PREDMETI RAZRED/LETNIK VRSTA GRADIVA Priročnik za učitelje · VRSTA GRADIVA Priročnik za učitelje AVTORICE PRIROČNIKA mag. Anita Smole – slovenščina (jezik) mag. Tilka Jamnik,

PREDMETI SLOVENŠČINA/MATEMATIKA/SPOZNAVANJE OKOLJA/ GLASBENA UMETNOST

RAZRED/LETNIK 3. razred

VRSTA GRADIVA Priročnik za učitelje

AVTORICE PRIROČNIKA mag. Anita Smole – slovenščina (jezik)

mag. Tilka Jamnik, Jožica Ciber Gruden, dr. Vida Medved Udovič – slovenščina (književnost)

Mateja Urbančič Jelovšek, dr. Vida Manfreda Kolar – matematika

Saša Biderman – spoznavanje okolja

Dr. Albinca Pesek – glasbena umetnost

LETO IZIDA 2014

UČBENIŠKA GRADIVA dr. Vida Medved Udovič, mag. Tilka Jamnik, Jožica Ciber Gruden: Berilo 3, Kdo bo z nami šel v gozdiček? Slovenščina 3, S Slikanico na rami, delovni zvezek za književnost

Sonja Osterman, dr. Nataša Potočnik: Slovenščina 3, S Slikanico na rami, delovni zvezek za jezik

dr. Vida Manfreda Kolar, Mateja Urbančiči Jelovšek: Tretja matematika, samostojni delovni zvezek 1. del in 2. del

Irena Hergan, Iztok Devetak, Teja Kovač, Metoda Kolar: Dotik okolja 3, učbenik

Irena Hergan, Teja Kovač, Metoda Kolar, Iztok Devetak: Dotik okolja 3, delovni zvezek 1. del in 2. del

dr. Albinca Pesek: Glasba 3, Zvočni živžav, učbenik

dr. Albinca Pesek: Glasba 3, Zvočni živžav, delovni zvezek

dr. Vida Medved Udovič, mag. Tilka Jamnik, Jožica Ciber Gruden, mag. Anita Smole, dr. Vida Manfreda Kolar, Mateja Urbančič Jelovšek, Saša Biderman, dr. Albinca Pesek

PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE

V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

SLOVENŠČINABerilo 3, Kdo bo z nami šel v gozdiček

S Slikanico na rami, delovni zvezek za književnostS Slikanico na rami, delovni zvezek za jezik

MATEMATIKATretja matematika, samostojni delovni zvezek v dveh delih

SPOZNAVANJE OKOLJADotik okolja 3, učbenik

Dotik okolja 3, delovni zvezek v dveh delih

GLASBENA UMETNOSTGlasba 3, Zvočni živžav, učbenik

Glasba 3, Zvočni živžav, delovni zvezek

KAZALO

SLOVENŠČINABerilo 3, Kdo bo z nami šel v gozdiček ........................................................ 5S Slikanico na rami, delovni zvezek za književnost ................................ 5S Slikanico na rami, delovni zvezek za jezik .............................................. 23

MATEMATIKATretja matematika, samostojni delovni zvezek v dveh delih .............. 33

SPOZNAVANJE OKOLJADotik okolja 3, učbenik ..................................................................................... 51Dotik okolja 3, delovni zvezek v dveh delih .............................................. 51

GLASBENA UMETNOSTGlasba 3, Zvočni živžav, učbenik ................................................................... 67Glasba 3, Zvočni živžav, delovni zvezek ...................................................... 67

dr. Vida Medved Udovič, mag. Tilka Jamnik, Jožica Ciber Gruden



SLOVENŠČINABerilo 3, Kdo bo z nami šel v gozdiček?

Slovenščina 3, S slikanico na rami, delovni zvezek za književnost

Priročnik – SLOVENŠČINA (književni del)

6

KAZALO

Hans Christian Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA ........................ 7Josip Stritar: ŽABJA SVATBA ............................................................................. 8Slovenska ljudska pesem: KAJ SEM PRISLUŽIL .......................................... 9Fran Milčinski - Ježek: KEKČEVA PESEM ........................................................ 10Neža Maurer: ZLATI COPATI ............................................................................. 11Slovenska ljudska: TRI BOTRE LISIČICE .......................................................... 12KRIŽEMKRAŽ PO EVROPI ................................................................................... 13EVROPEJČKI ........................................................................................................... 13Tone Pavček: PRETEPAČ ..................................................................................... 15Majda Koren: TRIJE KUPČKI RAČUNOV ......................................................... 16Marko Kravos: MOŠKE IGRE IN ČEŠPE S HRASTA ....................................... 16Lojze Kovačič: MOŽIČEK MED DIMNIKI ......................................................... 17Niko Grafenauer: KOKOSENZACIJA ................................................................ 19Gregor Strniša: JEDCA MESECA ...................................................................... 20Primož Suhodolčan: MOBI ZAJEC .................................................................. 20


7

Hans Christian Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA

CILJI• Učenci razlagajo motive za ravnanje književne osebe.• Privzemajo vlogo književne osebe.• Obnavljajo pravljico na različne načine.• Zaznavajo motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo tudi iz lastne izkušnje (vztraja-

nje pri svoji zmoti).• Likovno in pisno izrazijo domišljijsko-čutno predstavo književne osebe.

DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB, str. 11DZ/iDZ, str. 6

• Učitelj učence spomni na drugi dve Andersenovi pravljici v berilu za 3. razred (Kraljična na zrnu graha, Grdi raček).

• Učenci z igro pantomime (ustvarjalni gib) prikažejo modno revijo. Prisotni opisujejo obleko, ki jo je posamezni maneken prikazal. Ta jo potem čim bolj doživeto opiše (model, barva, ma-terial, dodatki …). Nekaj oblek lahko nato po opisu poskušajo tudi narisati. Tisti, ki je obleko »nosil«, pa pove, katera skica se je najbolj približala njegovi predstavi.

• Učitelj na kratko povzame vsebino pravljice Cesarjeva nova oblačila in prebere odlomek iz berila. Nato jih (tiho) berejo učenci.

• Učenci glasno berejo.• Razložimo manj znane besede: posvetovalnica – ustanova za posvetovanje s strokovnjakom,

oprava – kar ima nekdo na telesu, zlasti obleka in obutev, statve – stroj ali priprava za tkanje: goniti statve, tkalec – kdor se poklicno ukvarja s tkanjem, tkati – delati tekstilne izdelke s križanjem, pre-pletanjem osnovnih niti in votka, baldahin – streha iz dragocene tkanine, nebo, komornik – visoki uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja, …

• Učitelj učencem postavlja vprašanja, da bi razumeli pravljico: Kakšen je bil cesar? Kaj je obo-ževal? Kaj sta nekoč cesarju predlagala dva sleparja, ki sta prišla v mesto? Zakaj se je cesar odločil, da sprejme njuno ponudbo? Zakaj nihče ni priznal, da ne vidi blaga? Kdo je nazad-nje vendarle vzkliknil: »Pa saj nima ničesar na sebi!« Kako misliš, da se je cesar takrat počutil? Kako bi se na njegovem mestu počutil ti? Si se že kdaj podobno počutil, da si vztrajal pri svoji zmoti za vsako ceno? Pripoveduj, kako se je dogodek končal.

• Učitelj učence spodbuja, da povedo svoje mnenje, kakšen je bil cesar. Spodbuja jih, da se poskušajo čim bolje vživeti v njegovo vlogo in opisujejo občutke ob takem sprevodu.

• Kako bi se pa počutil med opazovalci sprevoda? Pripoveduj.• Najprej obnovijo pravljico, kot so jo slišali in brali.• Nato učenci izberejo pripovedovanje na različne načine (sami izberejo možnost, ki jim naj-

bolj odgovarja): – likovno – s pantomimo – v obliki stripa – s plesom – v prvi osebi (kot cesar, komornik, opazovalec sprevoda) … Predstavijo se sošolcem.• V DZ povežejo naslove Andersenovih pravljic s pravimi stavki iz njih. Po želji jih tudi ilustrirajo.


8

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• V (šolski) knjižnici pregledamo različne slovenske izdaje Cesarjevih novih oblačil. Pravljico je

ilustriralo več ilustratorjev.• Obravnavo te pravljice povežemo z drugima dvema v berilu in s praznovanjem 2. aprila –

mednarodnega dneva knjig za otroke – ki ga praznujemo na rojstni dan tega velikega dan-skega pravljičarja. Organiziramo praznično »pravljično matinejo« tudi z drugimi Anderseno-vimi pravljicami, ki jih imamo v (šolski) knjižnici ali jih učenci poznajo kako drugače (npr. iz Disneyevih risank).

• Sestavijo novo pravljico iz ključnih besed treh pravljic: RAČEK, CESAR, KRALJIČNA, NOVA OBLAČILA, ZRNO GRAHA.

Vir: ANDERSEN, Hans Christian: Cesarjeva nova oblačila. Ilustr. Suzana Bricelj. Prev. Silva-na Orel Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. (Velike slikanice.)

Josip Stritar: ŽABJA SVATBA

CILJI• Učenci zvok besede in zvočno slikanje (onomatopejo/podobnoglasje) povezujejo s podo-

bami, ki jih vzbuja pesem.• Zaznajo razpoloženje pesmi (igrivost in razposajenost).• Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila).• Iščejo vzporednice med svetovoma živali in ljudi.


• Se učenci spomnijo pesmi Mete Rainer Žabeceda, ki je v berilu za 3. razred? Kaj se v njej do-gaja?

• Učitelj napove, da jim bo tokrat prebral pesem Josipa Stritarja o žabah, v kateri pa se doga-ja čisto nekaj drugega. Interpretativno prebere pesem, da bi učenci občutili njen ritem in zvočno slikanje.

• Gibalno in glasovno predstavijo žabe. Lahko si izdelajo preprosto naprstno lutko iz papirja.• Učitelj interpretativno prebere pesem. • Pesem berejo učenci.• Berejo jo tako, da nekdo bere pesem, vsi pa ponavljajo refren v zadnjem verzu vsake kitice.• Kaj se v pesmi dogaja? Učenci pripovedujejo. (Nevesta in ženin sta žabi; poskočna pesem

pripoveduje o žabji poroki/svatbi, zato je tako vesela in poskočna.) Kako so pesem občutili učenci? Bi lahko ob njej kar zaplesali? S kakšnimi pesniškimi prvinami je pesnik dosegel ritem in zvočno slikanje? Iščejo rime, ugotovijo, da se ponavlja refren »rega rega reg, kvak, kvak«.

• Po večkratnem ponavljanju se pesem spontano naučijo in jo deklamirajo.• Učenci v DZ napišejo po nekaj vrstic iz pesmi Žabja svatba. Napišejo kratko zgodbo na črko

Ž in izdelajo vabilo za žabjo svatbo.


9

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Morda poslušajo tudi uglasbeno pesem. (Povezava z glasbenim poukom). • Oponašajo žabe. Izmišljujejo si kratke dvogovore v žabjem jeziku.• Narišejo strip z naslovom Žabja svatba.• Spomnijo se, da je zvočno slikanje uporabil tudi pesnik N. Grafenauer.

Vir:PRIMI pesmico za rep: mali cvetnik slovenske mladinske poezije. Ilustr. Marjan Man-ček. Maribor: Obzorja, 1995. (Mlada Obzorja.)

Slovenska ljudska pesem: KAJ SEM PRISLUŽIL

CILJI• Učenci zaznavajo in doživljajo značilnosti ljudske pesmi (zvočnost, ponavljanje, pomanjše-

valnice idr.).• Zaznavajo humor v ljudski pesmi.• Spoznajo naraščajočo ljudsko pesem. Opazujejo zunanjo zgradbo pesmi (kitice, verzi).• Pesem se naučijo na pamet in jo tudi zapojejo.• *Napišejo svoje pesmi po vzoru.


• Učitelj interpretativno prebere pesem ali morda najprej predvaja uglasbeno pesem.• Berejo jo učenci; tudi glasno, vsak eno kitico.• Učitelj učence vodi, da opazujejo zunanjo zgradbo (naraščajoča pesem). Koliko KITIC ima

pesem? Ali so vse enako dolge? Preštej VERZE v vsaki kitici. Kaj opaziš? • Pesem se naučijo na pamet. Pesem pojejo in jo nadgradijo z ustvarjalnim gibom (oponaša-

nje živali). S tem pokažejo, da naraščajoča pesem res narašča. V vsaki kitici se skupini pridru-ži nova žival. Učenci si lahko po skupinah naredijo tablice z nastopajočimi živalmi, da vsak učenec ve, kdaj se priključi skupini.

• Opazujejo, katere so prvine ljudske pesmi: zvočnost, ponavljanje, pomanjševalnice, število sedem (»sedem let sem služil«).

• Učenci občutijo prvine otroške ljudske pesmi, pa tudi njeno vedrost in šaljivost.• V DZ učenci po zgledu nadaljujejo z osmo in deveto kitico in ju tudi ilustrirajo. Dodajo še dve leti (tudi devet je pravljično število) in nove živali (stvari), ki »sem jih prislužil«.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Obravnavo pesmi povežemo z glasbenim poukom.• *Po želji pišejo kratke igrive pesmi.• *Lahko jih uglasbijo in predstavijo z ustvarjalnim gibom.• Berejo ljudske pesmi po svoji izbiri.

Vir:POJTE, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice: slovenske ljudske pesmice za otro-ke. Ilustr. Marlenka Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. (Deteljica.)Biba poje, biba --- : [100 otroških pesmi z notami.] Kamnik: Harlekin, 1995.


10

Fran Milčinski - Ježek: KEKČEVA PESEM

CILJI• Učenci se ustrezno odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela, žalostna pesem).• Spoznavajo slovensko kulturno izročilo.• Razlagajo besede in besedne zveze.• Zaznavajo zvočnost in ritem v pesmi.• Razvijajo asociativne sposobnosti.


• Na katere besede pomislimo, ko slišimo besedo SREČA? Zapisujejo jih na tablo v obliki mi-selnega vzorca.

• Nato učitelj predvaja uglasbeno Kekčevo pesem. Kakšna se zdi učencem? (Vesela, ker je vesela glasba.) Najbrž je tudi besedilo pesmi veselo.

• Prebere pesem, berejo jo učenci.• Pesem opazujejo od vrstice do vrstice in iščejo »vesele« besede in situacije: ptičica poje, ko-

rak odmeva, potok žubori, dobra volja je najbolja, smej se, vriskaj, pesmi piskaj, hej, juhej ... • Kaj pomenijo izrazi: to si zapiši za uho – dobro si zapomni; mila jera – človek z malodušnim,

neodločnim izrazom, kisla cmera, kdor se rad joka.• Razložimo manj znane besede: vštric – izraža položaj na desni ali levi v neposredni bližini.• Kaj je torej najbolje, kako ujamemo srečo, kaj je zaklad?• Učenci se na pamet naučijo besedilo pesmi in melodijo (povezava z glasbenim poukom).

Vključijo jo v program razredne ali šolske proslave, praznovanja.• Pesem v razredu lahko predstavijo kot koračnico. Določijo tudi kapelnika.• V DZ napišejo kratek spis z naslovom Dobra volja je najbolja.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Učitelj obravnavo pesmi gradi na tem, kar učenci že vedo o Kekcu, in nadgrajuje. Poveže oz. nadgradi z branjem integralnih besedil o Kekcu, priredb Andreja Rozmana Roze

v slikaniških izdajah z ilustracijami Zvonka Čoha, z ogledom filmov o Kekcu (Kekec in Srečno, Kekec), s poslušanjem uglasbenih pesmi iz obeh filmov ..., morda celo z obiskom Kekčeve dežele v Kranjski Gori. (Medpredmetne povezave, projekt »Vse o Kekcu«.)

Viri:MILČINSKI, Frane: Preprosta ljubezen: pesmi. Ljubljana: Sanje, 2008.NAJLEPŠE pesmi za otroke. 1 [Zvočni posnetek]. RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 1995.


11

Neža Maurer: ZLATI COPATI

CILJI• Uporabijo ustrezna poimenovanja: pesem, pesnik, naslov, kitica, verz.• Z ilustriranjem vsebine doživljajo besedilno stvarnost.• Doživljajo podobe iz narave na domišljijski način.• Nadgradijo doživljanje pesmi s (po)ustvarjalnem pisanjem in svojo deklamcijo/recitacijo.

DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZVEZKOMB str. 100DZ/iDZ str. 29

• Učiteljica prinese cekin (kovanec), ga spusti nekajkrat na mizo, da učenci slišijo njegov zven. Kaj lahko zveni kot cekin. Nizajo asociacije ob besedi cekin.

• Učitelj večkrat doživeto prebere pesem, da učenci začutijo razpoloženje pesmi.• Pesem berejo učenci. Sledi pogovor: Kdaj začne zajce zebsti v podplate? Kdo jim šiva copate?Preberi drugo kitico. Kako zvenijo copatki?Si predstavljaš kako zveni cekin?Zakaj zajci sezujejo copate? Kako bi ti bežal neslišno : bos ali obut? Kdo je napisal pesem? Kako imenujemo tistega, ki piše pesmi? Kako je pesmi naslov? Koliko kitic ima pesem. Preštej verze v prvi kitici. Preštej verze v drugi kitici. Poišči dve besedi ki se rimata v drugi kitici. • Ker je pesem kratka, si jo spontano po večkratnem poslušanju zapomnijo in doživeto dekla-

mirajo.• Pesem po kiticah ponazorijo tudi z gibanjem. • V DZ ilustrirajo obe kitici in odgovorijo na vprašanja.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Iščejo primere za lastnosti, ki jih pripisujemo zajcem.• Teče kot _________________.• Boji se kot _______________.• Ima doga ušesa kot ____________.• Nadaljujejo zgodbo: Kam je bežal zajec?

Vir: Neža Maurer: Velik sončen dan: izbrane pesmi za otroke in mladino. Ilustr. Alenka Sottler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. (Sončnica).


12

Slovenska ljudska: TRI BOTRE LISIČICE

CILJI• Učenci spoznavajo in opazujejo značilnosti ljudske pravljice, v kateri so prvine sodobnega

realnega sveta. Seznanijo se, da so v Reziji nastajale pravljice še do nedavnega, tj. pred pet-desetimi leti.

• Utemeljujejo, zakaj v rezijski pravljici nastopajo stvari iz sodobnega časa.• Izražajo in utemeljujejo svoje stališče do problema, ki je obravnavan v pravljici (alkohol, pi-

tje, vožnja avtomobila …).• Literarni svet nadgradijo z lastnim domišljijskim svetom, pišejo nadaljevanje pravljice.• Berejo bogato ilustrirano pravljico v slikanici.


• Kako si učenci predstavljajo srečanje treh prijateljev oz. prijateljic, da bi bilo prijetno in obe-nem imenitno? Pripovedujejo.

• Učitelj napove srečanja treh boter lisičic, kot jih opisuje rezijanska ljudska pravljica. Bile so tri lisičice in so bile vse tri botrice. Vsaka je imela svojo vilo: prva jo je imela na Brajdi, dru-

ga sredi Loga in tretja gori na koncu Loga. Nekega dne je šla tista z Brajde najprej obiskat svojo botrico v Log in potem sta šli obe skupaj obiskat še botrico na koncu Loga. To srečanje imamo tudi v Berilu.

• Odlomek najprej prebere učitelj, nato ga (tiho) berejo učenci.• Učenci glasno berejo odlomek.• Potem se pogovorijo: Kakšen je dom botre lisičice na koncu Loga? Kako se zabavajo vse tri lisi-

čice?• Učitelj spodbuja učence k opazovanju besedila: Katere besede so narečne? (Poiščejo jih

v slovarčku.) Katere besede/kateri elementi nam sporočajo, da je tretja lisičica bogata in obenem sladkosneda (stene so poslikane s kokošmi, ki se zdijo žive ipd.)? Katere prvine so značilne za ljudske pravljice (ponavljanje, pomanjševalnice idr.)? Katere prvine so iz sodob-nega realnega sveta? (salon, bife, fotelji , avto idr.). Učence seznani, da so v Reziji nastajale pravljice še pred petdesetimi leti. Učence spodbudi, da ugotovijo, kakšen je bil takrat način življenja. Razlikoval se je od načina življenja, ko so nastajale ljudske pravljice v daljni prete-klosti.

• Pogovor usmerimo na problem zabav, pitja alkohola, vožnje pod vplivom alkohola …• Učitelj prebere celo pravljico v slikanici, ki jo je bogato ilustrirala Ančka Gošnik Godec. • V DZ pišejo nadaljevanje pravljice in jo ilustrirajo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Slikanico nekaj časa pustimo v bralnem kotičku v razredu. Morda jo bo kateri od učencev

tudi sam prebral in poročal za bralno značko.• Oblikujejo plakat Z GLAVO NA ZABAVO!

Vir:Tri botre lisičice: rezijanska ljudska. Ilustr. Ančka Gošnik Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983. (Velike slikanice).


13

KRIŽEMKRAŽ PO EVROPI

CILJI• Učenci spoznavajo poezijo različnih nacionalnih književnosti.• Zvedo za prevod iz tujega jezika v slovenščino.• Razvijajo narodno in državljansko identiteto.


• Učitelj na zemljevidu Evrope (lahko tudi na obrisu Evrope v Berilu) pokaže, kje so države Slovaška, Španija in Francija. Poudari, da v teh državah govorijo slovaško (slovaščino) na Slovaškem, špansko (španščino) v Španiji in francosko (francoščino) v Franciji.

• V Berilu so prevodi teh pesmi oz. njihovih kitic. Pogovarjajo se o tem, zakaj so prevodi po-trebni.

• Učitelj prebere pesmi; berejo jih učenci.• V DZ poslušajo pesmi v različnih jezikih, povežejo imena držav in njihovih jezikov …

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Branje in obravnavo teh pesmi vključimo v projekt »Evropejčki«.

EVROPEJČKI

Večjezičnost oz. večkulturnost je vse pogostejša situacija tudi v naših razredih. Skoraj v vsakem razredu je nekaj učencev, ki niso Slovenci ali je vsaj eden od staršev ne-Slovenec; njihov materni oz. prvi jezik ni slovenščina. Raziskave in izkušnje v večkulturnih okoljih potrjujejo, da je identifikacija otroka s prvim oz. maternim jezikom osnovni pogoj za uspešno učenje in branje v učnem jeziku. Identifikacija s svojo kulturo je eden od pomembnih pogojev za srečno življenje človeka, obenem pa tudi za medkulturni dialog t. j. spoštovanje drugih jezikov in kultur. V sodobnem globalnem svetu je medkulturno razumevanje osnova, da ljudje različnih kultur živijo v razumevanju, spoštovanju in sožitju; da je vsakdo lahko ponosen na svojo kulturo, se bogati z drugimi kulturami in ustvar-jalno prispeva v človeško skupnost. Učitelj bo izhajal iz situacije v svojem razredu in obravnaval predvsem tista besedila, ki izvirajo iz književnosti jezikov, ki so prvi jeziki učencev iz drugih kultur. Ali pa bo na podoben način iz-bral besedilo iz jezika, ki je materni jezik učenca iz države, ki je v Berilu nismo predstavili.Pri vsakem besedilu smo predlagali didaktični inštrumentarij, ki prispeva k njegovemu razu-mevanju in estetskemu doživetju. Poleg tega smo oblikovali didaktični inštrumentarij k sklopu kot celoti, ki naj bi potekal po malem kot razredni projekt skozi vse šolsko leto in bi med dru-gim vključeval medpredmetne povezave in sodelovanje s starši. Vsi napotki so seveda samo priporočila in predlogi; učitelj jih bo izbiral, preoblikoval in dopolnjeval po svoje oz. glede na medkulturno situacijo v razredu.


14

CILJI• Učenci/učenke si oblikujejo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika

ter se zavedajo pomembne vloge materinščine in slovenščine v svojem osebnem in družbe-nem življenju. Tako si oblikujejo jezikovno, narodno in državljansko zavest, ob tem pa tudi spoštovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov ter si krepijo svojo medkulturno in socialno zmožnost.

• Učenci/učenke sodelujejo v vodenih pogovorih – o rabi in vlogah jezika, – o vrstah jezikov, – o svojem prvem/maternem jeziku ter o svojem odnosu do prvega/maternega jezika, do

slovenščine in do drugih jezikov, – o posebnem položaju slovenščine v R Sloveniji in o položaju svojega prvega/maternega

jezika v R Sloveniji, – o rabi knjižnega in neknjižnega jezika, – o tujih jezikih in o vzrokih za učenje tujih jezikov, – o spoznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih prvega/maternega jezika pred

tujim jezikom.• Učenci/učenke, katerih prvi/materni jezik ni slovenščina, predstavijo sošolcem svoj prvi je-

zik ter povedo, v katerih okoliščinah ga uporabljajo.• Učitelji lahko glede na vsakoletno situacijo v razredu izvajajo ta sklop v obliki celoletnega

projekta, v katerega lahko spretno vključujejo tudi starše.


• Učitelj vsako besedilo, ki ga izbere, bere učencem; berejo ga tudi učenci.• Obravnava ga glede na njegovo vrsto, motiviko idr. literarne tvarine.• Pri vseh poudarja tudi gornje cilje (pomen maternega jezika, medkulturnost idr.• V DZ učenci rešujejo naloge.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Z obravnavo teh besedil razvijemo projekt »Evropejčki«. Uporabili bomo predvsem tista be-

sedila, ki so blizu učencem oz. so morda materni jeziki posameznih učencev. Odvisno je tudi od tega, v katerem delu Slovenije živimo: bližje Italiji ali Avstriji, morda smo celo na dvoje-zičnem področju v Prekmurju ipd.

• Učenci, katerih materni jezik ni slovenščina, ga predstavijo sošolcem; pripovedujejo pesmi in pravljice v svojem maternem jeziku idr.

• K temu projektu vključimo tudi starše. Ob primerni priložnosti (npr. prednovoletno sreča-nje) družabno srečanje obarvamo »medkulturno«: otroci skupaj s svojimi starši predstavijo (novoletne) pesmi v svojih jezikih.

• Projekt povežemo z glasbeno vzgojo, okoljsko vzgojo, kulinariko idr. Izvajamo ga (skozi vse šolsko leto) pri pouku, v krožkih, pri bralni znački … pa tudi v obliki druženj otrok in staršev ob različnih priložnostih (npr. v pred novoletnem času).

Priporočena literatura kot pomoč pri izvedbi sklopa »V Evropi sem doma«:GODEC Schmidt, Jelka in Matjaž Schmidt: V Evropi smo doma: slikanica za otroke o Evropski uniji in njenih ustanovah s pojasnili za odrasle. Ljubljana: Evropski parla-ment, Informacijska pisarna za Slovenijo, 2007.HEDELIN, Pascale: Moj prvi potep po Evropi. [Kartografsko gradivo]: otroški atlas. Murska Sobota: Pomurska založba, 2005.


15

LAMBERT, Nicole: Evropejčki. Prev. Irena Ostrouška. Radovljica: Didakta, 2008. (Poto-vanje v otroštvo). PESEK, Albinca: Pesmi in plesi ljudstev sveta [Zvočni posnetek]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. (Murenček). RIPOLL, Oriol: Najlepše otroške igre sveta : za enega ali več igralcev, za velike in male, mirne igre, gibalne igre, igre v prostoru in na prostem, igre za urjenje spretnosti: [igra-mo se in učimo]. Ljubljana : Družina, 2004.ROBINS, Deri: Otroška svetovna kuharska knjiga. Maribor : Obzorja, 1995. (Mlada Obzorja).Zbirka (25 knjig) SPOZNAJMO države EU. Radovljica: Didakta, 2006. SPOZNAJMO Evropsko unijo [Kartografsko gradivo] : [tematski atlas]. Ljubljana: Pre-šernova družba, 2004. ZAPOJMO in zaigrajmo. [Glasbeni tisk]: pesmarica z besedili in notnimi zapisi. Lju-bljana: Mladinska knjiga, 2005.

Tone Pavček: PRETEPAČ

CILJA• Identificirajo se s književno osebo, ki je nekoliko drugačna od njih samih, po drugi strani pa

jim je zelo podobna.• Razumejo motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo iz lastnega izkušenjskega sveta.


• Učitelj vodi pogovor o dopisovanju: So že kdaj dobili pismo ali razglednico? Kdo jim je pisal? Ali so kaj odgovorili?

• Pogovarjamo se tudi o tem zakaj je danes vse manj pisem in razglednic v poštnih nabiralni-kih? Kaj jih je nadomestilo?

• Tudi pesnik Tone Pavček je prejel v pesmi nenavadno pismo iz svojega rojstnega kraja. Pe-sem je namenil vam. Pa jo poslušajmo.

• Učitelj doživeto prebere pesem.• Po premoru učenci pripovedujejo o vtisih.• Učitelj razloži manj znane besede: pob, okraj, znanec …• Učenci tiho in glasno berejo pesem po kiticah.• Odgovarjajo na vprašanja: Kakšno pismo je prejel pesnik?Opiši, kakšen fant je Pepe Nagaja.

Zakaj ima tako ime in priimek? Iz katerega kraja je prišlo pismo? Kaj si ti misliš o pretepanju? Si kdaj podoben Pepetu?

• Učenci v DZ napišejo pismo Pepetu v Mirno Peč.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Iščejo sopomenke besedam iz pesmi: POB- FANT, NAGAJA- RAZGRAJA, PRETEPATI-MLATITI …• Odigrajo rešitev spora (pretepa) po skupinah.

Vir: Tone Pavček: Vrtiljak. Mladinska knjiga, 1985.


16

Majda Koren: TRIJE KUPČKI RAČUNOV

CILJI• Zaznajo realistično pripoved.• Razumejo motive za ravnanje književnih oseb.• Besedilo doživljajo ob lastnih doživljajskih izkušnjah.• Oblikujejo svoje stališče do problema v besedilu in ga znajo utemeljiti.• Pripovedujejo o svojih občutkih ob branju besedila.


• Razgovor o hišnih ljubljenčkih in najljubših igračah učitelj vodi previdno in z občutkom. Tenkočutno jih vodi v razgovoru o tem, kdaj in kako so jim njihove najljubše stvari že poma-gale.

• Učitelj na kratko predstavi Evo, ki je glavna književna oseba v zgodbi. Pove, da je imela svo-jega modrega kozla, ki ji je večkrat pomagal.

• Prebere zgodbo, nato jo berejo tudi učenci.• Učitelj in učenci se nato pogovarjajo. Učenci odgovarjajo na vprašanja: Zakaj je Eva potre-

bovala kozla? Na kakšen način ji je pomagal? Pred kom ga je skrivala? Zakaj menite, da ga ni predstavila mami? Kdo je v resnici računal? Imaš tudi ti svojega modrega kozla? Pripoveduj o njem. Ali tudi ti kdaj ne želiš odgovarjati na vprašanja staršev? Kaj takrat narediš? Kaj bi svetoval Evi? Pripoveduj.

• V DZ narišejo Evinega modrega kozla. Napišejo, pri katerih delih bi ga oni potrebovali.

DIDAKTIČNOMETODIČNI PREDLOGI• Učitelj pogovor vodi tenkočutno in pazi, da preveč ne posega v intimo učencev.

Marko Kravos: MOŠKE IGRE IN ČEŠPE S HRASTA

CILJI• Učenci prepoznavajo realni svet nekoč (spoznavajo spominsko prozo).• Dogajalni čas in prostor prepoznavajo tudi iz posrednih besednih signalov (narečne bese-

de).• Ravnanje književnih oseb primerjajo z lastnim izkušenjskim svetom.• Učenci spoznavajo narečja.


• Učitelj na kratko predstavi pisatelja Marka Kravosa (roj. leta 1943), zamejskega Slovenca, ki živi in ustvarja v Trstu: je pesnik, pisatelj in prevajalec. Piše tudi prozo in poezijo za otroke in mladino. Pisatelj se je rodil pri Sv. Ivanu in v zbirki z naslovom Trst v žepu obuja spomine


17

na svoje otroštvo. V odlomkih v Berilu bomo spoznali nekaj iger, kakršne so se otroci igrali nekoč.

• Prebere odlomka; ob drugem branju po potrebi od stavka do stavka razloži tudi narečne besede: tapin – krovni zamašek, pista – dirkalna steza

češpe – češnje, mule – deklice idr. • Odlomka (tiho) berejo učenci. • Učitelj vodi pogovor, da bi učenci razumeli odlomka: Katero igro so se igrali dečki v pisate-

ljevem otroštvu pri Sv. Ivanu? Katere igre so se igrale deklice? Ali je bilo primerno, da se je šolar igral z deklicami?

• Učitelj vodi učence: po katerih podrobnostih spoznajo spoznajo, da so se otroci takole igrali nekoč? Po katerih besedah spoznajo, da je pisatelj odraščal v bližini Trsta, v zamejski Slove-niji?

• Spodbuja jih, da pripovedujejo, kaj se igrajo danes dečki in deklice. Katere igre se igrajo skupaj? Če se učenci razgovorijo v narečju, jih učitelj lahko opozori, da tudi oni uporabljajo narečne besede (le-te zapiseš na tablo).

• V DZ opišejo svojo najljubšo igro s prijatelji. Opisu dodajo tudi ilustracijo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Učenci primerjajo otroške igre nekoč in danes. • Projekt lahko razširijo s tem, da povprašajo svoje starše in stare starše, kakšne igre so se igrali

oni v svojem otroštvu; v šoli poročajo.• Izmislijo si svojo igro in zanjo naredijo načrt, ki ga predstavijo sošolcem.

Vir:KRAVOS, Marko: Trst v žepu: pogled na zgodovino od popka dol. Ilustr. Klavdij Palčič. Ljubljana: DZS, 2006. (Zbirka iz mladih dni).

Lojze Kovačič: MOŽIČEK MED DIMNIKI

CILJI• Učenci prepoznajo glavno književno osebo.• Oblikujejo si domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora.• Oblikujejo si lastna stališča in odgovarjajo na vprašanja ob besedilu. Pojasni vzroke, zakaj je

književna oseba nekaj storila.• Spoznavajo dela slovenskega pisatelja Lojzeta Kovačiča.


• Priporočamo, da učitelj to pravljico obravnava zadnjo, za pravljicama Tejko zida hišo in Naj-močnejši fantek na svetu. Učence spomni na ti dve besedili in pisatelja Lojzeta Kovačiča. Sprašuje jih, česa se najbolj spomnijo iz njih.


18

Lojze Kovačič (1928–2004) je po mnenju mnogih eden najboljših pisateljev v zgodovini slovenske književnosti. Pisal je za odrasle in otroke. Več njegovih zgodb za otroke je zbra-nih v knjigi Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod (Mladinska knjiga, 1994). Med drugim je bil dolga leta zaposlen v Pionirskem domu v Ljubljani kot umetnostni pedagog.

• Učitelj predstavi možička z naprstno lutko. Pripoveduje o tem , kje živi, kaj dela, da nima imena… Učitelj učence poprosi, da mu poiščejo ime. Učenci izbirajo imena za možička.

• Nato učencem pove, da v naslednji zgodbi Lojzeta Kovačiča nastopa prav podoben mali možiček in prebere odlomek iz Berila.

• Nato odlomek tiho berejo učenci.• Razložijo manj znane besede: gomoljast, ponirek, dežnikar …• Učitelj jih spodbuja, da pripovedujejo, kakšen je možiček, ki živi med dimniki na strehah hiš

v starem mestu. Katere dobre lastnosti ima?• Pripovedujejo o tem, katere so še dobre lastnosti, ki jih cenimo. Ali smo kdaj podobni mo-

žičku iz zgodbe? Kaj takrat naredimo?• Spodbuja jih, da si ogledajo ilustracijo in pripovedujejo, kako možiček pomaga meščanom.• Učitelj spodbudi zanimanje za nadaljevanje zgodbe. Kaj mislite, kako se zgodba nadaljuje?• Iz slikanice preberejo vse besedilo. • Ljudje v starem mestu so živeli skromno, a srečno. Pripoveduj, kaj tebi pomeni sreča.• Čisto drugače so živeli ljudje v novem mestu. Imeli so lepe in velike avtomobile, živeli so

v velikih hišah … Ali so po tvoje ljudje v novem mestu srečnejši od prebivalcev v starem mestu? Pripoveduj.

• Včasih ne moremo dobiti vsega, kar si želimo. Meščani novega mesta so si želeli prilastiti možička. Kako bi opisal njihovo dejanje.

• Kje bi raje živel: v novem ali starem mestu? Pripoveduj o tem.• Učenci v DZ rešijo nalogo: v odlomkih prepoznajo glavne osebe vseh treh besedil Lojzeta

Kovačiča in jih narišejo. Napišejo časopisni oglas za izgubljenega možica.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Mogoče živi podoben možiček tudi v tvojem kraju? Pojdi na sprehod in dobro opazuj. Če ga

boš slučajno opazil, ga nariši in opiši.• Učenci pripovedujejo, pri čem bi možiček lahko pomagal ljudem v njihovem naselju (mestu

ali vasi). • Na podlagi opisov v pravljici in iz svojih izkušenj naštevajo razlike med starim in novim me-

stom, med mestom in vasjo idr. Kako živijo ljudje v mestu in kako na vasi?

Vir:KOVAČIČ, Lojze: Možiček med dimniki. Ilustr. Milan Bizovičar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974. (Velike slikanice)


19

Niko Grafenauer: KOKOSENZACIJA

CILJI• Učenci opazujejo pesem in zaznavajo kitice, vrstice in rime.• Zvok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo s podobami,

ki jih vzbuja pesem.• Prepoznajo glavne in stranske književne osebe.• Prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce v pesmi.• Posamezna književna besedila medbesedilno primerjajo in vrednotijo.


• Učitelj vpraša učence, kako se oglašajo kokoši. (Kokoši, kokodakajo.) Kaj menijo, ali je mo-goče napisati pesem, v kateri je uporabljeno kokodakanje oz. onomatopoetske besede »koko«? (Podobno kot v več pesmih zasledimo npr. »rega rega, kvak kvak.«)

• Vsak učenec si izmisli svojo senzacionalno vest (novico). Najboljše novice zapišejo na plakat.• Učitelj pove, da bodo izvedeli kakšna je bi la kokosenzacija. Vpraša učence: O čem mislite, da

bo pripovedovala pesem?• Napove pesem Kokosenzacija, ki jo je napisal pesnik Niko Grafenauer. Interpretativno jo pre-

bere.• Kakšna se zdi ta pesem učencem? Žalostna? • Opazujejo pesem: kitice, vrstice, rime ... • Učenci glasno in tiho berejo pesem.• Sledijo vprašanja za razumevanje besedila: Kdo je kokodakal po dvorišču? S čim se je hvali-

la? Na kakšen način se je hvalila? Kaj je naredila kokopolicija? S čim je putka zavedla koko-policijo? Kdo je na koncu uredil celo stvar? Kako bi se pesem lahko nadaljevala? Pripoveduj.

• Iščejo sestavljeke s koko- in ped – (učitelj jih sproti piše na tablo). Z njimi pesnik zvočno slika. Oponaša oglašanje kokoši in pričara prepirljivo vzdušje v kokošnjaku.

• Kaj se je zgodilo v pesmi? Učenci pripovedujejo. Kakšen se jim zdi dogodek, ki ga opisuje pesem?

• Spontano uprizorijo prepir v kokošnjaku. Zraven si spretno izmišljujejo še ostale kokobesede.• V DZ napišejo kratko pesem, pogovor med kokošjo in žabo, kjer uporabijo zvočno slikanje.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI• Spomnijo se, da je zvočno slikanje uporabil tudi pesnik Josip Stritar v pesmi Žabja svatba. Pesnika Nika Grafenauerja učenci poznajo: naštevajo njegove pesmi, jih pripovedujejo in

recitirajo. • Učenci pesem po skupinah dramatizirajo.• Pojanjujejo pregovore o kurah: PIŠEŠ KOT KURA. ŠE SLEPA KURA VČASIH ZRNO NAJDE. ZMEŠAN SI KOT KURA. OBNAŠAŠ SE

KOT PETELIN NA GNOJU. PRI NAS DOMA JE KOT V KURNIKU.

Vir:PRIMI pesmico za rep: mali cvetnik slovenske mladinske poezije. Ilustr. Marjan Man-ček. Maribor: Obzorja, 1995. (Mlada Obzorja).


20

Gregor Strniša: JEDCA MESECA

CILJI• Razlikujejo pravljični in realistični dogajalni prostor.• Sledijo zaporednemu toku dogodkov.• Tvorijo govorna besedila z različnimi pripovedovalci.


• Učitelj sprašuje učence, kaj si zaželijo ob pogledu na Mesec? Kakšen se jim zdi? Bi želeli po-leteti nanj, se ga dotakniti ali vsaj okusiti?

• Na kratko povzame pravljico v celoti, prebere odlomka iz Berila. Nato ju berejo učenci.• Razložijo manj znane besede: kosmata kučma, slak,kamra, je odprte glave …• Učitelj sprašuje učence: Kje in kdaj se pravljica začne? Kakšen se zdi Mesec starejšemu bratu

in kakšen mlajši sestri? Kaj je rad počel brat in kaj sestra?• Učence gotovo zanima, kaj je postal brat, ki je vedno rad bral in kaj je postala sestra, ko je

odrasla. Zato celo pravljico prebere v slikanici z ilustracijami Kostja Gatnika.• Učitelj spodbuja učence k razmišljanju: gre za tipično pravljico? So v njej elementi realne

pripovedi? Gre bolj za poetično pripoved kot pa pravljico. • Učenci pripovedujejo odlomka iz Berila, kot da je pripovedovalec brat in kot da je pripove-

dovalka sestra. • V govornih nastopih pripovedujejo, kaj Mesec pomeni njim in kaj bi se jim lahko zgodilo, če

bi ga okusili.• V DZ napišejo kratko pripoved o tem, kako so pokusili Mesec in kaj se je potem zgodilo.

DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOG• Učenci spontano odigrajo pogovor med bratom in sestro, ki pokušata Mesec.

Vir: STRNIŠA, Gregor: Jedca Mesca. Ilustr. Kostja Gatnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. (Velike slikanice)

Primož Suhodolčan: MOBI ZAJEC

CILJI• Učenci obnavljajo besedilo s kombinacijo slike in besede (izdelajo strip).• Izdelajo reklamna sporočila, kakšen je zajec, kakšna sta želva in želvak, o prednostih mobil-

nega telefona idr. • V razredu dramatizirajo besedilo in ga uprizorijo (književno besedilo dramatizirajo in ga

nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi: igra vlog, izdelava lutk, nakazovanja scene, ko-stumov).


21

DELO Z BERILOM IN (i)DELOVNIM ZEVZKOMB str. 87DZ/iDZ str. 25

• Učitelj v sproščenem pogovoru sprašuje učence po lastnostih zajca in želve. Kako živimo danes: smo morda počasni kot želve? Nam k hitremu tempu življenja pripomorejo tudi so-dobni mediji? Kaj je značilno za mobilni telefon? (Dostopni smo kjer koli, hitro oz. takoj.)

• Interpretativno prebere zgodbo Mobi zajec.• Ker je besedilo bogato z dvogovori, razdeli vloge (zajec, želvak, želva) med učence, ki že

berejo in sam bere kot povezovalec. (To je obenem priprava za kasnejšo dramatizacijo be-sedila.)

• Učitelj z vprašanji pomaga učencem k razumevanju besedila: Kakšen je zajec? Kakšna sta želva in želvak? Kakšno službo opravlja med njima zajec Peter? Kaj se zgodi medtem, ko se zaljubljenca končno srečata? Kaj ugotovijo vsi trije? (»Ah, kako drvi čas!«).

• Učenci v razredu dramatizirajo besedilo, in ga odigrajo. V povezavi z drugimi predmeti (li-kovnim in glasbenim poukom) ga nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi in uprizorijo (izdelava lutk, nakazovanja scene, kostumov, izbira glasbene spremljave).

• Dramatizacijo lahko izpeljejo s kombinacijo slike in besede (izdelajo strip v DZ). • V DZ napišejo dvogovor med želvo in želvakom v obliki kratkih sporočil (sms). Če je to pre-

težko, pa naj bo v DZ izdelava stripa. DIDAKTIČNO-METODIČNI PREDLOGI

• Učitelj in učenci se pogovarjajo tudi na splošno o tem, »kako čas beži«. Kako jim »čas beži« med poukom, med odmori, čez vikend ali med počitnicami?

• V (šolski) knjižnici si izposodijo vse tri zbirke Živalskih novic in jih prebirajo; za začetek jih bere tudi učitelj v nadaljevanjih v razredu. Učenci si izberejo vsak po eno zgodbo in poroča-jo o njej na govornih nastopih. Učitelj jih lahko upošteva tudi kot opravljeno »obveznost« za bralno značko.

Vir: SUHODOLČAN, Primož: Živalske novice. Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 2007. (Živalske novice: 2)


22

Priročnik – SLOVENŠČINA (jezikovni del)

23

mag. Anita Smole



SLOVENŠČINASlovenščina 3, S slikanico na rami, delovni zvezek za jezik


24

KAZALO

IZ POČITNIŠKEGA DNEVNIKA .....................................................................25HITRO V ŠOLO ..................................................................................................25VADIMO BRANJE IN PISANJE .......................................................................27VADIMO BRANJE IN PISANJE .......................................................................28MUCA .................................................................................................................29DELFIN ................................................................................................................30


25

IZ POČITNIŠKEGA DNEVNIKA

UČNA CILJA• Učenci pripovedujejo o dogodkih, ki so jih doživeli med počitnicami.• Sodelujejo v pogovoru in pri tem upoštevajo temeljna načela dialoškega sporazumevanja.

UVODNA DEJAVNOSTUčitelj na mizo razporedi različne fotografije, razglednice, ki so povezane s poletnimi potepanji. Nato učence povabi, da izberejo fotografijo/razglednico, ki jih spominja na zadnje poletje.Učenci si ogledajo razstavljene sliko in vsak izbere eno.Učitelj učence (drugega za drugim) povabi, da sošolcem predstavijo/pripovedujejo, zakaj so izbrali posamezno sliko.

DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ, str. 6, 7Učitelj učence spodbudi, da frontalno preberejo navodila za delo v delovnem zvezku.Nato učenci samostojno rešujejo naloge v delovnem zvezku; učenci, ki pri delu potrebujejo učiteljevo pomoč, delajo skupaj z učiteljem.Potem ko učenci rešijo naloge, frontalno predstavljajo zapisane odgovore.Učitelj učence spomni, da začetek povedi pišemo z veliko začetnico, da med besedami, ki jih naštevamo, zapisujemo vejice, da imena vrhov/krajev/držav pišemo z veliko začetnico.

HITRO V ŠOLO

UČNI CILJI – 2 ŠOLSKI URI• Spoznavajo spoštljive ogovore oseb.• Spoznavajo okoliščine za tikanje in vikanje ter v igri vlog uporabljajo ustrezno različico.• Uporabljajo ustrezne pozdrave v določenih situacijah.• Spoznavajo in upoštevajo temeljna načela dialoškega sporazumevanja.• Berejo in razvijajo sposobnost doživljanja in razumevanja besedila.• Urijo se v branju.

UVODNA DEJAVNOSTUčiteljica učencem zastavlja vprašanja, učenci odgovarjajo.

• Kdaj ste danes vstali?• Ste prišli pravočasno v šolo?• Se vam je že mudilo?• Se je na poti zgodilo kaj nenavadnega?• Ste koga srečali?• Kako ste ga pozdravili?• Kako ste se pozdravili s sošolci, ko ste prišli v šolo?• Kako ste se pozdravili z učiteljico?


26

DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ, str. 8, 9Učenci si ogledajo video posnetek dveh pogovorov.Učiteljica učence po prvem ogledu usmeri, na kaj naj bodo še posebej pozorni pred ponovnim ogledom.Kdo se pogovarja v prvem in kdo v drugem pogovoru?Zakaj je Manja prišla v šolo tako pozno?Za koga so nastopali učenci 3. razreda?Kako sta učenki vadili za nastop?Kdo se je pogovarjal v drugem pogovoru?Kako sta se pozdravili učiteljica in Manja?Učenci ponovno poslušajo oba posnetka.Sledi pogovor o videnem/slišanem.Učiteljica zastavlja vprašanja – drugega za drugim. Zastavi vprašanje, nato pokliče učenca, da odgovori nanj. Učenci si pri iskanju odgovorov pomagajo tudi z zapisom obeh pogovorov na strani 8.Zakaj je prišla Manja tako pozno v šolo?Za koga so nastopali učenci 3. razreda?Kako sta učenki vadili za nastop?Kdo se je pogovarjal v drugem pogovoru?Kako sta se pozdravili učiteljica in Manja?Zakaj se nista pozdravili enako kot učenki?

Učenci v parih zaigrajo določene situacije. Pri tem pazijo na ustrezne pozdrave, spoštljive ogo-vore in vikanje oz. tikanje. Na cesti srečaš svojega prijatelja.Prideš k zdravniku.K tebi na obisk prideta stric in teta.Stopiš v pekarno in želiš kupiti kruh.Greš k sošolcu in ga vprašaš, kaj je za domačo nalogo.Na stopnicah srečaš učitelja in ga vprašaš o bralni znački.

2. nalogo učenci rešijo samostojno – označijo, koga bi pozdravili z Živjo! in koga z Dobro jutro! oz. Dober dan!. En učenec rešuje pri računalniku, v i-delovni zvezek.Potem frontalno pregledajo rešitve.Na koncu učne ure učenci rešijo še 3. nalogo. Svoje odgovore povedo na glas.Za domačo nalogo zapišejo primer pogovora, ki so ga imeli zjutraj s sošolcem/z učiteljico. Po-zorni so na ustrezen začetni in končni pozdrav ter vikanje in tikanje.


27

VADIMO BRANJE IN PISANJE

UČNI CILJI – 2 ŠOLSKI URI• Urijo se v branju.• Besede sestavljajo v povedi.• V povedi poiščejo smiselno besedo in povedi pravilno ter čitljivo prepišejo.• Dopolnijo manjkajoče črke in sestavijo pomensko ustrezne besede.• Širijo besedni zaklad.• Urijo se v branju.• Sestavljajo smiselne povedi.• Povedi sestavijo v smiselno zgodbo.• Sledijo krajšemu besedilnemu nareku.• Razložijo pomen besednih zvez.

UVODNA DEJAVNOSTUčitelj na tablo zapiše besedo, v kateri manjkajo določene črke. Učenci ugotavljajo, katere črke bi dodali, da bi dobili smiselne besede. Učitelj poišče primere z več rešitvami.Npr.:_ana_opataUčenci delajo v parih in iščejo podobne primere besed. Predstavijo jih sošolcem.

DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ, str. 10, 11Učitelj učence razdeli v skupine. Skupina dobi nalogo na kartončku. Skupaj poiščejo ustrezno rešitev.

Matej ima v zvezku polno ______________ (mlak, spak, napak, navlak).Naš kuža je ugriznil soseda v _________________ (prst, past, piškot).Mama je na vrtu posadila _________________ (mačko, solato, salamo). Jure je v gozdu nabral polno košaro _______________ (žog, gob, hlač).Z drevesa sem utrgal _________________ (jabolko, ježa, jogurt).

Učenec, ki ga določi učitelj, prebere navodilo prve naloge.Učenci samostojno rešijo 1. nalogo. Skupaj z učiteljem preverijo rešitve. Nato povedi s pravilno izbrano besedo prepišejo v zvezke za slovenščino.Učitelj učencem naroči, naj preberejo besedno zvezo iz treh besed, ki jo ima napisano na tabli, vsi hkrati. Na tablo pritrdi napis PRIDEN KOT ČEBELA. Učenci skušajo samostojno prebrati še preostale primere v DZ na str. 11. Učenci skupaj z učiteljem razložijo pomen besednih zvez in povedo, ali poznajo kakšno osebo, ki je npr. visoka kot prekla. Učenci samostojno rešijo 4. nalogo.Za domače delo rešijo 5. nalogo (razložijo besedne zveze).Učitelj učence razdeli v skupine. Skupina dobi na listkih zapisane besede. Iz vseh besed sestavi-jo smiselne povedi. Povedi uredijo v zgodbo.


28

Naš maček Smrček je včeraj ulovil miško.

Smrček je prinesel miško pod mizo na vrtu.

Mama je Smrčka zaprla v mojo sobo.

Smrček se je v sobi počutil zelo dobro.

Skočil je na posteljo in spal do večera.

VADIMO BRANJE IN PISANJE

UČNI CILJI • Urijo se v branju.• Sestavljajo smiselne povedi.• Povedi sestavijo v smiselno zgodbo.• Sledijo krajšemu besedilnemu nareku.• Razložijo pomen besednih zvez.

DEJAVNOSTIVsak učenec izbere trak, na katerem je zapisan del povedi. Učenci poiščejo par z ustreznim dru-gim delom in sestavijo poved.

Rok in Ana sta šla v nedeljo na izlet s starši.

Z avtom so se odpeljali na Bled.

Želela sta si ogledati grad.

Sprehodili so se po gradu in si ogledali muzej.

Najbolj všeč so jim bili vitezi.

V trgovini s spominki so kupili razglednico za babico.

Pri jezeru so se usedli na klopco.

Ana je napisala razglednico.

Občudovali so labode in race.

V bližnji restavraciji so se posladkali s sladoledom.


29

Povedi uredijo v smiselno zgodbo in jo še enkrat preberejo.Izberem nekaj povedi za zapis po nareku. Povedi najprej preberem. Besedilo narekujem po posameznih povedih.

Po končanem nareku povedi še enkrat preberem. Učenci popravijo napake.

MUCA

UČNI CILJI – 2 ŠOLSKI URI• Učenci smiselno sodelujejo v pogovoru in upoštevajo pravila pogovarjanja.• Berejo umetnostno besedilo.• V besedilu iščejo zahtevane podatke.• Ob besedilu odgovarjajo na vprašanja.

UVODNA DEJAVNOSTUčitelj prebere besedilo v DZ na str. 12. Po branju učenci pripovedujejo, kaj se jim je najbolj vtisnilo v spomin.V obliki stripa narišejo potek dogajanja v besedilu. Učitelj pripravi 5 kvadratkov.

DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOMDZ/iDZ, str. 12, 13Po tihem samostojnem branju učenci podčrtajo besede, ki opisujejo muco, in poved, v kateri izvejo, da se je Manja resnično razveselila muce.S pomočjo besedila in podčrtanih besed rešijo 1. in 2. nalogo.Učenci glasno berejo besedilo na str. 13 in po branju pripovedujejo o svojih vtisih.V parih se pogovorijo, kaj je Manja storila z muco najprej in kaj nazadnje. Nekaj parov predstavi svoje ugotovitve.Samostojno rešijo 1. nalogo. Potem v besedilu podčrtajo vse velike začetnice (2. naloga), nato dopolnijo poved pri 2. nalogi.Rešijo še 3. nalogo. Skupaj z učiteljem frontalno pregledajo rešitve.Učenci besedilo 3. naloge prepišejo tako, da pravilno uporabijo velike začetnice.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILAUčitelj zadnjo dejavnost diferencira, tako, da učencem določi različne vrste pisav (eni pišejo le z velikimi tiskanimi črkami, drugi le z malimi tiskanimi, tretji uporabijo vse tri pisave), ki jih bodo uporabili pri prepisu – glede na učenčevo znanje/zmožnosti.


30

DELFIN

UČNI CILJI – 2 ŠOLSKI URI• Učenci berejo neumetnostno besedilo.• V besedilu iščejo zahtevane podatke.• Ob besedilu odgovarjajo na vprašanja.• Iščejo ključne besede in bistvene podatke, značilne za opis živali.• Izdelajo miselni vzorec o delfinu.

UVODNA DEJAVNOSTUčitelj razdeli učencem po skupinah razrezano fotografijo delfina. Učenci sestavijo sestavljanko in ugotovijo, da je na fotografiji delfin.

Vir fotografije: http://url.sio.si/dSb

Učitelj učence vpraša, kaj že vedo o delfinu. Predznanje zapisuje na tablo. Na koncu ure z učenci podatke uredi tako, da k vsakemu zapiše ključno besedo, značilno za opis živali.

DELO Z (i)DELOVNIM ZVEZKOM DZ/iDZ, str. 14, 15Učitelj prebere besedilo o delfinu. Učenci poslušajo.Učenci nato odprejo delovne zvezke in sledijo učiteljevemu ponovnemu glasnemu branju. Nato učenci glasno berejo besedilo. Učitelj določi, kdo bere. Med branjem sošolca učenci pod-črtajo besede, ki so zanje nove.Učenci z učiteljevo pomočjo najprej razložijo neznane besede. Učitelj neznane besede in kratko razlago napiše na tablo, učenci v svoje slovarčke novih besed.Učenci samostojno rešijo 1. nalogo.


31

Frontalno berejo navodila za 2. nalogo. Vsak učenec sam zapiše odgovor, nato rešitve frontalno preverijo.Ob ponovnem branju učenci ugotavljajo, o čem govori posamezni odstavek pri opisu delfi-na. Če je treba, učitelj učence usmerja. Z vprašanji jim pomaga, da pridejo do ključnih besed, značilnih za opis živali. Učenci posamezni odstavek označijo z določeno barvo. Z isto barvo ob besedilo zapišejo še ključno besedo.Ključne besede pri opisu živali:ZUNANJOST – KAKO IZGLEDA?BIVALIŠČE/ŽIVLJENJSKI PROSTOR – KJE ŽIVI?PREHRANJEVANJE – S ČIM SE HRANI?RAZMNOŽEVANJE – KAKO SE RAZMNOŽUJE?Učenci v zvezke za SLJ nastavijo ogrodje za miselni vzorec o delfinu, učitelj piše na tablo. Učitelj učencem pove, da v miselni vzorec ne zapisujemo celih povedi, temveč le ključne besede in bi-stvene podatke – v obliki zveze besed. Učitelj naj učencem pokaže različne načine izdelovanja miselnih vzorcev.

ZUNANJOSTvelikost: do 4 mteža: do 50 kgtelo: podolgovato, vretenastopokrito z gladko kožokoža sivapod kožo plast tolščena hrbtu velika repna plavutglava: majhnagobec: podaljšan v kljunv kljunu od 12 do 50 parov zobdihanje: s pljuči

Delfin

BIVALIŠČEoceanitoplejša morja (tudi v Jadranskem morju)

v jatah

RAZMNOŽEVANJE1 mladič na 2 letimladič sesa mleko

PREHRANJEVANJEvse vrste ribsipelignjiraki

ZANIMIVOSTZelo igrivi – sledijo ladjam, skačejo, tolčejo s plavutmi.Sporazumevanje z žvižganjem.

Učenci potem ob narejenem miselnem vzorcu opisujejo delfina. Ključne besede in bistvene podatke pretvarjajo v povedi. Učitelj naj bo pozoren na to, da učenec pred opisovanje bistvenih podatkov znotraj določene ključne besede pove tudi same ključne besede.


32

Priročnik – MATEMATIKA

33

dr. Vida Manfreda Kolar, Mateja Urbančič Jelovšek



MATEMATIKADruga matematika, samostojni delovni zvezek v dveh delih


34

KAZALOUVOD ....................................................................................................................... 35PONOVIMO ............................................................................................................ 36REŠUJEM PROBLEME .......................................................................................... 39IŠČEM SIMETRIJO ................................................................................................. 40SEŠTEVAM DO 100 S PREHODOM .................................................................. 41VAJA DELA MOJSTRA ......................................................................................... 42ODŠTEVAM DO 100 S PREHODOM ................................................................ 42VAJA DELA MOJSTRA ......................................................................................... 43REŠUJEM PROBLEME .......................................................................................... 43MERIM DOLŽINO ................................................................................................. 43MNOŽIM ................................................................................................................. 44REŠUJEM PROBLEME .......................................................................................... 46DELIM ...................................................................................................................... 47POŠTEVANKI ŠTEVIL 2 IN 4 ............................................................................... 48DELIM S ŠTEVILOMA 2 IN 4 .............................................................................. 49VAJA DELA MOJSTRA ......................................................................................... 50REŠUJEM PROBLEME .......................................................................................... 50


35

UVOD

Učno gradivo Tretja matematika je sestavljeno iz dveh samostojnih delovnih zvezkov. Matematične vsebine iz učnega načrta za matematiko v 3. razredu so razvrščene v širše vsebin-ske sklope, vsak od njih pa še v ožje sklope, ki v delovnih zvezkih opredeljujejo vsebino poglavij. Matematične vsebine se medsebojno integrirajo, kjer je to mogoče (na primer aritmetične vse-bine in vsebine iz obdelave podatkov, aritmetične vsebine in geometrija, geometrija in obde-lava podatkov …), poudarek pa je tudi na medpredmetnem povezovanju (slovenski jezik, spo-znavanje okolja, likovna vzgoja). V nadaljevanju je opisan predlagani način dela s samostojnim delovnim zvezkom.

Pri usvajanju matematičnih ciljev je predvsem v prvem triletju izrednega pomena, da sledimo načelu postopnosti, tj. od konkretne prek slikovne k simbolni ravni.

Koncept samostojnih delovnih zvezkov Tretja matematikaUvod v vsako poglavje je namenjen uresničevanju ciljev predvsem na slikovni ravni in pred-stavlja uvod za reševanje nalog in usvajanje posameznih učnih ciljev in matematičnih veščin. Izhajamo iz izkušenj iz otrokovega sveta, zato gradivo vsebuje veliko ilustracij, ki ponazarjajo domače prizore iz otrokovega vsakdana. V nadaljevanju izbrano situacijo nadgradimo s formal-no matematično obravnavo, ki vključuje matematično terminologijo in izražanje ter prevedbo situacij v simbolni zapis.

Temeljne značilnosti samostojnih delovnih zvezkov Tretja matematika• Ob reševanju nalog učenca vseskozi spremlja žirafa, ki mu daje koristne napotke ali namige

glede reševanja; • vključevanje situacij iz vsakdanjega življenja (npr. uporaba denarja);• problemsko in motivacijsko zasnovane naloge;• integracija znotraj matematičnih vsebin (aritmetika in obdelava podatkov, geometrija in di-

agrami razvrščanja …);• medpredmetno povezovanje;• naloge za nadarjene učence: Tako imenovani IZZIVI so zasnovani v obliki matematičnega

problema (besedilnega ali nebesedilnega), to so lahko tudi naloge iz zabavne matematike in ni treba, da se nanašajo na tekočo učno snov. Namenjeni so popestritvi pouka, razvijanju logičnega mišljenja in utrjevanju različnih strategij reševanja problema. Te naloge niso ob-vezne za vse učence, ponudimo jih učencem, ki so že rešili predpisane naloge iz delovnega zvezka ali učnih listov;

• poglavja z naslovom REŠUJEM PROBLEME vključujejo tako besedilno kot nebesedilno po-dane matematične probleme in namige glede strategije reševanja (npr. uporaba tabele, sli-ke, dramatizacija situacije …);

• poglavja z naslovom VAJA DELA MOJSTRA so namenjena utrjevanju določene snovi.


36

PONOVIMO

UČNI CILJ: • učenec utrjuje znanje o številih do 100 ter sešteva in odšteva do 100 brez prehoda.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 7–18

1. naloga: Vsak učenec nalogo reši samostojno, nato pa za vsak primer posebej raziščemo možne rešitve in jih zapišemo v preglednico na tablo. Učence spodbujamo k sistematične-mu iskanju rešitev, npr. 15 + 0 = 15, 14 + 1 = 15, 13 + 2 = 15 …

2. naloga: Učenec računa s prehodom prek desetice z uporabo metode razdruževanja dru-gega seštevanca pri seštevanju oziroma odštevanca pri odštevanju. V primerih seštevanja lahko s puščico nakaže premik krožcev iz druge v prvo preglednico, v primerih odštevanja pa prečrta predpisano število krožcev, določi, koliko od teh jih je v prvi in koliko v drugi preglednici, ter števili zapiše pod rožičke.

3. naloga: V navodilu ni poudarjeno, koliko računov je treba zapisati, saj sta v tretjem primeru, ko sta dve števili enaki, možna le dva računa.

4. naloga: Učenec računa v obsegu do 20 brez uporabe ponazoril.5. naloga: Učenec rešuje enačbe seštevanja do 20. Pomaga si z dominami, ki jim mora dorisa-

ti manjkajoče število pik. V zadnjem primeru sam izbere račun.6. naloga: Rešitev: V prvem kvadratu obkroženi navpično: (8, 5), (0, 13), vodoravno: (10, 3). V drugem kvadratu navpično: (9, 8), (8, 9), vodoravno: (12, 5), (4, 13). V tretjem kvadratu navpično: (14, 5), vodoravno: (19, 10) (11, 2).7. naloga: Učenec naj si izbere 3 števila s kartončkov, npr. 1, 2 in 3, ter v zvezek zapiše račun

seštevanja 1 + 2 + 3 = 6. Dobljeno vsoto nato poišče v tabeli v delovnem zvezku in jo ob-kroži. Možne vsote so vsa števila od 6 do 21 (6 + 7 + 8). Cilj naloge je, da učenec poišče čim več možnih trojic števil, ni pa treba, da odkrije vse.

8. naloga: Učence navajamo k branju besedilnih nalog z razumevanjem, zato se morajo naj-prej odločiti, katero računsko operacijo bodo uporabili, in nato pobarvati ustrezni karton-ček. Šele nato se lotijo reševanja.

Pozor! Učenec lahko nekatere naloge reši bodisi z uporabo ene bodisi druge operacije. Pomembno je, da zna utemeljiti izbor operacije in da v nadaljevanju nalogo tudi reši z iz-brano operacijo.

Primer: »Maja ima 15 frnikul. Laura pa 11. Katera jih ima več in koliko več?« Učenec lahko izbere operacijo odštevanja in zapiše račun 15 – 11 = ___, lahko pa izbere seštevanje in nalogo reši z dopolnjevanjem: 11 + ___ = 15.

9. naloga: Igralno polje s števili od 1 do 100, ki ga bodo učenci potrebovali pri reševanju na-log v nadaljevanju. Učenci določajo, katera števila se skrivajo za živalmi na igralnem polju. Na primer: »Želva je na polju s številko 50.«

10. naloga: Podana so navodila, kako naj se učenec pomika po igralnem polju. Na primer: Štej po 2 naprej od 40 do 60: učenec se s prstom postavi na polje s št. 40 in ska-če po 2 naprej, dokler ne pride do 60. Števila, na katerih pristane, glasno izgovori. Kakšen primer lahko izvedete skupinsko, nato pa naj učenci nadaljujejo vsak zase. Učitelj si lahko izbere še svoje primere, in tako igralno polje še dodatno izkoristi za utrjevanje štetja.

11. naloga: Glasno preberemo posamezne korake navodil, učenci pa se v skladu z navodili pomikajo po igralnem polju. Na koncu si rezultat zabeležijo na listek in ga primerjajo z dru-


37

gimi. Učitelj lahko sestavi še kakšne primere navodil, pri čemer lahko vključuje dodajanje in odvzemanje enic brez prehoda prek desetice ter dodajanje in odvzemanje celih desetic. Učenci lahko tudi v skupinah sami sestavijo navodila, ki vsebujejo dogovorjeno število ko-rakov. Nato navodila zberemo, jih narekujemo učencem in se na koncu pogovorimo, ali so bila primerna, ali so bili računi ustrezno izbrani glede na znanje učencev …

12. naloga: Učenec dopolni stotični kvadrat, nato še določi, katera števila se skrivajo za sličica-mi na nekaterih poljih kvadrata.

13. naloga: Zastavljena je v obliki ugank. Učenec rešitev vpiše v okvirček. V zadnjem primeru je rešitev več. To so števila 0, 11, 22, 33, 44, 55, 66, 77, 88 in 99.

14. naloga: Učenec nadaljuje začeto zaporedje števil.15. naloga: Učenec mora odkriti pravilo za nadaljevanje zaporedja števil v vodoravni in nav-

pični smeri ter dopolniti tabelo. Naloga je problemskega tipa. Učencem pustimo, da se problema lotijo sami, usmerjamo jih le, če opazimo težave.

Rešitev:

10 13 16 19

8 11 14 17

6 9 12 15

4 7 10 13

27 25 23 21 19

30 28 26 24 22

33 31 29 27 25

36 34 32 30 28

39 37 35 33 31

16. naloga: Učenec določa velikostne odnose v obsegu števil do 100.17. naloga: Učenec prišteva/odšteva enice ter prišteva/odšteva cele desetice s pomočjo števil-

skega traku.18. naloga: Učenec prišteva/odšteva cele desetice na simbolni ravni. Rešitve napiše na črto

desno.19. naloga: Učenec znanje o prištevanju enic in celih desetic uporabi v življenjski situaciji (de-

nar). Rešitev vpiše v prazen okvirček na narisanem hranilniku.20. naloga: Učenec utrjuje seštevanje in odštevanje v obsegu do 100. Računi zajemajo prište-

vanje/odštevanje enic brez prehoda in prištevanje/odštevanje celih desetic.21. naloga: Rešitve: Obkrožena so naslednja števila: navpično (45, 10) (5, 50), vodoravno (11, 44), (30,

25), (52, 3). Rešitev (11, 44) presega obravnavane vsebine 2. razreda, saj gre za seštevanje dveh poljub-

nih dvomestnih števil brez prehoda, vseeno pa učence spodbujajmo, naj jo odkrijejo, saj se bomo s to vsebino ukvarjali v naslednjih urah. Nalogo lahko nadgradimo še z dodatnim navodilom (za učence, ki bodo nalogo rešili hitreje): učenci naj poiščejo še tiste pare števil, katerih razlika je število 55.

IZZIV: Učenec naj najprej nariše 12 kroglic in nato rešuje po korakih. Izhaja naj iz podatka, da 7 kroglic ni rdečih. To pomeni, da je 5 kroglic rdečih, ostalih 7 pa je bodisi modre bodisi zelene barve. Rešitev:

22. naloga: Učenec naj pri vsakem primeru poišče tako pot, da bo vsota dveh števil ravno žele-

no število, npr. za prvi primer 23 + 52 = 75. Enako naredi pri odštevanju, npr. 85 – 41 = 44. Pri vsakem primeru je samo ena možna rešitev.


38

23. naloga: Učenec v meniju poišče ceni izdelkov, ki ju želi kupiti, in zapiše ustrezni račun. Pri primerih v preglednici ni dovolj, da učenec le obkroži da ali ne, pač pa mora v zvezek zapi-sati račun, ki bo potrdil njegovo izbiro odgovora.

24. naloga: Če je učenec pravilno rešil vse račune, bo dobil geslo: GORILA.25. naloga: Učenec utrjuje računanje do 100 z reševanjem v zvezek.26. Učenec naj poišče čimveč parov z dano vsoto. Vseh možnih rešitev je 7.

DEJAVNOSTI:Tombola malo drugače

Potrebujemo dve igralni kocki in prazne tabele, za vsakega učenca eno.

Učencem povemo, naj v prazna polja napišejo poljubna števila od 2 do 12. Števila se lahko tudi ponavljajo. Izberemo učenca, ki bo metal kocki. Po metu na tablo zapiše, kateri šte-vili je vrgel, preostali učenci pa vsak na svojem listku poiščejo, ali imajo vsoto obeh števil. Če jo imajo, jo prečrtajo ali pokrijejo z žetonom. Igro nadaljujemo toliko časa, dokler eden od učencev ne pokrije vseh števil na lističu. Nato učencem še enkrat razdelimo prazne tabele. Ker zdaj vedo, kako igra poteka, lahko razmislijo, kateri izbor števil je za zmago ugodnejši. Po končani dejavnosti lahko raziščemo, katera vsota je najverjetnejša (za vsako vsoto izpišemo možne kombinacije števil na obeh kockah in vidimo, da imamo pri številu 7 največ možnih kombinacij).

Različici igre: - Namesto dveh uporabimo tri kocke. V tem primeru vadimo seštevanje treh seštevancev do 20.- Polja na kocki prelepimo z drugimi enomestnimi števili, tako da bo več možnih računov s prehodom čez deset.

RazvrščamUčenca dobita lonček, v katerem so pomešani raznovrstni predmeti (npr. različne vrste testenin, različne vrste gumbov …). Njuna naloga je, da ugotovita, koliko predmetov posa-mezne vrste je v lončku, in si rezultate ustrezno zabeležita v pripravljeno tabelo.Število predmetov posamezne vrste naj bo dovolj veliko, da dejavnost ustreza obravnavi števil do 100.

Ugani, koliko denarja imamV vrečko damo določen znesek denarja. Uporabimo lahko le kovance za 1 c in za 10 c. Učencem zaupamo, kolikšno vrednost imamo v vrečki, oni pa morajo ugotoviti, kateri ko-vanci se skrivajo v vrečki.

Na primer: Učitelj: »V vrečki imam 42 centov.«1. učenec: »Imate 42 kovancev po 1 cent.«2. učenec: »Imate 4 kovance po 10 centov in 2 kovanca po 2 centa.«3. učenec: »Imate 3 kovance po 10 centov in 12 kovancev po 1 cent.«


39

Ugani številoPokažemo knjigo, povemo število strani v njej, ki naj ne bo več kot 100, in jo odpremo na poljubni strani. Naloga učencev je, da uganejo, na kateri strani smo knjigo odprli. Učenec, ki je na vrsti za ugibanje, predlaga neko število, mi pa smemo odgovarjati le z »več« ali »manj«, vse dokler nekdo ne pove pravega števila. Nato vloge zamenjamo in zmagovalec prevzame vlogo učitelja.

Igramo se trgovinoUčence razdelimo v skupine po 5 in v vsaki skupini določimo učenca, ki bo prodajalec v trgovini. Izdelke v trgovini označimo s cenami, ki so izbrane tako, da se izognemo pre-hodu prek desetice. Predlagamo, da so cene v centih, da bodo vrednosti izdelkov bližje realnim vrednostim. Vsak od preostalih članov skupine ima kuverto s kovanci. Možnosti: – Učenci imajo v kuvertah na voljo kovance za 10 c, 5 c, 2 c in 1 c, da lahko plačajo točno.– V kuverti so le kovanci za 10 c in 5 c. Če učenec ne more plačati s točnim zneskom, mu mora prodajalec vrniti znesek, ki ustreza nekemu enomestnemu številu. Na ta način bomo utrjevali odštevanje enic od dvomestnega števila.

REŠUJEM PROBLEME


1. naloga: Učenec rešuje problem z več možnimi rešitvami. Pomaga si lahko tudi s pravimi ko-vanci. V tem primeru potrebuje 5 kovancev za 1 c in 5 kovancev za 10 c. Možni so naslednji zneski: 5 c, 14 c, 23 c, 32 c, 41 c, 50 c. Učenci naj opišejo načine iskanja rešitev (npr. naključ-no iskanje ali bolj sistematično – začnemo s 5 kovanci po 1 c, nato pa po korakih kovanec za 1 c nadomeščamo s kovanci za 10 c). Spodbujamo jih, naj odkrijejo kakšno zanimivo lastnost dobljenih zneskov.

2. naloga: Učenec najprej označi zadeta polja, nato pa zapiše ustrezni račun seštevanja. Rešitve: 1. primer: 5 + 5 + 2 = 12

2. primer: 8 + 8 + 3 = 19 3. primer: 9 + 9 + 3 = 22 Hitrejšim učencem lahko razdelimo prazne tarče in si sami izberejo vrednosti polj ter konč-

ni rezultat. Po dva učenca si nato nalogi izmenjata.3. naloga: Učenec se mora odločiti, s katero računsko operacijo bo rešil besedilno nalogo.

Nato naj svojo odločitev utemelji, tako da nalogo z izbrano operacijo reši v zvezek. Izbor operacije ni v vseh primerih enolično določen. Učenec npr. lahko izbere odštevanje in zapiše račun 95 – 72 = __, lahko pa izbere seštevanje in nalogo reši z dopolnjevanjem: 72 + ___= 95. Pomembno je, da zna zapisati račun, ki se ujema z izborom operacije.

IZZIV: Naloga je podobnega tipa kot prejšnje naloge, vendar je abstraktnejša, saj ne vsebu-je konkretnih števil. Potrebno je dobro razumevanje prebranega besedila, da lahko rešimo problema. Učenci, ki se bodo lotili reševanja tega izziva, naj v zvezek tudi barvno ponazo-rijo račun, npr. modro + rdeče. Pri seštevanju je sicer vseeno, kakšen je vrstni red barv, pri odštevanju pa ne več.


40

IŠČEM SIMETRIJO

UČNA CILJA: • učenec prepozna simetrične oblike in spozna pojem simetrala lika.• učenec izdeluje simetrične like z eno ali dvema simetralama.


1. naloga: S to učno vsebino so se učenci seznanili že v 2. razredu, ko so z različnimi teh-nikami izdelovali in prepoznavali simetrične oblike. V 3. razredu to vsebino nadgradimo z matematično terminologijo. Črto prepogiba, prek katere se prezrcali simetrična oblika, matematično poimenujemo z izrazom simetrala.

2. naloga: Učenec nalogo lahko reši s prostim opazovanjem, lahko pa tudi z uporabo ogle-dalca. Pri uporabi ogledalca mora vedeti, kako ga bo uporabljal: ogledalce postavimo na črtkano črto. Če je dobljena podoba, ki jo tvori slika v ogledalu skupaj z delom slike na listu, enaka celotni sliki na listu, to pomeni, da je črtkana črta simetrala. Če se sliki razlikujeta, črta ni simetrala.

3. naloga: Učenec naj spretno uporabi list papirja in škarje: ve, kaj je njegov cilj, odkriti mora pot, ki ga bo privedla do cilja. Zadnji dve obliki imata dve simetrali. Če učenci ne odkrijejo te možnosti, lahko sami nakažemo pot, tj. papir dvakrat pravokotno prepognemo, učenci pa naj predlagajo, kaj izrežemo. Preizkusimo različne predloge učencev in preverimo, ali je kateri ustrezen.

4. naloga: Učenec za vsako sličico posebej presodi, ali je simetrična ali ni, in svojo ugotovitev s križcem označi v tabeli.

5. naloga: Učenec izdeluje simetrične oblike s pomočjo dveh zelo uporabnih pripomočkov: karo papirja in geoplošče. Pri delu z geoploščo učenec najprej z elastiko nastavi obliko, ki jo prikazuje slika, nato pa z drugo elastiko obliko dopolni do simetrične.

6. naloga: Učenec dopolnjuje in sam izdela simetrične vzorce glede na različne položaje si-metrale.

7. naloga: Učence ponovno seznanimo z načinom uporabe ogledalca za iskanje simetral.8. naloga: Tudi pri tej nalogi učenec uporabi ogledalce za preverjanje simetričnosti posame-

znih številk.9. naloga: Tudi pri tej nalogi učenec uporabi ogledalce za preverjanje simetričnosti posame-

znih črk.10. naloga: Učenci narisanim likom vrišejo simetrale, pri čemer uporabljajo ravnilo. Opozorimo

jih, da ima lahko lik tudi več simetral.11. IZZIV: Del besede je zakrit z ogledalcem. Učenec v okvirček vpiše (vriše) manjkajoče dele

in prebere nastale besede. Še sam naj poskusi poiskati kakšno besedo, ki je sestavljena iz samih črk z vodoravno ležečo simetralo.

DEJAVNOSTI:Izrezujem like

Dejavnost je opisana pri Delu s samostojnim delovnim zvezkom – 3. naloga.

Simetrične oblike na geoploščiGlej Delo s samostojnim delovnim zvezkom – 5. naloga. Nalogo lahko nadgradimo z no-vimi primeri: Učenca delata v paru, en učenec z elastiko oblikuje del lika ali vzorčka, ki ga mora drugi učenec dopolniti do simetrične oblike. Uporabi drugo elastiko.


41

Krasimo učilnicoUčencem razdelimo liste papirja in jim naročimo, naj izrežejo npr. čim bolj razgibane sne-žinke (v prednovoletnem času) ali kakšne druge okraske, s katerimi bomo okrasili učilnico.

SEŠTEVAM DO 100 S PREHODOM

UČNA CILJA: • učenec prišteva enomestno število k dvomestnemu številu s prehodom.• učenec sešteva dvomestni števili s prehodom.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 25–29Predstavitev vpeljave seštevanja do 100 s prehodom – učenec prišteva enomestno število k dvomestnemu številu. Učenec nalogo lahko reši s pomočjo grafične ponazoritve situacije – določanja skupnega števila barvic na sliki (dopustiti moramo tudi, da učenci uporabijo še ka-kšen drug, manj običajen postopek). Učenec lahko števili sešteje tudi s pomočjo številskega traku, tako da najprej na traku poišče prvi seštevanec, nato pa v skokih po 1 prišteje enice dru-gega seštevanca. Števili lahko seštejemo tudi na simbolni ravni: simbolni zapis je usklajen s ponazoritvijo na številskem traku, pomagamo si z rožički.

1. naloga: Učenci naj si pomagajo z rožički. Če jim ti računi ne delajo težav, lah-ko vmesni korak z zapisom v okvirček izpustijo. Zapis je potem videti npr. tako:

56 + 7 = 67

4 3Učenec lahko uporabi tudi zakon o zamenjavi seštevancev, če misli, da mu bo to olajšalo re-

ševanje.2. naloga: Učenec prišteva enomestno število k dvomestnemu številu s ponazorili in s pomo-

čjo številskega traku.3. naloga: Učenec sešteva s prehodom, z dopolnjevanjem do desetice.4. in 5. naloga: Učenec rešuje besedilni nalogi.6. naloga: Učenec prišteva enomestno število k dvomestnemu in ob pravilnem seštevanju

s sporočilom dobi povratno informacijo: JAZ ZNAM SEŠTEVATI. Predstavitev vpeljave seštevanja do 100 s prehodom – učenec prišteva dvomestni števili.7. naloga: Učenec prišteva dvomestno število k dvomestnemu s postopnim prištevanjem de-

setic in enic.8. naloga: Učenec ob pomoči številskega traku prišteva dvomestna števila k dvomestnim.9. naloga: Učenec čim bolj spretno sešteva in upošteva žirafin nasvet.10., 11. in 12. naloga: Učenec sešteva s prehodom. Pomaga si s številskim trakom.


42

VAJA DELA MOJSTRA

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 30Učenec ponavlja in utrjuje seštevanje s prehodom.

DEJAVNOSTI:Seštevam s ponazorili

Pripomočki: snopi po 10 slamic ali palčk ali link kock ter posamezne slamice, palčke, kocke. Delo naj poteka v skupinah ali dvojicah. Učitelj učence vodi po korakih:36 + 9 = 36 + 4 + 5 = 40 + 5 = 45Naredijo več primerov.

Seštevam s številskim trakomPripomoček: številski trak do 100. Tudi pri tej dejavnosti učitelj učence vodi po korakih:28 + 36 = 28 + 30 + 6 = 58 + 6 = 64

ODŠTEVAM DO 100 S PREHODOM

UČNA CILJA: • učenec odšteva enomestno število od dvomestnega s prehodom.• učenec odšteva dvomestno število od dvomestnega s prehodom.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 31–35Predstavitev vpeljave odštevanja do 100 s prehodom – učenec odšteva enomestno število od dvomestnega. Učenec lahko nalogo reši s pomočjo grafične ponazoritve situacije – določanja skupnega števila jajc na sliki (dopustiti moramo tudi, da učenci uporabijo še kakšen drug, manj običajen postopek). Učenec lahko števili odšteje tudi s pomočjo številskega traku. Števili lahko odštejemo tudi na simbolni ravni: simbolni zapis je usklajen s ponazoritvijo na številskem traku, pomagamo si z rožički.

1. naloga: Učenec odšteva enomestno število od dvomestnega števila s ponazorili in s pomo-čjo številskega traku.

2. naloga: Učenec odšteva s prehodom, z odvzemanjem do desetice.3. naloga: Učenec odšteva s prehodom.4. in 5. naloga: Učenec rešuje besedilni nalogi.6. naloga: Učenec odšteva enomestno število od dvomestnega in ob pravilnem odštevanju s

sporočilom dobi povratno informacijo: JAZ ZNAM ODŠTEVATI. Predstavitev vpeljave odštevanja do 100 s prehodom – učenec odšteva dvomestni števili.

Postopek je podoben kot pri odštevanju enomestnega števila: grafično s ponazoritvijo jajc in s številskim trakom ter simbolno s pomočjo rožičkov.

7. naloga: Učenec odšteva dvomestno število od dvomestnega, z odvzemanjem desetic in nato še enic.8. naloga: Učenec ob pomoči številskega traku odšteva dvomestna števila od dvomestnih števil.9. naloga: Učenec čim bolj spretno odšteva, upoštevajoč žirafin nasvet.10., 11. in 12. naloga: Učenec odšteva s prehodom. Pomaga si s številskim trakom.


43

VAJA DELA MOJSTRA


1.–4. naloga: Učenec ponavlja in utrjuje odštevanje in seštevanje s prehodom.5. naloga: Učenec naj za vsak račun prečrta dve sosednji števili, ki sta zapisani bodisi vodorav-

no bodisi navpično in predstavljata rezultat računa. Neprečrtana mu ostanejo števila: 8, 4, 9, 2 in 4, katerih vsota je zapisana v vijoličnem polju, obrnjena na glavo.

6. naloga: Rešitve so naslednje: 1. otrok: 3 pravilno, 3 narobe; 2. otrok: 4 pravilno, 2 narobe; 3. otrok: 2 pravilno, 4 narobe.

DEJAVNOSTI:Odštevam s ponazorili

Pripomočki: snopi po 10 slamic ali palčk ali link kock ter posamezne slamice, palčke, kocke. Delo naj poteka v skupinah ali dvojicah. Učitelj učence vodi po korakih:55 – 9 = 55 – 5 – 4 = 50 – 4 = 46Naredijo več primerov.

Odštevam s številskim trakomPripomoček: številski trak do 100. Tudi pri tej dejavnosti učitelj učence vodi po korakih:78 – 36 = 78 – 30 – 6 = 48 – 6 = 42

REŠUJEM PROBLEME

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 38Ta sklop reševanja problemov vsebuje naloge, ki jih rešimo bodisi v enem bodisi v dveh korakih.Rešitve:

1. naloga: 54 + 38 = 92, 92 – 9 = 83.2. naloga: 42 € + 17 € = 59 €, 59 € + 25 € = 84 €.3. naloga: 27 c + 54 c = 81 c, 100 c – 81 c = 19 c.4. naloga: 47 c + 47 c = 94 c, 94 c – 87 c = 7 c.

MERIM DOLŽINO

UČNA CILJA: • učenec oceni, primerja in izmeri dolžine, širine in višine. Meritev izrazi z merskim številom in

enoto (m, dm, cm). Pozna velikostne odnose med standardnimi dolžinskimi enotami.• učenec oceni, primerja, izmeri in sešteva dolžine. Meritev izrazi z merskim številom in enoto

(m, dm, cm). Pozna velikostne odnose med standardnimi dolžinskimi enotami.


1. naloga: Učenci ocenijo, kar vidijo. Nato z merjenjem ugotovijo, da videz včasih vara, saj sta oba predmeta enako dolga.


44

2. naloga: Učenci opazujejo, ocenjujejo in pripovedujejo, kaj je krajše kot 1 meter. Učenci ugotovijo, da za merjenje predmetov, ki so krajši od 1 metra, potrebujemo drugo

dolžinsko enoto, decimeter. Spoznajo, da lahko isto dolžino izrazimo na različne načine: 1 m, 10 dm, 100 cm.

3. naloga: Učenci se pogovorijo ob sliki in v zvezek zapišejo dolžine verig, od najkrajše do najdaljše.

4. naloga: Učenec ocenjuje posamezne razdalje, nato jih izmeri z ravnilom. Odgovarja na vprašanja.

5. naloga: Učenec izmeri črte in izračuna.6. naloga: Učenec ureja dolžine, od najkrajše do najdaljše.7. naloga: Učenec dolžine vpiše od najkrajše do najdaljše in jih poveže z ustrezno mero na

centimetrski skali. IZZIV: Nalogo rešijo učenci, ki to zmorejo. Učitelj spodbuja vse. Vrstni red živali od najdalj-

šega do najkrajšega skoka je naslednji: lisjak, polh, veveriček, mišek, jež. PROJEKT: MERJENJE SVINČNIKA Merjenje poteka enkrat tedensko, in sicer tri tedne. Učenci delajo po napisanih navodilih.

DEJAVNOSTI:Opazujem, ocenjujem, pripovedujem

Učenci pripovedujejo, kaj je dolgo približno 1 meter.

Sonožni skoki na igriščuPripomočki: kreda, meter.Učitelj s kredo naredi črto, za katero stopi posameznik, se odrine in sonožno skoči. Učitelj dolžine skokov označuje s črticami ter z začetnicami imen in priimkov učencev. Učenci podajajo oceno svojega skoka. Na koncu učitelj razdalje izmeri še z metrom, da lahko pri-merjajo ocene in meritve.

Pletem verigoPripomočki: škarje, lepilo, papirni trakovi.Po dva učenca spleteta svojo verigo (glej str. 40, 3. naloga). Učitelj da navodilo, naj vsaka dvojica splete 2 metra dolgo verigo.Nato verigo izmerijo z metrom in ugotavljajo, ali so dobro ocenili ali ne.

MNOŽIM

UČNI CILJI: • učenec zapiše vsoto enakih seštevancev v obliki zmnožka in jo izračuna.• učenec spozna nova izraza: faktor in zmnožek.• učenec ve, da v računu množenja faktorja lahko zamenjamo.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 45–49Učenci naj preberejo izjave otrok, ki so na različne načine odgovarjali na vprašanje, koliko je vseh ribic. Izjave med seboj primerjamo in se pogovorimo o tem, ali so vse pravilne, ali opisuje-jo isto stvar in v čem se razlikujejo. Učenci naj povedo, kateri opis bi si izbrali oni in zakaj. Lahko


45

izpostavimo zapisa 5 ∙ 3 in 3 + 3 + 3 + 3 + 3. Kateri jim je bliže? Kateri pa je manj zamuden?Učenci naj simbolna zapisa ubesedijo. Verjetno bodo opazili, da je prizor lažje opisati tako, da rečemo »Gugata se štirikrat po dva otroka.« kot pa »Gugata se dva otroka in še dva in še dva in še dva.«.

1. naloga: Učenec na vprašanja odgovori na dva načina: z računom seštevanja in z računom množenja.

2. naloga: Učenec si lahko pomaga s sliko. Račune množenja naj tudi ubesedi. Iz spodnjih dveh tabel naj poskuša razbrati, kako se spreminja število rok z dodajanjem po enega otro-ka in kako se spreminja število koles z dodajanjem triciklov. Opazil bo, da nastanejo zanimi-va zaporedja števil.

3. naloga: Vsebino množenja povežemo z obdelavo podatkov. Učenec mora uporabiti znanje o množenju, če želi določiti število učencev z najljubšo barvo.

Vpeljemo matematično poimenovanje členov operacije množenja. To terminologijo bomo namreč kasneje potrebovali pri nekaterih bolj matematično zastavljenih nalogah.

Učenec se seznani z zakonom o zamenjavi za množenje. Ta zakon bomo v nadaljevanju potrebovali pri uvajanju poštevank, saj si bo učenec lahko pri težjih poštevankah pomagal z že znanimi računi lažjih poštevank, npr. 5 ∙ 7 = 7 ∙ 5.

4. naloga: Učenec število izdelkov (nalepk, kart) izrazi na 2 različna načina: predmete lahko obkroži po vrsticah ali po stolpcih. Ugotovi naj, da je vseeno, katerega od načinov izbere, ve-dno bo dobil isti rezultat. Povedano v matematičnem jeziku: »Faktorja lahko zamenjamo.«

5. in 6. naloga: Učenec ugotovitev o zamenjavi faktorjev uporabi na računskih primerih.

DEJAVNOSTI:Magnetki

Na magnetno tablo bomo z magnetki pritrdili slike (npr. izdelke učencev od likovne vzgo-je). Dogovorimo se, da bomo vsak izdelek pritrdili s 4 magnetki. Nato učencem postav-ljamo različne probleme: »Koliko magnetkov potrebujemo, če želimo pritrditi 5 slik? Kaj pa, če bi vsako sliko pritrdili le z 2 magnetkoma? ...«

Petprstne rokaviceUčenci naj v šolo prinesejo petprstne rokavice (kdor jih ima). Zberemo se v krogu, nato si izberemo določeno število rokavic, učenci pa morajo določiti, koliko prstov imajo le-te. Zapišejo ustrezne račune seštevanja in množenja. Situacijo večkrat ponovimo za različne primere števila rokavic.

Vzorčki iz link kockUčenci naj nadaljujejo vzorec iz link kock. Primer:

Sledijo vprašanja: »Koliko kock je v dveh trojkah? Kaj pa v treh trojkah?«Rezultate si beležijo v tabelo:

Število trojk Število kock

1 1 ∙ 3

2 2 ∙ 3

… …


46

Učenci lahko oblikujejo vzorec, v katerem nastopata po dve kocki iste barve skupaj, in pri-merjajo število kock v dveh trojkah s številom kock v treh dvojicah.

Figurice iz link kockUčencem pokažemo figurico iz link kock, ki predstavlja psa. Postavljamo probleme: »Izde-laj 4 take pse. Koliko kock si potreboval/-a? Kaj pa, če izdelaš 3 pse? Koliko psov lahko izde-laš iz 40 kock? ...« Figurico psa lahko zamenjamo tudi s kakšno drugo figurico z drugačnim številom kock.

Preštejmo na različne načinePotrebujemo škatlo s prekati, npr. 4 ∙ 3, in plastične kozarčke ali stekleničke. V vsak prostorček damo po en predmet in učencem postavimo vprašanje: »Kako bi najhitreje ugotovili, koliko je vseh kozarčkov (stekleničk)?« Svetujemo, da učenci sedijo v krogu in je škatla v sredini. Tako bodo učenci škatlo opazovali z različnih zornih kotov: nekateri bodo videli npr. 3 vrste s po štirimi kozarčki, drugi pa 4 vrste s po tremi kozarčki.

REŠUJEM PROBLEME

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 50

1. naloga: Gre za kompleksen problem, ki združuje računanje do 100, množenje in obdelavo podatkov. Učenci naj problem rešujejo po korakih:

– najprej v preglednico izpišejo število posamezne vrste kovancev (zbiranje podatkov); – izračunajo vrednost posamezne vrste kovancev (množenje ali seštevanje); – seštejejo vse vrednosti; – dobljeno vrednost primerjajo s cenami sladoledov.2. naloga: Rešujemo jo lahko na več različnih načinov. Ker gre za zahtevnejšo nalogo, je treba

z učenci razpravljati o možnih načinih reševanja: 1. način: Določimo, za koliko otrok zadošča ena škatla bombonov (12 : 2 = 6). Ker je to premalo

za 8 otrok, potrebujemo še eno škatlo, v kateri bomo porabili še 2 ∙ 2 = 4 bombone (za preo-stala 2 otroka). To pomeni, da bo Klemnu ostalo še 8 bombonov iz druge škatle (12 – 4 = 8).

2. način: Za 8 otrok Klemen potrebuje 8 ∙ 2 = 16 bombonov. To pomeni, da potrebuje 2 škatli (16 = 12 + 4). Ostalo mu bo 8 bombonov.


47

DELIM

V 3. razredu nadgradimo obravnavo deljenja iz 2. razreda, ko so učenci to računsko operacijo spoznali izključno na konkretni in grafični ravni. Zdaj uvedemo še matematični zapis z znakom za deljenje. Obravnavamo dva različna načina vpeljave deljenja:

1. Dano je število množic, določiti pa moramo moč ene množice, če vemo, da morajo biti vse množice enako močne.

2. Dana je moč posamezne množice, določiti pa moramo število množic, tj. koliko takih mno-žic lahko tvorimo iz naše osnovne množice.

UČNI CILJI: • učenec predmete na sliki razdeli tako, da bo v vsaki množici enako število predmetov.• učenec predmete na sliki razdeli v enako močne množice. Sliki priredi ustrezen račun deljenja.• učenec spozna nove izraze: deljenec, delitelj in količnik.• učenec ve, da sta množenje in deljenje obratni operaciji.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 51–55Učenci določijo število članov ene množice pri pogoju, da so vse množice enako močne. Predla-gamo, da se naloga najprej konkretno ponazori. Učencem pustimo, da preizkusijo svoje strate-gije reševanja, v nadaljevanju pa izpostavimo tisto, ki je najbolj sistematična in najzanesljivejša, tj. delitev po ena, dokler ne porabimo vseh članov množice.1. naloga: Učenec prilepi nalepke na krožnike, tako, da bo na vseh enako število kolačkov.

Uporablja naj metodo delitve po ena, dokler ne porabi vseh nalepk.2. naloga: Tudi pri tej nalogi učenec išče moč posamezne množice z metodo delitve po ena, tj.

papige povezuje s kletkami, dokler ne razvrsti vseh papig. Določamo število enako močnih množic. Nalogo lahko izvedemo konkretno ali pa ob opa-

zovanju slike. Učence seznanimo s simbolnim zapisom deljenja, ki ga izpeljemo iz enačbe množenja z manjkajočim faktorjem. Učenec naj simbolni zapis tudi ubesedi, npr. »Osem otrok s po dvema čevljema je skupaj 16 čevljev.« ali »16 čevljev smo razdelili v pare (množica z 2 čevljema). Dobili smo 8 množic, kar pomeni, da je v učilnici 8 otrok.«.

3. naloga: To je drugi tip problemov deljenja. Učenec mora določiti število množic, ki vsebuje-jo enako število članov. Uporabi metodo obkroževanja ustreznega števila predmetov.

4. naloga: Problem temelji na življenjski situaciji, prek katere želimo učencem približati novo matematično vsebino deljenja. Učenec naj nariše glave psov oz. petelinov in nato zapiše še ustrezni račun deljenja. Lahko si pomaga tudi z obkroževanjem živalskih nog.

5. naloga: Učenec naj nalogo najprej reši grafično, šele nato situacijo prevede v matematični zapis računa deljenja. Račune naj ubesedi; 24 : 4 = 6 pomeni: »Imel sem 24 magnetkov, na vsako sliko sem pritrdil 4, kar pomeni, da sem lahko pritrdil 6 slik.«

6. naloga: Podobno kot pri 5. nalogi naj učenec problem najprej reši konkretno in nato svojo dejavnost prevede v zapis s simboli.

Učenci naj račun deljenja utemeljijo: pojasniti morajo, kaj predstavljajo števila 10, 5 in 2. Ugotovijo naj, da lahko pravilnost računa deljenja preverijo z množenjem, ki je obratna ope-racija od deljenja. Predlagamo tudi uporabo »krožnega diagrama«, iz katerega je lepo razvi-dno, da sta operaciji obratni: v smeri od leve proti desni pridobimo račun deljenja, v smeri nazaj pa račun množenja.


48

7. naloga: Prvi primer je grafično že rešen, učenec ga mora dopolniti z računom, v preostalih primerih pa mora v desnem polju predmete ustrezno razvrščati glede na deljenec in nato zapisati račun. Učenec ugotovi, da je operacija deljenja obratna od operacije množenja, to pomeni, da pravilnost računa deljenja lahko preveri z računom množenja.

DEJAVNOSTI:Delim po ena

Dejavnost ustreza prvemu načinu obravnave deljenja (glej prvo opredelitev deljenja). Učenci se lahko delijo v skupine za različne družabne ali športne igre (določimo število skupin in v vseh mora biti enako število članov). Delimo lahko tudi marone, bombone, nalepke …

Tvorim enako velike skupineNalogi 5 in 6 lahko izvedemo praktično: – Imamo določeno število magnetkov in učenci morajo določiti, koliko slik lahko z njimi pritrdijo na tablo, če za vsako sliko potrebujejo 4 magnetke.– Lepimo znamke na kuverte: vsak par učencev dobi določeno število znamk, na vsako kuverto mora nalepiti 2. Na koliko pisem lahko nalepi znamke?

Čebulice in lončkiDejavnost se odvija v korelaciji s spoznavanjem okolja. Učence soočimo z realnim proble-mom, ki ga je treba razrešiti: čebulice rož želimo posaditi v cvetlične lonce, in sicer čim bolj enakomerno, tj. v vsak lonec enako število čebulic. Koliko loncev bomo potrebovali?

POŠTEVANKI ŠTEVIL 2 IN 4

UČNA CILJA: • učenec zna poštevanko števila 2 in našteje večkratnike števila 2.• učenec zna poštevanko števila 4 in našteje večkratnike števila 4.

Učenci opisujejo slike, preberejo račune. Iščejo podobne primere.Naštejejo večkratnike števila 2.Naštejejo večkratnike števila 4.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 56–57 in 60–61Naloge med posameznimi poštevankami so podobne, zato, da učenci spoznajo način dela in jim je lažje. Kolikor se le da, naj delajo s ponazorili.

DEJAVNOSTI:Ponazorila

• Za poštevanko števila 2: par čevljev ali nogavic/rokavic, par rok/nog …• Za poštevanko števila 4: živali s 4 nogami, avtomobil s 4 kolesi, gumbi s 4 luknjicami ...


49

Stenska poštevanka Pripomočki: barvni papir, škarje, lepilo. Delo naj poteka v skupinah. Učenci za vsako pošte-vanko izdelajo različne sličice in poleg njih napišejo ustrezne račune.

Poštevanka – pokrivankaUčitelj za vse že poznane poštevanke izdela učne liste: na enih so računi, na drugih rezultati.Rezultate se izreže in pokriva račune. Če učitelj to pripravi na barvni papir in še plastificira, je estetsko in dolgo uporabno.

Pišem zmnožkeNaloga za utrjevanje poštevanke: Učitelj vsaj enkrat tedensko počasi narekuje račune množenja, učenci pišejo samo rezultate. Nato si sošolca (soseda) zamenjata lističa z rezul-tati. Učitelj pove pravilne zmnožke, učenci preverjajo s kljukicami.

1, HOP, 3, HOPUčitelj pove pravilo, kateri večkratniki se ne smejo klicati, ampak jih nadomestimo z bese-do hop.Izpusti večkratnike števila 2: 1, hop, 3, hop …

Žogica skokicaUčitelj ima malo mehko žogico. Pove račun množenja. Počaka, da vsi učenci izračunajo, nato žogico poda enemu učencu. Ta pove novi račun, počaka in spet nekomu poda …

DELIM S ŠTEVILOMA 2 IN 4

UČNA CILJA: • učenec poišče količnike, ki so povezani s poštevanko števila 2.• učenec poišče količnike, ki so povezani s poštevanko števila 4.

Učenci opisujejo slike, preberejo račune in rešujejo besedilne naloge.

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 58–59 in 62–63Vsaka stran deljenja ima 4 naloge, ki so si podobne po načinu reševanja. Prva naloga je vedno pripravljena tako, da izhajamo iz konkretnega. Vedno potrebujemo neka ponazorila, da jih lah-ko delimo.

DEJAVNOSTI:Besedilne naloge

Učitelj govori besedilo, učenec ali več učencev pa naloge izvaja po navodilih.Primer: Vzemi 18 sponk in vsakemu učencu daj 2. Koliko učencev je dobilo sponke?

Delim in se učimPripomočki: vrvica, lesene kroglice ali perlice.Učitelj skupinam razdeli 20, 40 perlic ter 10 vrvic. Naroči: Razdelite na vsako vrvico po 2 ali 4 perlice. Kaj ugotovite?


50

Pišem količnikeNaloga za utrjevanje deljenja: Učitelj vsaj enkrat tedensko počasi narekuje račune deljenja, učenci pišejo samo rezultate. Nato si sošolca (soseda) zamenjata lističa z rezultati. Učitelj pove pravilne količnike, učenci preverjajo s kljukicami.Nekatere dejavnosti, ki so opisane pri poštevanki, se lahko priredi tudi za deljenje: deljenje – pokrivanka, žogica skokica.

VAJA DELA MOJSTRA

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 64–65Učenec ponavlja in utrjuje množenje in deljenje.

REŠUJEM PROBLEME

DELO S SAMOSTOJNIM (i)DELOVNIM ZVEZKOM (1. DEL): Str. v DZ/iDZ I: 66Učenec se mora na osnovi prebranega besedila, v katerem so podatki zakriti, odločiti, s katero operacijo bi rešil problem. Tako je najpomembnejše branje z razumevanjem. Če imajo kateri učenci težave s predstavljanjem, jim pomagamo tako, da obarvana polja nadomestimo s kon-kretnimi podatki. Na črto učenec zapiše, katero operacijo je uporabil. Nalogo lahko nadgradimo tako, da si vsak učenec v nadaljevanju izbere številčne podatke in probleme reši v zvezek. Na ta način tudi pre-veri, ali je res izbral ustrezno operacijo.

Priročnik – SPOZNAVANJE OKOLJA

51

Saša Biderman



SPOZNAVANJE OKOLJASpoznavanje okolja 3, učbenik

Spoznavanj okolja 3, delovni zvezek v dveh delih


52

KAZALO

JAZ IN DRUGI ........................................................................................................ 54

V NARAVI ................................................................................................................ 58

O PREDMETIH IN SNOVEH ................................................................................ 62


53

Pozdravljeni!

Pred vami je priročnik za poučevanje predmeta SPOZNAVANJE OKOLJA v tretjem razredu. Napisan je tako, da je vsaka učna snov najprej umeščena v tematski sklop po učnem načrtu, vsebinsko pa opredeljena po gradivih Dotik okolja 3. Zraven vsakega naslova je zapisano pre-dlagano število ur za obravnavo posamezne teme, ki skupno znaša 89 ur, ostale ure (do 105 po realizaciji) pa so namenjene utrjevanju, preverjanju in ocenjevanju znanja. Pri vsaki temi so pod naslovom navedene KLJUČNE BESEDE, ki nam dajejo pregled nad posa-mezno temo in učnim delom. Nato so navedeni UČNI CILJI in STANDARDI ZNANJA (minimalni so poudarjeni) iz učnega načrta za 3. razred, ki se navezujejo na gradiva Dotik okolja 3. Cilji, ki so označeni z zvezdico, so dodani in niso zapisani v učnem načrtu. Standardi znanja so povezani s temeljnim znanjem, ki naj bi ga učenci dosegli ob koncu prvega vzgojno−izobraževalnega obdobja. Minimalni standardi znanja pa opredeljujejo znanja, ki so potrebna za napredovanje v naslednji razred. Vsaka tema vsebuje učne vsebine in dodatno razlago z navedenimi stranmi v učbeniku in delovnem zvezku. Dodane so različne didaktične igre in dejavnosti, ki jih uporabite po lastni presoji.V interaktivnih delovnih zvezkih lahko najdete veliko dodatnih gradiv (poglobljene vsebine, posnetki ipd.). Ob koncu vsake teme pa lahko najdete MISELNI VZOREC, oblikovan kot učno−delovni list, ki ga učenci dopolnjujejo, in naloge za INTERAKTIVNO PREVERJANJE ZNANJA posamezne teme. Priloženi sta tudi dve OCENJEVANJI ZNANJA, ki si ju, prav tako kot miselni vzorec, lahko natisnete in ju uporabite pri pouku. Uporaba interaktivnih delovnih zvezkov nam ne omogoča le večjega pregleda nad delom (učenci delovni zvezek odprejo na tisti strani, ki jo vidijo na tabli, frontalno preverjanje in poprav-ljanje rešitev, pomoč pri načinu dela s preglednicami in reševanju nalog ipd.), temveč v pouk vnaša več razgibanosti in motivacije, zato priporočam njihovo uporabo.Upam, da vam bo priročnik v pomoč pri pripravah na učno delo in da boste v njem morda našli kakšno novo idejo in se z učenci podali raziskovanju naproti.Želim vam obilo užitkov ob poučevanju. Saša Biderman


54

Tematski sklop: JAZ, ODNOSI1. vsebinski sklop: JAZ IN DRUGI (4 ure)

KLJUČNE BESEDE: načini pridobivanja informacij, učenje in lastna prihodnost, načini učenja, dobre in slabe učne navade, znanje, urnik, miselni vzorec, projektno delo, sodelovalno učenje, skupnosti, medsebojni odnosi, sodelovanje, pomoč, solidarnost, odgovornost, pravila in dogo-vori, medsebojna povezanost, družina, družinsko drevo. DOTIK OKOLJA 3: U/4–7, DZ1/iDZ/5–7

CILJI PO UČNEM NAČRTUUčenci:

• doživljajo in spoznajo pomen znanja za kakovost življenja, za lastni in družbeni razvoj;• vedo, da se lahko največ naučijo v šoli (z lastno dejavnostjo, od drugih ljudi, iz knjig, medi-

jev);• spoznajo, da je za uspešno učenje nujno pravilno razporediti čas;• vedo, da vsak človek živi v določeni skupnosti in da nihče ne more živeti sam;• vedo, da je prav, da si ljudje med seboj pomagajo;• razumejo nujnost sodelovanja in medsebojne strpnosti med ljudmi; • vedo, da se naučimo tudi (dobrih in slabih) navad ter razumejo njihov pomen in posledice; • znajo prositi za pomoč v nevarnih situacijah;• zaznavajo in pripovedujejo o lastnih spremembah navad, ravnanj in obnašanja;• spoznajo ustrezna ravnanja pri doživljanju raznih čustev in jih uporabljajo v konkretnih situ-

acijah (igra vlog);• postavljajo vprašanja, anketirajo, intervjuvajo;• delajo s pisnimi, slikovnimi in grafičnimi viri;• z IKT sistematično iščejo in uporabljajo primerne vire in literaturo.

STANDARDI ZNANJAUčenec:

• predstavi razmišljanje o tem, zakaj je znanje pomembno;• zna poiskati vire znanja;• opiše nujnost sodelovanja med ljudmi in razume, da človek ne more živeti sam;• se ravna po pravilih družbenega življenja;• pozna različne oblike družin in sorodstvene odnose v ožji in širši družini;• primerja fotografije, kratka besedila, razlikuje med dejstvi in stališči;• podatke zapisuje na različne načine, uporablja tabele, predlaga raziskovalna vprašanja.

DEJAVNOSTI• U/4, 5 − UČENJE Motivacija: Možganska nevihta ob pojmu ŠOLA (navežemo na znanje) ali ZNANJE; pomen

pregovora »V znanju je moč«. Pogovor o tem, kaj že znajo in vedo, kaj so se naučili od drugih, kaj so se naučili sami, kako

so se naučili hoditi, govoriti, pisati, brati, računati, kako se naučijo na pamet povedati pesem ipd. Pripovedujejo, česa so se težko naučili, zakaj se jim je zdelo težko, kako so se takrat po-čutili in kako so se počutili po tem, ko so se tega naučili.

Učenci spoznajo, da obstaja več načinov učenja in da se vsak lahko uči po svoje.


55

Ob slikah v U/4, 5 učenci spoznavajo različne načine pridobivanja informacij (učenja): Ø branje knjig, revij, časopisov ipd., Ø gledanje televizije, Ø spraševanje odraslih, starejših, Ø poslušanje radia, Ø brskanje po spletu, Ø opazovanje in posnemanje drugih, Ø poskušanje, Ø učenje na podlagi izkušenj, s poudarkom na spoznavanju okolja (narave) z naravoslovni-

mi postopki idr. Ogledamo si ilustracije, preberemo besedila ob njih, ugotavljamo, kako se bodo osebe

predstavljeno stvar naučile in kdaj uporabimo takšen način pridobivanja informacij.

• DOBRE in SLABE UČNE NAVADE Učenci ugotavljajo in naštevajo, kaj vse vpliva na uspešnost njihovega učenja, katere so

njihove DOBRE in SLABE UČNE NAVADE. Dobre so npr. urejenost delovnega prostora, šolskih potrebščin in pripomočkov, prezrače-

nost prostora, primerna osvetljenost, pomoč sošolcem pri učenju, redno pisanje domačih nalog, sodelovanje pri pouku, postavljanje vprašanj, pisanje plakatov, uporaba različnih na-činov pridobivanja informacij, uporaba slovarjev in leksikonov ob nerazumevanju določe-nih besed ipd.

Slabe navade pa so npr. neurejenost delovnega prostora, šolskih potrebščin in pripomoč-kov, zamujanje k pouku, klepetanje med poukom, sladkanje med poukom, neredno pisanje domačih nalog ipd.

Pogovarjamo se o tem, kako bi slabe navade opustili in z uvedbo novih izboljšali kakovost svojega življenja.

• Oblikovanje in uporaba MISELNEGA VZORCA Pogovorimo se o zgradbi miselnega vzorca, načinu zapisovanja (bistveni podatki), uporabi

barv in slik ipd. Veliko stvari se naučimo že ob oblikovanju miselnega vzorca. Narišemo miselni vzorec, npr. o določeni živali. Najprej preberemo besedilo o živali, se

o njem pogovorimo, neznane besede poiščemo v slovarju ali leksikonu in si podčrtamo naj-pomembnejše informacije. V zvezek na sredino strani napišemo naslov miselnega vzorca in ga obkrožimo. Nato narišemo glavne veje s ključnimi besedami, ki jih lahko še razvejamo, če se nam zdi potrebno oz. pomembno. Na koncu še enkrat preberemo besedilo in ob bra-nju preverjamo, ali so v miselnem vzorcu zapisane vse ključne stvari, sicer ga še popravimo oziroma dopolnimo. Miselni vzorec nato pobarvamo in ga po želji dopolnimo z risbami, slikami, znaki ipd. Nato učenci ob miselnem vzorcu pripovedujejo o vsebini besedila.

• Dejavnost: VIDEO VSEBINE IN SVETOVNI SPLET Ogledamo si krajši dokumentarni film in ga analiziramo. Učenci razmišljajo in utemeljujejo,

zakaj se jim zdijo posnetki poučni in kako se lahko prepričajo, ali so res poučni. Delo v računalniški učilnici: Učence razdelimo v skupine in jim pokažemo, kako lahko najde-

jo želene informacije z iskanjem po spletnih straneh. Vsaka skupina si izbere poučno vsebi-no, ki jo zanima, nato vsebino raziskujejo po spletu, naredijo kratke izvlečke in jo po konča-nem delu predstavijo preostalim sošolcem.


56

• DZ1/5 − UČENJE Skupaj si ogledamo slike v delovnem zvezku, nato pa učenci samostojno rešijo nalogo, tako,

da naštete besede napišejo na ustrezna mesta. Spodaj na črte zapišejo različne načine pri-dobivanja informacij. Rešitve pregledamo frontalno v iDZ.

• U/6 − ALENKIN URNIK Učencem lahko za motivacijo predvajamo posnetek igranja na violino, nato pa se pogovar-

jamo o tem, kako so prepoznali glasbilo ter kako se učimo nanj igrati. Ugotovimo: Viri informacij so lahko različni, pridobivanje novih znanj ali veščin pa zahteva

veliko učenja in vaje. Preko slik v učbeniku spoznamo Alenko, ki si mora svoj čas razporediti, da je lahko uspešna

v šoli in pri igranju violine. Ogledamo si njen urnik z legendo in ga analiziramo. Alenki verjet-no pomagajo tudi drugi ljudje: starši, sošolci, prijatelji idr. Učenci razmišljajo in ugotavljajo, zakaj si moramo narediti urnik in komu je namenjen. Pripovedujejo, kako si načrtujejo svoje delo, dejavnosti in prosti čas.

• DZ1/6 − MIHOV URNIK Skupaj si ogledamo Mihov urnik z legendo, ga primerjamo z Alenkinim (zapis ur, dejavnosti)

in ga analiziramo. Učenci s pomočjo urnika samostojno odgovorijo na vprašanja, ki jih nato frontalno pregledamo v iDZ. Lahko pa nalogo rešijo v heterogenih skupinah, tako, da si učenci med seboj pomagajo.

Nato učenci izdelajo svoj urnik in ga za domačo nalogo s starši skupaj dopolnijo, tako, da vanj vpišejo še preostale pomembne dejavnosti ali morebitne skupne dejavnosti in svoj prosti čas. Naslednji dan svoje urnike predstavijo sošolcem. Urnike med seboj primerjajo in ugotavljajo, kdo ima veliko dejavnosti in zato malo prostega časa in obratno, katere dejav-nosti obiskujejo učenci ipd.

• U/7; DZ1/7 − SKUPNOSTI Na tablo pripnemo slike različnih skupnosti ali pa jih predstavimo v projekciji. Učenci si jih

ogledajo, jih med seboj primerjajo glede na situacijo (zabava, delo, sprostitev, učenje ipd.), število oseb, starostna obdobja ... in poimenujejo, katere skupnosti predstavljajo. Naštejejo še druge skupnosti, ki jih poznajo.

• DZ1/7 Učenci poimenujejo obliko skupnosti in svoj odgovor utemeljijo (možna so različna poime-

novanja: družina, kolektiv, razred). Ljudje živimo v različnih skupnostih (družina, razred, učiteljski zbor, služba, krajevna skup-

nost, skupina prijateljev ipd.). Skupnost je skupina ljudi, ki jih družijo isti interesi. Nekatere organizacije delujejo solidarno (Rdeči križ, Unicef, Karitas idr.).

DRUŽINA je osnovna enota družbe in predstavlja skupnost članov, ki živijo v skupnem go-spodinjstvu. Odrasli v družini lahko živijo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti. Poznamo različne oblike in velikosti družin: dvostarševske, enostarševske ali samohranilske, razširjene družine, ki jih sestavljajo člani iz več jedrnih družin (mladi, starši, stari starši), idr.

Najpogostejša oblika družine je oče, mati in otroci – hči, sin, ki sta torej brat in sestra. Ma-tere staršev so babice, očetje pa dedki, otroci njihovih otrok pa so njihovi vnuki. Spoznamo še odnose bratranec, sestrična, nečak, nečakinja idr., kar najbolje predstavimo na družin-skem drevesu. Učenci lahko naredijo družinsko drevo za svojo družino.


57

• U/7 Ogledamo si plakat, ki so ga izdelali učenci, in se ob njem pogovarjamo o tem, kako so učen-

ci plakat izdelali, kako so si razdelili delo, kaj plakat predstavlja, komu ga lahko predstavijo, kakšen namen ima, kakšne težave so se morda pojavile ob delu ipd.

Nekatere stvari naredimo lažje in hitreje, če sodelujemo z drugimi ljudmi. Med seboj si pomagamo in se dogovarjamo. Učence navajamo na to, da si je delo treba deliti in pri tem upoštevati drug drugega ter da vsak član v skupini prevzema odgovornost za sku-pinsko delo.

Učenci pripovedujejo o izkušnjah, ki jih imajo pri skupinskih oblikah dela, in naštevajo pri-mere, kdaj je primeren takšen način dela, kdaj pa moramo delo opraviti sami.

Pogovorimo se o pomenu odgovornosti. Učenci naštevajo svoje odgovornosti, nato pa raz-mišljajo in pripovedujejo o tem, kako bi se počutili, če se drugi do njih ne bi vedli odgovor-no, in kako bi se počutili drugi, če mi ne bi bili odgovorni.

• Dejavnost: SESTAVLJANKA (skupinsko delo) Učitelj štiri večje, različne slike ali plakate razreže tako, da dobi toliko kosov, kolikor je učen-

cev v razredu. Vsak učenec na svojo mizo dobi en delček slike ali plakata. Naloga učencev je, da se najdejo učenci, ki lahko skupaj sestavijo isto sliko. Medtem učitelj opazuje, kakšne so bile strategije reševanja problema, kdo je načrtoval, usmerjal reševanje, kateri učenci so bili zadržani ipd. Po končani nalogi skupaj evalviramo uspešnost naloge. Učenci navedejo načine, s katerimi bi morda lahko hitreje opravili nalogo, in težave, s katerimi so se srečevali pri reševanju problema.

• DZ1/7 − RAZREDNI PRAVILNIK Vsaka šola ima svoj hišni oz. šolski red, s katerim je organizirana kot skupnost učencev in

delavcev šole. Upoštevanje pravil in dogovorov je pomembno za prijetno vzdušje, medo-sebne odnose in dobro počutje vsakega posameznika.

Z učenci skupaj sestavimo razredni pravilnik, v katerem bodo zapisana pravila in dogo-vori, ki se jih bomo vsi držali. Učenci lahko frontalno naštevajo svoje ideje in pričakovanja ali pa organiziramo delo v skupinah.

Učenci naštevajo, česa si v razredu želijo in česa ne, kaj so pripravljeni prispevati za ugodno razredno klimo in katera pravila so po njihovem mnenju potrebna, da bo delo v razredu prijetno za vse. Določimo tudi pravila, kako bomo skrbeli za urejenost učilnice. Dogovorimo se, kakšne bodo posledice, če pravila kršimo.

O predlogih se pogovorimo in sprejmemo tista pravila, s katerimi se vsi strinjajo. Oblikuje-mo plakat razrednih pravil in dogovorov in ga obesimo na vidno mesto.

• DZ1/7 Učenci zapišejo štiri najpomembnejša pravila, ki veljajo med poukom in med odmorom.


58

Tematski sklop: ŽIVA BITJA, ČLOVEK2. vsebinski sklop: V NARAVI (5 ur)

KLJUČNE BESEDE: življenjski krog (rojstvo, rast, razvoj, smrt, razkrajanje), prehranjevalna ve-riga, medsebojna odvisnost živih bitij, razgraditev živih bitij po smrti, prehranjevanje (rastli-nojedci, mesojedci, vsejedci), nastanek novega bitja (razmnoževanje, oploditev, nosečnost, porod, rast, razvoj), življenjska doba, pogoji za življenje živali (hrana, voda in rudninske snovi, zrak, prostor), popolna in nepopolna preobrazba, pogoji za življenje rastlin (svetloba, voda in rudninske snovi), razmnoževanje rastlin, poskus: sajenje koruze.DOTIK OKOLJA 3: U/8−11, DZ1/iDZ/8–15, OL1/52


• vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), predelujejo in v okolje od-dajajo;

• spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje, ter da živa bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko živijo;

• znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi;

• spoznajo, da ljudje živijo dlje kot večina drugih živali, toda vsa živa bitja umrejo in se po smrti razgradijo;

• vedo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste ter kako se razmnožujejo druga živa bitja;

• usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo, pri opazovanju primerjajo, uporabljajo štetje in merjenje z nestandardnimi in standardnimi enotami;

• eksperimentirajo in napovedujejo – operacijsko določajo lastnosti, preverjajo napovedi;• grafično prikažejo in predstavijo ugotovitve opazovanj, raziskav idr.


• opiše in zna razložiti, kaj živa bitja potrebujejo za življenje in katere so osnovne življenj-ske razmere;

• ve, da so rastline in živali živa bitja in da živa bitja rastejo, se razmnožujejo in umrejo;• prepozna človeka kot sestavni del narave;• razume, da so živa bitja zaradi hrane med seboj soodvisna;• pozna načine razmnoževanja rastlin;• ve, da se živa bitja po smrti razgradijo;• ve, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo, predelujejo in v okolje oddajajo;• primerja fotografije, kratka besedila, razlikuje med dejstvi in stališči;• podatke zapisuje na različne načine, uporablja tabele in preproste grafe, predlaga razi-

skovalna vprašanja.

DEJAVNOSTI• U/8, 9 − ŽIVA in NEŽIVA NARAVA Pogovor ob shematskem prikazu žive in nežive narave v obliki prehranjevalne verige.

Učenci opisujejo povezanost rastlin in živali med seboj in z neživo naravo. Primer: sova se s pomočjo drobnih živali in mikroorganizmov razgradi v snovi, ki jih lahko za rast uporabijo


59

rastline (rudninske snovi). Tako je krog sklenjen. Prehranjevalna veriga je zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu. Vsa živa

bitja dobivajo energijo iz hrane. Prehranjevalna veriga se vedno prične s proizvajalcem – rastlino. Rastlinam pravimo proizvajalci, ker si v procesu fotosinteze s pomočjo sončne energije same proizvajajo hrano.

Živali tega niso sposobne. Energijo dobijo tako, da jedo rastline ali druge živali. Pravimo, da so tiste živali, ki jedo samo rastlinsko hrano, RASTLINOJEDE; tiste, ki jedo pretežno meso, so MESOJEDE; tiste, ki jedo tako rastline kot živali, pa so VSEJEDCI. V to skupino spada tudi človek. Živali, ki išče hrano, pravimo PLENILEC, hrani, ki jo plenilec zaužije, pa PLEN.

Bakterije so razkrojevalci. Hranijo se z živalskimi iztrebki ter mrtvimi živalmi in rastlinami. Med razkrajanjem se mrtvi organizmi pretvarjajo v rudninske snovi. Zelene rastline rudnin-ske snovi znova uporabijo pri tvorbi organskih snovi. Tako je krog sklenjen.

• U/8, 9 Učenci ob ilustraciji spoznajo, da živa bitja poleg HRANE in VODE potrebujemo tudi ZRAK

(KISIK) za dihanje (rdeča puščica predstavlja pline, ki jih vdihnemo, modra pa pline, ki jih izdihnemo) ter ustrezen PROSTOR.

Živa bitja potrebujemo hrano za rast, razvoj in obnavljanje telesa. Vodo izločamo skupaj z raztopljenimi odpadnimi snovmi – temu pravimo URIN. Ostanke hrane pa izločamo v obli-ki IZTREBKOV (BLATA).

Tudi rastline so živa bitja, ki pa poleg ZRAKA, VODE in ustreznega PROSTORA za rast potre-bujejo SVETLOBO, s pomočjo katere si v zelenih delih (listih, steblu) same izdelajo HRANO (sladkor) iz rudninskih snovi, ki so raztopljene v vodi. Rastlina vodo z rudninskimi snovmi s pomočjo korenin črpa iz zemlje. Čeprav rudninske snovi niso hrana rastlini, pomembno vplivajo na njeno rast. Kmetje prisotnost rudninskih snovi v zemlji povečujejo z gnojenjem. Poudarimo, da čezmerno gnojenje onesnažuje okolje, ker se gnojilo spira v podtalnico.

Predstavimo osnovne dele rastlin: korenina, stranske korenine, steblo, listi, cvet, popek.

• DZ1/8 − PREHRANJEVALNA VERIGA Učenci povežejo fotografije, glede na to, kdo je komu hrana oz. plen in plenilec.

• DZ1/9–13 (zgoraj) − Poskus: SAJENJE KORUZE Z učenci izvedemo poskus gojenja koruze po navodilih v delovnem zvezku. Rast vsakodnev-

no spremljajo, opazujejo in beležijo podatke v preglednico (dolžina rastline). S pomočjo podatkov v preglednici narišejo graf. Ob določenih dnevih narišejo rastlino iz posamezne-ga lončka. Učenci skrbijo za redno zalivanje in vpisovanje opažanj. Ob koncu poskusa (po 42 dneh) z učenci analiziramo podatke, jih analiziramo, nato pa samostojno odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku, ki se navezujejo na poskus.

• U/10, 11 − RAZMNOŽEVANJE ČLOVEKA Pogovor ob učbeniku o razlikah med spoloma v posameznih življenjskih obdobjih ter

o razlikah pri posameznem spolu v različnih starostnih obdobjih. Pri primerjavah ugotovijo, da je razlika med spoloma najbolj opazna pri spolovilu. Druge

razlike se začnejo opažati pri dekletu in fantu, najizrazitejše pa so pri ženski in moškem. Vsa živa bitja se RAZMNOŽUJEJO, da se življenje nadaljuje. Drugače bi izumrli. Ko imata moški in ženska spolni odnos in moški izbrizga semenčice v žensko, lahko pride

do združitve ženske spolne celice (JAJČECA) in moške spolne celice (SEMENČICE), kar


60

imenujemo OPLODITEV (do oploditve ne pride vedno!). Oplojeno jajčece se nato ugnezdi v maternico in iz njega se začne razvijati otrok. Otrok raste in se razvija v ženskem telesu, v t. i. MATERNICI, in je z materjo povezan s popkovnico, po kateri dobiva hrano (popek je ostanek popkovnice). To obdobje, ko je mati noseča, traja 9 mesecev in ga imenujemo NO-SEČNOST. Obdobje nosečnosti se konča s PORODOM oz. ROJSTVOM otroka.

Otrok se po rojstvu hrani z materinim mlekom. Ko dojenček sesa mleko, pravimo, da mati DOJI. Dojenček nato raste in se iz dojenčka razvije v otroka, nato v mladostnika, odraslega, ki si po navadi ustvari družino, in na koncu starostnika.

Vsi ljudje enkrat umremo. Vsi se postaramo, lahko pa tudi zbolimo ali se ponesrečimo. Lju-dje živimo dlje kot večina živali. Naše telo po smrti pokopljejo in nato se razgradi v rudnin-ske snovi.

Življenjska doba človeka (povprečno število let, ki naj bi jih po statističnih izračunih do-živel posameznik) se s sodobnim načinom življenja daljša. Moški živijo v povprečju 77 let, ženske pa dlje, in sicer 83 let (statistika podatkov od 1958 do 2012).

Ob sliki noseče ženske naj učenci ugotavljajo, kaj pomeni povečan trebuh. Učencem pove-mo, da se otrok po navadi rodi z glavo naprej po porodnem kanalu. Opozorimo na pojma maternica in popkovnica. Mati po navadi rodi v PORODNIŠNICI, pri čemer ji pomagajo ba-bice in zdravnik, pogosto pa je prisoten tudi otrokov oče. Porod lahko traja različno dolgo, lahko nekaj minut ali pa cel dan.

Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah z dojenčki (bratci, sestricami) in o tem, kako mati in oče skrbita za dojenčka. Zgodbe dopolnjujemo in učencem predstavimo nekaj ustreznih fotografij, kako je treba skrbeti za dojenčka in zakaj. Zagotoviti mu moramo dovolj spanja, hrane in čistih plenic.

• U/11 − RAZMNOŽEVANJE ŽIVALI Ob fotografijah živali se pogovarjamo o tem, da se živali razmnožujejo s PARJENJEM samca

in samice. Ko se združita semenčica in jajčece, pride do oploditve. Mnogi MLADIČI rastejo v samičinem telesu. Obdobje BREJOSTI traja različno dolgo, odvisno od vrste živali. Brejost se konča s SKOTITVIJO mladiča. Veliko živali na kmetiji (krava, ovca, koza, mačka, svinja ...) je sesalcev. To pomeni, da mladiči sesajo mleko pri svoji materi. V skupino sesalcev spadamo tudi ljudje.

Ob sliki laboda, ki sedi na gnezdu, pa povemo, da ptiči ne kotijo živih mladičev, temveč ne-sejo jajca, ki jih morajo valiti (greti) v gnezdu. Iz njih se izvalijo mladiči, za katere različno dolgo skrbijo. Žabe odložijo jajčeca (mrest) v vodo in ne skrbijo za svoje mladiče, podob-no je tudi pri ribah. Ko živali odrastejo in se razmnožujejo, kar je njihova najpomembnejša naloga, poginejo ali pa jih uplenijo druge živali.

Ko živali pridejo na svet, vse niso podobne staršem – odrasli živali. Toda sčasoma, ko ra-stejo, se razvijajo, postajajo vedno bolj podobne odrasli živali.

Učencem lahko razložimo in predstavimo tudi popolno in nepopolno preobrazbo. Npr. metulj se razvije iz jajčeca, ki ga metuljeva samica odloži na list rastline. Ko jajčece dozori, se iz njega razvije ličinka, ki ji pravimo gosenica. Gosenica se nato hrani, raste in se spremeni v bubo (se zabubi). Ko buba poči, iz nje poleti metulj. Mladiči so torej precej drugačni od staršev, zato govorimo o popolni preobrazbi. Podobno je pri dvoživkah (žaba), kjer je začetna stopnja razvoja paglavec. Pri paličnjaku pa so mladiči precej podobni staršem. Nim-fe, ličinke paličnjakov, rastejo in se večkrat levijo. Ker ni vmesne stopnje bube, govorimo o nepopolni preobrazbi.


61

• RAZMNOŽEVANJE RASTLIN Tudi rastline imajo svoj življenjski krog. Začne se s kalitvijo semena, ki potrebuje vodo in

ustrezno temperaturo (toploto). Tako raste in se razvija, dokler ne postane odrasla rastli-na. Takrat se začne razmnoževati, ima nove rastline, nato pa se postara in oveni.

Nekatere rastline se razmnožujejo z opraševanjem, pri čemer cvetni prah od cveta do cveta lahko prenašajo žuželke, netopirji, ptice – ŽUŽKOCVETKE ali pa veter - VETROCVETKE. Ra-stline se razvijajo tudi z raznašanjem semen, ki jih lahko raznašajo živali, veter ali voda, ali pa se razširijo naokrog po tem, ko se sadež razpoči. Semena, ki jih razprši veter, so zelo lahka in imajo dlačice ali tanka, papirju podobna krila, da jih veter lažje nosi po zraku. Lahko pa jih razširjamo v obliki potaknjencev, s čebulicami, gomolji ipd.

RAZLIKOVANJE POJMOV ČLOVEK: SE RODI – RASTE, SE RAZVIJA, SE RAZMNOŽUJE (POTOMCI – OTROCI), ODRA-

ŠČA, SE STARA – UMRE RASTLINA: VZKLIJE – RASTE, SE RAZVIJA, SE RAZMNOŽUJE, SE POSTARA – OVENI ŽIVAL: SE SKOTI/IZVALI/IZLEŽE – RASTE, SE RAZVIJA, RAZMNOŽUJE (POTOMCI – MLADI-

ČI), ODRAŠČA, SE STARA – POGINE

• DZ1/13 (spodaj) − 15 − ŽIVLJENJE ŽIVIH BITIJ (nalepke)

• DZ1/13 (spodaj) Ob ilustracijah ponovimo pojme s področja razmnoževanja človeka.

• DZ1/14 Učenci z nalepkami prikažejo razvoj človeka od rojstva do smrti in poimenujejo prikazane

dogodke. Pri vsakem življenjskem obdobju opozorimo na značilne spremembe telesa pri prehodu iz enega obdobja v drugega. Posebej opozorimo, da se življenje konča s smrtjo, ki lahko nastopi v vsakem življenjskem obdobju. Lahko je posledica starosti, bolezni ali nes-reče. Smrt je naravni del življenja.

• DZ1/15 Med nalepkami poiščejo mladiče posameznih odraslih živali in jih prilepijo na ustrezno me-

sto poleg odrasle živali.


62

Tematski sklop: SNOVI, POSTOPKI3. vsebinski sklop: O PREDMETIH IN SNOVEH (6 ur)

KLJUČNE BESEDE: onesnaževanje okolja (zrak, voda), skrb za čisto okolje, poskus s svečo, zrak, poskus: potapljanje predmetov, izdelava peščenega filtra, vplivi na spreminjanje lastnosti snovi (na zraku, sončni svetlobi, v vodi), agregatna stanja vode, merjenje temperature, poskus: segre-vanje sladkorja, poskus: jabolka.DOTIK OKOLJA 3: U/12−15, DZ1 (iDZ)/16−21, OL1/64


• spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna svetloba, voda);• poznajo spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju;• znajo meriti temperaturo;• poznajo lastnosti zraka in njegov pomen za dihanje in gorenje;• usmerjeno opazujejo, uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo; pri opazovanju

primerjajo, uporabljajo štetje in merjenje z nestandardnimi in standardnimi enotami;• načrtujejo preprost poskus;• razvrščajo po eni spremenljivki;• eksperimentirajo in napovedujejo – operacijsko določajo lastnosti, preverjajo napovedi;• znajo se za delo pripraviti in po končanem delu pospraviti.


• pozna nekaj lastnosti teles in snovi ter razlike in podobnosti med njimi;• prepozna in opiše spreminjanje lastnosti teles in snovi;• pozna nekatere lastnosti zraka in razume, da brez zraka ni življenja;• podatke zapisuje na različne načine, uporablja tabele, predlaga raziskovalna vpraša-

nja;• uporablja preproste pripomočke, izvede poskus, opazuje in razlaga opazovanja;• svoje delo predstavi in poroča;• predlaga, kako kaj odkrijemo, kako izvedemo poskus, napoveduje izid poskusa.

DEJAVNOSTI• U/12, 13 − ONESNAŽEVANJE OKOLJA

• U/12 Pogovor ob ilustraciji, ki prikazuje mestno in industrijsko okolje. Učenci naj naštejejo, ka-tere načine onesnaževanja zraka in vode poznajo (npr. izpušni plini vozil, dim in odplake iz to-varn, odpadna voda iz kanalizacije, nesreče na vodi, greznice, škropiva, divja odlagališča ipd.).

Zrak onesnažujejo neprečiščeni dimi iz tovarn in drugih kurišč. Velik onesnaževalec zraka je promet. V mestih je zrak bolj onesnažen kot na podeželju. Onesnaževanje zraka prepre-čujemo s čistilnimi napravami in uporabo prevoznih sredstev, ki ga ne onesnažujejo (kolo) in s hojo. Zrak »čistijo« zelene rastline.

Kadar dežuje, dež spira smeti. Onesnažena voda nato pronica v tla. Voda je snov, ki je nujno potrebna za življenje, zato moramo z njo ravnati preudarno in skrbno. Učenci naj naštejejo načine odgovornega ravnanja z vodo.


63

• U/13 Ogledamo si slike naftnega madeža in intenzivnega prometa. Včasih je zrak onesnažen, če-

prav je brez barve in vonja. Zrak je namreč zmes brezbarvnih plinov. Vmes je tudi kisik, ki ga potrebujemo za dihanje. V bivalnih prostorih je zato priporočljivo zračenje večkrat dnevno, da poskrbimo za ustrezen zrak, z dovolj kisika. Če je kisika premalo, imamo lahko težave z dihanjem.

Podobno kot pri dihanju tudi ogenj brez kisika v zraku ne gori. Izvedemo poskus s svečo in stekleno posodo. Izberemo lahko različne posode, jih primerjamo in se pogovarjamo o tem, pri kateri posodi bo sveča dlje časa gorela. Čas tudi izmerimo.

Kje vse je prisoten zrak? Vsepovsod okoli nas, v prostoru in predmetih: v napihljivi žogi, iz katere ga lahko iztisnemo, v nenapihnjenem balonu, vendar zelo malo, če pa je zraka v njem preveč, pa lahko poči. Pri spodnji sliki v U/13 lahko tudi omenimo, da je zrak lažji od vode. To ugotovimo tako, da en balon napolnimo z vodo, drugega pa napihnemo in ju nato primer-jamo.

• DZ1/64; OL1 − Opazovalni list: POSLEDICE ONESNAŽEVANJA OKOLJA Z učenci preberemo navodila na OL. Učenci predlagajo prvi in drugi opazovalni prostor. Na

opazovalnih prostorih gledajo, vohajo in poslušajo ter zapišejo, kar so zaznali. Najprej poiščejo rastlino ob prometni cesti in rastlino, za katero menijo, da raste v neone-

snaženem okolju, in njune liste obrišejo z vato. Vsako vato pospravijo v svojo posodo, ki jo označijo. Ugotovitve ob primerjavi vat zapišejo na OL.

Ob zaključku učenci primerjajo ugotovitve na OL, jih analizirajo in utemeljujejo, nato pa vodimo pogovor o vzrokih in posledicah onesnaženega zraka (okrogla miza, diskusija).

• Dejavnost: ČIŠČENJE VODE S PEŠČENIM FILTROM Ta poskus bo učencem pomagal razumeti eno od stopenj čiščenja vode v čistilnih napravah,

ko kalna voda teče skozi plasti različnih kamnov in se očisti, kar lahko vidimo tudi v naravi, ko se npr. voda v potoku sama očisti.

Najprej pripravimo kalno vodo, tako, da v kozarec čiste vode vsujemo mivko in jo zmešamo. Nato počakamo, da se težji delci usedejo na dno. V tem času pripravimo peščeni filter. Večji plastenki (1,5 l) odrežemo dno in jo z vratom navzdol vstavimo v drugo plastenko, ki smo ji odrezali zgornji del. Pomembno je, da je plastenka s filtrom stabilna.

Na ozek del plastenke (vrat) najprej položimo vato, nato 5 cm zmletega oglja, na oglje enako plast mivke in nato še peska. Filter najprej speremo s čisto vodo, nato pa vanj vlijemo kalno vodo.

Učenci predstavijo lastnosti kalne in prečiščene vode ter ugotavljajo podobnosti in razlike med njima. Učence opozorimo, da takšne vode ne smemo piti, čeprav smo jo prečistili, saj smo na ta način očistili le trdne delce.

Učenci razmišljajo, pripovedujejo in ugotavljajo, zakaj so plasti v peščenem filtru postavlje-ne v takšnem zaporedju. Kaj bi se zgodilo z vodo, če bi bile plasti postavljene drugače?

Vsaka plast prepušča le določene delce, glede na njihovo velikost. Filter, ki bi imel drugačen vrstni red posameznih plasti, vode ne bi mogel očistiti oz. bi se lahko zamašil.

• DZ1/16, 17 − Poskus: V KATERIH PREDMETIH SE SKRIVA ZRAK? Ob slikah v delovnem zvezku se pogovarjamo, kje najdemo zrak. Nato si na mizo pripravimo vse predmete, ki so predstavljeni v delovnem zvezku. Po želji in

glede na radovednost učencev lahko v poskus vključimo še kakšne druge predmete. Za vsak predmet učenci ugotavljajo, ali se v njem skriva zrak, in utemeljijo, zakaj tako mislijo.


64

Preden predmet potopimo v vodo, naj učenci napovedo, kakšne rezultate pričakujejo, nato poskus izvedemo. Učenci poskus opazujejo, nato pa svoja spoznanja zapišejo v delovni zve-zek.

Z uhajanjem mehurčkov proti vodni gladini dokažemo, da je v predmetu zrak. Vodni me-hurčki uhajajo, ker je zrak lažji od vode.

• U/14, 15; DZ1/18 (zgoraj) − LASTNOSTI SNOVI SE SPREMINJAJO Opazujemo slike v učbeniku, ki prikazujejo spremembe, in se ob njih pogovarjamo o vzro-

kih za hitro in počasno spreminjanje lastnosti snovi. Nekatere snovi se na zraku, sončni svetlobi in v vodi spreminjajo hitreje, druge pa poča-

sneje. Lastnosti snovi se spreminjajo s pomočjo energije. Toplota Sonca spreminja nekatere lastnosti snovi v naravi.

Učenci naj naštejejo primere iz svojega življenja. Npr. trava se na zraku s pomočjo sončne energije spremeni v seno, voda se s pomočjo sončne energije začne segrevati, sadje se lah-ko na zraku posuši, gnije ali pa začne plesneti; kamilice se na zraku posušijo in jih nato lah-ko uporabljamo kot zelišče za pripravo čaja; meso se na zraku (v posebnih razmerah!) posuši v suhomesnate izdelke; listje na kompostu dolgo razpada, lončnice brez vode se začnejo su-šiti, rože v vazi lahko ovenijo, stebla v vodi pa zgnijejo; železo začne v stiku z vodo rjaveti ipd.

• Dejavnost: BESEDILO ZBLEDI, MADEŽA VEČ NI Z učenci lahko naredimo tudi poskus s papirjem, na katerem je napisano besedilo (z naliv-

nikom, natisnjeno ali časopis). List postavimo na neposredno sončno svetlobo (lahko tudi na notranjo stran okenske police) in čez nekaj ur preverimo, kaj se bo zgodilo. Besedilo na listu zbledi. Podobno se zgodi s parkirnim listkom, ki ga postavimo na armaturno ploščo v avtomobilu.

Zelo zanimiv poskus je tudi, če na neposredno sončno svetlobo postavimo oblačilo z made-žem (npr. od sadja). Čez nekaj ur bo madež zbledel ali pa popolnoma izginil.

• U/14; DZ1/18 (spodaj) − AGREGATNA STANJA VODE Učenci naštevajo, v kakšnih oblikah lahko najdemo vodo v naravi – tekoča, trdna (sneg,

led), plinasta (para, hlapi), odvisno od temperature okolja, v katerem se nahaja. Nato raz-lična stanja vode primerjajo in ugotavljajo njihove lastnosti (barva, trdota, temperatura, krhkost, plovnost ipd.).

Na grelni plošči v posodi segrevamo vodo, ki ima pri sobni temperaturi 20 °C. Učenci s termometrom izmerijo temperaturo in napovejo, kaj in kdaj se bo zgodilo pri segrevanju. Vodo segrevamo, dokler ne začne vreti in uhajati para. Izmerimo temperaturo (laboratorijski termometer). Če vodo segrejemo nad 100 °C (vrelišče), se začne spreminjati v paro – pli-nasto stanje. Posodo pokrijemo s pokrovko (po možnosti stekleno, da lažje opazujemo) in počakamo, da se voda ohladi. Na spodnjem delu pokrovke lahko takoj opazimo kapljice, kar pomeni, da para zaradi ohlajanja prehaja iz plinastega v tekoče stanje.

Kako pa dobimo led? Vodo damo v zamrzovalnik, kjer pri 0 °C (ledišče) začne zamrzovati in se spreminjati v led – trdno obliko. Učenci izmerijo temperaturo ledene kocke (labora-torijski termometer). Led je zelo krhek, kar lahko dokažemo tako, da ledeno kocko zavijemo v prtiček in z njim udarimo po mizi. Led se zdrobi, zato moramo biti pri drsanju na zamrznje-nih jezerih previdni.

Poudarimo, da je led redkejši od vode, zato na vodi plava. Učencem lahko prikažemo primer plavanja ledene kocke na gladini vode. Med poskusom lahko opazimo tudi, kako se je led na sobni temperaturi začel taliti oziroma se spreminjati nazaj v tekočo obliko.


65

S segrevanjem in ohlajanjem spreminjamo agregatna stanja vode. S segrevanjem (nad 100 °C) tekoča voda prehaja v plinasto, z zamrzovanjem (pod 0 °C) pa v trdno stanje (sneg, led). Sneg je še dovolj mehak, da ga lahko oblikujemo z rokami, led pa je že trši in ga lahko oblikujemo s klesanjem.

Taljenje je nasprotni proces od zamrzovanja. Če je temperatura višja od 0 °C, se začneta sneg in led taliti oziroma začne voda prehajati iz trdnega v tekoče agregatno stanje.

OHLAJANJE (ZAMRZOVANJE) 0 °C ali manj več kot 0 °C LED TEKOČA VODA SEGREVANJE (TALJENJE)

TRDNO STANJE TEKOČE STANJE (led, sneg, ivje) (tekoča voda)

Ogledamo si sliko v U/14, ki pojasnjuje stanje vode pri različnih temperaturah. Ob njej pono-vimo, kaj smo ugotovili pri poskusu. Učenci pripovedujejo, kaj prikazuje slika, in jo opisujejo.

• DZ1/19, 20 (zgoraj) − Poskus: SEGREVANJE SLADKORJA Učencem pokažem rjavi kristalni sladkor, ki ga opazujejo in pripovedujejo o njegovih la-

stnostih pri sobni temperaturi. Ob sliki v DZ1/19 obkrožijo njegove lastnosti, nato pa na črte zapišejo še druge njegove lastnosti.

Napovemo, da bomo sladkor segrevali. Učenci predvidevajo, kaj se bo s sladkorjem zgodilo, in svoja predvidevanja zabeležijo. Izvedemo poskus, ugotavljamo lastnosti vročega sladkor-ja in ugotovitve primerjamo s predvidevanji. Nato ponovno predvidevajo, kaj se bo zgodilo, ko se bo segreti sladkor ohladil. Ugotovitve zapišejo.

V industriji s segrevanjem (praženjem) sladkorja izdelujejo trde in mehke drobne slaščice – karamele (bomboni, lizike, konfeti ipd.).

• DZ1/20 (spodaj) − Poskusa: SKRB ZA LONČNICO in SUŠENJE SADJA Učenci naj si doma izberejo eno lončnico, za katero bodo skrbeli mesec dni in opazovali,

kaj se z njo dogaja. Svoja opažanja zapisujejo v delovni zvezek. Po mesecu dni učenci med seboj primerjajo svoje zapise in ugotavljajo dejavnike, ki so vplivali na dobljene rezultate.


66

Priročnik – GLASBA

67

Dr. Albinca Pesek



GLASBENA UMETNOSTGlasba 3, Zvočni živžav, učbenik

Glasba 3, Zvočni živžav, delovni zvezek


68

KAZALO

i. POiGRAJMO Se Z RiTMOM ...........................................................69SPOMNIMO SE POČITNIC … IN SPOZNAJMO NOVE GLASBENE PRIJATELJE ..................................................................................69VESELIMO SE NOVEGA ŠOLSKEGA LETA ................................................70POSTAVIMO SE V VRSTO S PŠENIČKO, MIŠKO, MAČKO … ................71OBLIKUJMO GLASBENO SPREMLJAVO ....................................................73


69

I. POIGRAJMO SE Z RITMOM

SPOMNIMO SE POČITNIC … IN SPOZNAJMO NOVE GLASBENE PRIJATELJE

CILJA ENOTE • Izmenjava počitniških glasbenih doživetij. • Spoznavanje novih glasbenih prijateljev.

Petje Karibski napev – Albinca Pesek: Glasbeni kužki

Igra na glasbila Spremljava pesmi Glasbeni kužki z orffovimi glasbili: strgalom, ropotuljami in bob-nom.

Poslušanje Poslušanje najljubših skladb iz drugega razreda.

Gibanje Ples ljudskih plesov iz drugega razreda (Marko skače, Očka moj).

Ustvarjalnost Soustvarjanje glasbene spremljave in gibov za ples k pesmi Glasbeni kužki.

Delo z delovnim zvezkom: Na levi strani delovnega zvezka učenci vpišejo svoje počitniške glasbene dejavno-sti. Na desni strani so predstavljeni glasbeni kužki; učenci jih poimenujejo (Kuža Pe-vec, Kuža Poslušalec, Kuža Godec, Kuža Plesalec in Kuža Dirigent).

Glasbenodidaktične igre: Ponovitev najljubših glasbenodidaktičnih iger iz drugega razreda.

Pojmi:Ponovitev pojmov, povezanih s počitniškimi glasbenimi doživetji: koncert, pesem, skladba, glasbena prireditev.

Priporočila: 1. Učenci naj se spomnijo obiskov koncertov in drugih glasbenih prireditev. Učitelj

jih spomni na možnosti: klasični koncert (v koncertni dvorani ali poletne priredi-tve na prostem), koncert popularne glasbe (domači in tuji izvajalci), koncert na-rodno-zabavne glasbe, gasilske in druge veselice, glasba na hotelskih terasah itd.

2. Učence vprašamo, katere glasbene oddaje na radiu in televiziji so spremljali (le-stvice popularnih pesmi, zabavne oddaje, koncerte itd.) in katere pesmi oziroma skladbe so si zapomnili.

3. Učence spodbudimo, da zapojejo pesmi, ki so jih prepevali med počitnicami.


70

VESELIMO SE NOVEGA ŠOLSKEGA LETA

CILJI ENOTE • Petje glasbenega vprašanja in odgovora. • Izmenjava solističnega in zborovskega petja. • Enakomerno izvajanje izštevanke. • Izvajanje ritma melodije in merjenje dob. • Razumevanje pojma veselo v glasbi – allegro.

Petje Ivan Minatti, Rado Simoniti: Vesela hišica

Igra na glasbila Ritmična spremljava izštevanke z lastnimi in orffovimi glasbili – trkanje ritma izšte-vanke (udarjanje s prsti na klop) in merjenje dob (na težko dobo udarimo na klop ali kolena, na lahko pa plosknemo).

Poslušanje Joseph Haydn: Allegro (1. stavek) iz Otroške simfonije – odlomek

GibanjeGibanje ob petju pesmi: otroke razdelimo v štiri skupine – prva pri prvi kitici opo-naša kozličke (naredi rožičke), druga pri drugi kitici račke (racanje), tretja pri tretji kitici miške (drobna hoja po prstih), pri zadnji kitici pa polovica otrok četrte skupine z rokami ponazori dolino, polovica pa grič. Izvajanje ritma in dob izštevanke: ko izvajamo ritem, hodimo tako, da za vsak zlog v besedilu naredimo en korak – na osminke hodimo hitreje, na pavzo se ustavimo, na četrtinke pa hodimo počasneje. Pri izvajanju mere naredimo dva koraka v vsakem taktu, stopimo pa tudi na pavzo.

Ustvarjalnost Ustvarjanje nadaljnjih kitic pesmi – primer: »Muce pesmi pišejo: trajla-lila-lela. Kužki hiško rišejo: trajla-lila-lela.« Ustvarjanje melodije k izštevanki – improvizacija melodije.

Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom: Na levi strani delovnega zvezka je ilustracija vesele šole, kjer se zabavajo različne ži-vali (kozlički, račke, miške) ter dol in grič. V dva prosta razreda učenci narišejo živali, ki nadaljujejo pesem. Na desni strani je zapisana izštevanka ter predlog za izvajanje ritma melodije in dob. Pod izštevanko so pripravljene živali za izštevanje. Na sredini je kuža, ki ima nalogo prvega izštevalca. Na prvo besedo »kdo« izštevalec pokaže na zajčka. Učenci se s prstom ritmično premikajo od živalce do živalce. Na koncu se pogovorimo, katera žival je izšteta. Igro lahko večkrat ponovimo, začnemo pa pri različnih živalcah. Učitelj lahko pred delom z delovnim zvezkom pokaže izštevanje na prosojnici (preslikavi strani iz didaktičnega gradiva).


71

Glasbenodidaktična igra: ODGOVÔRI Učenci naredijo krog. Izberemo enega izmed njih, ki bo izšteval. Tisti učenec, ki je izštet, mora odgovoriti na glasbeno vprašanje, ki mu ga zastavi izštevalec. Če odgo-vori pravilno, lahko postane izštevalec. Vprašanja lahko pripravimo vnaprej.

Pojmi: Glasbeno vprašanje in odgovor, izštevanka, enakomerno gibanje, ritem melodije in merjenje dob, zbor in solisti, veselo – allegro.

Priporočila: 1. Pogovorimo se o glasbenem vprašanju in odgovoru. V drugem delu pesmi Vesela

hišica ugotavljamo glasbeno vprašanje in odgovor. Ko se glasbena fraza – npr. pri prvi kitici – pojavi prvič (»Tu kozlički pojejo: trajla-lila-lela«), se srečamo z glas-benim vprašanjem – melodija se zaključi na višjem tonu (dominanti), ko pa se pojavi drugič, slišimo glasbeni odgovor – melodija se zaključi na osnovnem tonu (toniki).

2. Pred delom z izštevanko v delovnem zvezku naredimo več vaj v okviru didaktične igre.

3. Učence opozorimo, da se pri izštevanju ustavijo, ko rečejo besedico »tri«. 4. Pred izvajanjem ritma izštevanke in merjenja dob vse učence naučimo oboje, šele

za tem jih razdelimo v dve skupini. 5. Ugotovimo, da je stavek iz Otroške simfonije vesel, in pojasnimo, da allegro v itali-

janščini pomeni veselo. Če bomo kateremukoli glasbeniku na svetu povedali, da naj poje ali igra allegro, bo vedel, da mora biti glasba vesela. Pogovorimo se tudi o glasbilih, ki skladbo izvajajo (orkestralna in orffova glasbila).

POSTAVIMO SE V VRSTO S PŠENIČKO, MIŠKO, MAČKO …

CILJI ENOTE • Grafično zapisovanje in izvajanje četrtink in četrtinskih pavz. • Razumevanje in izvajanje naraščajoče pesmi. • Razumevanje in izvajanje enakih ritmičnih vzorcev.

Petje Slovenska ljudska: Prišla je miška iz mišnice

Igra na glasbila Oponašanje gibanja oziroma oglašanja živali, ki nastopajo v pesmi (miško npr. po-snemamo s trianglom, mačko s paličkami, lisico s tamburinom itd.). Učenci udarjajo dobe, in sicer vsak glasbenik takrat, ko je na vrsti omenjena žival, ki jo predstavlja z glasbilom (pri verzu »miš pšeničko« zaigra učenec s trianglom, pri verzu »mačka miško« učenec s paličkami itd.). Spremljanje dob (četrtink) pri skladbi Tamburin s tamburinom.


72

Poslušanje Jean Philippe Rameau: Tamburin

Gibanje Oblikujemo krog in določimo učence, ki predstavljajo nastopajoče like v pesmi: pše-ničko, miško, mačko itd. Ko pride na vrsto lik, ki ga predstavlja posamezni učenec, ta zapoje svoj verz in hkrati z obema rokama prime za ramena »žival«, ki je nastopila pred njim (npr. »mačka« bo zapela »mačka miško« in pri tem prijela »miško«). Vse preostale dele kitic pojejo vsi učenci. Ko se kitica začne znova, učenci svoje roke vrnejo v začetni položaj in nato gibe ponovijo.

Ustvarjalnost Izmišljanje gibov za gibanje živali (namesto prijema za ramena učenci predlagajo druge gibe); izmišljanje besedila za nadaljevanje pesmi z novimi liki.

Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom: Na levi strani je ilustracija pesmi, na desni strani pa osem nalog za izvajanje četrtink (predstavljajo jih živali) ter četrtinskih pavz (predstavljajo jih obrisi živali). Prve štiri naloge učenci izvajajo tako, kot so že narisane, druge štiri pa sestavijo sami, tako, da nekatere živali pobarvajo, ostale pa pustijo take, kot so. Nad tiste, ki so jih po-barvali, napišejo predlagane zloge ter jih nato tudi ritmično izgovarjajo. Učenci ob izgovarjanju zlogov s prsti rahlo udarjajo po klopi (merijo dobe). Pri obrisih likov ne izgovorijo zloga, s prsti pa morajo udariti po klopi.

Glasbenodidaktična igra: KOGA VZAMEM? Na risalne liste naslikamo like, ki nastopajo v pesmi, in jih zložimo po vrsti, da nam bodo pri igri v pomoč. Učencem razdelimo glasbila. V vrečko damo listke z imeni ali risbami likov, ki nastopajo v pesmi (posamezni lik naj bo zastopan večkrat, saj je v razredu več učencev kot nastopajočih likov). Učenci izvlečejo listek in si zapomnijo lik, ki ga predstavljajo, ne vedo pa, kdo so njihovi dvojniki. Učitelj izbere in zapoje enega izmed likov (npr. mačka). Pesem nadaljujejo tisti učenci, ki jih omenjeni lik »vzame«. Če učitelj zapoje »mačka«, se oglasijo »miške« in takoj nadaljujejo s pe-smijo: »miško pod goro, pod to goro zeleno«. Pri tem z glasbili izvajajo ritem melodije.


73

Če se liki, ki jih predstavljajo učenci, pravilno in ritmično točno oglasijo, pridobijo točko za svojo skupino. Vsak lik »pokličemo« večkrat, vendar vse enako pogosto.

Pojmi: Naraščajoča pesem, enaki ritmični vzorci, tišina v glasbi.

Priporočila: 1. Z učenci ugotovimo, da v vsaki novi kitici nastopa več likov, da pesem »narašča«

in taki pesmi rečemo naraščajoča pesem. Spomnimo se, da smo se s takšnimi pesmimi srečevali že v prvem in drugem razredu (Jutro na farmi, Prvo leto služim).

2. Izvajamo ritmične vzorce (ploskamo, igramo na glasbila), ki spremljajo besedilo (»miš pšeničko, mačka miško, lisica mačko …«) in ugotovimo, da so ritmi pri »nara-ščanju« vedno enaki.

3. Učencem pojasnimo, da v glasbi poleg tonov najdemo tudi tišine.

OBLIKUJMO GLASBENO SPREMLJAVO

CILJI ENOTE • Izvajanje šaljivke. • Izvajanje ritma melodije in merjenje dob. • Informativno spoznavanje trajanja četrtink in osmink. • Grafični zapis četrtink in osmink. • Spremljanje pesmi z orffovimi in priložnostnimi glasbili. • Zapisovanje glasbe za spremljavo z ritmičnimi glasbili.

Petje Slovenska ljudska: Po mest' sem španciral

Igra na glasbila Spremljanje pesmi Po mest' sem španciral z orffovimi in priložnostnimi glasbili.

Poslušanje Inštrumentalna različica pesmi Po mest' sem španciral.

GibanjeIzvajanje melodičnega ritma ob petju pesmi Po mest' sem španciral. Za vsak zlog na-redimo en gib – gibanje je počasnejše pri četrtinkah (takrat npr. hodimo) in hitrejše pri osminkah (takrat tečemo).


74

Ustvarjalnost Izmišljanje novih verzov k pesmi Po mest' sem španciral (npr. »Po neb' sem španciral, sem zvezvezvez…de nabiral«), soustvarjanje spremljave k pesmi z orffovimi in prilo-žnostnimi glasbili.

Aktivnosti z učenci in didaktičnim gradivom: Učenci z grafičnimi znaki zapišejo glasbeno spremljavo za orffova in priložnostna glasbila. Pod vsak zlog, kjer naj bi se glasbilo oglasilo, narišejo znak, ki si ga sami izbe-rejo (to je lahko navpična črta, srce, roža …). Izpolnjevanje glasbene spremljave vodi učitelj s prosojnico (preslikavo strani iz delovnega zvezka). Učence pripelje do spo-znanja, da se pri tej pesmi gibamo do tri in smo najglasnejši pri vsaki prvi dobi. Učitelj pove, da pokrovki najbolje uporabimo v vsakem prvem prostorčku (torej na ena), lonec in riflo (nadomestimo jo lahko s samostojno izdelanim strgalom – v kos lesa zarežemo zareze) pa v drugem in tretjem. S kuhalnicama (ali paličkama) udarjamo na vsak zlog. Dogovorimo se še za preostala glasbila. Pod partituro je nekaj simbolnih zapisov četrtink in osmink. Učenci jih izvedejo ter zapišejo še nekaj svojih zamisli. Izvedba: Učenci s prsti udarjajo po klopi in izgovarjajo zloge. Kadar je v predalčku en sam lik, izgovorijo na en udarec en zlog. Kadar sta v predalčku dva lika, izgovorijo na en udarec dva zloga: enega, ko gre roka proti klopi, drugega pa, ko se roka dvigne. Zloge si učenci izmislijo; pri dežnikih bodo npr. izgovarjali besedo »dež«:

Drugi predlogi: pri sadju rečemo npr. »ham« ali »njam«, pri srcu »rad«, »moj« ali »ljub«, pri luni »noč«, pri črticah pa zlog »ta«. Pomembno je, da so besede enozložne. Kjer je prostor prazen, so učenci tiho, gib z roko pa kljub temu naredijo.

Glasbenodidaktična igra: KATERI RITEM SLIŠIM? Na tablo zapišemo nekaj ritmičnih obrazcev. Učitelj zaploska enega med njimi, učenci pa morajo ugotoviti, katerega. To je lahko igra na izpadanje ali pa igra dveh skupin.

Pojmi: Štetje do tri; ritem melodije, enakomerno gibanje; priložnostna glasbila; daljši in krajši zvoki.

Priporočila: 1. Pri utrjevanju ritmičnih spremljav se vsi učenci naučijo vse spremljave – najprej z

lastnimi glasbili. Šele nato jih razdelimo v skupine. 2. Povemo, da glasbeniki za zapisovanje daljših in krajših zvokov uporabljajo note,

ki označujejo različno trajanje (pojasnimo znaka za daljši in krajši zvok – četrtinko in osminko).

3. Pojasnimo pojem priložnostno glasbilo. To je lahko vsak predmet, ki ga uporabi-mo za glasbeno spremljavo.

4. Pri instrumentalni različici pesmi Po mest' sem španciral lahko učenci pojejo lastno besedilo.

Documents

PREDMETI RAZRED/LETNIK VRSTA GRADIVA Priročnik za učitelje · VRSTA GRADIVA Priročnik za učitelje AVTORICE PRIROČNIKA mag. Anita Smole – slovenščina (jezik) mag. Tilka Jamnik,