Predvolilna brošura

O K T O B E R • L E T O 2 0 1 4

Bohinj v številkah4 Naš

program8 Ekipa za prihodnost14 Hvala za

vašo podporo21

BojaN travEN za bohinjskega župana

Obkrožite:

in

EKIPa Za PrIHoDNoStza občinski svet

2

7

čaS jE ZaSPrEmEmBE

• MOj dOM je v BOhinju2

Prinašamo novo energijo, sveže ideje indrugačen pristop k reševanju težav.

naš način dela predstavljajo profesionalnost, znanje in strokovnost ter vztrajnost.

verjamemo v vrednote: poštenost, odgovornostin trdo delo.

Želimo sodelovati, povezovati in spodbujati za skupno dobro vseh.

imamo vizijo uspešne prihodnosti, ki temelji na spoštovanju preteklosti.

BojaN travEN Z EKIPoZa PrIHoDNoSt

MOj dOM je v BOhinju • 3

Smo pred nedeljo, 5. oktobrom, ko bomo odločali o svoji prihodnosti. Prihodnosti vseh generacij Bohinjk in Bohinjcev. Odločali bomo o tem, ali bomo v Bohinj spustili nov veter, sveže ideje in nove obraze. Ko sem pred letom dni nekega oktobrskega večera, ko smo se zbrali pri nas doma v Stari Fužini, rekel: fantje in dekleta, nekaj bo treba storiti, zbrati pogum in odločnost ter se izpostaviti, sem to naredil iskreno. Brez kalkulacij in revanšizma do kogar koli. S trdno namero, da lahko naredimo Bohinj boljši. Začeli smo pripravljati program, pregledovati zakonodajo in odgovorno načrtovati način dela. Sam sem obiskal vse bohinjske domove, da bi slišal in videl, kako živimo in kakšne težave imamo. Kot župan, če mi boste to funkcijo v nedeljo zaupali, moram biti seznanjen s pravimi težavami Bohinjk in Bohinjcev, moram pa jih znati tudi reševati.

Nisem človek, ki bi obljubljal kar vsevprek. Nisem človek, ki bi težave reševal po gostilnah. Sem pošten in načelen človek, kar me je že nekajkrat stalo službe, in vem, da znam delati učinkovito. V preteklih tednih smo veliko govorili, zdaj prihaja čas dela. Sam bom ves svoj čas namenil županskemu delu. Mnogi ste me namreč spraševali, kako bom uskladil svoje direktorsko mesto z delom župana. Moj delodajalec je ob vabilu na Planet TV sprejel moj pogoj, da bom po izvolitvi večji del časa namenil županovanju. Od mene v Ljubljani pričakujejo le še strateške odločitve, uredniki, novinarji in drugi člani ekipe pa sami opravljajo dnevni posel. Če pa se bo izkazalo, da to ne bo mogoče, bom postal profesionalen župan. Zaupanja Bohinjk in Bohinjcev vsekakor ne bom izdal. Vem pa tudi, da bom znal zaradi svojega poklica odpreti marsikatera vrata ministrstev in se dogovoriti. To je moja prednost, ki jo bom izkoristil za dobro Bohinja.

Župan ni poklic. Je funkcija, ki ti jo zaupajo ljudje za štiri leta. Da si prvi med enakimi. Da z vso skrbnostjo razporejaš skupni denar, pripravljaš projekte, prisluhneš in rešuješ težave ljudi. Teh sem v zadnjih tednih, ko sem šel od hiše do hiše, videl kar nekaj. Še posebej starejši bodo deležni moje pozornosti. Pa ne samo zaradi svoje modrosti in izkušenj, ki mi bodo pomagale pri županovanju, temveč predvsem zato, ker si zaslužijo dostojno staranje. To je dolžnost moje generacije! Druga velika skrb bodo tisti, ki si v Bohinju želijo delati in ustvarjati. Občina mora pomagati in trdno stopiti za vsakega, ki ima idejo in voljo za delo. Občinska uprava mora biti servis za ljudi, ne glede na to, kako se pišejo in iz katere vasi prihajajo.

Naš program z vrsto projektov je zastavljen ambiciozno in uresničljiv v dveh mandatih. Potem se bom umaknil in prostor naredil novim, svežim idejam. Pomembno je, da je Bohinj ves čas v visoki prestavi. Edino tako bomo ves čas napredovali. Zato pa gre!

Spoštovani,ne obljubljam čudežev čez noč. Obljubljam pa trdo delo za skupno dobro, ki bo prineslo rezultate. V to iskreno verjamemo tako jaz kot celotna Ekipa za prihodnost.

Spoštovane Bohinjke in Bohinjci

Bojan TravenV Stari Fužini, oktober 2014

BojaN travEN Z EKIPoZa PrIHoDNoSt


Številke ne smejo ostati zgolj statistika, temveč biti spodbuda za hitro in učinkovito reakcijo.

občina BohinjPovršina: 334 km2 – 6. mesto med občinami v Sloveniji (večje samo Kočevje, Ilirska Bistrica, Tolmin, Bovec in Črnomelj)

Št. prebivalcev: 5.176 (1. 1. 2014) – 100. mesto med občinami v Sloveniji

Povprečna starost: 44,3v Sloveniji 42,3 (1. 1. 2014)

Starih 65 let in več: 1.106 (1. 1. 2014)

Št. delovno aktivnih: 2.035 (junij 2014)

Od delovno aktivnih (brez kmetov) jih v Bohinju dela 921, iz Bohinja se jih vozi 927, od tega 229 v Ljubljano (podatek iz decembra 2013)

Število brezposelnih: 206 (jan. 2014), 162 (jun. 2014)

Povprečna neto plača: 816,50 EUR (junij 2014)

Povprečna neto plača v letu 2013: 804,38 EUR – 193. mesto med 211 občinami (letos z Ankaranom skupno 212 občin)

Število osebnih avtomobilov: 2.659 (dec. 2013)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), zadnji dostopni podatki

Številke ne lažejo oziroma povedano po domače - ko spregovorijo številke, ni več prostora za nakladanje in politično demagogijo (when numbers talk, bullshit walks). Da vam prikažemo, zakaj so po našem mnenju spremembe in napredek nujne, smo izbrali nekaj kazalnikov, ki jih prikazujejo spodnji grafi.

Število prebivalcev Bohinja se je v zadnjih osmih letih zmanjšalo. To kaže, da v Bohinju niso vzpostavljene takšne bivalne razmere in pogoji, da bi se nam število prebivalcev povečevalo. Med opazovanimi občinami (dve sosednji, podobno turistični občini in Podčetrtek, ki je dober primer vodenja občine) je upad števila prebivalcev največji, medtem ko se število prebivalcev v Sloveniji celo povečuje. Zaskrbljujoč je predvsem izrazito negativen trend v zadnjih štirih letih.

zgOvOrna dejstva

97

98

99

100

101

102

103

SLOVENIJA

Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Podčetrtek

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

0

50

100

150

200

250

300

2007

M01

2007

M05

2007

M09

2008

M01

2008

M05

2008

M09

2009

M01

2009

M05

2009

M09

2010

M01

2010

M05

2010

M09

2011

M01

2011

M05

2011

M09

2012

M01

2012

M05

2012

M09

2013

M01

2013

M05

2013

M09

2014

M01

SLOVENIJA

Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Podčetrtek

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400

Cerklje naGorenjskem

Slovenija Bohinj Osilnica

Vir: SURS; relativni indeks, 2006 = 100

SPrEmEmBa štEvIla PrEBIvalcEv

BoHINj v štEvIlKaH


Še bolj zaskrbljujoč je trend povečevanja brezposelnosti. Število brezposelnih se je od januarja 2007 povečalo iz 87 na kar 206 v januarju letos. V letu 2007 je imel Bohinj eno najnižjih brezposelnosti v Sloveniji, a se je ta v zadnjih letih drastično povečala, in to za kar 146 odstotkov. V samo 18. občinah v Sloveniji se je v tem času brezposelnost še bolj povečala!

Povečevanje brezposelnosti v izbranih občinah lepo prikazuje spodnji graf. V primeru Bohinja je tudi tu opazno drastično poslabšanje v zadnjih štirih letih. Lepo je viden tudi vpliv poletne sezone in zaposlovanja samo v poletnem času, ko pri Bohinju na grafu lahko opazimo značilen žagast vzorec (takšen bo tudi letos). Kaj pomeni dobro delo občine kaže Podčetrtek, kjer se jim je brezposelnost v tem obdobju povečala samo za tri odstotke.

Povprečna mesečna neto plača v 2013 (v eur):

Cerklje na Gorenjskem (1. mesto) 1378,65

Slovenija 997,01

Bohinj (193. mesto) 804,38

Osilnica (zadnje mesto) 693,41

97

98

99

100

101

102

103

SLOVENIJA

Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Podčetrtek

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

0

50

100

150

200

250

300

2007

M01

2007

M05

2007

M09

2008

M01

2008

M05

2008

M09

2009

M01

2009

M05

2009

M09

2010

M01

2010

M05

2010

M09

2011

M01

2011

M05

2011

M09

2012

M01

2012

M05

2012

M09

2013

M01

2013

M05

2013

M09

2014

M01

SLOVENIJA

Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Podčetrtek

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400



Vir: SURS; lastni izračun, relativni indeks januar 2007 = 100

PovEčaNjE BrEZPoSElNoStI oD jaNuarja 2007 Do jaNuarja 2014

97

98

99

100

101

102

103

SLOVENIJA

Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Podčetrtek

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

0

50

100

150

200

250

300

2007

M01

2007

M05

2007

M09

2008

M01

2008

M05

2008

M09

2009

M01

2009

M05

2009

M09

2010

M01

2010

M05

2010

M09

2011

M01

2011

M05

2011

M09

2012

M01

2012

M05

2012

M09

2013

M01

2013

M05

2013

M09

2014

M01

SLOVENIJA

Bled

Bohinj

Kranjska Gora

Podčetrtek

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400



Vir: SURS

PovPrEčNa mESEčNa NEto Plača v lEtu 2013


KaKŠen OdnOs iMaMO Ljudje dO sPreMeMB?

SI žElItE SPrEmEmBE v žIvljENju?Na načelno vprašanje ljudem, ali so spremembe potrebne, največkrat slišimo pregovorni odgovor: »Seveda, saj brez sprememb ni napredka.«. Manj znan je odgovor na vprašanje, zakaj se potem ljudje tako težko odločimo in v svojem življenju ali v svojem okolju nekaj spremenimo?V teoriji naj bi bilo preprosto. Hodimo po svoji že znani poti in ko na njej naletimo na nekaj novega, kar hitreje pelje do našega cilja ali pelje celo do novega, boljšega cilja, naj bi to preprosto sprejeli in sledili novi poti. Vendar pa je v življenju drugače. Kadar se srečujemo z novostmi in spremembami, se nam najprej pojavljajo vprašanja: Ali je to varno? Kam v resnici pelje drugačna pot? Kako dolgo bo trajalo potovanje? Takšna vprašanja in nove informacije nas zmedejo in prestrašijo, zato se mnogi raje odločijo, da ostanejo na že znanih poteh.

vrEDNo jE PoSKuSItIDrugi razlog, da se ljudje radi izogibamo spremembam v življenju, pa naj bodo dobre

ali slabe, je dejstvo, da nam povzročajo določeno stopnjo stresa. Naj bo to menjava službe, poroka, prihod novega družinskega člana, menjava telefona ali avtomobila, uporaba nove tehnologije ali novega orodja … Vse to zahteva od nas določeno stopnjo prilagoditve načina življenja. In ravno te prilagoditve nam v prehodni fazi povzročajo največ stresa, tudi če so spremembe pozitivne. Pogosto nas od sprememb odvrača tudi dvom v smislu »to poznam, tam pa ne vem, kaj dobim«, torej se iz strahu pred negativnim odpovemo vsem mogočim pozitivnim posledicam.

StraH NaS ovIraVedno, ko se soočimo z nečim, kar ni v skladu z našimi temeljnimi prepričanji, se počutimo nelagodno in nezaupljivo. Posledično smo ljudje nagnjeni k temu, da se v izogibanju spremembam raje opredeljujemo po starih vzorcih in se umikamo novim izzivom. Takšen način delovanja v nas tudi sproži potrebo, da najdemo enako misleče ljudi in se

povežemo v skupine, ki krepijo naše prepričanje, ne glede na to, ali nam to koristi ali pa ne. In tako včasih žrtvujemo potrebo po spremembi zgolj zaradi pripadnosti skupini, kar pa nam na dolgi rok ne prinaša zadovoljstva in boljšega življenja.

SPrEmEmBE So NujNoStSpremembe so naravni ustroj sveta. Dogajajo se ves čas in omogočajo napredek. Razumevanje našega delovanja in želja po razvoju nam olajšata odločitve, da v življenju izberemo nove poti in poskusimo nove stvari. S spremembami vedno nastajajo nove priložnosti. Priložnosti za napredek in za nov način delovanja, priložnosti za spoznavanje novih ljudi in odkrivanje novih obzorij. Vsaka sprememba prinaša novo energijo in zagon, ki je potreben, da se stvari izboljšajo. Delovanje, ki se dalj časa ne spreminja in postaja predvidljivo, vodi v otopelost, nemoč in preprečuje prepoznavanja novih priložnosti. Spremembe so dobre, saj z njimi prihajajo novosti, drugačni pogledi in izboljšave. Edina stabilna stalnica v negotovih časih je prav potreba po spremembah.

Naši kampanji daje zagon želja po spremembah. to ne pomeni, da želimo vse postaviti na glavo ali pa zanikati vrednost že narejenega. verjamemo pa, da so spremembe nujne za razvoj in za boljše življenje vseh nas, saj se je tudi v zgodovini človeštva pokazalo, da se brez sprememb in razvoja začne nazadovati. vseeno ob omembi sprememb ljudje pogosto najprej začutimo spontan odpor, šele potem dobi besedo razum.

v raZmISlEK


deLOvanjeOBČinsKe uPrave

deLOvanje OBČinsKega sveta

KLjuČni aKterji izvedBe PrOjeKtOv

• Občinska uprava bo usmerjena k občanom.

• Reorganizacija po zgledu uspešnih občin.

• Središče delovanja bo razvojni oddelek.

• Župan in direktor Občinske uprave bosta učinkovita pri reševanju konkretnih težav občanov.

• Občina bo spodbujala vsakega posameznika, ki bo želel ustvarjati in delati v Bohinju.

• Takoj bomo začeli pripravljati projekte za evropska sredstva.

• Župan se bo mesečno sestajal s predsedniki krajevnih skupnosti.

• Na sejah krajevnih skupnosti bo vsakič prisoten član občinske uprave.

• Ustanovljeni bosta akcijski skupini za mlade in starejše, ki ju bo vodil župan in bosta usmerjeni h konkretnim rešitvam za potrebe mladih in starejših.

• Župan bo član sveta Triglavskega narodnega parka.

• Z denarjem bomo ravnali transparentno in gospodarno.

• Župan bo zagotovil višjo raven razprav in dialoga.

• Občinski svet bo usmerjen k projektom in rešitvam, ne pa k osebnim in ideološkim sporom.

• Župan bo prosil svetnike, naj osebno prevzamejo nadzor nad posameznimi projekti in o tem v občinskem glasilu poročajo občanom.

• Župan bo spoštoval nadzorne organe in v primeru napak le-te nemudoma odpravil.

mI Smo PrIPravljENI

ProjEKtI

oBčINSKISvEt

oBčINSKauPrava

žuPaN

oBčaNI

V vseh procesih smo med seboj odvisni in povezani, zato je nujno

sodelovanje vseh.


EKIPE Za PrIHoDNoStPROGRAM

1 BoHINjSKa BIStrIca•Lesnosredišče

•Podjetniško-razvojnicenter

•Letno-zimskišportnicenter

•Obvoznica,križišče,promenade

•ObnovadvoraneJ.Ažmana

•Gradnjanovegavrtca

•UreditevkanalizacijskegasistemaBohinjska Bistricainvzpostavitevločenegasistema

•Vzpostavitevobratovanjainzagotavljanje normalnega obratovanja nove čistilne naprave BohinjskaBistrica:

Po dolgoletnem čakanju bomo do konca leta končno prišli do nove čistilne naprave, ki bo nadomestila

povsem dotrajani čistilni napravi v Ribčevem Lazu in Bohinjski Bistrici. Ti sta bili leta 1987 postavljeni s pričakovano življenjsko dobo 10 let, vendar še kar obratujeta in z izpusti čezmerno onesnažujeta Savo. Predvsem tista v Ribčevem Lazu povzroča tudi močan smrad v osrednjem turističnem delu leta.

• Zagotovitevustreznihprostorovzarežijskiobrat (komunalo)Večina prostorov režijskega obrata je v lasti Komunale Radovljica. Prostori so že premajhni in neprimerni za sodobnega izvajalca gospodarskih javnih služb. Ob ureditvi sodobnega smučišča na območju Koble bo lokacija še neprimernejša. Prostore je treba urediti na drugi lokaciji, predvidoma poleg čistilne naprave ali za Petrolom. Nujna je tudi ureditev pretovorne postaje za mešane odpadke v bližini čistilne naprave.

Naš program je zastavljen ambiciozno in realno. Ne obljubljamo gradov v oblakih. Trdno smo prepričani, da bomo obljube tudi držali. Ob tem ne bomo pozabili na dejanske težave naših občanov, ki smo jih spoznali ob obisku bohinjskih vasi. Te bomo rešili najprej: pa naj bo to pluženje v Zgornji dolini, odvoz smeti ali ekološki otoki. Zagotovili bomo višjo raven storitev režijskega obrata. V prvi plan bomo dali povezave med vasmi, saj moramo poskrbeti za varnost naših otrok in starejših, ki so še posebej potrebni pozornosti. Prva pot, ki jo bo opravil župan, bo zato v Ljubljano, na Ministrstvo za zdravje, kjer se bomo dogovorili o stabilni zdravstveni oskrbi Bohinjk in Bohinjcev ter tako končali dolgoletne težave z zdravstveno oskrbo in pomanjkanjem stalnih zdravnikov v Bohinju.


NEmšKI rovt, ravNE•VodnaoskrbaNemškiRovt

Vodno zajetje na Nemškem Rovtu v sušnih obdobjih komaj zagotavlja zadostne količine vode, zato je smiselno ob ureditvi kanalizacijske povezave z Bohinjsko Bistrico urediti še vodovodno povezavo, da se poskrbi za zanesljivo vodno oskrbo.

• ČistilnanapravaNemškiRovt–povezavanakanalizacijoBohinjskaBistricaZaradi racionalizacije stroškov in neustrezno urejenega iztoka iz čistilne naprave je najbolj smiselna ukinitev te čistilne naprave in povezava na centralno čistilno napravo Bohinjska Bistrica.

•VodovodinkanalizacijaRavneProjekt zagotovitve nemotene vodne oskrbe in odvajanja odpadnih voda je v pripravi že skoraj od začetka samostojnosti občine, vendar ga doslej trenutno vodstvo v dolgih letih še ni uspelo izpeljati.

•Kolesarsko-sprehajalnapotRovt–Ravne

• PostopnazamenjavaazbestnihvodovodnihcevivBohinjskiBistriciV Bohinjski Bistrici sta še skoraj 2 kilometra azbestnih vodovodnih cevi. V prihodnjih letih bo te cevi treba zamenjati s sodobnimi iz neoporečnih materialov.

•UreditevpokopališčaBohinjskaBistrica Ureditev žarnega zidu in okolice cerkve Bohinjska Bistrica.

•Povezava(promenada)medDanicoin železniškopostajo

•Ureditevproblematikeneprofitnihstanovanj

2

3

4

PoDPora SmučIšču 2864

NorDIjSKI cENtEr PoljEUreditev nordijskega centra in večnamenskega rekreacijskega centra na območju Hansenove skakalnice na Poljah. Skakalnice je treba dokončno urediti in v zimskem času na tem območju skrbeti tudi za stalno urejenost tekaških prog, tudi z umetnim zasneževanjem. Asfaltiranje ceste, ureditev in posodobitev trim steze z razširitvijo, piknik prostor … Iz prostora, ki je zunaj TNP, vendar obenem povsem blizu, s pogledom na Triglav, narediti dostopen rekreacijsko-turistični center.


9 SENožEta• Infrastrukturnaureditev

•Postavitevotroškihigral

KamNjE, PoljE, BroD, lašKI rovt, žlaN, SavIca•Gradnjapločnikainkolesarskestezemed vasmi

• Pospeševanjegradnjezasebnenastanitveneinfrastrukture

• Sekundarnikanalizacijskiinvodovodnisistem Kamnje–Polje:Po izgradnji povezovalnega kanalizacijskega sistema Ribčev Laz–Bohinjska Bistrica bo nujno čim prej zgraditi še sekundarni kanalizacijski sistem Kamnje–Polje in vzporedno z njim tudi nov vodovod, ki bo nadomestil starega dotrajanega in omogočil nemoteno ter varno vodno oskrbo tega dela Bohinja.

•VodovodinkanalizacijaŽlanNujna je zagotovitev nemotene in varne vodne oskrbe z navezavo na vodovod Kamnje–Polje, saj je trenutna ureditev z napajanjem iz lastnega zajetja neustrezna.

•PovezovalnimostodPoljdokolesarskesteze

rIBčEv laZ•Celostnaureditev


•Ureditevpovezavemed

RibčevimLazominmostom

doHotelaKristal

5

6

Stara FužINa•Ureditevpločnikov

•Ureditevvaškegajedra


• UreditevvodovodaStaraFužina–RibčevLaz

Zamenjava predimenzioniranih azbestnih cevi. Z ureditvijo povezave z zajetjem Bistrica bo vodna oskrba zanesljivejša, saj bo napajanje mogoče z obeh strani (Voje, Bistrica).

•Avtobusnopostajališčeinvaškojedro Studor

7

SrEDNja vaS, čEšNjIca, jErEKa, StuDor•GradnjaHišepodeželskihznanj

• KanalizacijaZgornjadolina (odStudoradoJerekeinpotemskoziKorita)Za zagotovitev čistih voda bo treba čim prej urediti tudi kanalizacijski sistem v Zgornji dolini.

•UreditevpotidopokopališčavSrednjivasi

•Povezavazapešcemedvasmi

8


10 PoDjEljE, KoPrIvNIK, GorjušE•Projekt“Bergsteigerdoerfer”

•RekonstrukcijamlinanaveternaKoprivniku

•VaškojedroGorjuše

•Okrepitevjavnegaprevoza

• Malečistilnenaprave Izgradnja kanalizacije in malih čistilnih naprav v Gorjušah in Koprivniku – zaradi oddaljenosti in razpršenosti poselitve je smiselna ureditev manjših čistilnih naprav.

• ObnovaoziromazamenjavavodovodaGorjuše Zagotoviti je treba varno in stabilno vodno oskrbo.

• VodovodKoprivnik Izvedba novega zajetja za zanesljivo oskrbo in opustitev starih neustreznih zajetij.

13 PoDPora PoSoDoBItvI IN šIrItvI voGlaPodpora širitvi smučarskih prog, nadomestitvi starih žičniških naprav s sodobnimi, novimi smučarskimi progami in žičniškimi napravami. Podpora in sodelovanje pri ureditvi nove proge z Vogla na Ribčev Laz ter nove žičniške povezave z Ribčevega Laza na Vogel.

14 lEPENcE, NomENj, BItNjE, loG•Tematskipark“Življenjevgozdu”

•Podporaingradnjakolesarskesteze Bled–Bohinj

• KanalizacijaBitnje Ureditev kanalizacije in priklop na ČN Bohinjska Bistrica.

• KanalizacijaNomenj Obnovitev še preostalega vodovoda in izgradnja kanalizacije ter priklop na ČN Bohinjska Bistrica.

11 uKaNc•Umirjanjeprometainureditevparkirišč

• Ureditevekološkihotokov Predvidena je ureditev ličnih ekoloških otokov (zbiralnic) za ločeno zbiranje odpadkov (predvsem Ukanc in vikend naselja, pa tudi ureditev krajev, kjer se odpadki že zbirajo).

raZvoj PlaNIN – oDDaja StaNov

12

oBvoZNIca BlED• ZaBohinjjenujnaureditevjužneblejskeobvoznice,sajsovkonicahrazmerenemogoče.

15


BOHINJSKA BISTRICA

BRODSAVICAKAMNJE

POLJELAŠKI ROVT

STUDOR SREDNJA VAS BOH. ČEŠNJICA

JEREKA

STARA FUŽINA

RIBČEV LAZUKANC

BITNJE

NEMŠKI ROVT

NOMENJ

RAVNE

LEPENCE

V O J E

U S K O V N I C A

B O H I N J S K O J E Z E R O523 m

Sava Bohinjka

Savica

Sava

Boh

injka

Peč719

Studor1002

Kamen1030

PODJELJEPL. ZAJAMNIKI

PL. PRAPROTNICA

PL. LIPANCA

Rudno Polje

PL. VOGAR

PL. KRSTENICA

PL. BLATO

PL. VODIČNI VRH

PL. HEBAT

.

slapMostnica

U K A N Š K A S U H A

S P O D N J A K O M N A

L E P A K O M N A

Z G O R N J A K O M N A

L O P U Č N I Š K A D O L I N A Črno jezero

PL. NA KALU

PL. GOVNJAČ

PL. NA KRAJU

KOPRIVNIK

GORJUŠE

Mrzli Studenec

Goreljek

LOG

PL. JAVORNICA

PL. KONJSKA DOLINAPL. POKROVEC

PL. JAVORNIK

Vodnikov razglednik

slapGovic

ŽAGARJEV GRABEN

SKI CENTERVOGEL

L J U K K O AP

O V

I

L

C

E

A

J

Ribnica

Ribnica

SuhaRudnica

946

Šavnica863 Jereka

Mostnica

ŽLAN

Blato

Rudnica946

SSKKII CCEENNTTEERRKKOOBBLLAA

PL. PRI JEZERU

BistricaPOZABLJENO

Peč719

Vodnikov razglednik

Dom Savica

PL. LOPUČNICA

PL. DEDNO POLJEPL. OVČARIJA

PL. KONJŠČICA

S e n o ž e t a

Viševnik

V

slapGrmečica

Grme

čica

Ajdovski gradec

N A K L O

N A D J E Z E R O M

PL. BLATCA

slapKropa

slapSavica

slapMostnica

B U K O V S K A D O L I N

A

Belica

PL. SUHAPL. ZADNJI VOGEL

SuhaSuha

G o s t i l e s

Z a L a z m i

K r e m e n j e k

B l a t o

Pod Ščavnikom

POZABLJENO

PL. NA ŠEHU

Z a k r a j

Srenjsko polje

D o b r a v a

PL. KLEK

Ribnica

I K S V A L G

I R

T

A N R O D N I

P A R K I K S V A L

G I

R T

A N R O D N I

P A R K

slapGovic

Hemin plavžHemin plavž

Studor1002

GORJUŠE

EKIPE Za PrIHoDNoStZeMLjeVid PROjeKTOV

12

611

13

7


BOHINJSKA BISTRICA

BRODSAVICAKAMNJE

POLJELAŠKI ROVT

STUDOR SREDNJA VAS BOH. ČEŠNJICA

JEREKA

STARA FUŽINA

RIBČEV LAZUKANC

BITNJE

NEMŠKI ROVT

NOMENJ

RAVNE

LEPENCE

V O J E

U S K O V N I C A

B O H I N J S K O J E Z E R O523 m

Sava Bohinjka

Savica

Sava

Boh

injka

Peč719

Studor1002

Kamen1030

PODJELJEPL. ZAJAMNIKI

PL. PRAPROTNICA

PL. LIPANCA

Rudno Polje

PL. VOGAR

PL. KRSTENICA

PL. BLATO

PL. VODIČNI VRH

PL. HEBAT

.

slapMostnica

U K A N Š K A S U H A

S P O D N J A K O M N A

L E P A K O M N A

Z G O R N J A K O M N A

L O P U Č N I Š K A D O L I N A Črno jezero

PL. NA KALU

PL. GOVNJAČ

PL. NA KRAJU

KOPRIVNIK

GORJUŠE

Mrzli Studenec

Goreljek

LOG

PL. JAVORNICA

PL. KONJSKA DOLINAPL. POKROVEC

PL. JAVORNIK

Vodnikov razglednik

slapGovic

ŽAGARJEV GRABEN

SKI CENTERVOGEL

L J U K K O AP

O V

I

L

C

E

A

J

Ribnica

Ribnica

SuhaRudnica

946

Šavnica863 Jereka

Mostnica

ŽLAN

Blato

Rudnica946

SSKKII CCEENNTTEERRKKOOBBLLAA

PL. PRI JEZERU

BistricaPOZABLJENO

Peč719

Vodnikov razglednik

Dom Savica

PL. LOPUČNICA

PL. DEDNO POLJEPL. OVČARIJA

PL. KONJŠČICA

S e n o ž e t a

Viševnik

V

slapGrmečica

Grme

čica

Ajdovski gradec

N A K L O

N A D J E Z E R O M

PL. BLATCA

slapKropa

slapSavica

slapMostnica

B U K O V S K A D O L I N

A

Belica

PL. SUHAPL. ZADNJI VOGEL

SuhaSuha

G o s t i l e s

Z a L a z m i

K r e m e n j e k

B l a t o

Pod Ščavnikom

POZABLJENO

PL. NA ŠEHU

Z a k r a j

Srenjsko polje

D o b r a v a

PL. KLEK

Ribnica

I K S V A L G

I R

T

A N R O D N I

P A R K I K S V A L

G I

R T

A N R O D N I

P A R K

slapGovic

Hemin plavžHemin plavž

Studor1002

GORJUŠE

5

4

1

2

8

10

15

9

3

14


Bojana vsakdo pozna s televizije. Poznamo tudi njegovo jasno novinarsko vodilo, ko med prav in narobe ne postavlja cele palete barv. Življenje je seveda kompromis, a pri tem je zdrav razum tisto, kar ga vodi.

jerneja je oseba s katero bi se lahko pogovarjali ure in ure. v življenju jo zanima veliko različnih stvari in o vsaki zna povedati veliko zanimivega. vodi jo želja, da se vedno nauči kaj novega in osebnostno napreduje. tudi za Bohinj si želi, da bi naredil korak naprej.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEŽe kot študent novinarstva si je na dnevniku Televizije Slovenija pridobil ugled mladega raziskovalnega novi-narja. Nato je bil v ekipi, ki je postavila temelje POP TV ter informativne oddaje 24ur in si pridobil status enega najbolj vplivnih slovenskih novinarjev s področja po-litike in gospodarstva. Z Urošem Slakom je postavil in urejal legendarno oddajo Trenja na POP TV ter kasneje na Televiziji Slovenija Poglede Slovenije. Nato je sam iz majhne ekipe postavil uspešen projekt večernih poročil Svet na Kanalu A, za kar je dobil tudi Viktorja za poseb-ne medijske dosežke. Od junija pa je začel graditi novo uspešno zgodbo na Planet TV.

V času obiskovanja gimnazije na jesenicah in študija ekonomije v Ljubljani si je jerneja nabirala izkušnje tudi z delom v gostinstvu in turizmu. Po diplomi se je zaposlila v mednarodno priznani hiši KPMG, kjer je opravila specializacijo za revizorja. Po sedmih letih si je zaželela novega izziva, zato je sprejela delo finančne direktorice na HP (Hewlett-Packard), a so jo nato na KPMG prepričali, da se je vrnila in kot pooblaščena revizorka vodila projekte. Želja po novih izkušnjah jo je nato pripeljala na Gorenjsko banko, kjer je delala kot notranja revizorka. 1. 10. 2014 pa je začela delati kot svetovalka v mednarodno priznani svetovalni družbi.

Profesionalno novinarsko pot je Traven začel pri Radiu Slovenija, ves čas je pisal za številne časnike in revije ter bil vsa leta pred kamerami in za kamerami slovenskih televizij. Ustvaril je nekaj najbolj gledanih in medijsko odmevnih oddaj. Danes velja za eno vidnejših imen slovenskega novinarstva in za urednika, ki ni nikoli izdal svojih načel ali kršil dostojanstva malega človeka. V svoji karieri je razkrival pretresljive zgodbe ljudi, odstiral ozadja političnih afer in razkrival gospodarske nepravilnosti.

Neštetokrat je vsej slovenski javnosti nastavil zrcalo in s svojo širino in človeško veličino stopil v vsak slovenski dom ter z marsikatero zgodbo pustil pri ljudeh močan pečat.

Odkar je leta 2001 kot najmlajši vnuk po letih sodnih sporov prevzel propadajočo kmetijo Pantarjevega Martina in Marjete, ponovno registriral kmetijsko dejavnost in domačijo obnovil, je vključen v lokalno skupnost in njeno delovanje. “Če sem le mogel, sem marsikomu,zaradimožnosti,kimi jihdajepoklic,odprlkakšnavrata, torej jelogičnaodločitev,dazdajzaBohinjnaredimševeč.”

Raziskovalno novinarstvo mu je razkrilo vse podrobnosti slovenske realnosti, vendar je Bohinj tisti, kjer ga neizkoriščene prilike inzamujenepriložnostinajboljbolijo. V domačem okolju je zdaj čas, da z Ekipo za prihodnost uresniči potenciale Bohinja in ljudi. Pravi, da pri njem odločitve za kandidaturo ni bilo treba posebej sprejemati.

V desetih letih dela v zunanji reviziji je Jerneja spoznala mnogo različnih podjetij in dobila dober vpogled v gospodarstvo. Ker revizija niso samo številke, temveč razumevanje dejavnosti podjetja, se je veliko naučila o različnih vrstah proizvodnje in storitev. Pogosto je delala revizijo tudi v turizmu, tako da zelo dobro razume poslovanje hotelov in turistične dejavnosti.

Najbolj se ji zasvetijo oči, ko omeni sina in hčer. Poročila se je še zelo mlada. Čeprav je bila med študijem že mamica, ji je zaradi discipline in volje vedno uspevalo držati ravnovesje med materinstvom, delovnimi obveznostmi in različnimi interesi. Tako je postala vaditeljica pilatesa in nordijske hoje ter naredila licenco za nutricionistko.

Ekipi za prihodnost se je pridružila zato, ker Bohinj potrebuje spremembo. Občutekima,dajevBohinjuzavladalanekakšnaapatija,karjetudiposledica tega,dasevzadnjih20 letihnipravvelikospremenilo. Skrbi jo, da mladi že odhajajo. Ko odidejo mladi, ki imajo voljo spreminjati stvari, kraj začne počasi postajati spalno naselje, utrip okolja pa ugašati.

Rešitev vidi v sodelovanju sposobnih ljudi, ki sebodo težav lotiliprofesionalno, z novimi idejami in enakimi možnostmi za vse. »Posamezniki v Ekipi za prihodnost se poznamo že vse življenje in imamo veliko volje, znanja in jasen namen, kar je velika moč, ki lahko premika gore,« pove Jerneja.

»Čas je, da naredimo korak naprej.«

»Poskrbeti moramo, da Bohinj s turistično ponudbo ne bo odvisen samo od sezone, ki traja

par mesecev, temveč bo vse leto polno živel .«

37Let

40Let

BOjantravendirektor informativnega in športnega programa, Planet tv

jernejaPOtOČniKnotranja revizorka, gorenjska banka


Marsikdo ga pozna kot sposobnega fanta, ki je prebudil in dvignil smučišče Vogel, vendar Boštjan Mencinger še zdaleč ni le fant, temveč je uspešen podjetnik, ki je iz vogla zelo hitro naredil uspešno podjetje. Prav zato je lahko odličen zgled vsem, še posebej mladim, da je v Bohinju mogoče ustvarjati pozitivne zgodbe.

urška ima širok nasmeh ter prijazno in gostoljubno energijo. je v stalnem stiku z ljudmi z vsega sveta ter dobro pozna njihove potrebe in opažanja. skozi njihove oči ve za mnoge dobre plati Bohinja in za mnoge pomanjkljivosti – kje v infrastrukturi ali ponudbi ne nudimo dovolj.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEUniverzitetni diplomirani inženir elektrotehnike je prepoznal svoj čut za finance in posel, zato se je kalil na uredništvu poslovnega časnika Finance. V Bohinju se je najprej lotil izziva operativnega vodenja Režijskega obrata Občine Bohinj, kjer je med drugim uresničil uspešen projekt reorganizacije odvoza odpadkov, kar je omogočilo boljši sistem ekološkega ločevanja odpadkov. Njegov največji izziv doslej pa je uspešno vodenje podjetja Žičnice Vogel Bohinj.

Po končani gimnaziji je Urška šla študirat v Ljubljano,

na Visoko poslovno šolo, smer Računovodstvo. Med

študijem je v prostem času pomagala v restavraciji

pod slapom Savica, kjer se je izučila mnogih področij

gostinstva. Zadnja leta se spoprijema z izzivi v

turizmu, in sicer kot samostojna podjetnica uspešno

oddaja nastanitvene zmogljivosti v lastnih in najetih

sobah ter apartmajih.

Kot gospodarski novinar dnevnika Finance je od blizu spoznal mnoge zgod-be, kako se uspešno dela, pa tudi, kako se lahko zapravijo dobre gospodarske priložnosti. Ob vrnitvi v Bohinj so se mu odprli novi pogledi na priložnosti v domačem kraju. Trenutka, ko je prišla prava priložnost, ni zamudil. Danes že dobri dve leti učinkovito vodi podjetje, a pravi, da poslovna uspešnost ni edini razlog, da uživa v tem okolju. “Zanekoga,kiuživavnaraviinšportu,jevBohinjukakovostživljenjaneprimernovišjakotvLjubljani.”Zaveda pa se, da je ohranjanje tovrstne kakovosti naravnega okolja nujno pogojena z odnosom do okolja, kar upošteva tudi v razvojnih načrtih smučišča na Voglu. Z ekološkega vidika je ponosen tudi na dediščino, ki jo je zapustil v občin-skem komunalnem podjetju, kjer je deloval, preden je postal direktor Vogla.

Uspešnost Vogla je odraz tudi Boštjanovih osebnih lastnostih. Iz ljudi zmore potegniti tisto najboljše, saj jim zna prisluhniti in prepoznati njihove potrebe ter kvalitete. Zase brez sprenevedanja pove, da je racionalen, stvaren, orga-niziran in pošten.

S smučiščem ima jasne cilje in že razmišlja vnaprej. Po širitvah obstoječih prog in ureditvi novih prog znotraj območja smučišča ter nadomestitvi Šije in Zadnjega Vogla z novo napravo je glavna vizija ureditev nove povezave iz Ribčevega laza. S tem bo VogelimelenonajdaljšihprogvSlovenijizveč kot 1000 m višinske razlike. “Bohinj se ne more razvijati brez Vogla in Vogel se ne more razvijati brez Bohinja,˝ pravi Boštjan.

V Ekipi za prihodnost je našel somišljenike glede razvoja Bohinja in turizma. “Želimbitidelsprememb,kijihboprineslanašaekipa.Veselimsetega.”

Urška je navdušena mamica, uspešna turistična podjetnica in tudi ustvarjalka z veliko mero občutka za lepo in ustvarjalnosti. Domače apartmaje je opremila z lastnimi arhitekturnimi rešitvami, ki temeljijo na funkcionalnosti in spoštovanju tradicije ter lokalnih obrtniških značilnosti in posebnosti. Tako svojim gostom že doma ustvari posebno doživetje Bohinja.

VpogovoruzUrškodobičlovekvtis,davse,karpove,izviraiznjeneljubeznidoBohinja,dotradicijeindokrajevnihposebnosti. Razkorak med našim domačim krajem in med primerljivimi turističnimi cilji vidi v urejenosti celote in posameznih vasi. Želi si, da bi lokalna skupnost ob pomoči širših pobud bolje skrbela za materialno kulturno dediščino in jo ohranila naslednjim rodovom. “Srcemeboli,kovsakopomladvidim,kakojezimavzelašeenstog,” zaskrbljeno pove.

In razmišlja, da je treba še marsikaj postoriti in urediti. Od več pločnikov in igrišč do nadaljevanja dobrih zgodb, kot je kolesarska pot, pa do idej o obuditvi tradicije, da se zasadijo lipe v središčih vasi s klopmi za druženje.

Pravi,dasejeEkipizaprihodnostpridružilazato,kermeni,dasovBohinjupotrebnespremembe. Zdajšnjim in naslednjim generacijam je treba zagotoviti ustrezno podlago za dobro in zadovoljno življenje, predvsem pa boljše razmere za delo v domačem kraju.

»Za kandidaturo sem se odločil tudi zato, da vidim, kaj vse lahko dosežemo, če se na občini odločajo ljudje s svežimi idejami, z

motivacijo in znanjem.«

»Kdor ima rad Bohinj, mora razumeti, da so spremembe nujne, pa čeprav se nam

zdi, da je že zdaj lepo.«

35Let

35Let

BOŠtjan MencingerPredsednik uprave, Žičnice vogel Bohinj

urŠKaPreŽeLjSamostojna podjetnica


spoštovanje je po mnenju tomaža Medje ključna osebno-stna lastnost, ki je nujna za uspešno sobivanje. sodelova-nje v življenju vasi in občine razume kot implementacijo tradicionalnega načina življenja, kjer si skupnost prizade-va za večjo kakovost življenja, medsebojno pomoč in na-predek.

Martina ni sociologinja samo po izobrazbi, temveč tudi po čutu za svoje okolje in ljudi. Že v diplomskem delu se je osredotočila na problematiko mladih v Bohinju. v letu dni intenzivnega raziskovanja tematike je ugotovila, da se vsi odgovorni akterji zavedajo izzivov, vendar nekako manjkata prava vizija in volja najti rešitve.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEdiplomiral je iz elektrotehnike - smer robotika. Na Srednji turistični in gostinski šoli na Bledu je predaval matematiko. Sledil je izziv v Gorenjki, kjer je prevzel odgovornost vodje službe za informatiko. Ker mu je pri delu manjkalo ekonomsko znanje, se je odločil in naredil še magisterij na ekonomiji. Poleg dela v službi je prevzel tudi skrb za podedovano kmetijo. Zadnjih osem let je zaposlen v Alpetourju kot vodja informatike in organizacije. dva mandata je član nadzornega odbora v Občini Bohinj (v prejšnjem mandatu je bil predsednik).

Po končani gimnaziji na jesenicah je Martina diplomirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po diplomski nalogi z naslovom Razvojna vizija Bohinja s posebnim poudarkom zaposlovanja mladih, kjer je na 80 straneh temeljito obdelala vse vidike problematike, je tudi sama morala poiskati zaposlitev zunaj Bohinja, v Ljubljani. Tako je že devet let zaposlena na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Medja je človek treh svetov. Sedanjosti, kjer uspešno združuje kariero, družino z ženo Mojco, kmetijo in družbeno angažiranost. Preteklosti, iz katere črpa vrednote, ki so mu vodilo in jih prenaša na svoje tri otroke. Vedno gleda tudi v prihodnost, tako s poslanstvom v lokalni skupnosti, kot tudi poklicno. Vse svoje izzive uspešno izpelje in povezuje z veliko volje, s pomočjo močnih organizacijskih sposobnosti in zato, ker mu je res mar.

Nemški Rovt, njegova domača vas, je močno povezana vaška skupnost, ki deluje urejeno in v skupno dobro. Tomaž je aktiven v vseh sferah življenja vasi in lokalne skupnosti. Je aktiven gasilec, član cerkvenega pevskega zbora in agrarne skupnosti, je tisti, ki zna povedati pravi govor v pravem trenutku in z veliko veselja vodi prireditve, srečanja in tudi tradicionalne dogodke kot je pustna vleka ploha.

Tomaž bo v ekipi svoje sile usmeril predvsem v razvoj kmetijstva in gospodarstva, saj meni, da so lokalno gospodarstvo in njegovi potenciali podcenjeni. Opozarja, da je nujna podpora lokalnemu obrtništvu.

Škoda se mu zdi, da Bohinj zaostaja v ustvarjanju prepoznavnih lokalnih produktov in zgodb, ki bi Bohinjkam in Bohinjcem prinesle dodaten zaslužek in ne nazadnje nova delovna mesta. Potencial občine pa vidi tudi v aktualizaciji hribovskega kmetijstva in v lesu.

Delo višje svetovalke pri raziskovanju dohodkov in življenjskih razmer daje Martini zelo dober vpogled v kakovost življenja in razmere vseh prebivalcev Slovenije. Žalostna je, ker pogosto ni pravega odziva države v smislu reševanja težav. In seveda si želi, da bi imel Bohinj po podatkih boljše razmere, saj verjame, da je za to veliko potenciala. Vendar Martina ni samo oseba, ki proučuje in analizira, temveč tudi oseba, ki poskuša v svojem okolju narediti čim več. Že od otroštva je po družinski tradiciji predana gasilka v domačem Koprivniku, zadnjih deset let pa z veseljem sodeluje pri usposabljanju gasilske mladine in delu z njo. Zdi se jinadvsepomembno,daotrociodraščajovzdravemokolju,dadobijovrednotesodelovanja,solidarnostiinpripravljenostipomagati. Kot mamica dveh punčk še toliko bolj razmišlja o tem, kako poskrbeti, da bosta lahko ostali doma v Bohinju, če bosta želeli, in se jima ne bo treba vsak dan voziti iz doline.

Njen oče ima ekološko kmetijo in njeno mamo marsikdo pozna po res dobrih poticah, še posebej njeni posebnosti, korenčkovi potici. Inravnov lokalnih izdelkihterekološkemkmetovanju jeMartinaževdiplomskinalogividelapriložnostzarazvojBohinja. »Turizem ima velik potencial, vendar ni dovolj samo to, da si rečemo, da je Bohinj lep, dati mu moramo vsebino,« je odločna Martina. In naprej razmišlja o nujnosti obrtno-podjetniškega centra, ki bi povezoval, spodbujal razvoj in tudi omogočal mladim, da dobijo mentorsko pomoč pri udejanjanju svojih poslovnih idej v domačem kraju.

»Bohinj ni samo turizem. Kraji, kot je Nemški Rovt, morajo svoje priložnosti razvoja iskati drugje. Pomagati pri tem, je eden od mojih

motivov znotraj Ekipe za prihodnost.«

»V svojem lokalnem okolju moramo iskati možnosti in priložnosti ter ustvariti

razmere, da mladi v domačem kraju zaživijo kakovostno življenje.«

35Let

44Let

tOMaŽMedjavodja službe za informatiko in organizacijo, Alpetour

MartinastareSociologinja, višja svetovalka na statističnem uradu rs


nihče ne pozna bolje ritma kulturnih, glasbenih, športnih, turističnih in društvenih prireditev v Bohinju kot prav jure Sodja. Pogosto je srce velikih in malih dogodkov v našem okolju. jure je izredno aktiven v lokalni skupnosti in s svojo vpletenostjo spodbuja k sodelovanju različna društva.

Petra zupančič je odrasla v Bohinju in takoj po srednji šoli odšla v Ljubljano delat in študirat. nabrala si je veliko izkušenj in znanja ter si dokazala, da zmore. danes želi na osnovi svojih mladostnih izkušenj mladim v Bohinju olajšati pot in ustvariti priložnosti za prihodnost.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEPredsednik Kulturnega društva Bohinj in obraz številnih prireditev. je moderator in organizator festivala Kanal. Organizira in vodi tradicionalne prireditve, kot so Kravji bal, Vasovanje, Kmečka ohcet in Kresna noč. je generalni sekretar Svetovnega pokala v telemarku in Svetovnega pokala v kajak maratonu 2014 in evropskega prvenstva 2015 ter vodja organizacije Triatlona jeklenih. Prav tako je pobudnik otroškega festivala Bofejst in Večerov pod lipo v Srednji vasi, moderator prireditev Kajak Kanu kluba in še bi lahko naštevali.

Odkar se je vrnila v Bohinj, ima svoje podjetje in tudi vodi hotel jelka na Pokljuki. Pri tem ji pomaga znanje, ki si ga je pridobila na srednji turistični šoli. Študij arhitekture jo je odpeljal v bolj ustvarjalne vode. V Ljubljani je bila vodja in kreativna vodja salona pohištva Luster, v podjetju Forming studio pa se je preizkušala v projektivi in hkrati vodila salon domini.

Njeno delo je vključevalo zelo široko paleto znanj, od idejnih zasnov do izvedbenega dela projektiranja interjerja poslovnih in trgovskih podjetij ter zasebnih hiš.

Jure se je pri dveh letih preselil v Ljubljano, kot mladenič pa je prepotoval ves svet na velikih oceanskih ladjah. A tudi za njega velja, da je povsod lepo, doma v Bohinju pa najlepše. Pred leti je dal srce svoji Marjeti in že leta je neločljivo povezan z življenjem v Bohinju. Želi,dabibilutripBohinjaresmočan,zato sodeluje z vsemi lokalnimi društvi in institucijami. Tako bi lah-ko malo v šali in veliko zares rekli, da celotno javno življenje Bohinja v resnici sodeluje z Juretom Sodjo. Pri mnogih prireditvah, festivalih in športnih do-godkih je prav Sodja povezovalni element med posamezniki in društvi, ki dogodke organizirajo.

Bohinjke in Bohinjci ga poznamo kot zgovornega in iskrivega govorca, po-vezovalca prireditev in dobrega človeka. Njegov nasmeh pomirja in pove, da bo vse uredil. Tako se vsako leto znova potrudi, da ne zamre festival Kanal, brez katerega bi našim poletjem nekaj manjkalo. Zelo mu je pri srcu festival za otroke Bofejst. Veseli se vsakega dogodka posebej. Verjame, da bi Bohinj lahko gostil več velikih mednarodnih športnih dogodkov, saj imamo naravne danosti, ki smo jih doslej premalo izkoristili.

Vpetost v dogajanje občine daje Sodji jasno sliko, kako ta deluje in kaj potre-buje. »Večorganiziranostiinjasnovodenje,sajjetrebastvaripostavitina svoje mesto in potegniti naprej.« Prepričan je, da je Ekipa za prihodnost tista, ki bo to storila.

Kot oče triletne Neje in šestletne Tine tudi opozarja na tematiko vrtca. Sprašu-je se, zakaj ni pločnika, in zakaj se kraji ne uredijo bolje. Lahko naredimo več, a smo Bohinjci včasih v marsičem prepočasni, kar gostje Bohinja tudi opazijo. Kljub temu pa ostaja optimističen, ker verjame, da ni še nič prepozno, in se bomo Bohinjci vzeli v roke ter stvari uredili.

Bohinj Petri ne predstavlja več omejitev, temveč priložnosti. Ko vidi po-manjkljivosti, vidi ob njih tudi prednosti. Ko vidi problem, vidi hkrati tudi rešitev. Ko vidi priložnost zase, jo vidi tudi za druge .

Ima močno izraženo kreativno plat. Vedno zna najti nov zorni kot in domiselno rešitev, po drugi strani pa je tudi dovolj racionalna, da lahko svoje ideje tudi realizira. Te lastnosti so ji bile v veliko pomoč pri študiju arhitekture in pri projektih notranje ureditve prostorov za različne naroč-nike. Estetika je njen način življenja.

Petra Zupančič izžareva energijo in samozavest, ki ju združuje v očarlji-vost. Ljubljana jo je izoblikovala v ambiciozno in uspešno žensko, ki ima, kljub mladim letom, že mnogo pridobljenih izkušenj, doseženih ciljev in še veliko načrtov pred seboj. Kdor Petro le malo bolje spozna, mu je hitro jasno, da njen entuziazem v vsem zazna priložnost, da bi bilo boljše. Torej tudi Bohinj.

Razvoj domačega okolja vidi kot eksistencialno potrebo vseh, ki v njem živijo. Prepričanaje,damoračlovekpustitisvojpečatvdejanjih,kidvigujejokakovostživljenjavsem,zatosejetudipridružilaEkipizaprihodnost.“Mladim moramo ustvariti okolje, ki ga ne bodo več zapuščali. Ostati mo-rajo v Bohinju in tukaj izpolnjevati svoje ambicije, torej dobiti možnosti za kakovostno življenje,“ je odločna Petra. Meni, da ne smemo biti samo tihi opazovalci, temveč je pomembno, da spregovorimo, predlagamo, si dovolimo videti, kakšno je stanje in razmisliti, kaj bi lahko bilo bolje.

»Bohinjci bodo znali podpreti prave ideje in stopili bomo skupaj.«

»Naša Ekipa za prihodnost ima odličen program.«

32Let

38Let

juresOdjaTuristični delavec

PetrazuPanČiČDirektorica, Hotel Jelka


Matej je od svojih staršev podedoval pomembno vre-dnoto, poštenje. to vrednoto zagovarja tudi kot prav-nik in vedno na vsako stvar gleda iz pravnega zornega kota (spoštovanje predpisov). deluje umirjeno, vsako besedo premisli in sogovornika pozorno posluša. ver-jame v povezovanje in sodelovanje.

Zlahka lahko trdimo, da je Mojca človek, ki sprejme, kar ji ponudi življenje. in če ji ponuja premalo, takoj dobi zamisel, kako to spremeniti. je vsestranska, energična in vedno polna ustvarjalne energije. Pravi, da je pomembno, da v vse, kar delaš, vložiš pravo energijo. njeno delo jo kljub svoji nepredvidljivosti osrečuje.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEMatej je končal gimnazijo na jesenicah. Še kot gimnazijec je razmišljal, da bi šel po očetovi poti (študij gozdarstva), vendar je na koncu prevladala želja po študiju prava. Po uspešno končanem študiju je svoje teoretično znanje nadgrajeval z izkušnjami iz prakse, med katerimi za najpomembnejše šteje izkušnje iz pravosodja (sodniško pripravništvo). Zadnjih 12 let je zaposlen na Občini jesenice, na Oddelku za okolje in prostor. Kot višji svetovalec za pravne zadeve sodeluje na različnih področjih, s poudarkom na prostoru in okolju ter gospodarjenju z občinskim premoženjem.

Med študijem tehnologije prometa se je Mojca začasno zaposlila v študentskem referatu in na Fakulteti za pomorstvo in promet ostala tudi po dokončanju študija. Nato si je nabirala izkušnje kot varuška na Novi Zelandiji. Po vrnitvi domov pa je odkrila svojo strast do ustvarjanja in organizacije dogodkov. V vseh teh letih je soustvarila marsikateri glasbeni, družabni ali televizijski dogodek.

Matej se je, zaradi ljubezni, iz Bohinjske Bistrice vrnil na Koprivnik, v domači kraj svoje mame. Z ženo Romano imata tri otroke, ki jima nudijo veliko veselja. Ker ima tast kmetijo, Matej z veseljem pomaga pri kmečkih opravilih. To ga sprošča, saj je rad v stiku z naravo. Ko je bil še mlajši, je treniral odbojko, potem pa ga je brat navdušil za kolesarjenje. Skoraj ni kotička na Pokljuki, ki ga ne bi prevozil s kolesom.

Zase pravi, da je realist in da vedno stoji na trdnih tleh. Verjame, da so v Bohinju nujne spremembe, vendar jih je treba uvajati premišljeno, brez evforije. Želi si, da bi se znali Bohinjci bolj povezatimed seboj inprepoznati,dajeskrajničas,dačezdolinozapihasvežveter. V Bojanu vidi osebo, ki zna povezovati, in v Ekipi za prihodnost alternativo, ki je do zdaj ni bilo. S svojim strokovnim znanjem in izkušnjami želi pripomoči, da se v Bohinju pravilno in uspešno izpeljejo konkretni projekti. Verjame v timsko delo z jasnimi cilji in ne mara praznega besedičenja.

»Turizem je treba razvijati po pameti, z občutkom do narave intradicije ter v povezavi z načrtovanjem rabe prostora,« opozarja Matej in nadaljuje: »Treba je premisliti, kakšne goste si želimo, in temu prilagoditi ponudbo. Če bomo stvari počeli pravilno, se lahko Bohinj čez par let postavi ob bok švicarskim ali avstrijskim turističnim središčem. Poleg tega pa moramo razvijati tudi druge panoge, ki so v skladu z našim okoljem, kot je na primer lesna, ter tudi tako omogočati nova delovna mesta.«

Pred leti, ko se je Mojca z Nove Zelandije vrnila domov v Bohinj, je presenečeno ugotovila, da se v resnici ni spremenilo nič. “Ne trdim, da se v vseh letih v Bohinju še vedno ni naredilo čisto nič. A jezi me, ker vem, dabise lahkonaredilonatisočestvari,čepravmajhnih,kinestanejoveliko,čebilebilipravavoljainpobuda,« razmišlja Mojca. Izkušnje so jo naučile, da o uspešnih projektih ne odloča zgolj denar. Kot primer navede Novo Zelandijo, ki je po njenem mnenju precej podobna Slovenji, le mnogo večja. Kljub skrbi za naravo so tam pohodniške poti domiselno urejene, na občutljivih mestih dvignjene in lesene, označene z opisi rastlin in kamnin opozarjajo človeka na vse, kar bi lahko spregledal. Povsod so koši za smeti in urejena počivališča ... “Za to niso potrebovali gradbenega podjetja in veliko sredstev. Samo ljudje so preprosto stopili skupaj in tako pokazali pripadnost svojemu kraju,« zaključi pripoved Mojca.

V Bohinju vidi nešteto priložnosti za razvoj in meni, da je treba razmišljati iz različnih zornih kotov, z vidika potreb različnihgeneracij ter različnihnačinov življenja in starostnihobdobij. »V tujini to zmorejo, torej zmoremo tudi mi,« je odločna Mojca. Pove, da je, ko je videla, kdo so ljudje, ki so v Ekipi za prihodnost, takoj vedela, da želi biti del zgodbe, saj jih vse pozna in zelo spoštuje.

»S svojim znanjem in izkušnjami z različnih pravnih področij, predvsem prostora in

delovanja lokalne samouprave, želim pripomoči k uresničitvi zastavljenih ciljev.«

»Ko se med ljudmi začne pretakati dobra energija, se sestavi veriga uspehov. Želim

si Bohinj, kjer ljudi povezujejo uspešne zgodbe.«

39Let

38Let

MatejsMuKavecVišji svetovalec za pravne zadeve, Občina Jesenice

MOjcacerKOvniKSamostojna podjetnica


Grega Šilc se je pridružil Ekipi za prihodnost, ker meni, da tisti, ki so v najboljših letih, ne smejo stati ob strani, temveč morajo sodelovati pri soustvarjanju boljšega okolja in pri-hodnosti za vse. verjame, da so se v ekipi zbrali pravi ljudje ter da se jim bo pri pobudi pridružila celotna generacija.

anja je ena od tistih sončnih oseb, ki vedno opazijo, če nekdo potrebuje pomoč, prijazno besedo ali nasmeh. Že s svojo izbiro poklica se je odločila delati z ljudmi in biti z njimi ob njihovih izzivih. verjame v dobro in v ljudi. Po njenem je zelo pomembno, da vsak dobi svoje mesto v družbi in s tem občutek vrednosti, da je lahko nekaj prispeval, saj je to dostojanstvo človeka, ljudje pa smo bitja odnosov in skupnosti.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEŽe od nekdaj je zapisan delu z ljudmi in turizmu, s področja katerega ima kar dve diplomi. dolga leta je kot inštruktor predaval na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled in bil po mnenju študentov njihov najljubši predavatelj. Pred dobrim letom sta z ženo odprla outdoor agencijo Hike&Bike, ki uspešno širi polja turistične ponudbe v Bohinju. Bil je tudi predsednik komisije za usposabljanje lokalnih vodnikov in turnokolesarski vodnik, večina Bohinjcev pa ga pozna tudi kot voditelja prireditev in dogodkov lokalne skupnosti.

Anja je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Specialna in rehabilitacijska pedagogika. Zaposlena je na OŠ Antona janše v Radovljici, delo pa opravlja na OŠ prof. dr. josipa Plemlja Bled kot mobilna specialna in rehabilitacijska pedagoginja za učence, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč. V okviru svoje mobilne službe pomaga tudi v vrtcu v Srednji vasi.

Grega Šilc je vedno v akciji, zato ga boste v istem dnevu lahko srečali v Bistrici, kjer bo organiziral naslednji projekt, pred slapom Savica, ko bo fotografiral estonske turiste, med sprehodom na Rudnico, ko bo v spustu testiral novo kolo, v osnovni šoli na predstavi njegovih otrok, pri Bojanu v Fužini sredi vsebinske razprave o položaju Bohinja v alpskem prostoru ter še zvečer na Voglu med vodenjem pohoda ob polni luni . “Mogočeresnimampostanka,ampaktolikoješevsega,karmoramovsiskupajvBohinjunarediti,” vam bo povedal in začutili boste željo, da bi tudi vi storili več.

V Bohinj se je priselil zaradi ljubezni, a pravi, da je to že dolgo njegov pravi dom. Vsa njegova energija prihaja iz tega okolja in vso svojo energijo usmerja vanj. Zna videti vse najlepše lastnosti Bohinja in ljudi ter prepoznati številne potenciale in priložnosti.

Na turiste iz vsega sveta prenaša svoje navdušenje nad Bohinjem. ”Osebenpristop je tisto,zaradičesarbogostpogostoodšel bolj zadovoljen,kot jepričakoval,“ pravi Grega in ta izjava govori tudi o tem, kakšen je. Gostoljuben, predan in dober, pa vendar ostaja tudi skromen.

Grega sodelovanje v ekipi vidi kot priložnost in možnost, da se Bohinj razvije v takšno okolje, ki si ga kot oče, turistični delavec in kot nekdo, ki je tukaj doma, želi. Svet okoli Bohinja se spreminja in nekatere stvari je nujno temu prilagoditi. Bolj inovativne marketinške promocije Bohinja, bolj sodobni načini financiranja turističnega gospodarstva, vsebinsko nadgrajena turistična infrastruktura, manj monopolov in bolj sodoben pristop k upravljavskim koncesijam so le nekateri od izzivov za prihodnost.

Pravi, da ji je družina dala čut za sočloveka, za poštenost in ji privzgojila delovne navade. To so tudi vrednote, ki jih nekoč želi predati svojim otrokom. Vključuje se v življenje lokalne skupnosti, pa naj bo to peka peciva, pomoč na veselicah, branje beril pri maši ali sodelovanje v društvu Sožitje, ki združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družine. Organizirala je oratorije za otroke in vodila otroško dramsko skupino pri KUD Triglav Srednja vas. Šport in glasba sta pomemben del njenega življenja, igra klavir in od malih nog je pela v različnih pevskih zborih. Velik del svojega časa posveča tudi novemu izzivu v svojem življenju, saj dela tudi kot maserka in obrazna refleksoterapevtka po metodi Sorensensistem.

Za Bohinj si želi predvsem to, da bi se kot skupnost bolj povezali in med seboj več sodelovali. Tudi ona, kot vsi, opozarja na problematiko mladih, vendar jo enako skrbi za starejše prebivalce Bohinja. Sprašuje se, kaj in kako bo čez nekaj let, ko je že zdaj toliko starejših ljudi samih doma, mladi pa so po službah zunaj kraja oz. jih po cele dneve ni doma. Trgovine v vaseh so se zaprle, ponudba javnega prevoza je slaba in stari ljudje so vse bolj odvisni od mladih oz. drugih članov družine. »Pomembno je,dasestarejšimčimdljeomogočisamostojno inčlovekadostojnoživljenje,zatotuditeproblematikenesmemospregledati,« opozarja Anja.

»Brez razvoja ene generacije ne more napredovati naslednja, zato je napredek

naša odgovornost do otrok.«

»Želim si, da bi znali in zmogli izkoristiti potencial, ki ga Bohinj in Bohinjci imamo:

pa naj bo to turizem, gospodarstvo ali preprosto družbeno življenje v skupnosti.«

28Let

33Let

gregaŠiLcturistični strateg

anja cesarSpecialna in rehabilitacijska pedagoginja, OŠ antona janše Radovljica


Če je človek toliko let nepogrešljiv del nekega podjetja, ve za vsako malenkost in podrobnost v njem. dušan do obisti po-zna največji gospodarski subjekt v Bohinju, pa tudi Bohinj-ke in Bohinjce, ki si tu že leta in leta služijo kruh. Tudi nji-hove zgodbe in vsakodnevni pogovori z njimi so bili dodatna motivacija, da se pridruži Ekipi in kandidira za ob-činskega svetnika.

Kdor pozna jaka, dobro ve, da je človek besede in dejanj. Od njega res lahko pričakujemo uresničitev cilja, da bo začela občina končno učinkovito črpati evropska sredstva in bo tako imela možnost postaviti in realizirati več občinskih projektov za boljšo kakovost bivanja.

ZNaNja IN IZKušNjE ZNaNja IN IZKušNjEPo pridobljeni diplomi inženirja lesarstva se je zaposlil v podjetju LiP Bled, ki ga je tudi štipendiralo. Za uspešnega menedžerja se je najprej kalil v obratu masivnega pohištva, zdaj je pa že dolga leta eden ključnih ljudi v podjetju LiP Bohinj. Lahko rečemo, da je stari maček lesno-predelovalne panoge v Sloveniji.

direktor podjetja Alpik je že dvajset let aktiven v turizmu ter gostinstvu. Od tega je bil dve leti tudi vodja Turističnega društva Bohinj, v okviru katerega je skozi leta uspešno izpeljal projekte, kot so ureditev poti na slap Savico in ureditev trgovine s spominki pri slapu Savica, nadgradnja in informatizacija TiC-a v Ribčevem Lazu, ureditev parterja in parkirišča pred Turističnim društvom Bohinj. Vsebinsko je uredil tudi razne spletne strani v Bohinju. Trenutno se ukvarja z različnimi razvojnimi in investicijskimi projekti.

V svojem primarnem interesnem področju, izrabi in predelavi lesa, ki je tradicionalno in gospodarsko neločljivo vpeto v bohinjski način življenja, Dušan vidi še številne priložnosti. Pri uresničevanju potencialov pa potrebuje tudi največje podjetje v občini podporo in pomoč. »Občina je servis za vse lokalne interese različnihsubjektov in različnih skupnosti ter skupin. Razumeti jih mora in biti precej bolj učinkovita,« jasno pove in nadaljuje: »Treba je zbrati pogum za investicije v obnovo in razvoj Bohinja na vseh področjih.«

Zagovarja zamisel, da Bohinj nujno potrebuje nekakšen centerobrti,kibibilpredstavitveniinprodajniprostorzavsebohinjskeizdelke. Mnogi obrtniki se sami težko promovirajo in zato Dušan meni, da jim je nujno treba pomagati pri promociji, pri predstavitvah na sejmih in pri partnerjih ter iskanju novih priložnosti. Tak center ne bi bil le okolje za tkanje poslovnih vezi, temveč tudi promocija bohinjskega načina življenja in naše ustvarjalnosti. Tako bi lahko tudi lokalna tržnica – ki je dobra ideja, v takšnem centru delovala vse leto. Takšne dejavnosti pa ustvarjajo priložnosti za nova delovna mesta.»In čeprav nam je vsaka ped zemlje v Bohinju dragocena, moramo najti prostor za nova delovna mesta,«je realen Dušan.

Dušan je tudi oče dveh deklic, ki zdaj v Bohinju pogrešata več igral in otroških igrišč. Ko bosta malce starejši, pa bosta pogrešali več možnosti za zabavo. Za mlade, je prepričan, občina ne naredi dovolj.

Vsak član ekipe, kot tudi večina Bohinjcev, si želi novih, svežih idej, ki se bodo z mladostno zagnanostjo in tudi z modrostjo starejših udejanjile v naših življenjih. Otresti se moramo občutkov, da nimogoče nič narediti.

V poslovne vode se je Jaka podal že pri osemnajstih letih vzporedno s študijem ekonomije. Do diplome je že učinkovito postavil temelje svoje poslovne poti v turizmu in gostinstvu in danes je nepogrešljivo vpet v turistično ponudbo, infrastrukturo in razvoj Bohinja kot priljubljene destinacije. Posledično se turisti in prijatelji Bohinja vsa ta leta srečujejo z izboljšano turistično pozicijo kraja in se radi vračajo, kar ostaja Jaku motivacija znotraj številnih projektov, ki se jih loteva.

Eden od zanimivejših aktualnih projektov, pri katerih sodeluje, je zagotovo Zlatorogova dežela, ki celostno prepleta turističnoponudbo, naravno okolje in lokalno skupnost. Ta uspešen preplet prepoznavnega turističnega produkta in privlačne zgodbe najbolje povzema Jakovo dojemanje lokalnega okolja kot skupnosti, ki sodeluje. Iskrivo pripovedovanje o razvoju projekta pa najbolje pokaže, koliko odločnosti, energije in ljubezni do domačega okolja nosi v sebi Jaka Žvan.

Ljudje, ki sodelujejo z Jakom, ga opisujejo kot učinkovitega, delovnega, uspešnega in poštenega Bohinjca, ki v življenju ni naredil večjih napak in vedno drži besedo. Kot dodaja sam, mu v mozaiku vendarle manjka še družina.

Za Bohinj pa pravi, da manjka izboljšana in sčasoma nova turistična infrastruktura,čeželimodosečipozicijonajboljzaželeneturističnedestinacije. Rast in razvoj Bohinja se seveda ne more zgoditi brez sprememb v ljudeh. Bohinjci se bodo morali odločiti, ali je čas za nove ljudi in nove ideje.

»Moramo biti potrpežljivi in vztrajni. Tako se dosegajo cilji.«

»Bohinjke in Bohinjci se bodo morali odločiti, ali je čas za nove

ljudi in nove ideje.«

37Let

37Let

duŠanPeteKdirektor proizvodnje in nabave v podjetju LiP Bohinj

jaKaŽvansamostojni podjetnik


maruša KrKoč,Predlagateljica Bojana Travna za župana Bohinja in Ekipe za prihodnost za občinski svet

Hvala Za PoDPoro

izjemno cenim Bojana in takoj, ko mi je pred več kot letom dni povedal, da razmišlja o kandidaturi, sem ga pri tem podprla. Vse je dobro premislil in okoli sebe zbral res prave ljudi, ki lahko v naslednjih štirih letih dajo veliko dobrega Bohinju. Zelo sem ponosna, da sem del te zgodbe ter uradna predlagateljica in zastopnica ekipe za prihodnost.

V nedeljo, 5. oktobra, bom močno stiskala pesti, da bomo Bohinjci in Bohinjke imeli pogum za spremembe.

StaNE KlEmENc

aNDraž NaHtIGal

»Podpiram mlado ekipo. Potrebujemo spremembe, svežo energijo, znanje, poštenost ter pogum za razvoj in izboljšanje življenjskih možnosti, predvsem izobraženih mladih, ki že dolga leta zapuščajo Bohinj. Združite Bohinjce in vse druge stalne ali občasne prebivalce, ki imajo znanje, vizijo in voljo pomagati pri razvojnih spremembah, skupaj bomo hitreje uspeli. V bližnjih deželah je precej podobnim, majhnim okoljem, uspelo narediti turistično razvito, spodbudno okolje, ki mladim nudi več kot le preživetje. Pripravljen sem sodelovati.«

»Ko se vprašam, kaj imamo v Bohinju in kaj s tem lahko pridobimo, je odgovor ... Veliko. Če se strinjamo, da je v Bohinju turizem ena glavnih gospodarskih panog, si moramo priznati, da so možnosti, ki nam jih daje naša prelepa okolica, premalo izkoriščene. S sistemskim delom in popularizacijo športnega turizma lahko v Bohinju raztegnemo poletno in okrepimo zimsko sezono, kar pa ne pomeni le novih delavnih mest, temveč tudi več priložnosti za mlade.«

HENrIK ZaloKar,stara Fužina

»Vem, da bo Bojan Traven dober in pošten župan Bohinja.«


DarKo loGar

aNDrEj rožIč

aNDrEj PoDlIPNIK

marIja cvEtEK

taDEj laNGuS

»Na mladih svet stoji. Imajo energijo, odprti so za kreativne ideje in imajo željo po spreminjanju sveta na bolje. Mladi še nimajo strahov, zato si več upajo. Mladi še vedno sanjajo in sanje so predpogoj za uspeh v karieri in življenju. Ekipa za prihodnost z Bojanom Travnom kot kandidatom za bohinjskega župana predstavlja prav to. Dajmo jim priložnost.«

»Podpiram ekipo za prihodnost in Bojana Travna za župana Bohinja, ker mislim, da je v Bohinju že čas za spremembe in sveže ideje. Za vsako spremembo so potrebni pogum, vztrajnost in energija, ki jih mlada ekipa prav gotovo premore.«

»Bohinj je pravi biser z odlično lego za razvoj turizma v tem delu Evrope. Pričakovanega razvoja pa kot zakleto ni. Mislim, da bi Bojan Traven kot župan Bohinja s svojo odločnostjo, retoriko in ostrim nastopom lahko naredil marsikateri korak naprej v boju z državnimi inštitucijami ter pri pridobivanju sredstev za dobrobit domačinov in drugih obiskovalcev Bohinja.«

»Z novo energijo po uspešno začrtani poti naprej!«

»gOsPa, jest seM tud BOhinjc!«Bojana poznam že od otroških let. Svoje poti sva ubirala v treh slovenskih krajih; poleg Kamnika in Ljubljane je na prvem in najimenitnejšem mestu najin Bohinj. Pa čeprav, kot je zapisal Janez Mencinger, glasnik Bohinja, »moj trdni in starodavni Bohinj« ni bil vedno odprt »zgledom, budečim napredek«. Pa čeprav večkrat slišimo, kako »v trikrat lepših krajih živijo trikrat slabši ljudje.« Temeljna drža bohinjskega človeka je vendarle imenitna, kot sem že večkrat zapisala, saj se izraža v nenavadnem smislu za humor, v trmasti vztrajnosti, delavnosti in mnogih ustvarjalnih talentih, ki so mu skozi stoletja pomagali preživeti tudi v neprijaznih trenutkih njegovega življenja. Bohinjec se zna tudi pošaliti na svoj račun, v tem se kaže njegova samozavest. Seveda povsod živijo tudi ljudje, ki izpodkopavajo pristne korenine svojega naravnega okolja ter s tem drugim in

sebi žagajo veje, na katerih sedijo. K temu so pripomogle tudi zgodovinske okoliščine, ki so hotele razvrednotiti našega človeka, še posebej kmeta, in živeti na njegov račun.

Nikoli ne bom pozabila srečanja z Bojanom na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer sem delala kot bibliotekarka v knjižnici oddelka, ki se je takrat še imenoval Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Nekega dne so se »vehementno« odprla vrata in v knjižnico je stopila moja učenka Majda Žun v Bojanovem spremstvu. Z velikim ponosom se mi je Bojan takole predstavil: »Gospa, jest sem tud Bohinjc!« Kar ostrmela sem. Potem je pripovedoval, da je njegova mama Pantarjeva Tončka iz Stare Fužine in da živijo v Kamniku. Z očetom sta se spoznala v Bohinju, kjer bi rada ostala, a tam nista dobila ustrezne službe. To sem vedela, saj sem Tončko


kar nekajkrat srečala v Kamniku. Z Majdo sta me prišla pozdravit mimogrede, ker sta se na našem oddelku »udeležila« tekmovanja Znanost mladini, ki je bilo namenjeno osmim razredom slovenskih osnovnih šol. Bojan je bil korajžen štirinajstletnik, saj je začel hoditi v šolo že s šestimi leti. Povedala sta tudi, da sta bila uspešna, a da je bila komisija vseeno pristranska. Majdo sem poznala kot prizadevno in bistro učenko. Bojan je pa govoril tako, kot bi bil odrasel; takoj sem spoznala, da ima izredno izostren čut za pravičnost in seveda tudi za lepo slovensko besedo. Nisem pa vedela, da je že takrat vodil oddajo Pionirski tednik na 1. programu Radia Slovenije. Rekla sem mu: »Iz tebe bo pa še nekaj! Ti bi bil dober novinar, odvetnik in še marsikaj …« No, prva »prerokba« se je zares uresničila.

Z njima sem potem odšla v predavalnico, kjer se komisija še ni »razšla«; povedala sem, da se učencema nekaj ne zdi prav. Ne vem več, kako so se potem zmenili. Vem pa, da sta se znala potegniti za druge in tudi zase. Takih ljudi nam zelo primanjkuje. Učenci so dobili zbornik, v katerem so bile na kratko objavljene vsebine tekmovanja. Onadva sta dobila skupnega; velikodušno sta mi ga ponudila kot nekaj vrednega, nekaj, za kar sta se morala truditi. Ko sem srečala Majdo, sem jo povabila, naj pride po zbornik. Ona pa se je začudila: »Tovarišica, ta zbornik je vaš, midva sva vam ga podarila.« Takih učencev si lahko samo vesel. Zbornik sem založila med mnoge knjige. Iščem ga kot šivanko na senenem vozu. Ko ga bom našla, ga bo dobil Bojan; verjamem, da mu bom z njim spet lahko čestitala za nove uspehe na bohinjskih »poljih«, ki se jim že zdaj posveča z veliko ljubeznijo.

Bojan pozorno bere tudi Bohinjske novice. Predlanskim me je poklical, da bi izvedel, o kateri tuji etnologinji sem pisala, da je v svojem bohinjskem referatu o alpski kulturi v evropskem prostoru posebej obravnavala ljudi, ki se v gorskem svetu borijo za preživetje. Trdila je, da je med njimi veliko izjemnih ljudi, ki po svoji trdoživosti, vztrajnosti in izvirnosti predstavljajo vitalno silo tudi v širšem družbenem prostoru: izmed njih se »rekrutirajo pomembne socialne in intelektualne potence«. Dejala je, da bi morali take ljudi podpirati, ne pa ohranjati samo njihovo čudovito pokrajino. Tudi te se v Bohinju in še marsikje drugje mnogokrat »lotevajo« na neprijazen način. Bojan je v teh trditvah prepoznal resničnost slovenskega vitalizma in ne nazadnje tudi potrditev za svoje izzive. Zato jih je predstavil slovenskim gledalcem v odmevni oddaji Pogledi Slovenije,

ki sta jo s kolegom Urošem Slakom vodila brez dlake na jeziku in z njo burila duhove na vseh straneh. Mnogim sta stopala na prste, zato so oddajo na žalost vseh pametnih Slovencev ukinili, a se ni dalo kaj dosti ukreniti, ker so imeli v rokah škarje in platno tudi nekateri, ki sta jih s svojimi prodornimi raziskavami »usmerjala« k zatožni klopi. Znata se lotevati gospodarskih, finančnih in vsakršnih vprašanj. Samo ljudje z bogato duhovno kulturo rešujejo svet, da ne omenjamo poštenja, ki ga prevečkrat valjajo po ustih tisti, ki so vse prej kot pošteni. Bojan in Uroš sta raziskovalna novinarja najžlahtnejšega kova; kako dostojanstveno sta se vedno znala umakniti, če so ju pregnali zaradi poštenega ravnanja. Človeka, ki zna biti prvi in tudi zadnji, smo lahko samo veseli. Tak je torej naš Bojan in v tem je dragocenost njegove notranje integritete, ki na vsakem koraku izžareva navdušenje in pozitivno energijo.

Z Bojanom sva se večkrat srečevala v Ljubljani; največkrat v bližini televizijske hiše. Vedno je nekam drvel in nekaj pripravljal. Vedel je, kaj hoče; vedno je znal zgrabiti »bika za roge«. To je dokazala omenjena odlična oddaja in še mnoge druge, za katere bi v tem prispevku zmanjkalo prostora. Ko so ga »odžagali«, je hitro dobil novo službo, saj so povsod veseli dobrih delavcev, dokler ne »pade kaka pritožba« tistih, ki se zaradi razkrite resnice slabo počutijo. On ve, da taki radi udrihajo čez tiste, ki jim niso kos, ker se potem bolje počutijo in mislijo, da so boljši. Privošči jim poceni tolažbo, ki jo pozna že pradavna »filozofija« vsakršnih opravljanj in natolcevanj. Do zdaj je Bojan iz vseh »bojev« izšel kot moralni zmagovalec, ne manjka pa mu niti vsemogočih nagrad in priznanj. Naj spomnim samo na viktorja, ki ga je leta 2008 dobil za odlično vodenje TV-oddaje Svet na Kanalu A.

Brez Bohinja se pogovori z Bojanom niso nikoli končali. Še dobro, sem si mislila, da človek živi še kje drugje, sicer ne bi občutil, kakor je zapisal bosanski pisatelj Meša Selimovič: »Če ne bi bilo tega kraja, na katerega si vezan, ne bi imel rad ne njega ne preostalega sveta … Vendar tudi nisi nikjer, če imaš samo ta kraj. Ker potlej ne premišljuješ, da imaš rad.« Pokojni bohinjski ravnatelj Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, Andrej Šiljar, mi je pritrdil, da je spoznal vrednost in lepote Bohinja šele, ko ga je pogrešal pri vojakih.

Naj ta razmišljanja o naših bohinjskih lepotah podkrepim še s svojimi že zapisanimi mislimi: »Kadar gledamo s srcem, se nam odpirajo drugačna obzorja, in na enem od najlepših

horizontov te vrste se za vsakega pravega Bohinjca zrcali domača bohinjska deželica s svojim jezerom, s prijaznimi vasicami, z najbolj čudovitimi zelenimi planinskimi pašniki in gozdovi na svetu, obdana z mogočnim vencem vršacev, nad katerimi bdi »premogočni očak« Triglav, kakor poje bohinjska himna.« (M. Cvetek, Bohinjske pravljice, str. 83)

Zelo sem bila vesela novice, da Bojan živi v Stari Fužini. Rojstna hiša njegove mame se je znašla v novi preobleki, ki se lepo poda bohinjski arhitekturni dediščini. In spet me je razveselil s svojo odločitvijo, da bo kandidiral za bohinjskega župana. »Nova metla dobro mete,« mi je prišel na misel slovenski pregovor. In da spremembe razveseljujejo, so vedeli že stari Rimljani. Bojan zares zna prisluhniti, zna spoštovati vse, kar je vredno; dragocenega pa je v Bohinju »mnogo, oj premnogo«, če to le hočemo videti in spoznati. »Kdor hoče videti, (pa) mora gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno,« kakor nas uči Mali princ. V Bohinju je Bojan našel svoj Zaklad Sierra Madre, če nekoliko bolj poetično ocenim njegova prizadevanja za ohranjanje integritete bohinjskega človeka. Morda pa le ni naključje, da je ta roman napisal Bojanov soimenjak B. Torsvan Traven, za katerega ne vemo natančno, kje se je rodil in katere narodnosti je bil. Nekje sem celo prebrala, da je bil »izginuli« sin slovenskega tesarja. Radi bi bili, da bi bil Slovenec, saj se nam ta priimek zdi slovenski. Morda njegova etimologija izraža še kaj drugega, a mene spominja na zelene travnike. Nomen est omen! Tako pravi latinski pregovor, ki trdi, da ime pove vse. Kajti ime je znamenje in ima svoj pomen!

Vedno sem bila vesela, da je Bojan za vsako reč vedel, kako jo je treba prav obrniti; nikoli mu ni bilo treba ničesar posebej dopovedovati. Z neverjetnim žarom se vseskozi zna veseliti vsega duhovno bogatega, lepega, dobrega in plemenitega … To občutijo tudi njegovi sogovorniki, prijatelji, znanci, gledalci in poslušalci ... Saj res, za Bohinjce so včasih rekli, da jih žališ, če jih preveč hvališ v obraz. Tudi Bojanu to ni preveč všeč, a Slovenci smo velikokrat preskopi s hvalo. Pride čas, ko je treba človeka pohvaliti in mu dati priznanje, ki si ga zasluži! Zato naj vendarle še enkrat poudarim, da je Bojan na mestu človek. Iz vsega srca mu privoščim, da bi bil tudi na pravem mestu ob pravem času, saj se s pravimi ljudmi bori za prave stvari.

»gOsPa, jest seM tud BOhinjc!«

v NEDEljo, 5. oKtoBra 2014, Bomo BoHINjKE IN BoHINjcI

oDločalI o NašI PrIHoDNoStI.

PomEmBNo jE,Da SE volItEv uDElEžItE.

Izda

l: Ek

ipa

za p

rihod

nost

Foto

: Bor

Dob

rin, F

oto

Bohi

nj, S

hutt

erst

ock,

Sam

o Vi

dic,

Mar

ko V

iduk

a

www.mojdomjevbohinju.siMoj dom je v Bohinju

Documents

Predvolilna brošura