Predpremiera 233

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Nedavno sem srečal znanca, malce sva se menila o življenju in filmih, in povedal mi je, da je šel prav pred kratkim s svojim najstniškim sinom

gledat peti del filmske serije Umri pokončno. Preve-vali so me prav smešni občutki, je komentiral, saj se spomnim, kako sem šel konec 1980. let, star dobrih dvajset let, sam gledat prvi del, sedaj, četrt stoletja kasneje, pa gledam istega Bruca Willisa v isti vlogi z že skoraj odraslim sinom. No, to ni nič čudnega, sem šaljivo komentiral, saj je tudi Willis v taistem petem delu srečal svojega že povsem odraslega sina. Zasme-jala sva se in z diskusijo potem zavila drugam, a nje-gova opazka mi ni šla iz glave.

Sredi maja prihaja na spored dvanajsti del Zvez-dnih stez. Prvi film je (kot nadaljevanje televizijske serije iz 1960. let) v kino prišel leta 1979, torej dve le-ti za prvo Vojno zvezd in je bil nekakšen Paramoun-tov odgovor nanjo (Vojna zvezd je nastala v okviru studia 20th Century Fox). Najnovejše Zvezdne steze: V temo niso neki poceni znanstvenofantastični film, še zdaleč ne. Gre za napet visokoproračunski spekta-kel s trenutno največjimi mladimi hollywoodskimi talenti za kamero (režija J. J. Abrams), ki so pred šti-rimi leti z novo vizualno podobo in drugačno vsebinsko platformo Zvezdne steze uspešno obudili. Mene recimo prva serija desetih filmov Zvezdnih stez ni ne vem kako potegnila, ta nova pa mi je kar pisana na kožo. Tudi trinajsti del Zvezdnih stez nam najbrž ne uide, Abrams pa je že sredi dela z novo, sedmo epizodo Vojne zvezd, ki bo, sedaj pod okriljem Disneyja, prišla na spored leta 2015. Goto-vo bom na premieri s svojimi otroki.

Včasih je Hollywood s svojimi filmskimi serijami ravnal manj skrbno. Sedaj jih smatra za družinsko srebrnino, v katero vlaga ogromna finančna sredstva in vključuje najboljše filmske talente z vsega sveta. Christopher Nolan kot eden najbolj intrigantnih mladih britanskih režiserjev je recimo pred leti re-dizajniral Batmana in ga popeljal do neslutenih kri-tiških in finančnih višav, sedaj pa skupaj s sodelav-ci zaključuje Jeklenega moža, ki bo čez dober mesec skušal osvežiti Supermana. Režiral ga bo Zack Sny-der, ki je navdušil z zgodovinskim spetaklom 300 in filmom o superjunakih Varuhi.

Ali pa Iron Man. Robert Downey, jr. je v enem od intervjujev pred premiero tretjega dela dejal, da ga veseli, da se ob tem filmu ne pogovarja samo o teh-ničnih detajlih, ki so pogojeni s spektakularnimi vi-zualnimi učinki, ampak dobi tudi veliko vprašanj o naravi glavnega junaka, njegovem značaju itn., kar zanj pomeni, da je ta film nekaj več kot samo običaj-na zabava. Kritiki so film dejansko ocenili pozitiv-no, gledalci pa so se več kot navdušeno odzvali nanj, in nič čudnega ne bo, če bo v kino blagajnah pre-segel milijardo dolarjev. K temu bo spodobno pri-pomogla tudi Kitajska, saj njen filmski trg postaja vse pomembnejši. Naslednjič bo Iron Man nastopil v okviru drugih Maščevalcev, ki pridejo na spored maja 2015.

Kaj kažejo vsi ti primeri? Predvsem to, da se je holly woodsko filmsko vesolje na temo nadaljevanj neverjetno razprostranilo, filmske serije pa pogo-sto niso več stvar nekaj let ali v najboljšem primeru

desetletja, ampak se nekate-re tako ali drugače bohotijo čez več desetletij in prehaja-jo iz generacije v generacijo, tako na strani ustvarjalcev kot tudi na strani gledal-cev. Ameriška filmska industrija je v tretjem tisočle-tju postala globalni stroj, ki lahko iz primerne vse-bine skoraj v nedogled iztiska nove filme in z njimi financira svoj ustroj.

Ameriškemu studijskemu sistemu nasproti sto-ji evropski način javnega financiranja filma, ki, ra-zen v redkih primerih, kot je denimo serija Asterix in Obelix, poudarja kulturno vrednost filma. Veči-na filmov stoji samostojno, ne nanašajo se na neko predhodno filmsko serijo, ki jo vsi poznajo, v njiho-vo produkcijo je vloženega tudi stokrat manj denar-ja, sredstva za promocijo pa so zelo nizka. Ali lahko taka kinematografija konkurira ameriški? Na splo-šno ne, zato za svojo predstavitev gledalcem potre-buje tudi celovito mrežo javno podprtih kinodvoran po vsej Evropi, včasih, pri konkretnih filmih, pa se-veda da. Tudi v Sloveniji imamo take primere. Ame-riški filmi stalno dotekajo na naš filmski spored,

vzdržujejo ta posel in so med naj-bolj gledanimi filmi, vendar sem ter tja zablesti tudi kak evropski ali pa slovenski cukrček, ki lah-ko preseže bolj gledane ameriške filme. Pogosto seveda večinoma zgolj v eni državi ali pa na trgih nekaj držav, ne pa po vsem svetu.

Ameriški gospodarski lobiji že desetletja pritiskajo na Evropo, da bi tudi na podro-čju kulture vzpostavila bolj enakovredne pogoje in da torej Evropa ne bi več omogočala subvencionira-nja evropske kulture v taki meri kot doslej. Letošnjo pomlad se vse skupaj spet zaostruje, čemur so se se-veda začeli na vse kriplje upirati najvidnejši evropski filmski ustvarjalci, od Almodóvarja naprej.

Sprejem takega dogovora in odpoved »kulturni iz-jemi«, ki jo je Evropa doslej v smislu subvencioni-ranja poudarjala kot eno svojih ključnih vrednot, bi seveda pomembno vplival na evropsko filmsko pro-dukcijo in iz nje izrinil marsikoga, ki je lahko v njej bival in ustvarjal tudi zaradi dosedanjega načina jav-ne podpore. Dejstvo je pač, da je ameriška filmska industrija v tretjem tisočletju še utrdila svojo global-no prevlado, ki jo vzdržuje tudi z dobro organizirano distribucijo po vsem svetu

Hkrati pa digitalizacija distribucije, ki bo do kon-ca letošnjega leta pripeljala do tega, da v kinodvora-nah skoraj ne bomo imeli več klasičnih 35-milime-trskih kopij, za evropski film predstavlja tudi novo priložnost za njen ponovni vzpon. Visoki stroški filmskih kopij in njihovega pošiljanja po vsem sve-tu se bodo precej zmanjšali, v bližnji prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bodo skoraj povsem odpadli, saj se bo film do kinodvorane kjerkoli po svetu pre-nesel po žici povsem digitalno. Ena od ključnih ovir za globalni plasma filma bo s tem odstranjena. Osta-li pa bosta promocija in plasma filma, z njima pa se-veda tudi vprašanje, ali ima konkreten evropski film dovolj intrigantno zgodbo, da si jo bo želel sodoben evropski filmski gledalec pogledati ter zanjo name-niti čas in denar.

Enako velja tudi za slovenske filme.

Piše: dr. Samo Rugelj

DIGITALIZACIJA KOT PRILOŽNOST ZA EVROPSKI FILM

V 233. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 35.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan VinterOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

15. maja 2013 izide nova številka revije

Leto 14/Številka 233/8. maj–11. junij 2013

Hitri in drzni 6 4–5Zvezdne steze: V temo 6–7Vaje v objemu 8Klic v sili 10Hipnotizer 11Balkanska bojevnica 12Arbitraža 13Intervju: Aljoša Kovačič 15Veliki Gatsby 16Plesalka v senci 17Holy Motors 18Submarino 19Nekaj je v zraku 20Ali-ali 21

1001 Film:

Najboljši Filmi

vseh časov

Naj FilmsKa KNjiGa

Za vašo KNjiŽNo

PoliCoZvezdne steze: V temo (2013)

www.premiera.si | 8. maj–11. junij 2013 | 233 | 3

očarljive dive lahke enodnevnice z obilo silikonskih dodatkov, pridne otroke destruktivni najstniki, ki jih pred kamerami ni sram početi tega, česar si njihovi stari starši niso upali niti izgovoriti, pravičniške po-licaje pa samosvoji in sila nepredvidljivi individuali-sti, ki se ne morejo odločiti, ali je bolj privlačna tista stran zakona, ki bi jo morali zastopati glede na uni-formo, ali ona druga.

Naštete ugotovitve so s pridom izkoristili ustvar-jalci kultne franšize Hitri in drzni (Fast & Furious), ki nam ta mesec ponujajo že šesti del te izjemno uspe-šne serije. Pred dvanajstimi leti smo kot policaja, ki

se pod krinko vtihotapi med divje dirkače, spozna-li Briana O'Connorja (Paul Walker), ki je lovil s hi-trostjo zasvojenega prestopnika Dominica Toretta (Vin Diesel) in njegovo druščino, vključno z dekle-tom Letty in sestro Mio. Ker je občinstvo zahtevalo nove divjaške pustolovščine, so se producenti odloči-li nadaljevati z nevarnimi podvigi cestnih junakov. V ta namen so ustvarili nove like ter osnovni ekipi pri-družili še nekaj zvenečih igralskih imen, nepregledno množico sfriziranih avtomobilov in vedno bolj spek-takularnih dirk, z njimi pa seveda celo paleto novih zapletov, ki so se iz začetne ulične tekmovalnosti pre-

Pripravite se na nove spektakularne cestne pregone priljubljene druščine policajev in nekdanjih zlikovcev, ki bodo tokrat merili moči s skoraj sebi enakimi!

HITRI IN DRZNI 6Fast & Furious 6

iGraJo Vin Diesel, Paul Walker, Dwayne Johnson,

Jordana Brewster, Tyrese Gibson, Michelle Rodriguez,

Sung Kang, Chris Bridges, Luke Evans, Gina Carano ...

rEŽiJa Justin Lin

sCENariJ Chris Morgan po likih Garyja Scotta

Thompsona

ŽaNr akcija

DistriButEr Karantanija Cinemas

PrEMiEra 23. maj 2013 traJaNJE 132 min

www.thefastandthefurious.com

Kdo ve, kaj točno – razen uporabno-sti, praktičnosti in udobnosti pri pre-magovanju razdalj – premorejo šti-

rikolesni jekleni konjički, a dejstvo je, da pri predstavnikih moškega spola običajno vzbudijo nezaustavljivo poželenje, huron-sko navdušenje ali vsaj zametke zavisti. Težko najdete mladeniča, ki se ne bi po-željivo obrnil za mimo hrumečo »pločevi-nasto zverino«, in verjetno le redkega mo-škega srednjih let razočara darilo v obliki testne vožnje s katerim od prestižnih mo-delov. Je že tako, da nas z avtomobili veže svojevrstna testosteronska vez, ki je v dolo-čenih primerih že nevarno podobna sek-sualni obsesiji ali kakšni drugi odvisnosti.

Avtomobili so danes, tako kot nekdaj konji, nepogrešljivo prevozno sredstvo, ne le statusni simbol ali predmet malikova-nja. Tudi na filmskem platnu. Težko boste našli film, v katerem se avto ne pojavi vsaj

v stranski vlogi, prav tako pa si poštenega akcionerja ne znamo več predstavljati brez številnih primerkov razbite pločevine, s či-mer se običajno končajo spektakularni ce-stni pregoni.

Na filmskem platnu pa se ni spremeni-lo le najbolj razširjeno prevozno sredstvo, spremenili so se tudi filmski junaki. Več-ne upornike in karizmatične samotarje so zamenjali zmedeni junaki, uglajene gen-tlemane na videz zanemarjeni antijunaki,

Paul Walker in Vin Diesel

sPoMiNJa Nas Na:> Hitri in drzni 1–5, 2001–2011> Prenašalec, 2002> Samo še 60 sekund, 2000

spisal:Damijan vinter

luke evans (Owen Shaw)

V Walesu rojeni igralec se je sprva kalil na odrskih deskah, njegova prva filmska vloga pa je

bila upodobitev boga Apola v Spopadu Titanov. V mitološki preobleki se ga spominjamo še po zaslugi Nesmrtnih, zgodovino je obujal v Robinu Hoodu in Treh mušketirjih, v lahkotnejši luči pa se nam je predstavil v britanski komediji Tamara Drew. Evansa smo nazadnje opazili v pravljičnem Hobitu, za las pa se mu je izmuznila vloga v Velikem Gatsbyju.

jason statham (Ian Shaw)

Britanski igralec, ki se je moral že zgodaj sprijazniti z usihajočim lasiščem, je pri petindvajsetih žel uspe

he kot potapljač v britanskem olimpijskem moštvu in se preživljal tudi kot model. Njegova filmska pot se je pričela z nastopom v Morilcih, tatovih in dveh nabritih šibrovkah, zaslovel pa je šele z vlogo plačanega voznika v eksplozivni akcijski srhljivki Prenašalec. S svojim robato moškim videzom je danes po mnenju nežnega spola eden najbolj seksi akcijskih junakov.

Gina Carano (Riley)

Enaintridesetletna mojstrica borilnih veščin z vzdevkom Conviction je zaslovela po zaslugi muai tha

ia, oblike kikboksa. Prvo vlogo ji je ponudil Steven Soderbergh v akcijski srhljivki Izdana, kar je do takrat priznani športnici s številnimi medaljami odprlo vrata v filmski svet. Letos bomo bojevito temnolasko iz Teksasa videli še v filmu V krvi skupaj s Camom Cigandetom, ki je zaslovel po zaslugi vampirske romance Somrak.

Novi obrazi v ekipi hitrih in drznihMed tistimi, ki jih bodo tokrat na tarčo vzeli Dom in njegova druščina pod okriljem agenta Hobbsa, boste – ob od smrti obujene Michelle Rodriguez kot Letty Ortiz – prepoznali vsaj tri obraze.

4 | 233 | 8. maj–11. junij 2013 | www.premiera.si

Studio Universal je za julij prihodnje leto že napovedal sedmi del Hitrih in drznih. Za krmilom bodo ostali vsi trije glavni igralci (Diesel, Walker, Johnson), njihove nove podvige pa naj bi režiral 36-letni Malezijec James Wan, ki je odraščal v Avstraliji in ima na vesti prvi del kultne grozljivke Žaga.

oblikovali v raziskovanje skrivnostnih ropov, za-rot in celo tihotapljenja ljudi.

Kaj novega nam tokrat ponuja scenarist Chris Morgan, ki z ekipo sodeluje že od Tokio Drifta? Dominic in Brian sta si svoja bančna računa po zaslugi spektakularnega ropa v Riu povečala za bajnih sto milijonov dolarjev, a kljub bogastvu ju muči domotožje, saj se je nekoč usklajena ekipa, za katero je razpisana tiralica, razpršila po svetu.

Medtem pa je agent Hobbs (Dwayne John-son) prišel na sled organizaciji smrtonosnih vo-znikov, ki sejejo strah in trepet, kjerkoli se poja-

vijo. Plačance, ki jih iščejo v dvanajstih državah in bi naj bili odgovorni za rop vojaških transpor-tov, vodi neusmiljeni veleum Owen Shaw (Lu-ke Evans), katerega desna roka je Letty (Michel-le Rodriguez), nekdanje Domovo dekle, za katero so vsi mislili, da je mrtva. Edini način, kako za-ustaviti pretkane zlikovce, je soočenje z njimi na njihovem terenu: ulici. V ta namen Hobbs za po-moč poprosi Doma, ki ponovno zbere ekipo in se napoti v London. Nekdanjima rivaloma, sedaj pa najboljšima prijateljema, se ponovno pridruži-jo Roman (Tyrese Gibson), Tej (Ludacris) in Do-

mova sestra Mia (Jordana Brewster). In plačilo? Popolna oprostitev oziroma izbris vseh njihovih kartotek, kar pomeni, da se lahko vrnejo domov in znova zaživijo kot velika družina ...

Na režiserskem stolčku je ponovno – tako kot prejšnja tri nadaljevanja – bdel hollywoodski rež-iser tajvanskega porekla, Justin Lin, pričakujte pa seveda novo dozo avtomobilskih podvigov, ne-pogrešljivega zvočnega terorja (ki naj bi vam kot pravemu avtomobilskemu zagretežu pomagal do ekstaze), mačističnih obračunov s pestmi in orož-jem ter seveda večne tekmovalnosti in lojalnosti.


odločitve nadrejenih. Vloga glavnega negativca je bila zaupana Britancu Benedictu Cumberbatchu, ki na malih ekranih navdušuje ljubitelje novih za-gonetk slavnega Sherlocka Holmesa. Po nizu tero-rističnih napadov, ki med ljudmi zasejejo pani-ko in nezaupanje, se kapitan Kirk (Chris Pine) in vulkanec Spock (Zachary Quinto) skupaj z zvesto posadko vesoljske ladje Enterpise podata na vrto-glav vesoljski lov za ubežnikom. Vendar se nevar-nosti vesolja ne morejo primerjati z izzivi, ki tiči-jo v njihovih dušah, ko se morajo soočiti z dilemo brezglavega maščevanja in vprašanjem sorazmer-nosti povračila za storjeno zlo.

star trEk iNto DarkNEss

iGraJo Chris Pine, Zachary Quinto, Zoe Saldana, Benedict Cumberbatch, Alice Eve, Karl Urban, Anton Yelchin, Bruce Greenwood, Peter Weller, Tom Archdeacon, John Cho ... rEŽiJa J. J. AbramssCENariJ Roberto Orci, Alex Kurtzman, Damon Lindelof po TV-seriji Gena Roddenberryja ŽaNr znanstvenofantastična akcijska pustolovščinaDistriButEr Karantanija Cinemas

PrEMiEra 16. maj 2013 TRAJANJE 129 minwww.startrekmovie.com

Kapitan Kirk se vrača na velika platna v 3D tehniki, toda tokrat se mora poleg globin vesolja, kamor ni šel še noben človek, soočiti s še bolj nezna-nim in srhljivim pojavom – uničujočo človeško zlobo in maščevalnostjo.

Zvezdnim stezam do praznovanja Abrahama manjkajo še tri leta, navdihujoča vesoljska avantura Ge-

na Roddenberryja pa je v dolgih desetle-tjih navduševanja oboževalcev zrcalila

številne družbene spremembe in znan-stvene dosežke. Največja ikona Zvezdnih stez kljub številnim nadaljevanjem ostaja kapitan Kirk, ki ga je z nepozabno avan-turistično smelostjo v izvirniku upodo-bil William Shatner. Režiser J. J. Abrams se kljub temu ni ustrašil izziva vnovične oživitve starih legend in leta 2009 je no-ve dogodivščine kapitana Kirka zasnoval na principu vzporednih svetov, kjer re-sničnost ni ravna premica, temveč obsta-ja neskončno število različnih možnosti poteka naših življenj. To mu je omogo-čilo, da je dobro poznane like zasnoval povsem na novo, odločil pa se je tudi za temačnejši podton, kjer osvajanje vesolja ni zgolj pustolovski slavospev, temveč se mora človeštvo tudi v prihodnosti sooča-ti z osebnimi dilemami, strahovi in (sa-mo)uničevanjem.

V drugem delu človeštva ne ogroža-jo zlobni Nezemljani, temveč odpadni agent Zvezdne flote, ki se želi maščevati za (po njegovem) napačne in nemoralne

ZveZDNe sTeZe: v Temo

sPoMiNJa Nas Na: > Pozaba, 2013> John Carter, 2012> Zvezdne steze, 2009> Avatar, 2009

spisal:Filip breskvar

Benedict Cumberbatch in Chris Pine

Alice Eve

Zoe Saldana

Zachary Quinto


Ker J. J. Abrams ni privrženec neposrednega snemanja v 3D formatu, se je odločil za inovativen pristop snemanja z IMAX tehnologijo, ki omogoča visoko ločljivost, 3D posebni učinki pa so bili računalniško ustvarjeni in naknadno dodani akcijskim prizorom.

Rivalstvo med ljubitelji Zvezdnih stez in Vojne zvezd je naposled končana, vsaj v očeh J. J. Abramsa, ki mu je bila po uspešnem vnovičnem zagonu prve franšize zaupana tudi režija nadaljevanj sage Georgea Lucasa (studio Disney napoveduje, da bomo od leta 2015 naprej vsako drugo leto videli novo nadaljevanje Vojne zvezd).

Abramsovo filmsko ustvarjanje na začetku njegove kariere ni bilo povezano z režijo ali znanstveno fantastiko, temveč se je že v najstniških letih začel ukvarjati s skladanjem filmske glasbe in pisanjem scenarijev. Ker sta bila oba starša uveljavljena televizijska producenta, je sledil njunim stopinjam in hitro na seznam lastnih produkcij dodal hollywoodski zvezdi Harrisona Forda (Henryjeva vrnitev, 1991) in Mela Gibsona (Večno mlad, 1992). Na male ekrane je leta 1998 pospremil ljubezensko dramo Felicity, hkrati pa si je izkušnje nabiral pri producentu Jerryju Bruckheimerju in režiserju Michaelu Bayu, ki sta istega leta v kino poslala Armageddon.

Abramsovo zanimanje se je usmerilo v bolj skrivnostne vode, najprej z vohunsko televizijsko serijo Alias,

nato z uspešnico Skrivnostni otok, kjer je vsako novo nadaljevanje ustvarilo več vprašanj, kot pa odgovorov, in s paranormalno dramo Na robu znanosti.

Kot filmski režiser se je občinstvu prvič predstavil šele leta 2006 s tretjim delom Misije: Nemogoče 3, nato pa je idejno zasnoval psevdodokumentarni film katastrofe Pošastno (2008). Naslednje leto je že režiral na novo oblikovane Zvezdne steze, ki so bile dobro sprejete pri gledalcih in kritikih, leta 2011 pa se je z vzornikom Stevenom Spielbergom v pustolovščini Super 8 poklonil klasičnim ZF filmom, ki so ga navduševali v mladosti. V vlogi producenta mu je leta 2011 uspelo oživiti Misijo: Nemogoče – protokol duh (in tudi rešiti kariero Toma Cruisa), številni pa se že sprašujejo, kako bo zmogel dokončati vse projekte, saj ga poleg že omenjenega novega zagona Vojne zvezd čaka srhljivka o hladni vojni Wunderkind, nadaljevanje apokaliptičnega Pošastno, filmska adaptacija kar dveh priljubljenih računalniških iger Half-Life in Portal, že napovedani peti del Misije: Nemogoče in tretji del Zvezdnih stez.

j. j. abrams – nova generacija znanstvene fantastike

J. J. Abrams

Super 8, 2011Na robu znanosti, 2008–2013

Izgubljeni otok, 2004–2010 Zvezdne steze, 2009

Pošastno, 2008

Misija: Nemogoče 3, 2006


Ženske v filmih metoda PevcaCarmen Nataša Barbara Gračner igra hčer opernega pevca, ki se prostituira zaradi zasvojenosti z alkoholom in mamili, vanjo pa se zaljubi študent književnosti Goran (Sebastijan Cavazza).

Pod njenim oknom Polona Juh je plesna učiteljica Duša v svojih tridesetih letih, ki ljubimka z veterinarjem Borisom (Robert Prebil). Z njo je obseden mladi Jaša (Saša Tabaković), ki Dušo zalezuje in na skrivaj snema.

estrellita – pesem za domov Silva Čušin je Dora, vdova priznanega violinista, ki po moževi smrti odkrije, da je ljubimkal z učiteljico violine ter zahajal v gostilnico Sevdah. Dora sreča v gostilnici mladega Amirja, nadarjenega amaterskega violinista.

hit poletja Ula Furlan igra študentko farmacije Tino, ki želi v življenju peti, toda izkaže se, da je pot do uspeha posuta z nemalo težavami. Film je nastal po istoimenskem romanu Ferija Lainščka, pesmi pa odpoje Severa Gjurin.

lahko noč, gospodična Polona Juh je tokrat v vlogi Hane, ki je zakon z uspešnim arkitektom Samom (Jernej Šugman) ne izpolnjuje povsem, kmalu pa ugotovi, da mož ljubimka s sodelavko. Imata osemletno hčerko Anjo. Zgodba o ločitvi.

Metod Pevec je eden najbolj izkuše-nih slovenskih režiserjev in scena-ristov, za čigar filme je bilo doslej

značilno ukvarjanje z ženskimi vprašanji. V Vajah v objemu se bolj kot kadarkoli prej poda v romantično-komične vode, kar mu omogoča vročekrvni tango, ar-gentinski ples, ki je pognal korenine tu-di v slovenskih plesnih šolah. Prisotnost glasbe in plesni prizori so sicer stalnica v Pevčevih filmih – njegova Carmen je bi-la hči opernega pevca, Duša (Pod njenim oknom) učiteljica plesa, Tina (Hit poletja) mlada pevka in Dora (Estrellita – pesem za domov) žena pokojnega violinista.

Spremljamo dva para, ki se odloči-ta, da se bosta udeležila začetnega teča-ja. To so Tjaša in Uroš (Jana Zupančič in Uroš Fürst) ter Lena in Leon (Pia Ze-mljič in Primož Pirnat), ki so sredi tride-setih let uspeli priti do poklica, kruha in samostojnosti, a se ob napornem vsakda-njiku spopadajo s krizo smisla ter ohla-jenostjo zvez. Prvi tango koraki so vse prej kot enostavni, toda strastni ples zač-ne postopoma preobražati njihovo inti-mnost – para se spoprijateljita, zaradi če-sar se občasno družijo tudi izven plesne šole, sveže prijateljstvo pa začinijo novo-nastale skrivnosti …

Za razliko od večine Pevčevih filmov Vaje v objemu niso bile posnete po knji-žni predlogi, zato pa je očitno, da je bilo v scenarij vloženega veliko truda. Gre na-mreč za eno najbolj dovršenih slovenskih ljubezenskih komičnih dram, ki dokazu-je, da je za dobre filme – bodisi žanrske bodisi umetniške – potrebno vešče rav-nanje s scenaristično matematiko. Film je dobil nagrado vesna za režijo, za glavni igralski vlogi pa sta bila zaslužno nagraje-na Jana Zupančič in Uroš Fürst.

Simpatična komična drama o dveh parih, ki se vpišeta na začetni tečaj tanga, je s kakovostjo igre in režije prerasla televizijske okvire, v katerih je nastala, zato si jo je mogoče ogledati tudi v kinematografih.

vaje v objemuiGraJo Jana Zupančič, Uroš Fürst, Pia Zemljič, Primož Pirnat, Janja Frank, Uroš Andič, Lidija Sušnik, Laren Polič Zdravič, Drago Milinović, Karin Komljanec, Jasmina Jamnik, Marko Mandić ...rEŽiJa iN sCENariJ Metod PevecŽaNr dramaDistriButEr Cinemania groupPrEMiEra 16. maj 2013 traJaNJE 89 minhttp://www.emotionfilm.si/filmi/vaje-v-objemu/

Primož Pirnat, Pia Zemljič, Jana Zupančič, Uroš Fürst

spisal:Žiga valetič


navdušila njegova žena, ki je poslušala oddajo na radiu, D'Ovidio pa se je nato o resničnem delu telefonskih operaterjev prepričal na lastne oči in ušesa v losangeleškem klicnem centru.

Tam je izvedel tudi resnično zgodbo o ugrablje-nem dekletu, ki je bila ujeta v avtomobilskem pr-tljažniku, pomagati pa so ji skušali prek telefona. Rdeča nit zgodbe je zato prepletena z občutki te-snobe in strahu, od mučne klavstrofobije žrtve do občutka nemoči telefonistke, ki lahko zgolj po-sluša, kakšne grozote se dogajajo na drugi strani

linije. Režija je bila za-

upana Bradu An-dersonu, ki se je uveljavil z nizko-proračunskimi fil-mi (odlična zago-netna psihološka srhljivka Izginjanje, 2004) in kriminal-nimi tele vi zi jskimi

serijami (Na robu znanosti, Imperij pregrehe). V glavni vlogi si je želel igralko, ki bi znala pokaza-ti tako sočutje kot drzen pogum, zato je bila izbira oskarjevke Halle Berry skorajda samoumevna. Ob bok so ji postavili nadarjeno mlado igralko Abi-gail Breslin, ki se je boste (kljub spremembam od-raščanja) spomnili iz očarljive komične drame Na-ša mala mis (2006).

Telefonska operaterka Jordan (Halle Berry) je v centru za klic v sili vsak dan izpostavljena stre-snim situacijam, vendar se psihično zlomi, ko ne-kega dne – tudi zaradi lastne nespretnosti – serij-ski morilec ubije novo žrtev. Po dolgi in neprijetni terapiji se vrne na delovno mesto in kot nadzor-nica klicnega centra usmerja neizkušene kolegice, toda ko se v stiski znajde ugrabljeno dekle (Abi-gail Breslin), mora znova osebno prevzeti odgo-vornost. Med tem, ko skuša pomagati prestrašeni žrtvi, Jordan z grozo ugotovi, da je na sledi istemu serijskemu morilcu, zato se odloči na kocko posta-viti lastno varnost in v napeti igri skrivalnic obra-čunati tudi z lastnimi strahovi in dilemami.

Ugrabljena najstnica uspe po telefonu na pomoč poklicati klicni center, njeno edino upanje pa predstavlja oskarjevka Halle Berry, ki ji skuša pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

KLIC v sILItHE CaLL

iGraJo Halle Berry, Abigail Breslin, Evie Thompson,

Morris Chestnut, Michael Eklund, David Otunga,

Michael Imperioli, Justina Machado ...

rEŽiJa Brad Anderson

sCENariJ Richard D'Ovidio, Nicole D'Ovidio in Jon

Bokenkamp

ŽaNr srhljivka

DistriButEr Cinemania group


www.call-movie.com

Ko nas doleti najhujše in pokličemo na pomoč, postane naše življenje odvisno od dejanj, razsodnosti in

angažiranosti osebe na drugi strani tele-fonske linije. Na kraju nesreč vidimo re-ševalce, gasilce in policiste, toda zgodbe oseb, ki nudijo prvi stik in oporo ljudem v stiski, ostanejo skrite za zidovi klicnih centrov.

Za raziskovanje in prikaz njihove-ga dela je scenarista Richarda D'Ovidia


Halle Berry

Abigail Breslin

SMS nagradna igra Izhod

Pošlji PREMIERA IZHODna 6262 in osvoji nagrado:• večerja z glavnim igralcem Aljošo Kovačičem v restavraciji Ponvica• 5 x 2 vstopnici za predpremiero filma• 12 pločevink prve prave stimulativne pijače Sexes• 12 majic Sexes

Nagrade podarjajo: Fivia, restavracija Ponvica in Sexes.Fo

to: Ja

nez S

tucin

Fivia te pelje na večerjo z glavnim igralcem slovenskega filma Izhod!

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGOVOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZATOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRADNA IGRA TRAJA OD 6. MAJA DO VKLJUČNO 3. JUNIJA 2013. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 234-235, KI BO IZŠLA 12. JUNIJA 2013.


zaradi skoka čez plot tik pred razpadom. Žena (Le-na Olin) vztraja v razmerju le zaradi njunega sina, ki boleha za hemofilijo. Ko pa zasuk v preiskavi umora vplete tudi njegovo družino, je prisiljen sodelovati pri iskanju morilca …

Hipnotizer je zmes kriminalne drame in srhljiv-ke, žanra, v katerem Skandinavci narekujejo tren-de svetovni filmski in založniški industriji. Vpliv se je pričel s knjigami, kjer so kriminalke tamkajšnjih avtorjev začele posegati po najvišjih mestih pro-dajnih lestvic – spomnite se denimo Stiega Larsso-na in njegove trilogije Milenium, ki je bila v domači Švedski tako uspešno prenesena na filmski trak, da je niti Hollywood ni mogel več ignorirati (Dekle z

zmajskim tatujem, 2011). Tudi tokrat gre za predela-vo romana, Hipnotizer je namreč prva izmed osmih načrtovanih knjig (in tudi filmov) o detektivu Jooni Linni, ki sta ga pod vzdevkom Lars Kepler napisala zakonca Alexander in Alexandra Ahndoril (zanimi-vost: pisatelja nista imela namena razkriti identitete, a so zaradi uspeha knjige rumeni mediji izvrtali nju-no skrivnost). Film je režiral uveljavljeni Lasse Hall-ström – ravnokar se v kinu vrti tudi njegova predela-va Sparksovega romana Zavetje –, ki se je tokrat prvič po 25 letih vrnil v rodno Švedsko. Tudi v tem izletu v srhljivko ostaja zvest svojemu slogu in napetost filma gradi na razvoju likov in elementih družinske drame, kar se odrazi v posrečeni žanrski mešanici.

Detektiv ne najde motivov za pokol družine in na pomoč pokliče psihiatra, da bi s hipnozo vzpostavil stik z edinim preživelim, ki trpi za travmatskim stresom.

HIPNoTIZeRHyPNotisörEN

iGraJo Tobias Zilliacus, Mikael Persbrandt, Lena Olin,

Helena af Sandeberg, Oscar Pettersson, Anna Azcarate ...

rEŽiJa Lasse Hallström

sCENariJ Paolo Vacirca, Lasse Hallström po romanu

Alexandra Ahndorila

ŽaNr srhljiva kriminalna drama

DistriButEr Fivia


D ružina je kruto umorjena. Očeta najdejo zabodenega z nožem na de-lovnem mestu, mater in hčerko v

domači hiši. Preživi le petnajstletni sin, ki pa zaradi poškodb in travmatskega stresa ni v nobeno pomoč detektivu Jooni Lin-ni (Tobias Zilliacus), kateremu se izmika-jo motivi za napad. Linna se obrne k zna-nemu hipnotizerju Eriku Barku (Mikael Persbrandt) v upanju, da bo ta vzpostavil stik z mladim poškodovancem in razkril skrivnostnega morilca. Toda Erika prega-njajo tudi lastni demoni, saj je pred leti na-redil poklicno napako, njegov zakon pa je

Tobias Zilliacus

spisal:alešCimprič

Mikael Persbrandt in Lena Olin

Lahkotna francoska komedija, ki na komično oster način in brez dlake na jeziku ošvrkne aktualno družbeno problematiko.

baLKaNsKa bojevNICaPauLEttE

iGraJo Bernadette Lafont, Carmen Maura, Dominique

Lavanant, Françoise Bertin, André Penvern, Ismaël Dramé,

Jean-Baptiste Anoumon ...

rEŽiJa Jérôme Enrico

sCENariJ Laurie Aubanel, Jérôme Enrico, Bianca Olsen,

Cyril Rambour po izvirni ideji Biance Olsen

ŽaNr komedija


PrEMiEra 23. maj 2013 TRAJANJE 87 min

F ilmi, v katerih so glavne starejše go-spe, po navadi zavijajo v smeri čustve-nih dram ali vsaj družinsko obarvane

tematike, tokrat pa smo deležni osvežu-joče drugačnosti. Naslovna protagonist-ka je namreč popolno nasprotje ljubezni-ve babice in nas kar malce nepričakovano ujame odprtih ust ob spremljanju njene politično povsem nekorektne tirade, v ka-teri izliva žolčen gnev nad »drugačnimi« prebivalci svoje blokovske soseske – pri tem pa je na našo zabavo duhovnik, na

katerega je v spovednici naslovljen govor, prav ta-ko »drugačen« oziroma temnopolt. Kot izvemo, je za njeno sveto jezo deloma kriv pokojni mož, ki je zaradi ljubezni do dobre kapljice zapravil njuno ka-varno, iz katere je nastala japonska restavracija, za-radi česar že tako precej pikro cinična Paulette ni ravno ljubiteljica azijske hrane in priseljencev.

Njeno življenje se spremeni, ko zaradi skromne pokojnine skoraj že ne vidi več izhoda, nato pa ugo-tovi, da obstaja donosen, čeprav ne najbolj legalen način, kako zaslužiti gore denarja. Da bi ohranila stanovanje, se odloči postati preprodajalka marihu-

ane in po prvotnih komično nejevernih zavrnitvah jo najame lokalni gangster, ki kmalu ugotovi, da je navidez krhka starka pravzaprav kot britev ostra neizprosna pogajalka. Paulette hitro začne uživati v svojem novem poklicu, zaradi katerega začne spet s polno žlico zajemati življenje in spoznavati nove za-nimive ljudi, za povrhu pa iznajde še domiseln na-čin, kako združiti svoje kuharske sposobnosti in tr-govsko žilico, kar zamaje celoten preprodajalski trg v soseski. Ob tem pa se na glavo postavi tudi Pau-lettin pogled na življenje in svoje »drugačne« sose-de zdaj ugleda v povsem novi luči.

Bernadette Lafont

spisal:matic večko


Napeta drama o uspešnem finančniku, ki živi po lastnih, a vprašljivih pravilih, ki ga privedejo do roba propada tako zasebnega kot poslovnega življenja.

aRbITRaŽaarBitraGE

iGraJo Richard Gere, Susan Sarandon, Tim Roth, Laetitia

Casta, Brit Marling, Nate Parker, Stuart Margolin, Bruce

Altman, Chris Eigeman ...

rEŽiJa iN sCENariJ Nicholas Jarecki

ŽaNr srhljiva drama

DistriButEr Fivia


www.arbitrage-film.com

Svet visokih financ ni ravno pogosta tematika napetih dram oziroma sr-hljivk. A po krizi, ki nas je doletela za-

dnja leta, je postalo ozadje finančnega po-slovanja spet aktualna tema tudi v filmih. Oliver Stone je posnel nadaljevanje Wall Street: Denar nikoli ne spi (2010), Kevin Spacey je vodil odlično igralsko zasedbo v zgodbi o nastanku finančne krize Veli-ki padec (2011). Sedaj pa je režiser in sce-narist Nicholas Jarecki v svojem igranem celovečernem prvencu okolje newyorških

finančnih podjetij, kjer se pretakajo ogromne vsote denarja, vzel za osnovo filma o dvojnih moralah člo-veka, ki razpolaga z nepredstavljivo močjo milijar-dnega finančnega zaledja.

Robert Miller (Richard Gere po daljšem času v eni boljših vlog svoje bogate kariere) je magnat, ki se ukvarja s »hedge« skladi. Uteleša popolno podo-bo uspešnega podjetnika z vdano ženo (Susan Saran-don) in hčerko, ki karierno sledi njegovim stopinjam in ga idealizira (ljubljenka neodvisne produkcije Brit Marling – Another Earth, 2011). Toda Robert živi dvojno življenje: njegovo poslovanje temelji na vpra-

šljivih metodah, prosti čas pa namenja ljubici (Laeti-tia Casta). Ko namerava z njo preživeti noč, gre nekaj zelo narobe in na ramena mu prične dihati sumni-čav detektiv (Tim Roth). Kot da to ni dovolj, se zač-ne žena spraševati o njegovi zvestobi, hčerka pa od-krije nelegalnosti v njegovem poslovanju. Millerjevo življenje natančno planiranih spletk in laži se iz po-slovnega življenja preseli tudi v zasebno. Se mu bo, in za kakšno ceno, uspelo izvleči iz klopčiča moralno vprašljivih dejanj? Arbitraža je film, ki vas s stopnju-jočo napetostjo vse do konca izziva, da tehtate, v ko-likšni meri drži reklo denar je sveta vladar.

Richard Gere

Susan Sarandon

spisal:aleš Cimprič

Brit Marling


Satirična akcijsko-komična drama Izhod, ki pri-haja na velika platna 13. junija, je film z naivno in akcijsko zgodbo štirih prijateljev, ki se zaradi krivice, ki jim je razblinila sanje, odločijo oropati banko. Preprosta ideja skriva zelo aktualno tema-tiko in prisili junake v sprejemanje težjih odločitev, kot se sprva zdi.

V filmskem prvencu režiserja Dejana Baboska igra raznovrstna znana zasedba, od legendarne-ga Dragana Bjelogrlića in Yurija Bradaca do Lud-vika Bagarija in Jerneja Kuntnerja pa vse do me-dijsko prepoznavnih obrazov, ki so se tokrat prvič preizkusili v celovečernem filmu: Katarina Jurko-vič, Simona Pribaca in Gee Erjavec, medtem ko v glavni vlogi na slovenska filmska platna po nekaj-letnem premoru ponovno prihaja Aljoša Kovačič.

Predpremiera: Od filma Rezervni deli leta 2003, ki vas je čez noč izstrelil med najbolj obetajoče slovenske igralce, do danes je minilo deset let. Kaj se je vmes dogajalo z vami?Aljoša Kovačič: Z eno besedo: ogromno :), v glav-nem pa je bilo vseskozi izjemno plodno in ustvarjalno. Od takrat sem zaigral v še desetih celovečernih in 38 kratkih filmih ter dveh gle-daliških predstavah. Poleg filmov sem nastopil v nekaj glasbenih video spotih ter različnih ogla-

sih doma in v tujini. Vmes sem diplomiral, pri-pravljal material za glasbeni album, leto in pol ži-vel v Angliji ter decembra postal član njihovega umetniškega sindikata.Predpremiera: Kako je prišlo do sodelovanja pri filmu Izhod?Aljoša Kovačič: Nekega torkovega dopoldneva v av-gustu 2006 me je poklical Babo (režiser in sce-narist Dejan Babosek, op. p.) in me povabil k sodelovanju. Pristal sem takoj, ko sem prebral scenarij. Bil sem navdušen in navdahnjen z zgod-bo, ker sem takoj dojel, da sporočilo filma Izhod zrcali našo resničnost, direktno, brez spreneve-danja. Hkrati je film Izhod tudi prva povsem ne-odvisna slovenska produkcija, pri kateri sem so-deloval. Skozi delo na projektu smo ogromno dosegli in se veliko naučili. Neodvisni film je v Sloveniji bolj redek pojav, vendar je zadnje čase ta oblika delovanja na pravem osvajalskem po-hodu. Hkrati pa je zame prav Izhod dokaz, da iz neodvisne ideje lahko zraste nekaj res velikega.Predpremiera: Film torej ni nov, kako to, da ga bomo videli šele zdaj?Aljoša Kovačič: Film je nastal s povsem zasebnimi sredstvi, brez pomoči kakršnih koli skladov. Le-ta 2007 in kasneje je produkcija projekt prijavi-la na več razpisov za sredstva za (zgolj) dokonča-nje, vendar je bila na vseh zavrnjena. Edina ovira med Izhodom in kino dvoranami je bila poveča-va na 35 mm trak. Ker je v Sloveniji trenutno že (sicer komaj, ampak le) zadostno število dvoran z digitalnimi projektorji, za Izhod ni več ovir. Po-leg tega smo čisto konec lanskega leta film še en-krat pogledali s »svežimi« očmi in dodali še ne-kaj sladkorčkov, ki naredijo film še boljši.Predpremiera: Kakšni so spomini na snemanje in predvsem, kako je bilo sodelovati s srbsko igral-sko legendo Draganom Bjelogrlićem?Aljoša Kovačič: Snemanje je bilo v osnovi zelo hi-tro, z vsemi igralci pa je bilo zelo prijetno sode-lovati. Večino sekvenc smo posneli brez večjih težav z zelo malo ali nič vaj. Kljub temu smo do-segli izjemno dobre rezultate, močne like in že-ljen učinek. Z legendo Draganom Bjelogrlićem smo preživeli vsega skupaj pet dni, od tega štiri na snemanju v Monte Carlu. Izkušen stari ma-ček se je navdihujoče (za nas opazovalce) znašel v vlogi bratranca Aleksandra in ustvaril nepoza-ben lik v slovenski kinematografiji. Vsi se veseli-mo ponovnega snidenja z njim – na dnevih slo-venskih premier filma Izhod.

Predpremiera: Kako bi sami kot glavni igralec, karakter Peter Volk, opisali zgodbo Izhoda?Aljoša Kovačič: To je zgodba vseh nas skupaj. Ži-vljenje je Igra, ustvarjena zato, da se živi in igra. Bolj kot smo zanj odgovorni ter pošteni do sebe in ostalih, lepša in boljša je Igra Življenja.Predpremiera: So že kakšni načrti za naprej? Je v produkciji že kakšen nov projekt? Aljoša Kovačič: Trenutno so vse sile usmerjene v Iz-hod. Z ekipo si želimo ustvariti čimboljšo popo-tnico filmu, saj si jo nedvomno zasluži. S tem se prištevamo k vse večjem številu Slovencev, ki dokazujemo, da je z prevzemanjem odgovornosti (stvari v svoje roke) možno prav vse.

Sicer pa z ekipo mednarodno priznanih ustvar-jalcev od lani pripravljamo še nov celovečerec A Night in Vienna, a ostalo naj ostane skrivnost.

INTERVJU AljošA KovAčič, glAvni igrAlec filmA izhod

S snemanja novega slovenskega filma Izhod

Foto:

Jane

z Stuc

in

Še pred prvim snemalnim dnem se je ožja ekipa filma lotila snemanja prednapovednika, v katerem je bilo kar nekaj akcijskih scen. Ko so se v nekem urbanem predelu Ljubljane lovili po strehi, oblečeni v specialce z air soft orožjem, so stavbo začeli obkroževati policijski avtomobili. Po pravi raciji in lekciji iz prijavljanja lokacij snemanja je glavni med policaji v smehu rekel: »Pa saj imate več orožja kot mi!«

Pripravila: mojca štrajher


Adaptacija romana F. Scotta Fitzgeralda, v katerem se nadebu-dni pisec znajde v svetu milijonarja Gatsbyja, a kmalu spozna, da se za bliščem skrivajo številne skrivnosti.

veLIKI GaTsbytHE GrEat GatsBy

iGraJo Leonardo DiCaprio, Isla Fisher, Carey Mulligan,

Joel Edgerton, Tobey Maguire, Jason Clarke ...

rEŽiJa Baz Luhrmann

sCENariJ Baz Luhrmann in Craig Pearce po romanu

F. Scotta Fitzgeralda

ŽaNr romantična drama

DistriButEr Blitz Film & Video Distribution


http://thegreatgatsby.warnerbros.com/

spisal: Klemen Žun

Po dobrih dvajsetih ustvarjalnih le-tih Baza Luhrmanna (Moulin Rouge) smo dočakali šele njegovo peto celo-

večerno stvaritev, ki pa tudi tokrat studij-sko logiko Hollywooda postavlja na glavo. Veliki Gatsby je namreč produkcija film-skega vizionarja, ki si je s svojim ugledom v poplavi domišljijsko-akcijskih spekta-klov in komedij z zvezdniškimi honorarji zagotovil enakovredno visokoproračunsko financiranje ter tako združil kompleksno romantično dramo z izjemnim avtorskim pečatom in tudi 3D tehnologijo. Rezul-

tat je ep, ki prinaša toliko svežine in energije, da ga navkljub znani klasični zgodbi slovitega romana F. Scotta Fitzgeralda z nestrpnostjo upravičeno priča-kuje skoraj vsa zahtevnejša filmska publika.

V novem Luhrmannovem vrtincu se zopet znaj-dejo atraktivni igralski obrazi, povezuje pa jih Tobey Maguire z likom opazovalca in pisca Nicka. Ta se poda v očarljivo newyorško poletje leta 1922, ko so čas gospodarskega razcveta zaznamovali tako siro-mašni iskalci ameriškega sna kot tudi bogati elitne-ži, ki svoje prikrite skrbi utapljajo v bleščečih zaba-vah, jazzu in alkoholu. Med slednjimi sta v ospredju vplivni Tom (Edgerton) in njegova žena Daisy

(Mulligan), sicer Nickova sestrična, ki jo želi spozna-ti tudi Nickov novi prijatelj. To je skrivnostni mili-jonar Gatsby (DiCaprio), ki Nicku sčasoma razkri-je vse več svoje preteklosti, Nickova nevtralnost do trojice najbližjih oseb pa tako postane sila otežena.

Očarljivi svet neuslišane ljubezni, v katerem do-mujejo tako iluzije kot prevare, nam režiser predsta-vi v svojem prepoznavnem ustvarjalnem slogu. Za-torej od filma ne smete pričakovati nič manj kot z izjemno glasbo usklajeno montažo, energično igro odlične igralske zasedbe, veličastno barvito sceno-grafijo in seveda hrupno brezkompromisno kičasto produkcijo. Unikatno 3D doživetje!

Tobey Maguire in Leonardo DiCaprio

Novi seDeŽiza udobnejše filmske užitke

Cenjene obiskovalke in obiskovalce Koloseja obveščamo, da smo končali s prenovo sedežev v vseh dvanajstih dvoranah ljubljanskega Koloseja. V pol leta smo tako povsem spremenili notranjo podobo dvoran in le te ponovno približali ljubiteljem kina. Na kar 3.300 udobnih sedežih si boste v prihajajočih mesecih lahko ogledali vročo filmsko ponudbo. Ne zamudite in si zagotovite vstopnice že v mesecu maju za Hitre in drzne 6 (23. 5.) in Prekrokano noč 3 (30. 5.).

Več o filmski ponudbi na www.kolosej.siNaročnik promocijskega sporočila: Kolosej


naključna krogla, odraste v aktivistko IRE. Življe-nje se ji zaplete, ko jo ujame angleška tajna služba: ali gre za 25 let v zapor ali pa postane njihova ovaduhi-nja. Da bi svojemu sinu omogočila prekinitev z dru-žinskim krogotokom maščevanja in nasilja ter var-no prihodnost, je primorana izdati vse, v kar veruje, med drugim tudi svoje bližnje.

Plesalka v senci je napeta vohunska drama, ume-ščena v Belfast devetdesetih let, o samohranilki, ki tone v vrtinec prevar in laži, da bi ostala mati. Film ne gradi napetosti z akcijskimi prizori, ampak s psi-hološko dramo, ki jo vzpostavljajo liki. Tempo fil-ma je skorajda poetičen, s kamero, ki skuša gledal-

cu predstaviti čustva junakinje, na katero z vseh strani pritiska teža nevarnosti razkritja. Izkušnje re-žiserja Jamesa Marsha z delom na dokumentarnih filmih (dobitnik oskarja za Mož na žici, 2008) so pripomogle, da je v žanrskem filmu vseskozi ostajal na realističnem prikazu oseb in situacij. Uspelo mu je ustvariti umetnino, ki se lahko spogleduje s po tonu podobnim delom režiserja Steva McQueena (Lakota, 2008).

V kompleksni vlogi glavne junakinje se je odlično odrezala Andrea Riseborough (Pozaba, 2013), Cli-ve Owen je njen nadzornik v angleški tajni službi, v stranski vlogi pa boste prepoznali Gillian Anderson.

sHaDow DaNCEr

iGraJo Andrea Riseborough, Clive Owen, Gillian

Anderson, Aidan Gillen, Domhnall Gleeson, Bríd Brennan,

David Wilmot, Stuart Graham, Martin McCann ...

rEŽiJa James Marsh

sCENariJ Tom Bradby po lastnem romanu

ŽaNr srhljiva drama



http://www.magpictures.com/shadowdancer/

Na ulice Belfasta umeščena zgodba o aktivistki IRE (Andrea Riseborough), ki je prisiljena izdati vse, v kar veruje, tudi svoje bližnje, ogroženo pa je celo njeno življenje.

Severnoirsko nasilje, eden izmed večjih črnih madežev sodobne zgodovine zahodne Evrope, je še danes čustveno

vprašanje z močnim političnim predzna-kom, saj ni tako dolgo nazaj, ko je mesto Belfast polnilo naslovnice časopisov. V fil-mu, ki se ne osredotoča na širšo sliko kon-flikta ali izbiro strani, je v ospredju osebna zgodba ženske, ki ji je življenje izoblikova-lo nasilje na ulicah Belfasta, še preden se je pričel mirovni proces. Ko je mlada Col-lete v sedemdesetih letih prejšnjega stole-tja priča smrti bratca, ki ga na ulici zadene

PLesaLKa v seNCI

Andrea Riseborough

spisal: aleš Cimprič


gov naslednji film Pola X (1999). Sledilo je trinajst let celovečernega molka, vse do Holy Motors, ki z neobrzdanim jurišem domišljije spet polarizira.

Vse skupaj se prične precej po vsakdanje dol-gočasno, ko se elegantno oblečeni gospod Oskar zjutraj usede v limuzino in po telefonu pretresa najnovejše kupčije z borze. Nakar si na naše prese-nečenje nenadoma nadene lasuljo, masko in preo-bleko ter se odpravi na ulico prosjačit kot grbasta beračica. To pa je šele začetek dolgega delovnega dne, v toku katerega bo gospod Oskar zamenjal še številne preobleke in se znašel v divje različnih vlogah, od razočaranega ljubimca Kylie Minogue preko zaskrbljenega očeta najstniške hčerke vse do

bestialnega pritlikavca, ki ugrabi manekenko in jo odvleče v svoje podzemno skrivališče. Da ni na-vsezadnje tudi gospod Oskar le vloga, ki jo nek-do igra?

Se sliši zmedeno? Le dokler se poskušamo okle-pati vsakdanje logike in mrzlično iskati empirično razlago dogajanja. Z osvoboditvijo od omenjenega se namreč lahko predamo otroškemu uživanju v eskapističnem tour de forcu ob nastajanju filmske mreže z nešteto vhodi in prav toliko možnimi raz-lagami – od fluidnosti identitete, življenja kot ne-nehne igre vlog pa vse do povsem tretjih subjektiv-nih interpretacij. Vsekakor veličastno anarhičen in divje samosvoj nadrealistični filmski posebnež.

HoLy Motors

iGraJo Denis Lavant, Édith Scob, Eva Mendes, Kylie

Minogue, Elise Lhomeau, Michel Piccoli, Jeanne Disson ...

rEŽiJa iN sCENariJ Léos Carax

ŽaNr nadrealistična drama

DistriButEr Continental film


http://holymotors.co.uk/

Nadrealističen stampedo domišljije, ki očara s prvinsko filmsko energijo, z vizualno igrivostjo in celo s kančkom sentimentalnosti.

Novi film Leosa Caraxa je imel že pred premiero nastavke za ne-kaj izjemnega – bodisi v pozitiv-

nem ali negativnem smislu. Francoski režiser, ki se je izstrelil s samosvojima, v osemdesetih nastalima filmoma (Fant sreča dekle in Slaba kri), je nato dolgo časa ustvarjal megalomanska Ljubimca z mostu Pont-Neuf (1991), ki bi morala na vrhuncu njegove ustvarjalne energije in kritiške priljubljenosti predstavljati no-vo zmagoslavje, a sta precej trdo prista-la (nato pa vztrajno pridobivala ljubitelje in kulten status), prepričal pa ni niti nje-

HoLy moToRs

Eva Mendes in Denis Lavant

spisal:matic večko

KNJIŽNE NOVOSTI ZALOŽBE UMcoPREOBRAZBA DUHA IN TELESA

Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti [email protected] • na spletni strani www.bukla.siUMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

ZA VEČ KNJIG ZALOŽBE UMco POGLEJTE NA WWW.BUKLA.SI!

Robb Wolf PALEORECEPTNačin prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje.392 str. • cena 28,90 € (mehka)

Chris AndersonIZDELOVALCINova industrijska revolucija; kakšne nove priložnosti nudi 21. stoletje novim podjetnikom.255 str. • cena 24,90 € (mehka)

Samo RugeljDELAJ, TECI, ŽIVIZgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton.219 str. • cena 16,90 € (mehka)

Marcel Štefančič, jr.ZIMA NAŠEGA NEZADOVOLJSTVAEseji o boju za slovenska srca.243 str. • cena 19,90 € (mehka)

Tim ParksPRI MIRU SEDETI NAS UČI!Kako je skeptik iskal ozdravljenje in oživljenje.368 str. • cena 28,90 € (mehka)

James M. CainKOKTEJLAR'CAIzgubljeni roman avtorja kultnih kriminalk Poštar pozvoni vedno dvakrat in Dvojno zavarovanje.306 str. • cena 18,90 € (mehka) • cena 28,90 € (trda)

NOVO!

NOVO!

NOVO!

NOVO!


potisnjeno problematiko postalo prevladujoča te-ma tamkajšnjih filmarjev, ki so v zadnjem času po-nudili več socialnih dram. Pri nas smo si že lahko ogledali filme Onstran (2010, nagrada občinstva na LIFFu), Vse tiste lepe stvari (2010), Oslo, 31. av-gusta (2011), tej tematiki pa se ni ognil niti mladin-ski film (Ledeni zmaj, 2012).

Omenjenemu valu se je pridružil tudi režiser Thomas Vinterberg (nedavno nas je navdušil z dra-mo Lov) s svojim predzadnjim filmom Submarino, zgodbo o dveh bratih, ki sta z materjo alkoholičar-ko odrasla v revščini, tragedija iz otroštva pa ju za-znamuje za celo življenje. Nick (Jakob Cedergren) je postal zagrenjen 30-letnik, ki se sooča z izbruhi

jeze, alkoholizmom in nezmožnostjo vzpostavitve čustvenih odnosov, medtem ko se njegov brat (Pe-ter Plaugborg), vdovec s sinom, spopada z odvisno-stjo od heroina. Oba živita v pomanjkanju, dokler jima nepričakovan dogodek v vsakdanjik ne prine-se nekaj upanja. Submarino je neizprosna drama, ki za razliko od sorodnih filmov Kena Loacha (An-gelski delež, 2012) ne dopušča prostora za humor. V hladne odtenke obarvan film le še poudari utesnje-nost tragičnih življenj, obremenjenih z duhovi pre-teklosti. Drzen scenarij gledalca večkrat osupne, a hkrati postreže z drobci optimizma. Še en dober primer filma, ki dokazuje primat severnih Evropej-cev v žanru socialne drame.

suBMariNo

iGraJo Jakob Cedergren, Peter Plaugborg, Patricia

Schumann, Morten Rose, Gustav Fischer Kjærulff ...

rEŽiJa Thomas Vinterberg

sCENariJ Tobias Lindholm, Thomas Vinterberg po

romanu Jonasa T. Bengtssona

ŽaNr drama DistriButEr Demiurg

PrEMiEra 5. junij 2013 TRAJANJE 105 min

Zgodba o dveh bratih, ki se jima posledice težkega otroštva odra-zijo v odraslem življenju. Temačna in neposredna drama o zanki bivanja na socialnem dnu in nemoči doseganja boljšega jutri.

Skandinavske dolge noči in mrzle zime so očitno učinkovito izhodi-šče za portretiranje težkih življenj-

skih zgodb, ki jih zaznamuje bivanje na socialnem dnu, pogosto pa ga spremlja-jo z revščino pogojene teme alkoholiz-ma, odvisnosti, zlorabe, samomora in brezizhodnosti položaja. Čeprav države s severa Evrope povezujemo z uspešnim modelom družbene blaginje in social-ne varnosti, se pod svetlečo zunanjo-stjo skrivajo resni problemi, pred kateri-mi si javnost pogosto zatiska oči. Morda je zaradi tega opozarjanje na to na rob

submaRINo

spisal:alešCimprič

Jakob Cedergen in Peter Plaugborg


Slednja je speljana predvsem skozi lik protagoni-sta, najstnika Gillesa, ki se skupaj s svojimi prijate-lji predaja divjemu toku poletja 1968, ko se zdi še sam zrak nabit z vročičnim pričakovanjem. Med številnimi militantnimi akcijami in spopadi s po-licijo se mladi junaki zapletajo v zagrete izmenjave idej, ki so zaznamovale misel takratnega časa, pre-dajajo se eksperimentiranju z vseprisotnimi dro-gami in s svobodno ljubeznijo, med tem pa sploh ne opazijo, da jim tako težko pričakovana revolu-cija neopazno, a vztrajno polzi med prsti, sami pa se iz zagretih borcev iz prvih vrst postopoma spre-minjajo v pripadnike prav tiste družbene skupine, ki so jo še malo prej poskušali zrušiti.

Film izvrstno poustvari atmosfero burnega ob-dobja po letu 1968, ob tem pa je nabit tudi s po-litično sporočilnostjo, katere glavna ost se zdi že znana teza o tem, da je revolucija postopoma raz-vodenela, ker so se njeni najbolj glasni zagovorniki borili za ideale in vrednote družbenega razreda, ki mu sami pravzaprav nikoli niso pripadali.

aPrès Mai

iGraJo Clément Métayer, Lola Créton, Félix Armand,

Carole Combes, India Salvor Menuez, Hugo Conzelmann,

Mathias Renou, Léa Rougeron ...

rEŽiJa iN sCENariJ Olivier Assayas

ŽaNr drama

DistriButEr Continental film


Vpogled v revolucionarni duh študentov iz predmestja Pariza, ki jih v burnem obdobju zajame vročica uporništva. Toda ali res pripadajo skupini, ki pooseblja te ideale?

F rancoski režiser Olivier Assayas se je v svojem ustvarjanju že večkrat po-dal v viharno obdobje sedemdesetih

let prejšnjega stoletja, med drugim tudi v epski televizijski mini seriji Carlos, kjer je s pronicljivostjo zgodovinarja seciral življenje zloglasnega terorista in medij-ske osebnosti Carlosa »Šakala«. S svojim novim filmom se je, po izletu v intimno družinsko tematiko v drami Poletni čas (2008), spet zazrl v zgoraj omenjeno ob-dobje iz evropske zgodovine, tokrat z mešanico širše kronistične in osebne, avtobiografsko obarvane perspektive.

NeKaj je v ZRaKu

spisal:matic večko


Ob tem se sooča z neizogibnimi življenjskimi spo-znanji, zakaj je tveganje boljše kot strah in kako ža-lost pregnati z upanjem in optimizmom.Prisrčen in poučen film je po priljubljenem otro-

škem romanu Marjolijn Hof posnela izkušena reži-serka filmov in televizijskih oddaj za otroke Nicole van Kilsdonk. V film je vključila zabavne kolažno-animirane segmente, ki zrcalijo domišljijsko otro-ško razlago glavne junakinje.

Mlada glavna igralka Pippa Allen je izkušnje pred kamero začela nabirati pri desetih letih na delavni-ci festivala otroškega filma Cinekid v Amsterdamu. Njena nadarjenost je bila hitro opažena in že nasle-dnje leto se je na festival vrnila v filmu Ali-ali, ki je bil tudi nagrajen kot najboljši nizozemski film.

Film po gostovanjih na festivalih v Berlinu, Stockholmu, Pulju, na največjem festivalu otro-ških filmov v italijanskem mestu Giffoni Valle Pi-ana in na lanskoletnem ljubljanskem filmskem fe-stivalu prihaja na spored Kinodvora 18. maja.

PatatJE oorLoG

iGraJo Pippa Allen, Rifka Lodeizen, Johnny de Mol ...

rEŽiJa Nicole van Kilsdonk

sCENariJ Lotte Tabbers (po knjigi Marjolijn Hof)

ŽaNr mladinska igrano-animirana komedija

DistriButEr Fivia


www.patatjeoorlog.nl

Deklica Kiek se prek zabavne otroške perspektive sooča s stra-hom pred izgubo bližnje osebe. Da bi očeta rešila pred vojno vihro, se spomni nenavadnega načrta.

Malo nizozemsko prebrisanko Kiek oče vzgaja z željo, da je ne bi bi-lo strah izkušati in odkrivati no-

vih stvari. Ko oče odide na humanitar-no misijo, Kiek spozna, da vojna ni zgolj del naziva priljubljene nizozemske jedi »krompirčkova vojna«, temveč nevaren spopad, v katerem ljudje umirajo. Ko ne-kega dne očeta ne more več poklicati, se skuša domisliti, kako bi mu lahko poma-gala. Ker se v šoli ravno učijo o statistiki in verjetnosti, se odloči s pomočjo mate-matike zagotoviti, da se očetu ne bo zgo-dilo nič hudega, vendar ji pri zabavnem uresničevanju načrta ne gre vse gladko.

aLI-aLI


NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE IZ PREDPREMIERE ŠT. 232IRON MAN 3Alenka Žnidarič iz Notranjih Goric, Dejan Litrop iz Šenčurja, Andreja Jamšek iz Ljubljane, Marija Cankar iz Domžal, Aljoša Ipavic iz Ljubljane, Mojca Žižmond iz Nove Gorice, Robert Gabrijelčič iz Kanala, Marija Gregorič iz Kranja

NAGRAJENCEM ČESTITAMO! NAGRADE PREJMETE PO POŠTI.


NASLOV V NEKAJ STAVKIH O FILMU OCENADVIGNI l

Mark Wahlberg, Dwayne Johnson in Anthony Mackie so bodybuilderski prijatelji, ki se z ugrabitvijo bogataša odločijo na lahek načini priti do denarja. Akcijska komična kriminalka režiserja Michaela Baya.

SR FB MV

FILM, DA TE KAP 5 lNovo nadaljevanje franšize komedij, ki se norčuje iz aktualne popkulture in žanra grozljivk. Prepoznali boste reference na več filmov, rdeča nit pa je zbijanje šal na račun uspešnic Paranormalno in Mama.

SR FB MV

G. I. JOE: MAŠČEVANJE lPreživeli pripadniki posebnih vojaških specialcev G. I. Joe se morajo po zahrbtni prevari zoperstaviti vojaški kriminalni organizaciji Kobra. Nadaljevanje akcijske uspešnice izpred štirih let.

SR FB MV

IRON MAN 3 lRobert Downey jr. znova dokazuje, da je bil rojen za vlogo ekscentričnega in sarkastičnega superjunaka Iron Mana. Posrečena zmes humorja in vrtoglave akcije navduši tudi v tretje. Tokrat prvič v 3D!

SR FB MV

JAN PLESTENJAK: PRIZNAM l

Najuspešnejši slovenski pevec in lomilec ženskih src, ki svojega zasebnega življenja z mediji ne deli pogosto, v dokumentarnem filmu razkriva zgodbe iz svojega življenja in bogate glasbene kariere.

SR FB MV

JURSKI PARK 3D lŽe dvajset let je minilo, odkar je Steven Spielberg povzročil planetarno evforijo nad dinozavri. Ob okrogli obletnici lahko val navdušenja nad mogočnimi prazgodovinskimi bitji prvič podoživite v 3D!

SR FB MV

KRUDOVI lZabavna animirana pustolovščina o prazgodovinski družini, ki mora preživeti v nevarnem svetu, potem ko je njeno varno prebivališče v jami uničeno. S podnapisi, sinhronizirano in tudi v 3D!

SR FB MV

LJUBIMCI NAD OBLAKI lNa letalu, ki se sooča s tehničnimi težavami, poskušajo posadka in potniki z razkrivanjem svojih skrivnosti pozabiti na grozljivo situacijo. Komedija zmešnjav španskega režiserja Pedra Almodóvarja.

SR FB MV

POZABA lTom Cruise igra v filmu o zapuščeni postapokaliptični Zemlji, ki je bila tarča napada Nezemljanov, in se znajde v središču velike skrivnosti. Napeta ZF z odlično zgodbo in vrhunsko vizualno dovršenostjo.

SR FB MV

SREČEN ZA UMRET lCelovečerni prvenec Matevža Luzarja je grenkosladka pripoved o upokojencu (Evgen Car), ki v domu za starejše doživi življenjski preporod. Nagrada občinstva za najboljši film na FSFju!

SR FB MV

ZAMBEZIJA lMladi sokol Kai zapusti gnezdo in se odpravi iskat slavno pernato mesto Zambezija, da bi se pridružil Orkanom, ki nadzorujejo nebo. Animirana pustolovščina tudi v 3D in s slovensko sinhronizacijo!

SR FB MV

ZAVETJE lMlado dekle (Julianne Hough) z mračno preteklostjo zbeži od doma in se zateče v obmorsko mestece, kjer spozna privlačnega vdovca (Josh Duhamel). Nova romantična drama po romanu Nicholasa Sparksa!

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

Kinosemafor

POLETNA FILMSKA AKCIJA DO KONCA JUNIJA 2013 PRI NAKUPU NA ZALOŽBI

CENA 29,90 €

1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOV

1001 FILMNAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

• 960 strani filmskega branja• format 165 x 215 mm • barvne fotografije na

kakovostnem papirju• trda vezava

Redna cena knjige: 49,90 €

NAJBOLJŠE DARILO ZA SLEHERNEGA LJUBITELJA FILMOV!Naročila sprejemamo: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti [email protected] • na spletni strani www.bukla.si

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana • Knjige založbe UMco so na voljo tudi v vseh bolje založenih knjigarnah!

Hitri pregled velja od premiernega predvajanja filmov v Sloveniji.

Zdenko VrdlovecZGODOVINA FILMA NA SLOVENSKEM 1896–2011Referenčna študija o slovenskem filmu850 str. • cena 29,80 € (mehka)

Matevž Rudolf KO BESEDA PODOBO NAJDE*

Slovenska literatura in film v praksi (1984–2012)

536 str. • cena 28,90 € (mehka)*Knjiga je izšla v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Documents

Predpremiera 233