naslednjem obmoju treninga, ki ni predpisano in v katerem je v prednosti ohranjanje hitrosti ali pa obratno. In takoj ste v situaciji, ko morate zaeti razmiljati, kaj pa zdaj? Ni vse res, kar smo se nauili drugod!

PRAVILO HOMEOSTAZE

Organizem skua izniiti uinek tistih dejavnikov, ki rupijo stabilnost njegovega okolja

ZAKAJ URAVNAVAMO? Ravno zaradi tega, ker organizem skua izniiti uinek tistih dejavnikov, ki

povzroajo spremembo. Zakaj? Ker ruijo stabilnost homeostaze. To je PRAVILO HOMEOSTAZE (e se

to zgodi se takoj odzovemoAKCIJA:REAKCIJA)

ZAKON KATABOLNE IN ANABOLNE FAZE

Vsakemu naporu, ki pomeni KATABOLNO FAZO, nujno sledi ANABOLNA FAZA, to je odmor.

Homeostaza se rui tipina je razgradnja goriv in kopienja produktov.

Homeostaza se ponovno vzpostavi tipina je obnova goriv in razgradnja produktov

Zato, ker se med katabolno fazo dogajajo doloene spremembe (homeostaza se ruitipine je

razgradnja goriv in kopienje produktov), potem mora nujno, prej ali slej, slediti anabolna faza oz.

odmor (v odmoru se homeostaza ponovno vzpostavlja---tipina je obnova goriv in razgradnja

produktov). Ker nadaljevanje spreminjanja, prej ali slej, povzroi utrujanje.

Darko Kneevi

13

Kot da nas katabolna faza vasih preseneti in zaradi tega izraamo potrebo, da skuamo ugotoviti kaj

se dogaja s tem po tej katabolni fazi. Sicer teh stvari ne moremo niti oceniti, ker se jih ne da

predvideti. e pa jih je mogoe izmeriti, pa je to zelo dobrodolo, ker velikokrat postavlja nae

sklepanje/predvidevanje v drugani lui.

HOMEOSTAZA ohranjanje nespremenjenega

(stacionarnega) okolja v celici, organih ali organizmih

Tukaj lahko vidimo sedem pojavov, ki so dokaj natanno uravnavani:

1. Razmerje ATP/ADP

2. Temperatura PO2

3. pH

4. Osmotski tlak

5. Ionsko ravnovesje ali mirovni potencial

6. Prostornina vode

Da so natanno obravnavani pomeni, da vsaka sprememba, ki se zgodi, sproi neke procese

uravnavanja, da se trudijo (z vejo ali manjo mojo), da bi ohranili homeostazo. Obstaja e ve

pojavov, a zdaj smo izbrali tiste pojave, ki so bolj povezani z nao obremenitvijo. VSI SE DOGAJAJO

HKRATI, A NE V CELEM ORGANIZMU ENAKO!

e pogledamo TEMPERATURO. Temperatura se bo poveala najprej v tistem predelu kjer se

energijski procesi najbolj aktivni. Se pravi, v miici. In potem imamo razliko med miico, krvjo in

drugimi deli organizma. Razlika se kae celo v krvi. Kri ki tee mimo aktivne miice je bolj topla potem

pa se ohlaja, ko tee mimo plju. In zaradi te temperature oz. razlike v temperaturi, se zgodijo zelo

pomembne stvari (to smo imenovali BOHROV EFEKT). Zaradi tega se izbolja saturacija krvi s kisikom

(SO2) na eni strani in drugi strani pa se kisik laje sproa v miico.

Druga pa je, e se temperatura naega organizma poveuje e v katerem drugem delu organizma

razen v miicah. Potem pa nastopijo druge stvari, ki jih vi poznate kako pomembna je obravnavanje

termoregulacije do te mere, da na tem nivoju, ki ga organizem oivuje, kri, ki potuje v miico porabi

za napor zato, da ga je

nekaj v podkoju, da

se laje hladi ta kri.

Zaradi tega miice

manj zmorejo.

e imamo draljaj in

temu sledi

Darko Kneevi

14

sprememba v enem uravnavanem sistemu se pravi v zaetni del naega dela potem to

sprememba mi zaznamo in lahko zavestno ali pa s pomojo refleksnih lokov spremenimo draljaj, da

bi bila ta sprememba manja. To je najbolj preprost princip uravnavanja.

V tem primeru zmanjamo aktivnost ali pa izkljuimo druge uravnalne sisteme. Kajti pomagali smo si

z naim razumom in rekli, ja sprememba je tako velika zaradi tega bom zmanjal nao intenzivnost.

Primer: primer kot smo ga imeli prej: FS se je poveevala. Ta FS je izven naega obmoja in zato bom

el nazaj na svojo frekvenco srca (ni pameten trening). To je najbolj preprosta vadba.

To je tudi obiajno, ko se pojavi centralna utrujenost in reemo, dovolj imamo in prekinemo. Samo

sprememba je bila. Zakaj centralna utrujenost? Centralna utrujenost je zelo zanimiva. Recimo, e

premagujemo enako obremenitev dlje asa in opazujemo ljudi kdaj so prenehali. Nekdo preneha, ko

se sploh e se dejavniki sploh e niso nakopiili. Odnehajo zaradi navelianosti, drugih opravil ipd.,

medtem, ko druga oseba kar vztraja naprej. Obiajno je v praksi, e pri taknem naporu ree, zdri

e eno minuto ali zdri e pol minute..ti bom odteval pot od cilja. In lovek, ki je dejal, da ve ne

zdri bo to minuto oz. pol minute zdral. Se pravi, sama znailnost/sposobnosti je zelo zelo

raztegljiva.

Tako priblina je naa zgodba. Zelo kratka. Stvar se dogaja na teh treh nivojih.

Potem pa imamo enako

zgodbo. Sedaj pa se zane

vkljuevati zraven e na

URAVNALNI SISTEM. Vse

imamo enako kot prej. Nao

spremembo v uravnavanem

sistemu skua uravnati

uravnalni sistem.

(Prej smo imeli primer: e se

spremeni tlak nekega plina v

krvi, zanemo bolj dihati. Se

pravi, draljaj je vedno enak,

ampak zaradi tega, v naem uravnalnem sistemu se zgodi vkljuitev prej omenjenega vejega

sistema.

In imamo drugo zgodbo, kjer elimo v tem uravnavanem sistemu ohraniti stacionarno stanje.

Vpletena sta samo ta sistema (uravnavani in uravnalni) zato so puice tako narisane na sliki zgoraj.

Drug preprost nain obravnave. Prvega smo imeli, ko smo rekli: naa odloitev je, da prenehamo

obremenitev. Rekli smo, da je to velikokrat povezano s centralno utrujenostjo.

Darko Kneevi

15

Imamo e nekaj prostih

monosti. Ker je aktivnost

uravnalnega sistema dovolj

velika (prej smo imeli primer

dihanja) se zdej zgodi tudi

sprememba v zvezi z naim

dihanjem. Ta sprememba pa

se lahko zgodi v dihalnih

miicah. Se pravi, imamo

spremembo v uravnavanem

sistemu. Nato gremo do

uravnalnega sistema, tako

kot prej. Vendar pa ta

doivlja spremembe (ker je

zelo aktiven) in te spremembe potem v uravnalnem zopet povzroajo vkljuevanje novim

uravnavanih sistemov tukaj notri in novih servisnih sistemov, ki se potem nadaljujejo. Se pravi,

zaetna sprememba vkljuuje vedno ve novih sprememb uravnalnih sistemov in hkrati spremembo

uravnavanih sistemov. To pomeni, da se razpri. (Podobno kot je to potrebno pri delnicah...razpriti

jih po razlinih podrojih, da manji riziko.) Se pravi, tudi tukaj imamo eno spremembo, ki je potem

uravnavana na ve razlinih nainov. Med drugim tudi zaradi tega, da vsak od teh nainov potem

doivlja vedno manje spremembe, da bi v im veji meri izkoristili te monosti, da se ne bi zgodilo,

da samo en uravnavani sistem uravnava samo en uravnalni sistem in ta doivljaja enake spremembe.

To ni ekonominost.

Kaj se zgodi med KRATKOTRAJNO OBREMENITVIJO?

Opazujemo katabolno fazo z zelo kratko intenzivnostjo (1-20 sekund in tudi pod 1 sekundo) in na

najbolj intenzivnem draljaju. e lahko pogledamo na sistem, potem vidimo, da je uravnavanje na

nivoju motorike, poteka po vhodu, kjer prihaja draljaj v odloitveni sistem, izvrilni sistem in potem

sledi izhod.

Te spremembe/ta potek na vsakem tem nivoju (odloitveni, izvrilni sistem, izhod) povzroi neko

spremembo. Ampak, ali bo ta sprememba zaznana in bo povzroila prej omenjene odzive je pa v

veliki meri odvisno od tega ali imamo dovolj asa, da sproimo ta obraten potek povratne zanke na

kakrenem koli nivoju (tukaj imate kup refleksnih lokov kjer je prertano). Tipien primer je udarec

v boksu. Teniki servis je e nekoliko predolga stvar saj e omogoa nekatere povratne zanke.

Darko Kneevi

16

Se pravi, da v naem prvem primeru (boksu), kjer je zgodba zelo kratka. Poteka samo v eni smeri in

zaradi tega lahko nae poetje, uinek tega skuamo popravljati, ko je gib e konan. Ta gib lahko

spremljamo samo, e ga posnamemo z dovolj kvalitetno kamero in nato analiziramo kje smo naredili

napako. TO BI E MORALI ZNATI IZ MOTORIKE(MODEL ZAPRTE/OPRTE ZANKE)!

Se pravi , ta na gib povzroi samo z energijska vidiki spremembo ATP v ADP ter prosto energijo, in

fosfat (zadevo lahko razberemo iz ATP/ADP enabe) in zelo zelo malo ,bolj v teoretinem smislu, dobi

obnove z energijskega vidika. Ravno tako je ta zgodba v isti smeri, e traja 10-15 sekund.

Darko Kneevi

17

Se pravi, pride do proenja

signalov z doloeno visoko

frekvenco (v tem primeru) in

vzdraenostjo motorinih enot.

e je visoka frekvenca pri

maksimalni obremenitvi potem

vemo, da se zaradi tega vzdraijo

predvsem hitra miina vlakna. V

teh hitrih miinih vlaknih pride

do razgradnje ATP v ADP, prosti

fosfat ter energijo. ADP se naprej

razgradi v AMP itd. ele po

odmoru pride do obnove.

To je zgodba odriva, zamaha,

udarca in se nadaljuje do ponavljanja teh gibov v ciklu do desetih sekundah. Takrat se e zgodijo tudi

druge stvari.

Darko Kneevi

18

Zgodijo se te stvari, na nivoju motorike, da se zanejo (v veji ali manji meri) vzpostavljati povratne

zanke. V najveji meri se vzpostavljajo tiste, ki trajajo najkraji as, potem pa tudi tiste, ki trajajo dalji

as. Te so povezane z razlino percepcijo in pa z receptorji. Vkljuen je tudi vid.

Primer: kadar se gibljete (teete, hodite) v mraku in pa pri normalni svetlobi. Kadar je mrak ali celo

tema opazite, da se mimo vas gibljejo samo predmeti, ki so blizu. Zato imate obutek, da se hitreje

gibljete kot obiajno, kajti predmetov, ki so oddaljeni ne opazite. Ravno razlika med tem kaj

zaznavate in kaj ne.

- - - - - - - - - - - - -

VIDNA KONTROLA (NADZOR) V MOTORINIH NALOGAH Fokalni vid Uporabljamo ga pri zaznavanju objektov. Je v centru vidnega polja, je zavesten odgovor na vpraanje: Kaj je to? Ambientalni vid (okoljski) Uporabljamo ga pri zaznavanju in nadzoru gibanja. Izkoria tako center, kot periferijo vidnega polja. Odgovor na vpraanje: Kje je? Kje sem glede na? Povratna zanka nadzora poteka:

Fokalni vid eksterocepcije od izhoda do primerjave

Ambientalni vid od izhoda do motorinega programa

- - - - - - - - - - - - -

Vidimo kaj se zgodi pri nekem

gibu, ki traja 10 sekund z naim

ATP-jem in CrP. Naa zgodba

uravnalnega in uravnavanega

procesa je sledea. Uravnavani je

proces obnavljanja ATP-ja. Se

pravi, razmerje ATP:ADP mora

biti konstanto. Zaradi tega mora

to razmerje uravnavati neki drugi

proces. Vidimo, da je to

kreatinfosfatni sistem (CrP).. CrP

se zmanjuje po svoji

koncentraciji zaradi tega , ker se

sproa in daje energijo za

obnovo ATP-ja. ATP je uspeno

uravnavan dokler vsebnost ne

dosee neke kritine vrednosti, ko ta obnova ni ve zadostna in se tudi ATP zmanja. In zgodi se, da se

zmanja e pred tem pa opazimo neko utrujenost in obiajno tudi prenehamo z naporom in sledi

odmor.

Darko Kneevi

19

Se pravi , tukaj je eden najbolj enostavnih primerov uravnavanja ATP-ja in uravnalnega sistema CrP. V

primeru ATP-ja homeostazo vedno nekaj plaa.

Kaj se zgodi e obremenitev podaljamo?

e podaljamo nao obremenitev. Zdaj se pribliujemo eni minuti obremenitve. Opazimo, da se

izrazito povea vsebnost laktata. e elimo opisati kako se ta stvar zgodi potem vidimo, da v tem

kratkem asu (do ene minute) se pri maksimalno intenzivni obremenitvi laktat poveuje

premosorazmerno s asom in sicer na taken nain, da hitreje nastane razlika med ljudmi ali pri istem

loveku, e gre najbolj intenzivno na 10 sekund, najbolj intenzivno na 30 sekund, najbolj intenzivno

ponovno obremenitev na 45 sekund in najbolj intenzivno ponovno obremenitev na 60 sekund.

Vidimo, da vsebnost laktata naraa pri vseh teh obremenitvah (10, 30, 45, 60 sek) z enako

dinaminostjo. Se pravi, prirastek laktata v asu je enaka (kaejo vzporedne rte na slajdu). To

pomeni, da laktat v krvi naraa z enako mojo. Ker gre za maksimalno obremenitev je to maksimalna

laktatna mo. Razlika je samo v temu kdaj dosee ta premica naraanja preseie z x osjo. Tega

ne moremo ugotoviti ampak ga izraunamo. Izraunamo tako, e premico potegnemo do nile.

Tisto kar kae je to, da ta vsebnost laktata zane naraati pri kratkotrajnejih obremenitvah prej. Pri

30 sekundni ali eno minutni pa kasneje. To pomeni, da se je (po tej premici) zaela kasneje

vkljuevati. Se pravi, pri kratkotrajnem, 20 sekundnem naporu, obdobju se bo zaela po petih

sekundah vkljuevati poveevanje vsebnosti laktata. Pri enominutni obremenitvi pa se bo zaela

vkljuevati po 15 sekundah ali po 30 sekundah. To omogoa sklepanje, da se zaloga CrP tukaj izrpa

Darko Kneevi

20

po 5 sekundah tam pa pri 30-tih sek. Ko se CrP dramatino izrpa se zane poveevati vsebnost

laktata.

To nam da vedeti, da smo ves as v obmoju maksimalne moi s katero se laktat kopii v krvi. Vidi se,

da je spremenjena mo CrP sistema. V tem primeru kjer se ta premica pomika v desno se zmanjuje

mo rpanja CrP. Zato bi mogla zaloga dlje asa trajati in zato se ta laktatna premica zane kasneje

pojavljati. Vrh mi pokae koliko asa traja CrP. Zato se premica kasneje zane pojavljati. To je ena od tistih znailnosti. Definirali smo laktatno mo oz. spremembo laktata v asu.

Kaj se zgodi e nao obremenitev nadaljujemo na 2min, 3min?

Ne bomo imeli ve enake

strme premice ampak se bo

zaela polagati oz. bo vedno

manj strma, ker nismo ve v

obmoju maksimalne

laktatne moi ampak e

prehajamo nije, saj laktat se

poasneje kopii (smo v

zgodbi dveh, treh minut itn.).

Ampak e vedno moramo

definirati, doloiti, izraunati

s kakno dinaminostjo (se

pravi kakno mojo) se

kopii laktat. Mo

uporabimo, ker je to

naeloma mogoe

preraunati tudi v energijo.

Tega ve ne ponemo, ker je ta raun slab, saj koncentracijo [LA] merimo v krvi in ne tega, kar se

dogaja v miici.

Vidimo, da se laktat kopii vedno poasneje in poasneje, e seveda podaljujemo.

Nato pridemo v obmoja kjer ni ve premice ampak e poasi nastaja krivulja. Krivulja je znailna za

nije intenzivnosti ter dalja trajanja, kjer nastopi e stacionarno stanje. Ta krivulja preide v

fluktuiranje na nekem mestu in takna obremenitev zmoremo pol ure, eno uro in tako naprej.

e ostanemo pozorni na na zakljuek potem vidimo, da obiajno v procesu portne vadbe, na

tekmovanjih ipd., na koncu bolj ali manj zautimo, obutimo pojav, ki ga imenujemo utrujenost.

UTRUJENOST IN IZRPANOST (ub., str. 60)

Darko Kneevi

21

Zakljuek katabolne faze v procesu portne faze je obiajno, bolj ali manj, izraena utrujenost. Pri

utrujenjosti gre za zmanjanje zmogljivosti nadaljnjega premagovanja enake obremenitve in

intenzivnosti. Enako obremenitev nikakor ne moremo ve nadaljevati, ko se pojavi utrujenost. e

elimo nadaljevati moramo zmanjevati intenzivnost.

Utrujenost se pojavi na razline naine in ima razline pomene. V principu gre za zmanjanje

zmogljivosti na taken nain, da e bi nadaljevali obremenitev z enako intenzivnostjo bi nujno prilo

do tega, da napora ne bi zmogli ve premagovati. Enake obremenitve ne moremo nadaljevati, e se

pojavi utrujenost ampak jo moramo zmanjevati.

Lahko je pojavi hitro ali pa postopno in poasi.

MONI POMENI 1.

To so pojavi na CS.

zmanjana intelektualna sposobnost,

poveanje napornosti (subjektivna ocena) enako intenzivne obremenitve (zaradi naega

poutja),

neprijetno poutje in/ali boleina,

zmanjana motiviranost za vadbo,

poveana razdraljivost,

zmanjana sposobnost osredotoenja na nek cilj (pogost pojav!)

(zelo pogost pojav npr. kadar vozimo avto ali e smo npr. profesionalni ofer. Pojavi se

zaspanost, utrujenost. Tipini prvi pojav je ta, da se teko osredotoamo na cilj. To je tipien

pojav pri pilotih.)

V najvejih primerih ocenjujemo subjektivnost poveanja naporov ali subjektivno ocenjena utrujenost.

MONI POMENI 2.

Povezani so z ZMOGLJIVOSTJO.

zmanjana oz. poslaba se gibalna (motorina) sposobnost,

zmanja se sila krenja,

poveana EMG aktivnost pri enaki obremenitvi,

povea se tevilo napak, e ponavljamo doloen gib,

Znianje EMG spektra k nijim frekvencam

Razlikovanje utrujenost glede na topologijo (kje v organizmu se utrujenost lahko pojavi): (GLEJ UB.,STR 60,3. ODSTAVEK)

CENTRALNA (Centralna utrujenost je povezana s CS. Centralni ivni sistem se zakljui s

hrbtenjao.)

PERIFERNA (Utrujenost je povezana s perifernim ivnim sistemom. Periferija se zane z

motorinim ivcem, ki vodi iz hrbtenjae.)

Darko Kneevi

22

O periferiji govorimo le z vidika motorike. Se pravi, govorimo o miici. ivec e sodi v periferijo.

Darko Kneevi

23

CENTRALNA UTRUJENOST

Vzroki centralne utrujenosti so (lahko se dogajajo hkrati):

1. ZMANJANJE VZBURJENJE MOTORINIH CENTROV

Motorini centri se lahko nekaj asa draijo. e pride do poveanega izloanja oz. kopienja

inhibitornih prenaalcev (nevrotransmiterjev) ali zmanjanega izloanja aktivacijskih

prenaalcev, se zane vzburjenje CS zmanjevati.

2. ZAZNAVANJE OKOLJA (PERCEPCIJA),

zaradi poveane intenzivnosti ali/in trajanja ustvenega vzburjenja (emocij), je slabe in

zato tudi odloitve nosijo ve napak.

Spremeni se zaznavanje okolja. e je to okolje pomembno za doloeno osebo zaradi tega

lahko sledijo tudi napake pri nekem gibu. e gibanje poteka pri veliki hitrosti, pri veliki

frekvenci so napake lahko pogosteje.

Centralna utrujenost je povezana z vzburjenostjo prostora v oddajanjih, kjer poteka

percepcija/zaznavanje. Bolj kot smo vzburjeni bolj se ta, iz strogo lokalnega obmoja, iri

navzven. Emocionalna vzburjenost lahko povzroi posledice na motoriki. In e povzroi

posledice na motoriki lahko pride do slabe koordinacije.

3. VZBURIJO SE VEJA PODROJA MOTORINIH CENTROV, KI POVZROIJO SLABE

KOORDINIRANO GIBANJE

PRIMER: Nekdo, ki ima koncert, zaradi prevelike emocionalne vzburjenosti, anksioznosti ne

igra kot je igral dan poprej oz. tako sproeno.

PRIMER: Alpsko smuanje

4. ZMANJANJE RAZPOLOLJIVE GLUKOZE (HIPOGLIKEMIJA).

Glukoza je edino (najpomembneje) gorivo za mogane. Hipoglikemija povzroi zmanjanje

goriva za mogane, zato se pojav utrujenost, nekoordiniranosti, vrtoglavica

Ena od tipinih stvari je tudi to, da vasih pomanjkanje glukoze povzroi centralno utrujenost.

PRIMER: Tipien primer pri katerem lahko pride do hipoglikemije so dolgotrajni,

superdolgotrajni nastopi (maraton ipd.).

Pri tekmovalnem nastopu je obiajno, da se spremembe dogajajo hkrati.

Darko Kneevi

24

e se to kombinira e s prejnjimi vzroki centralne utrujenosti, potem vidimo da so mogani precej na

udaru. Na zunaj to opazimo kot na teavnost, bodisi pri naem poetju vsakodnevnega treninga ali

pa pri posebnih opravilih (tekmah).

PRIMER:

Nekdo je aktivno sprejemal optine

draljaje. Zaradi tega je na sliki, s pomojo

pozitronske emisijske tomografije (PET),

vidno vzdraenje oz. aktivnost moganov.

Center za vid je v zadnjem delu moganov.

(zgoraj levo)

Nato je sprejemal e govorne (zgoraj

desno) in slune draljaje (spodaj levo).

Ko se vsi draljaji setejejo, se s tem povea

povrina in prostornina aktivnih del moganov.

e optinem, govornem, slunem draljaju dodamo e emocionalno vzburjenost, postane vzburjenje

e toliko veje.

To povzroa eno od oblik cerebralne/moganske utrujenosti.

PRIMER:

Nekdo je imel utrujajoe predavanje. Pred tem je naredil 48 kontrakcij v zapestju. Ko je konal to

predavanje jih je naredil 10 kontrakcij manj. Med predavanjem ni ni opravljal z rokami. To pomeni,

da je centralna utrujenost dramatino vplivala na zmogljivost miice. To dejstvo prikazuje pomembno

povezanost med centralno utrujenostjo in zmogljivostjo miic.

Darko Kneevi

25

Zakaj je tako?

En od vzrokov je povezan s KOPIENJEM PRESNOVNEGA PRODUKTA.

TRIPTOFAN, ki prihaja v mogane, se lahko porablja za energijo, skupaj z RAZVEJANIMI

AMINOKISLINAMI (RAK) oz. t.i. BCAA.* (RAK,imenovane tudi kot NUJNO POTREBNE AMINOKISLINE ali BCAA, se nahajajo tudi na policah trgovin s portno prehrano.)

Tako nastaja SEROTONIN, ki je en od prenaalcev ivnih draljajev v moganih. Z njegovim kopienje

v moganih se dogaja ena od oblik utrujenosti pri dolgotrajnim naporom.

Znanstveniki so opravljali raziskave na temo, da bi z dodajanjem RAK povzroili kopienje serotonina

v mogani in s tem izboljanje vzdrljivosti pri dolgotrajnih naporih.

Zastavili so si hipotezo: Dodajanje RAK vpliva na izboljanje dolgotrajnega napora.

RAK teoretino zakasni

nastop splone

utrujenosti. Ko

razpololjivost ogljikovih

hidratov med treningom

pade, se zano kot

gorivo uporabljati

maoba in RAK, ki izvira

iz telesnih proteinov. Ob

sproanju RAK se sprosti tudi triptofan (ena izmed aminokislin) v krvi. Iz triptofana nastane

serotonin, zaradi poveane koncentracije triptofana, pa se povea tvorba seratonina v moganih.

Seratonin med drugim povzroa fizioloko in psiholoko utrujenost. Zato dodajanje ogljikovih

hidratov in RAK pred ali med treningom lahko zakasni nastop splone utrujenosti in s tem izbolja

uinkovitost treningov.

Hipoteza, ki se ni pokazalo kot najbolji zgled. Bila je ovrena oz. ni bila potrjena.

Zaradi veje koliine

triptofana, ki gre v

mogane, se tvori

veja koliina

serotonina.

Utrujenost, ki izvira

iz CS, je pogojena s

koliino serotonina

v moganih. Torej,

veja kot je koliina

serotonina veja je

utrujenost CS.

Darko Kneevi

26

Da je to glavni izvor centralne utrujenosti pri dolgotrajnem naporu e do danes niso mogli potrditi.

Mogani so namre znailni potem, da zelo izbirajo snovi, ki lahko pridejo v njih. Obstaja bariera ali

ovira med mogani in krvjo. Zato vse snovi, ki so v krvi, niti priblino ne pridejo v mogane. To

povzroa veliko teav tudi na drugih podrojih, ker preteklost je vezana samo na to, da vemo kaj je v

miici in kaj je v krvi. Sedanjost nam ele omogoa, da se ugotavlja tudi kaj je v moganih. To pomeni,

da spremembe, ki so v krvi, niso tudi spremembe, ki so v moganih. Zaradi tega dostikrat prihaja do

konfliktov.

PRIMER:

Eden takih konfliktov je uravnavanje dihanja. Sploh na poveanih na nadmorskih viinah, kjer se v

moganih dogaja drugae kakor v krvi. Tako prihaja do t.i. KONFLIKTA INFORMACIJ, ker imamo

receptorje v krvi ter receptorje v moganih. Center je v moganih ampak konflikt informacij lahko

povzroa, da je odziv drugaen kot ga priakujemo. Pojav lahko poimenujemo tudi kot BEG

MOGANOV.

Tudi to ostaja odprto podroje!

Se pravi, da osnovna hipoteza je povezana z prej povezanim vzrokom,HIPOGLIKEMIJO. Namesto

glukoze morejo mogani s svojo funkcijo poskrbeti (oz. se trudijo poskrbeti) za kaj drugega in pri tem

je lahko kar nekaj teav. Rekli smo, da je sklep z rdeo (vir: dva slajda navzgor:ve triptofana gre v

mogane, ve sorotonina se tvori in veja je utrujenost, ki izvira iz CS) je zelo lepo razumljiv, vendar

pa e ni dokazan. Se pravi, e je to res, da zaradi tega ker zmanjkuje glukoze potem mogani zanejo

jemati ve triptofana in ve RAK oz. BCAA, nastane ve serotonina (ker je prenaalec) in to bi lahko

povzroilo vejo utrujenost. Gre za dobro idejo, ki pa e ni dala konkretnih rezultatov. Ker gre za tako

dobro/atraktivno idejo bi veliko znanstvenikov stremi k temu, da bi jo radi dokazali.

Darko Kneevi

27

Centralna utrujenost je prisotna ogrevanje tudi pri ogrevanju.

V mislih nimamo ogrevanje kot postopek ampak kot ogrevanje v smislu ogrevanja naega organizma

nasploh. Kae problem pregrevanja v povezavi z vzdrljivostjo.

Na grafu so razvidne zaetne in konne temperature treh tekaev. Vidimo, da je konna temperatura

priblino enaka. Kako blizu je zaetna temperatura tekaa od konne temperature (manji interval do

mejne temperature zato zmoremo manj?), se oitno kaejo razlike v tem kako dolgo se mora

premagovati ta napor.

Tudi pri tem ozadje ni jasno. Postavlja se vpraanje ali je to prav tako povezano s centralno

utrujenostjo. Se pravi temperatura naega organizma (centralna temperatura) je lahko povezana s

centralno utrujenostjo.

VPRAANJE!

Ali pri tem primeru upotevamo temperaturo krvi ali temperaturo telesa oz. kako temperaturo

merijo?

Obiajno merijo temperaturo rektalno. Temperaturo telesa pa merijo tudi s TERMOKAMERAMI (a ne

v naem primeru). S termokamerami merijo temperaturo na povrini in ne temperaturo v notranjosti.

Ti podatki, eprav so zelo lepi in se zelo hitro izmerijo z infrardeimi kamerami, a dajejo samo

odgovor povrinske temperature. Notranja temperatura oz. centralna temperatura pa je tista, ki daje

odgovore kaj se dogaja v notranjosti oz. tista,ki doloa teave in ta je izmerjena rektalno.

Krvna metoda je veliko bolje definirana, tudi dlje asa je dostopna. Dokonnih znanstvenih sklepov

glede tega e prav tako ni.

Darko Kneevi

28

SLIKA: merjenje s termokamerami (infrardeimi kamerami)

Darko Kneevi

29

PERIFERNA UTRUJENOST

e je periferna utrujenost visoka potem imamo intervale do nae mejne temperature, zelo kratke.

Zaradi tega, je morebiti to vzrok manjega razvoja. Se pravi, ohlajanje telesa med naporom je zelo

pomembna stvar.

Periferna utrujenost se lahko pojavi na:

1. MOTORINI NEVRON (obiajno motorini nevron ni tisti kjer bi se lahko zgodila

periferna utrujenost; bi se pa lahko pojavila tukaj periferna utrujenost)

2. IVNO-MIINA SINAPSA (prvo mesto kjer lahko pride do periferne utrujenosti)

3. MIINA CELICA in VZDRALJIVOST SARKOLEME (prvi se z draljajem srea na

povrini, ravno na sarkolemi. Preko sarkoleme tee mirovni akcijski potencial. To je drugo

mesto kjer se lahko pojavi utrujenost (poleg sinapse). Obstajajo dokazi, da je to mesto lahko

ali pa tudi ni kraj nastanka (pojava) utrujenosti. Obstaja monost zmanjanja sproanja

acetilholina iz ivnih koniev, kar bi lahko bilo povezano z utrujenostjo.

4. KONTRAKTILNI MEHANIZEM

5. ZMANJANJE ZALOG GORIV

6. KOPIENJE PRESNOVNIH PRODUKTOV

AT 1: POJAVI UTRUJANJA V IVNO-MIINI SINAPSI

Na eni strani prihaja ivec, s svojim zakljunim delom v katerem se tvori acetilholin (prenaalec) -

Gre za motorini sistem. Acetilholin dotakratni elektrini draljaj spremeni v kemini draljaj in

nato se na membrani nadaljuje zgodba z elektrinem draljajem. Ob sproanju acetilholina se

hkrati dogaja njegova razgradnja, sicer bi ekscitacijski draljaj, ki ga acetilholin predstavlja se

prenaala na membrano miice in tam ostal in jo vzburjal. To se pri naporu ves as dogaja, da se

prenaa acetilholin ez in tam vzburi. e bi se to dogajalo se miica ne bi mogla sprostiti. Zato je

zelo pomemben encim acetilholin esteraza (encim, ki to razgrajuje). Ko razgradi, se miica lahko

sprosti. e pride do nesorazmerja pri tem dogajanju lahko nastane utrujenost proenje z veliko

frekvenco povzroi to, da encim ne more tako hitro razgrajevati acetilholina in slednji se na tej rei

kopii in miica se slabe sproa to je eden izmed razlogov za utrujenost. Zato, ker prihaja do

problema v razgradnji v sinaptini rei.

Te puice pomenijo, dve stvari:

-zmanja se razgradnja v sinaptini rei, ker encim ne more ve s tako mojo razgrajevati tega -vendar pa teoretino lahko tudi se to zgodi, da se zmogljivost resinteze ali sproanje acetilholina tudi zmanja. V tem primeru se miica ne more s takno frekvenco ve vzburjati in imamo drugi vrsto utrujanja

Darko Kneevi

30

IVNO-MIINA ZVEZA

-M zvezo tvorita motorina:

konna ploica in

konna vejica nevrita. (SLIKA 1)

Slika 1: ivno miini stik med motorinim ivcem in miino celico

Da se miica skri, jo je treba vzburiti. Vzburi se prek ivnih vlaken, ki oivujejo miico. ivno vlakno se v miici razveja in tvori z razlinimi miinimi vlakni motorino ploico. Po enem gibalnem ivnem vlaknu se zato preko tevilnih motorinih ploic vzburijo razlina miina vlakna. Skupino miinih vlaken, ki jih hkrati vzburi eno ivno vlakno, skupaj z ivnim vlaknom imenujemo motorina enota. Razmerje med tevilom ivnih vlaken in tevilom miinih vlaken je lahko 1: 1900. Veje kot je to razmerje, natanneje gibe lahko opravlja skeletna miica. V motorini ploici, kot imenujemo stik med ivnim koniem ivnega vlakna in miino celico, je med ivno in miino membrano sinaptina rea. Ko pridejo ukazi za krenje v obliki ivnih impulzov po ivnem vlaknu do miine celice, se iz ivnih koniev v podroju motorine ploice sprosti iz sinaptinih veziklov ivni prenaalec acetilholin. Ukaz za krenje se raziri vzdol aksona ivne celice v obliki akcijskega potenciala.

Darko Kneevi

31

Slika 2: Poveava ivno-miinega stika

Motorina konna ploica je podroje miine celice. Lei tik pod konnim delom ene od vejic nevrita

motonevrona. motonevron oivuje miino celico. Motorina konna ploica in konna vejica nevrita tvorita

ivno-miino zvezo (sinapso).

Na eni strani ivno miine zveze prihaja ivec z svojim zakljunim delom oz. vejico. V njem so mehurki s

keminim prenaalcem elekrinih draljajev acetilholinom (ACh). ACh ima funkcijo, da takratni elektrini

draljaj spremeni v kemini in nato se na membrani nadaljuje zgodba o elektrinem draljaju.

VZROKA ZA UTRUJENOST STA:

1. ZMANJA SE RAZGRADNJA ACh NA SINAPTINI REI

Ob sproanju ACh se hkrati dogaja njegova razgradnja. e to ne bi dralo bi se ekscitacijski draljaj, (draljaj, ki

spodbudi doloeno aktivnost v tarni celici) ki ga predstavlja ACh, prenaal na membrano miice. Tam bi se

nabiral in bi vzburjal miino membrano. To se pri naporu ves as dogaja (ACh se prenaa ez in se tam vzburi

membrana). e bi se to dogajalo brez prestanka se miica ne bi mogla sprostiti. Zaradi tega je zelo pomemben

ACETILHOLINESTERAZA (AChE). To je encim, ki razgrajuje ACh na sinaptini rei. Ko AChE razgradi ACh, se miica

sprosti. e pa pride do nesorazmerja pri tem delovanju lahko nastane utrujenost. To pomeni,da stalno,

visokofrekvenno sproanje ACh-a, povzroi, da encim AChE ne more tako hitro razgrajevati ACh. Zato se ACh

poasi kopii na sinaptini rei in zaradi tega se miica slabe sproa in pomeni, da lahko pride do utrujenosti.

2. ZMANJA SE TVORBA ACh

Teoretino se lahko zgodi tudi, da se lahko zmanja zmogljivost resinteze oz. sproanje ACh. To

pomeni, da se miica ve ne more vzburjati z dovolj veliko frekvenco. V tem primeru imamo drugo

vrsto utrujanja.

MIROVNI POTENCIAL V SKELETNI MIICI ZNAA OKOLI -90mV.

Darko Kneevi

32

AT 2: POJAVI UTRUJANJA V MIINI MEMBRANI

Kljuno je razmerje med Na in K (K je ve znotraj celice). Ko pride draljaj na membrano

pride do depolarizacije in spremeni prevodnost za K in NA in oba sledita

koncentracijskemu gradientu Na prehaja v miico, K iz miic. K ko gre v medcelinino se

zane izgubljati zato rpalke vseh sosednjih miic teijo, da bi ga porpale nazaj. To se

zgodi z zamikom! rpalke povzroijo te premike in za to potrebujejo ATP. Pri tem se lahko

zgodi, da zaradi nenehnih sprememb K in Na prevodnost skozi membrano se zane

zmanjevati upoasnitev prevodnosti po tej membrani. Vedno se nekaj K, ki gre ven tudi

izgubi! Posledica je, da je draljaj v membrani poasneji. Ker je sila miice odvisna od

frekvence draenja, vidimo, da v tem primeru se kljub enaki frekvenci draenja se upoasni

depolarizacija miice, prihaja do nesorazmerja, miica se vedno poasneje odziva in zaradi

tega deluje na breme z manjo silo. To je tretje mono mesto utrujanja upoasnitev

depolarizacije. Prvo je bilo na sinapsi (a - kopienje acetilholina, b - nezmonost tvorbe

acetilholina).

Iz membrane gre depolarizacija do cistern sarkoplazemskega retikuluma, kjer se sprosti

kalcij. Depolarizacija je upoasnjena. Na koncu sarkoplazemskega retikuluma so cisterne s

kalcijem. Cisterne so tudi rpalke za kalcij. Ta potem potuje po sarkoplazmi do aktivnih

Darko Kneevi

33

mest na aktinu in tam se sproi cikel vzpostavljanja sklopa med aktinskimi in miozinskimi

vlakni.

Molekule ivnega prenaalca (ACh) pripotujejo preko sinaptine ree in se veejo na posebne sprejemne molekule - receptorje, vgrajene v miino membrano ob motorini ploici. Molekule prenaalca so za miino celico draljaj, zato povzroijo v njej vzburjenje. Le-to se raziri po celotni membrani miinega vlakna in po posebnih cevasto ugreznjenih delih membrane pripotujejo v notranjost miinega vlakna. Vzburjenje poteka v obliki spremembe elektrine napetosti preko membrane, kar imenujemo akcijski potencial, ki potuje kot val po celotni membrani (SLIKA 4).

Slika 3: Vezava ACh na receptorje na motorini konni ploici

Slika 4: a) Membrana miine celice v ravnovesnem stanju; b) irjenje akcijskega potenciala

Nastanek in irjenje akcijskega potenciala Miice naega telesa se odzivajo izredno hitro. Po stimulaciji je odzivni as miice dolg le nekaj milisekund. Akcijski potencial, ki ga povzroi zunanji elektrini draljaj, potuje po ivnem vlaknu do membrane miinih vlaken. Koncentracija natrijevih ionov je znotraj miine celice desetkrat veja kot zunaj miine celice. Koncentracija kalijevih ionov je zunaj miine celice trideset krat veja od koncentracije kalijevih ionov znotraj miine celice. Akcijski potencial pomeni spremembo v prevodnosti K+ in Na+, ki se izmenjata preko celine ovojnice. (SLIKA 4)

Darko Kneevi

34

Pri nastanku akcijskega potenciala razlikujemo 4 faze (SLIKA 5):

Zaetna faza: Membrana se edalje bolj depolarizira (membranski potencial postaja manj negativen). Ko se depolarizacija povea za okoli 20 mV (iz priblino -70 mV na -50 mV), se sproi akcijski potencial. Draljaj, ki povzroi depolarizacijo, je lahko motnja potenciala, ki se iri po membrani ali pa odpiranje natrijevih kanalkov v kemini sinapsi. Faza hitre depolarizacije: Ko se dosee vrednost praga, se membrana hipoma nadalje depolarizira in membranski potencial postane celo pozitiven. Med hitro depolarizacijo se odprejo natrijevi kanalki in vdor natrijevih ionov iz zunanjosti celice (z desetkrat vejo koncentracijo kot v notranjosti celice) povzroi strmo naraanje potenciala proti pozitivni vrednosti (pozitivna povratna zanka). Opazimo, da se depolarizacija iri kot val po celici, kar imenujemo irjenje akcijskega potenciala. Faza repolarizacije: Kmalu po strmi depolarizaciji se membranski potencial zane vraati proti prvotni vrednosti. Natrijevi kanalki se namre v tej fazi zapirajo, kalijevi kanalki, ki so se zaeli odpirati kasneje, pa so v tej fazi odprti. Pretakanje kalijevih ionov iz celice v okolico povzroi vnovino padanje membranskega potenciala proti zaetni negativni vrednosti. Faza hiperpolarizacije: Preden se membranski potencial dokonno ustali na zaetni vrednosti mirovnega membranskega potenciala, je za nekaj asa celo bolj negativen kot na zaetku. V tej fazi so vsi natrijevi kanalki e zaprti, doloen dele kalijevih pa je e vedno odprtih - iztok kalijevih ionov povzroi nadaljnjo padanje potenciala. ele ko se zaprejo tudi vsi kalijevi kanalki, se membranski potencial ustali pri vrednosti mirovnega membranskega potenciala. Za uravnavanje natrija in kalija v zaetno stanje skrbi Na-K rpalka. rpalka deluje tako, da prerpa tri natrijeve ione ven, soasno pa dva kalijev ion v celico. Tako Na-K rpalka povrne koncentracijo natrijevih in kalijevih ionov v notranjosti in zunanjosti celice v zaetno stanje. Reemo, da se membrana repolarizira. Ta proces je relativno poasen.(SLIKA 5,6)

VZROKI UTRUJENOSTI SO:

1. Ponavljanje teh dogodkov (faz akcijskega potenciala) povzroi spremembe vsebnosti

elektrolitov in teave pri repolarizaciji! Zaradi tega pride do UTRUJENOSTI, ki se pojavi

kot upoasnitev prevodnosti membrane!

2. Problem nastane, ko K+ gre iz miice v medcelinino in se zane tam izgubljati. Zaradi tega rpalke vseh sosednjih miic teijo k temu, da bi porpale ta K+ nazaj. Zaradi tega lahko prav tako nastanejo teave.

3. rpalke za delovanje potrebuje ATP.

4. Pri naporu je problem, da se to sploh vzpostavi. Pri tem se lahko zgodi, da se prevodnost skozi membrano (zaradi sprememb K+ in Na+) zane zmanjevati in to pomeni upoasnitev prevodnosti po tej membrani. Napor, ki pomeni ponavljanje teh dogodkov, pomeni tudi to, da se vsakokrat nekaj teh elektrolitov (e posebej velja za K+, ki gre ven) izgubi in miica ga ne pridobi nazaj. Posebej, e se zanejo pojavljati tudi drugi znaki, ki pomenijo velik napor za Na+/K+ rpalke, da bi delale s polno mojo. Posledica je, da je draljaj poasneji po membrani.

Darko Kneevi

35

5. Ker je sila miice odvisna od frekvence vzdraenja, vidimo, da se, kljub enaki frekvenci vzdraenja, upoasni depolarizacija miice. Prihaja do nesorazmerja. Miica se odziva vedno poasneje in zaradi tega deluje na breme oz. na upor z manjo silo. To je tretja zaporedna znailnost utrujanja-MO UTRUJANJA, ki se imenuje UPOASNITEV DEPOLARIZACIJE PO MEMBRANI.

6.

Slika 5: Shematski prikaz akcijskega potenciala

Slika 6: Na-K rpalka prerpa 3 Na ione iz celice, zatem pa 2 K iona v celico

AT 3: POJAVI UTRUJANJA V KONTRAKTILNEM MEHANIZMU

Pojavi utrujanja so naslednji:

1. H+ zasedejo aktivna mesta na troponinu pred Ca++ 2. Manj Ca++ se izloi iz cistern sarkoplazemskega retikuluma 3. Ca++ ostaja v sarkoplazmi, saj ga rpalka ne more izrpati nazaj v sarkoplazemski rezikulum 4. Aktivnost Miozin ATP-eaze se zmanja v acidozi

Ko pide kalcij na ustrezno mesto se sproi sklop in celoten proces miinega krenja. Zakaj lahko tukaj pride do utrujanja? Pri naporu se tam notri nabirajo razlini elektroliti (eni prihajajo, eni odhajajo), me njimi je tudi vodik in vodik plava v citoplazmi in lahko zasede aktivno mesto na aktinu pred kalcijem. e ga zasede vodik je potem to mesto neaktivno. Se pravi sila te miice se zmanja. To je prva stvar. Neposredno na kontraktilni mehanizem. Kaj pa je s kalcijem se v veji mere na aktivna mesta in zato pride do sklopa. e se ne vee imamo utrujenost povezano z vodikom ampak del tega kalcija, ki je povezan tu notri in pa ki plava po

Darko Kneevi

36

citoplazmi pa nam povzroa teave. Kajti ta kalcij elijo rpati nazaj, ker tu notri je nekoristna stvar (ker se ni usedel na aktivno mesto in ga ne potrebujemo). rpalke ga pa elijo rpati nazaj zato, da je znova uskladien, da pri novi depolarizaciji zopet zasede pravo mesto. To se dogaja ves as (not, ven) in pri tem imajo zelo veliko nalogo rpalke za natrij. Tudi te rpalke se lahko utrudijo in je vedno ve nakopienega kalcija. e se kalcij ne more sprostit na aktivna mesta, zaradi tega ne more opravljati svoje funkcije in lahko pride do utrujanja. Zaradi dveh razlogov: ker ga rpalke ne morejo ve potegnit nazaj in ker je tam notri neuporaben. Povsod je problem, da rpalke med naporom ne zmorejo ve opravljati svojega dela, kakor na zaetku napora. Zaradi tega se prvi zmanja sila in drugi, ker imamo isto okolje tudi kljuni encim (miozinska ATO-aza), ki spodbuja ATP, da se razgrajuje ne more ve opravljati svoje funkcije z enako intenzivnostjo se upoasni.

Krenje miine celice Miino krenje je drsenje tankih aktinskih nitk med debelejimi miozinskimi nitkami. Dolina nitk ostaja nespremenjena. Krajanje sarkomere je posledica oenja I in H pasu; Z liniji se pribliujeta. Teorija drsenja temelji na procesu vzpostavljanja povezave med miozinskimi glavicami in aktivnimi mesti na aktinu ter premikanju prenih mostikov glavic miozina) prosti sredini sarkomere. Krenje je torej posledica zaporedno potekajoih ciklov prenih mostikov. Mehanizem enega prenega mostika:

preni mostiek se vee na specifino mesto na aktinski nitki

preni mostiek se uporne proti sredini sarkomere (sredini A pasu) in pri tem potegne aktinsko nitko s seboj

prekine se zveza med prenim mostikom in aktinom; preni mostiek se vrne v prvotni poloaj in je pripravljen za nov cikel (vezavo na novo mesto na aktinu)

Drsenje aktinskih niti je posledica delovanja prenih mostikov, ki jih roke vleejo proti sredini sarkomere. Vsak preni mostiek sledi svojemu lastnemu neodvisnemu ciklu gibanja, tako da je v vsakem trenutku krenja le 50% prenih mostikov v povezavi z aktinom, ostali so v vmesnih fazah cikla.(SLIKA 7) Slika 7: Mehanizem enega cikla prenega mostika

1. Vloga kalcija in uravnalnih proteinov pri miinem krenju Prehajanje miine celice iz faze mirovanja v fazo krenja in v njej sledeo fazo sprostitve je odvisno od poloaja uravnalnih proteinov (tropomiozin, troponin). Njihov poloaj uravnavajo Ca2+. e je koncentracija kalcija v sarkoplazmi nizka (stanje mirovanja), uravnalni proteini prepreujejo interakcijo med aktinskimi in miozinskimi nitkami.

Darko Kneevi

37

Ko naraste koncentracija Ca2+ v sarkoplazmi nad 10-6 M, je to znak za zaetek sodelovanja med aktinom in miozinom. Kalcij se premakne na troponin C. Ta vezava premakne troponin I in prekine njegov inhibirajoi uinek (aktivira se miozin ATP-eaza) Poleg tega se premakne troponin T in potegne tropomiozin iz lebiev aktinske nitke (osvobode se mesta na aktinu za sodelovanje z miozinom). Posledica vezave Ca2+ na troponin C je torej aktivacija miozin ATP-eaze in odkritje mesta na aktinu za vezavo z miozinom. (SLIKA 8)

2. Odpiranje kalcijevih kanalov pod vplivom ivnega impulza pogoj za zaetek miinega

krenja

Pogoj za zaetek miinega krenja je odpiranje kalcijevih kanalov v sarkoplazemskem retikulumu

(SR) in naraanje Ca2+ v sarkoplazmi. Odpiranje Ca2+ kanalov je posledica draenja miine celice.

Miino celico vedno vzdrai draljaj, ki pripotuje po nevritu alfa motonevrona. (SLIKA 8)

VZROKA ZA UTRUJENOST STA:

1.1. In zakaj lahko tukaj pride do utrujanja?

Med tem naporom so razlini elektroliti, ki se tam notri nabirajo. Nekateri prihajo, nekatreri odhajajo. Med njimi je tudi H. H, ker plava v citoplazmi, lahko zasede aktivno mesto na aktinu kjer je Ca. e si zagotovi to mesto, postane to mesto neaktivno in sila te miice se zmanja, ker ne pride do sklopa med aktinskimi in miozinskimi vlakni. Se pravi, ko je neposredno na kontraktilnem mehanizmu.

1.1.1. In kaj se dogaja kalcijem?

Ca2+

se v veliki meri veejo na ta aktivna mesta in zato pride do sklopa. e se ne veze imamo utrujenost povezano z H. Ampak del tega Ca, ki je povezan tam notri in pa, ki plava v citoplazmi, pa nam povzroa teave. Kajti, ta Ca elijo rpati nazaj saj je tam notri nekoristen, ker se ni usedel na aktivno mesto in ga ne potrebujemo. rpalke pa ga elijo rpati nazaj zato, da je zopet uskladien in bi pri ponovni depolarizaciji zopet skoi in morebiti zasede pravo mesto. To se dogaja ves as (ven-noter, ven-noter,). Pri tem imajo zelo veliko in teko nalogo Ca rpalke. Ca rpalke se lahko tudi utrudijo,ko ne morejo ve tega poenjati ve tako uspeno. Zato je vedno ve nakopienega Ca. e se Ca ne more sprostiti na aktivna mesta, zaradi tega ne more opravljati svoje funkcije in lahko prihaja do utrujanja zaradi dveh vzrokov:

zaradi tega, ker ga rpalke ve ne morejo potegniti nazaj (v sarkoplazemski retikulum) in

zaradi tega ker je tam notri neuporaben (v sarkoplazmi).

Darko Kneevi

38

Povsod je problem ta, da vasih med naporom rpalke (prej smo imeli za druge snovi, zdaj smo imeli Ca) ne zmorejo ve v

takni meri opravljati svojega dela kakor v zaetnem stanju.

Zaradi tega se:

1.) ZMANJA SILA in

2.) ker imamo kislo okolje, tudi pljuni cilj,ki vzpodbuja ATP, da se razgrajuje in miozinska pregrada ne zmore

ve opravljati svoje funkcije z enako intenzivnostjo. Zato se upoasni.

slika 8: Vloga kalcija in uravnalnih proteinov pri miinem krenju

Darko Kneevi

39

PREGLED ZAPOREDJA DOGODKOV V IVNO-MIINEM STIKU PRI MIINEM

KRENJU:

1. Elektrokemini draljaj prispe do konnih vejic nevrita alfa motonevrona

2. ACh prenese draljaj na motorino konno ploico in povzroi akcijski potencial

3. Draljaj se po transverzalnih tubulih iri v notranjost miine celice (AChE unii ACh)

4. Povezanost transverzalnih tubulov z raziritvami SR povzroi odpiranje Ca2+ kanalov v membrani

cistern; sledi prehajanje kalcija v sarkoplazmo

5. Ca2+ vpliva na regulacijske proteine tako, da je mona povezava med aktinom in miozinom

6. Ca2+ se vee na troponin C (SLIKA 8); ta vez premakne troponin I stran od miozina ATP-eaze

(prekine se njegova inhibicija) in troponin T tako, da potegne tropomiozin stran od specifinih

vezalnih mest na aktinu.

Slika 9:Celotni pregled ivno-miine (krenje in sproanje)

Darko Kneevi

40

Sproanje miine celice

PREGLED ZAPOREDJA DOGODKOV V IVNO-MIINEM STIKU PRI MIINEM SPROANJU:

Obdobju krenja sledi as sprostitve, ki se zane, ko pade koncentracija Ca2+ ionov v sarkoplazmi pod 10-6M. Premikanje Ca2+ ionov med SR in sarkoplazmo je posledica dveh mehanizmov:

Odpiranje kalcijevih kanalov v membrani SR pod vplivom draenja miine celice

Delovanje Ca2+ rpalke, ki rpa Ca2+ iz sarkoplazme nazaj v SR. (SLIKA 9) Ko preneha delovanje miine celice, se zapro Ca2+ kanali in prevlada uinek Ca2+ rpalke (Ca2+ ATp-eaza v membrani SR); posledica je znievanje koncentracije kalcijevih ionov v sarkoplazmi. To povzroi prekinjanje zveze med troponinom C in Ca2+ in s tem premaknitev troponina I in T v prvotni poloaj s imer se vzpostavi stanje v mirovanju; troponin I inhibira miozin ATP-eazo na prenem mostiku, troponin T pa premakne tropomiozin nazaj v lebove aktinske niti in znova prekrije na njej sprecifina mesta za povezavo z miozinsko glavico. Za delovanje kalcijeve rpalke je potrebna energija iz ATP-ja. (SLIKA 9)

Slika 10: Struktura krljivih proteinov (miozinski in aktinski miofilament)