PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA

• Dejavnosti v povezavi z ARRS– Programska skupina PI– Programska skupina na Filozofski fakulteti– Infrastrukturni program– Temeljni in aplikativni projekti– Projekti EU– Projekti CRP– Monografije

• Dejavnosti v povezavi z MŠŠ– Mednarodne evalvacijske študije (vir ESS in drugi)– Projekti Evropskih socialnih skladov– Program Izobraževanje in usposabljanje 2010

(konference, posveti,...) – Dejavnosti centra Korak za korakom– Letna pogodba o dejavnostih PI za MŠŠ: podpora

Svetu za evalvacijo, konference, – posodobitveni programi

MEDNARODNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

• I. Raziskave pod okriljem OECD

• II. Raziskave pod okriljem IEA – Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov

• III. Raziskave pod okriljem Evropske komisije

• PISA - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment)

• Merjenje ‘pripravljenosti na življenje’ oz. kompetenc

• 2000 (B+m+n), 2003 (b+M+n), 2006 (SLO) (b+m+N), 2009 (SLO) (B+m+n), 2012 (SLO) (b+M+n), ...

• približno 60 držav (za članice OECD obvezen)• Ciljna populacija: 15-letniki v izobraževalnem

sistemu, v Sloveniji praviloma 1. letnik srednjega izobraževanja

PISA 2006

povprečje OECD

Stolpiči segajo od 5. do 95. kvantila dosežkov

Države so razvrščene po padajočih povprečnih dosežkih Povprečni dosežek pri naravoslovju

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.1a. 95% interval zaupanja okrog povprečnega dosežka

200

250

300

350

400

450

500

550

600

650

700

750

Fins

kaH

ongk

ong

Kan

ada

Kit

ajsk

i Ta

jpej

Esto

nija

Japo

nska

Nov

a Ze

land

ija

Avs

tral

ija

Niz

ozem

ska

Liec

hten

stei

nKor

eja

Slov

enij

aN

emči

jaVel

ika

Brit

anij

aČeš

kaŠv

ica

Mac

ao -

Kit

ajsk

aAvs

trij

aBe

lgij

aIr

ska

Mad

žars

kaŠv

edsk

aPo

ljsk

aDan

ska

Fran

cija

Hrv

aška

Isla

ndij

aLa

tvij

aZD

ASl

ovaš

kaŠp

anij

aLi

tva

Nor

vešk

aLu

ksem

burg

Rus

ija

Ital

ija

Port

ugal

ska

Grč

ija

Izra

elČile

Srbi

jaBo

lgar

ija

Uru

gvaj

Tur

čija

Jord

anij

aTaj

ska

Rom

unij

aČrn

a go

raM

ehik

aIn

done

zija

Arg

enti

naBr

azilij

aKol

umbi

jaTun

izij

aAze

rbaj

džan

Kat

arKir

gizi

stan

Dosežek

Naravoslovna pismenost PISA 2006 Naravoslovna pismenost PISA 2006

Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006 Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006

Pedagoški inštitut

4. dec 2008

Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.2a

275

300

325

350

375

400

425

450

475

500

525

550

575

275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575

Dosežki učencev

Dos

ežki

uče

nk

Dosežki učencev so višji od

dosežkov učenk.

Dosežki učenk so višji od dosežkov

učencev.

Slovenija

Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.3a

275

300

325

350

375

400

425

450

475

500

525

550

575

275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575

Dosežki učencev

Dos

ežki

uče

nk

Dosežki učencev so višji od

dosežkov učenk.

Dosežki učenk so višji od dosežkov

učencev.

Slovenija

Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.4a

275

300

325

350

375

400

425

450

475

500

525

550

575

275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575

Dosežki učencev

Dos

ežki

uče

nk

Dosežki učencev so višji od

dosežkov učenk.

Dosežki učenk so višji od dosežkov

učencev.

Slovenija

Prepoznavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj

Znanstveno razlaganje pojavov

Uporaba naravoslovnoznanstvenih podatkov in preverjenih dejstev

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja (TALIS)

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

Nacionalni center raziskave TALISPEDAGOŠKI INŠTITUT

Gerbičeva 621000 Ljubljana

e-pošta: talis@pei.si

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

Raziskava TALIS• Slovenija skupaj s 23 drugimi državami sodeluje v raziskavi TALIS, ki jo

vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD [Organisation for Economic Cooperation and Development].

• TALIS je prva mednarodna raziskava, pri kateri je glavni poudarek na učnem okolju in delovnih pogojih učiteljev na šolah. Cilj raziskave TALIS je zbrati in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem učiteljev in njihovim strokovnim spopolnjevanjem ter podatke o pedagoških, vodstvenih in upravnih vprašanjih, ki so povezani z delom ravnatelja.

• V raziskavi TALIS 2008 so sodelovali učitelji/ce višjih razredov osnovne šole (3. triada programa 9-letne OŠ [ISCED 2 raven]) in ravnatelji/ce šol, na katerih delajo.

• V državah, ki sodelujejo v raziskavi TALIS je v glavnem delu razis-kave sodelovalo okoli 200 šol in 20 učiteljev na vsaki od teh šol.

Področja, obravnavana v TALIS-uRaziskava TALIS 2008 se osredotoča na naslednja področja učnega

okolja in šolske kulture, in sicer:• vrednotenje dela učiteljev na šolah ter oblika in narava povratnih

informacij, ki jih le-ti prejmejo za svoje delo;• kako različne oblike vrednotenja dela učiteljev vplivajo na metode

poučevanja in na njihova prepričanja;• vpliv različnih pristopov in metod na oblikovanje šolskega učnega okolja ter

vpliv na delo učiteljev;• ustvarjenje in podpiranje učinkovitega vodenja šole; • vpliv sodobnih trendov v vodenju in upravljanju šol na učitelje in na

izobraževalni sistem; • povezanost dejavnosti, prepričanj in stališč učiteljev in ravnateljev s

posameznimi dejavniki širšega družbenega okolja. Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

VprašalnikiRaziskava TALIS 2008 vsebuje dva vprašalnika, in sicer:

– vprašalnik za učitelje– vprašalnik za ravnatelja

Oba vprašalnika vsebujeta vprašanja o strokovno-pedagoškem delu učiteljev in ravnateljev, stališčih do različnih oblik in metod poučevanja in učenja, povratnih informacijah, ki jih učitelji prejemajo za svoje delo ter o drugih pedagoških in vodstvenih vprašanjih, ki so povezana z opravljanjem učiteljskega in ravnateljskega poklica.

Rezultati Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS 2008 bodo objavljeni 16. junija 2009, ko bo izšlo mednarodno poročilo. V Sloveniji pripravljamo nacionalno poročilo ter sekundarne analize podatkov. Načrtujemo tudi posvet in diseminacijo rezultatov.

* TIMSS = Trends in International Mathematics and Science Study = Mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja

Pripravila: Barbara Japelj Pavešić, Pedagoški inštitut, Ljubljana

Pregled raziskav TIMSS Sodelujejo države, ki so članice IEA in kot enotna projektna skupina

izvedejo vsako študijo, od leta 1995 dalje, v vsaki državi na enak način. Podatke združijo.

Mednarodni projektni center na Boston College: http://timss.bc.edu/ IEA (organizacije vseh študij): http://www.iea.nl/studies.html TIMSS za osmi in četrti razred: 1995, 1999, 2003, 2007, 2011, (2015) TIMSS Advanced: zadnji letnik pred univ. študijem: 1995, 2008,

(2015)

Slovenija v TIMSS: 1995: drugi, tretji, sedmi, osmi razred osemletke 1999: osmi razred osemletke 2003: tretji 8-letke + četrti 9-letke; sedmi 8-letke + osmi 9-letke; +

nacionalno dodan še deveti razred 9-letke 2007: četrti in osmi razred 9-letke 2008: četrti letniki splošne gimnazije (kandidati za splošno maturo) 2011: četrti in osmi razred 9-letke

Kako poteka TIMSS na šolah? Vzorec je določen mednarodno, najmanj 150 šol na državo.

Upošteva se velikost šole in lahko še katera druga spremenljivka (v TIMSS 2011 so to regije).

Vzorec je tajen. Seznama šol, ki so izbrane v vzorec, nikoli nikamor ne posredujemo. Šole se med seboj lahko dogovorijo o izmenjavi rezultatov, vendar za objave podatkov odgovarjajo šole same.

Povabljena šola določi šolskega koordinatorja za stik z nacionalnim centrom (NC), ki mu pošlje podatke za vzorec. Učiteljem posreduje gradiva in informacije o raziskavi. Pripravi šolo na izvedbo. Pomaga zunanjemu administratorji, ki pride na šolo s preizkusi znanja in izpelje reševanje testov v razredih.

Šole po raziskavi dobijo poročilo o dosežkih svojih učencev v primerjavi z nacionalnimi rezultati. Koordinator izpelje diskusijo o rezultatih, napiše poročilo in ga pošlje NC.

Pregled rezultatov/dosežkov TIMSS

Primerjave znanja:

lestvice dosežkov po državah

matematičnih in naravoslovnih; po vsebinskih področjih matematike in naravoslovja; po kognitivnih področjih (od 2003 za matematiko, od 2007 za naravoslovje)

trendi dosežkov od leta 1995 dalje

dosežki glede na druge spremenljivke

ozadje učencev (glej poročilo: spol, domače okolje; indeksi stališč)

načrtovan kurikulum in obravnavane vsebine

učiteljeve karakteristike in razred

šolska klima

Pregled informacij, ki jih sporoča NCMednarodne objave: javno in brezplačno na: http://timss.bc.edu/

ob začetku študije objava Izhodišč (Frameworks) tiskovna konferenca 1,5 leta po izvedbi (za TIMSS 11, dec. 2012) javno predvajanje tiskovke na spletu, predstavitev

mednarodnega poročila in povzetkov rezultatov objava vseh mednarodnih baz podatkov in navodil za analize objava mednarodnih nalog in vprašalnikov

Objave nacionalnega centra (spletne objave: www.pei.si )Prvi nacionalni rezultati po šolah – interno na šole pol leta po izvedbiNacionalna konferenca istočasno z mednarodno tiskovko

predstavitev nacionalnega poročila, ki obsega tudi nacionalne analize dodatno vključenih kazalcev k mednarodni različici

objava slovenskih preizkusov znanja (knjižice + splet)

Kaj pokaže TIMSS o znanju gimnazijk in gimnazijcev?

Slovenija v TIMSS za maturanteV Sloveniji je najintenzivnejši program matematike in fizike maturitetni program, v katerem je 40 % dijakov.

Glavni rezultati

Pri nas se veliko več dijakov uči zahtevno matematiko kot drugje.

Po matematičnem dosežku so skupaj povprečni, nekatere skupine pa izredno uspešne. Po dosežku v fiziki so zelo uspešni.

Velike razlike med regijami.

Fantje uspešnejši v matematiki od deklet. V šoli fantje dobivajo nižje ocene pri matematiki za enako znanje kot dekleta.

Povezava matura + TIMSS : ocene in izbira ravni mature (objava: Sodobna pedagogika, april 2010).

število dijakov v ciljnem programuIndeks pokritja =

število ustrezno starih prebivalcev

TIMSS povpreč

je

Slovenija, osnovna raven mature

TIMSS za maturante 2008

Matematični dosežki in napovedan študij

7.3 % populacije

TIMSS: 539 točk

Mednarodno

TIMSS povprečje

Dosežki po skupinah podobnih dijakov(Skupine: med seboj podobni slovenski dijaki * )

* Več o analizi objavljeno v članku v Matematiki v šoli, marec 2011

Kaj pokaže TIMSS o razlikah med gimnazijami po regijah v Sloveniji?

TIMSS za maturante po Sloveniji

Ker so v raziskavi sodelovale vse šole v Sloveniji, lahko primerjamo rezultate po regijah.

Upoštevati moramo, da so regije različno velike in da je v njih različno število gimnazij.

Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 1/3

Učitelji celjske regije se ne čutijo omejene pri pouku zaradi nezainteresiranosti svojih dijakov. Učitelji 83 % dijakov se čutijo nič ali malo omejene pri pouku, v vseh drugih regijah je ta delež manjši od polovice.

V Ljubljani, njeni okolici, Mariboru in na Gorenjskem učitelji več kot tretjine dijakov poročajo, da jih pri poučevanju zelo omejujejo dijaki, ki jih snov ne zanima.

V celjski, murskosoboški in obalni regiji učitelji več kot 70 % dijakov ne opažajo, da bi dijaki izostajali od preizkusov znanja. V Mariboru to omejuje pri pouku učitelje več kot 60 % dijakov.

Večinoma vsi dijaki dobijo DN pri vsaki uri, vendar 25 % dijakov ljubljanske okolice in 33 % dijakov v Mariboru dobi domačo nalogo le pri približno polovici učnih ur.

V Celjski regiji skoraj ni dijakov, ki bi z nedisciplino ovirali pouk. Učitelji 84 % dijakov so poročali, da jih ta dejavnik sploh nič ne moti.

V Mariboru, po drugi strani, učitelji 52 % dijakov poročajo, da jih nedisciplinirani dijaki zelo omejujejo pri poučevanju.

Na Celjskem in Dolenjskem učitelji ne čutijo pomanjkanja strojne računalniške opreme (66 % in 57 % jih poroča, da pomanjkanje le te sploh ne ovira pouka), drugje poročajo o motečem pomanjkanju računalnikov.

Obenem celjski učitelji ne čutijo pomanjkanja programske opreme (84 % sploh ne in le 15 % da, zelo). Drugje so deleži dijakov, katerih učitelji ne čutijo pomanjkanja med 23 % do 61 %.

Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 2/3

Nezanimanje dijakov pri pouku moteče za učitelja?

Območja Ne moti Malo moti Srednje moti Zelo moti

Ljubljana, mesto 16,6% 45,1% 38,4%

Maribor, mesto 39,6% 25,3% 35,1%

Celjska 12,8% 71,6% 6,6% 9,0%

Gorenjska 16,3% 35,5% 10,4% 37,9%

Severna Primorska 19,1% 53,2% 27,7%

Obala 38,0% 42,7% 19,3%

Dolenjska 49,2% 23,5% 27,2%

Pomurska 21,7% 67,2% 11,1%

Širša okolica LJ 29,8% 30,0% 40,2%

Štajerska s Koroško 19,1% 68,1% 12,8%

Nekateri primeri regijskih razlik v dejavnikih poučevanja gimnazijske matematike 3/3

Kaj pokaže TIMSS o ocenjevanju pri matematiki v gimnazijah?

TIMSS za maturante

Matema-tični dosežki po Sloveniji in ocene

Razlike v ocenjevanju fantov in deklet

Fantje, ki pričakujejo določeno oceno iz matematike v šoli, so v TIMSS pokazali toliko znanja, kot dekleta z eno oceno višje.

Ocene in TIMSS glede na raven mat. mature

Kaj pokaže TIMSS o učiteljih in pouku?

Uporaba matematičnega učbenika

Dober učitelj matematike po mnenju dijakov

Dobro razloži snov

Je potrpežljiv

Prilagaja hitrost razlage dijakom, ki težje sledijo

S svojo razlago potrjuje, da je odličen matematik

Pomaga z dodatnimi primeri in razlago

V pouk vključuje zanimivosti in primere

Ima avtoriteto

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

95

72

79

44

80

44

58

77

69

58

77

79

58

79Velja za mojega učiteljaZelo pomembno po mnenju dijakov

% dijakov

Vpliv učitelja na matematične dosežke dijakov

Redno preverja znanje

V pouk vključuje zanimivosti in primere iz vsakdanjega življenja

Redno daje domače naloge

Določi nabor nalog, ki jih morajo dijaki znati rešiti

400 425 450 475

464

462

462

460

450

453

446

452

Ne velja za mojega učiteljaVelja za mojega učitelja

Matematični dosežek TIMSS

Najpomembnejši rezultati TIMSS 2007

za osnovno šolo

Dosežki

Matematika, 8. razred:

Slovenija povprečna + od leta 2003 dosežek ostaja povprečen

Matematika, 4. razred:

Slovenija povprečna

Dosežek je narasel od podpovprečnega v 2003 na povprečnega

Naravoslovje, 8. razred:

Slovenija na 8. mestu od 59 držav, nadpovprečna

Od leta 2003 dosežek ostaja nadpovprečen

Naravoslovje, 4. razred:

Slovenija na 18. mestu od 36 držav, nadpovprečna

Dosežek je narasel od podpovprečnega v 2003 na nadpovprečnega

Dosežki slovenskih šol glede na povprečne dosežke drugih držav

Matematika, 8. razred

400

500

600

Šole

Dose

žene

točk

e

SlovenijaMadžarska

Hong Kong

Turčija

Norveška

Anglija

Italija

ZDA

Švedska

Razvrstitev dosežkov 4. razreda v Sloveniji okoli nacionalnega povprečja

Razvrstitev dosežkov 8. razreda v Sloveniji okoli nacionalnega povprečja

Porazdelitev dosežkov po področjih mat.

• Veliko vsebin najvišjih dveh mejnikov matematičnega znanja ni v našem učnem načrtu do 8. razreda.

• Nekatera znanja pri nas niso del izvedenega učnega načrta za vse učence.

• Večina osmošolcev porabi mnogo več časa kot v drugih državah za razvijanje spretnega računanja z ulomki in decimalnimi števili.

• Pri nas se porabi za učenje izrazov z neznankami in ostalo algebro mnogo manj časa kot drugje.

• Ulomke in decimalna števila se drugje večinoma naučijo v 4. razredu, pri nas pa šele v 6. in 7. razredu.

Slovenski učenci se nimajo priložnosti naučiti znanj, ki jih v drugih državah učijo do 4. ali do 8. razreda.

Zaznani problemi na osnovi TIMSS:

Učenje matematike po nivojih zahtevnosti v 8. r.

srednji nivo matematike

488 točk

nižji nivo matematike

438 točk

enaka matematika

za vse496 točk

višji nivo matematike

556 točk

400

500

600

Dosežene točke iz

matematike

Rad se učim matematiko

enaka matematika

za vse

nižji nivo matematike

srednji nivo matematike

višji nivo matematike

400

500

600

Da, zelo Da Ne Sploh ne

Do

se

žen

e t

oč

ke

iz

ma

tem

ati

ke

Ali znajo učenci več, če se matematiko radi učijo?

Razvrstitev dosežkov 4. razreda Slovenije okoli

nacionalnega povprečja

Razvrstitev dosežkov 8. razreda Slovenije okoli

nacionalnega povprečja

Porazdelitev dosežkov po področjih nar.

Načrti za analize TIMSS 2011Poleg mednarodnih primerjav načrtujemo v okviru dela na projektu do konca 2013 opraviti še analize in objave dognanj z naslednjih področij:

Razlike med regijami (zato imamo povečan vzorec)

Ugotavljanje, katere karakteristike imajo učitelji matematike

Analiza povezav značilnosti učitelja z odnosom učencev do matematike, dosežka in ocen

Analiza ocenjevanja v šoli s pomočjo TIMSS meritve znanja

Iskanje strategij za dvig osnovne matematične pismenosti (števila v 4. razredu in algebra v 8. razredu)

Povezava bralne pismenosti in matematičnega ter naravoslovnega znanja

Mednarodna raziskava bralne pismenosti IEA PIRLS (2001, 2006, 2011), (RL 1991)

• Preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost cca 10 let) – koliko in kaj otroci razumejo, kar samostojno preberejo.

• Ozadenjski podatki se zbirajo s pomočjo vprašalnikov za otroke, starše, učitelje, ravnatelje.

• Raziskava vsakokrat zajame tretjino šol in približno četrtino populacije 4. razreda.• V PIRLS 2011 bo sodelovalo 50 držav (ista populacija kot TIMSS 2011).• glavne ugotovitve za Slovenijo po zajemu 2006:

– bralni dosežki rastejo od leta 1991, izjemen porast od 2001 do 2006 (Slovenija je ena od štirih drav, ki so najbolj napredovale, vendar po dosežkih še vedno zaostaja za veliko večino zahodnoevropskih držav),

– velike razlike med šolami, večinoma na račun socialnega ozadja otrok (10% razlik lahko pripišemo šoli),

– otroci izobraženih staršev izjemno so izjemno napredovali, ostali le malo ali nič.

države porazdelitev bralnih dosežkovleto

šolanja*povprečna

starost

indeks človekovega

razvoja** 2a Rusija ^ 565 (3.4) 4 10.8 0.797 Hong Kong ^ 564 (2.4) 4 10.0 0.927 2a Kanada - Alberta ^ 560 (2.4) 4 9.9 0.950 Singapur ^ 558 (2.9) 4 10.4 0.916 2a Kanada - Br. Kolumbija ^ 558 (2.6) 4 9.8 0.950 Luksemburg ^ 557 (1.1) 5 11.4 0.945 2a Kanada - Ontario ^ 555 (2.7) 4 9.8 0.950 Italija ^ 551 (2.9) 4 9.7 0.940 Madžarska ^ 551 (3.0) 4 10.7 0.869 Švedska ^ 549 (2.3) 4 10.9 0.951 Nemčija ^ 548 (2.2) 4 10.5 0.932 ? Nizozemska ^ 547 (1.5) 4 10.3 0.947 ?2a Belgija (flamski del) ^ 547 (2.0) 4 10.0 0.945 2a Bolgarija ^ 547 (4.4) 4 10.9 0.816 2a Danska ^ 546 (2.3) 4 10.9 0.943 Kanada - N. Škotska ^ 542 (2.2) 4 10.0 0.950 Latvija ^ 541 (2.3) 4 11.0 0.845 ?2a ZDA ^ 540 (3.5) 4 10.1 0.948 Anglija ^ 539 (2.6) 5 10.3 0.940 Avstrija ^ 538 (2.2) 4 10.3 0.944 Litva ^ 537 (1.6) 4 10.7 0.857

Tajvan ^ 535 (2.0) 4 10.1 0.910 Kanada - Quebec ^ 533 (2.8) 4 10.1 0.950 Nova Zelandija ^ 532 (2.0) 4.5 - 5.5 10.0 0.936 Slovaška ^ 531 (2.8) 4 10.4 0.856 ? Škotska ^ 527 (2.8) 5 9.9 0.940 Francija ^ 522 (2.1) 4 10.0 0.942 Slovenija ^ 522 (2.1) 3 ali 4 9.9 0.910 Poljska ^ 519 (2.4) 4 9.9 0.862 Španija ^ 513 (2.5) 4 9.9 0.938 2b Izrael ^ 512 (3.3) 4 10.1 0.927 Islandija ^ 511 (1.3) 4 9.8 0.960 PIRLS povprečje 500 – - – Moldavija 500 (3.0) 4 10.9 0.694 Belgija (valonski del) 500 (2.6) 4 9.9 0.945 ‡ Norveška 498 (2.6) 4 9.8 0.965 Romunija ˇ 489 (5.0) 4 10.9 0.805 2a Gruzija ˇ 471 (3.1) 4 10.1 0.743 Makedonija ˇ 442 (4.1) 4 10.6 0.796 Trinidad in Tobago ˇ 436 (4.9) 5 10.1 0.809 Iran ˇ 421 (3.1) 4 10.2 0.746 Indonezija ˇ 405 (4.1) 4 10.4 0.711 Katar ˇ 353 (1.1) 4 9.8 0.844 Kuvajt ˇ 330 (4.2) 4 9.8 0.871 Maroko ˇ 323 (5.9) 4 10.8 0.640 Južna Afrika ˇ 302 (5.6) 5 11.9 0.653

Tabela 1. 1: Porazdelitev bralnih dosežkov

povprečni bralni dosežek

100 200 300 400 500 600 700

Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in vzgoje (ICCS)

IEA, NFER, LPS, PI

Poglavitni cilji: - raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah pripravljajo na državljanstvo;- poročati o dosežkih iz vednosti, konceptualnega razumevanja in kompetenc na področju državljanskega izobraževanja in vzgoje;- zbrati in analizirati podatke o stališčih na področju državljanstva in pripravljenosti do sodelovanja v državljanskih aktivnostih.

- za Slovenijo pa je raziskava pomembna tudi zaradi intenzivnega dogajanja na področju kurikularnega urejanja državljanske vzgoje.

Pomembni podatki

- Število sodelujočih držav: 37- Ciljna populacija: učenci 8. razredov (v Sloveniji tudi učenci 9 razredov)- Število sodelujočih šol v vsaki državi: 150-170 šol- Število vseh vprašalnikov: 6 - Število vprašalnikov za učence: 3 (kognitivni, stališčni in evropski modul)- Dodatni vprašalniki: šolski, učiteljski, nacionalni

- Izvedba raziskave na šolah: marec 2009- Objava mednarodnega poročila: oktober 2010

RAZVOJNO-RAZSIKOVALNI CENTER PEDAGOŠKIH INICIATIV KORAK ZA KORAKOM

Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana,telefon/fax 01 429 20 20/ 01 429 20 25

e-naslov: step.si@siol.netspletna stran: www.korakzakorakom.si

Osnovni podatkiUstanovljenUstanovljen 1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil 1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil

iniciiran na Zavodu za odprto družbo iniciiran na Zavodu za odprto družbo Slovenije 1994Slovenije 1994

ZaposleniZaposleni2,5-3 delavci2,5-3 delavci

Viri financiranjaViri financiranjado 2008 več kot polovica iz mednarodnih do 2008 več kot polovica iz mednarodnih virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov in deloma iz raziskovalne dejavnostiin deloma iz raziskovalne dejavnosti

POSLANSTVO

Raziskovanje, implementacija in evalvacijainiciativ, ki prispevajo k prenosu teoretskih spoznanj v

neposredno prakso na področju:

• kakovosti • zagotavljanju enakih možnosti• vključevanju staršev in skupnosti• uresničevanju demokratičnih vrednot Pretežno na področju predšolske vzgoje inprve triade osnovne šole

DEJAVNOSTI

Diseminacijapublikacije, IKT podpora,

posveti

Zagovorništvo kakovosti in

enakih možnosti

Podporni sistemi kakovosti:mentorstvo,certifikacija

Ekspertno delo

v tujini

Profesionalni razvoj

Mreženje doma in v

tujini

Aplikativne In evalvacijske

študije

Poslanstvo

• Smo del javne institucije, financiramo pa se v glavnem na trgu. Posledice: drobljenje aktivnosti, odzivanje na tržne možnosti, kadrovske težave.

• Ocenjujemo, da ministrstvo namenja premalo pozornosti procesnim indikatorjem kakovosti kot so: interakcija, različnost, inkluzija in demokratične vrednote, partnerstvo s starši in skupnostjo, strategije smiselnega učenja in poučevanja, spodbudno učno okolje. (Primer: Mednarodni certifikat odličnosti ni mogoče ustrezno ovrednotiti znotraj trenutno veljavnega pravilnika o napredovanju).

• Kakovostna zgodnja intervencija je lahko učinkovito sredstvo za premagovanje neenakosti. Poudarek pa je na kakovosti (strukturni in procesni) ter zgodnji intervenciji (Hekman 2008)- prej ko začnemo vlagati v človeški kapital večja je stopnja povratka)

• Vpetost v mednarodni prostor nam nudi boljši uvid v to kar je aktualno na globalnem nivoju vendar je te ideje težko uveljaviti na nivoju ministrstva:

Ocenjevanje predbralne pismenost otrok, katerih jezik ni jezik večine in načrtovanje ukrepov

Zagovorništvo kakovostne vzgoje in izobraževanja (Osveščanje lokalnih skupnosti , Opolnomočenje staršev - zlasti v najzgodnješih letih)

Interni in eksterni strokovni monitoring, mentorstvo in supervizija kot del podpornega sistema vsakege vrtca in šole in kot nujni pogoj za razvijanje kakovosti in profesionalnega razvoja

• Težjo dostopnost podatkov o posebej ogroženih skupin otrok (Romi, otroci, ki niso v vrtcu ipd)

Viri in vključenost mednarodnih evalvacijskih študij v področje vzgoje in izobraževanja– Projekt Evropskega socialnega sklada 2008-2013: Evalvacija

vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij

– Infrastrukturni program ARRS 2009-2014– Infrastrukturna sredstva ARRS 2009-2014– Sekundarne analize: projekti CRP, temeljni in aplikativni projekti

ARRS, programski skupini PI in FF, naročila MŠŠ,– Sodelovanje sodelavcev PI v komisijah, svetih (SUMR, Svet za

evalvacijo, NPZ, ... )– Sodelovanje sodelavcev PI z zavodi in ustanovami (MŠŠ, Zavod

za šolstvo, Državni izpitni center, univerze, šole, ...)

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

PISA FT MS FT MS FT MS

TALIS MS FT MS FT MS FT

TIMSS FT MS FT MS

TIMSSA MS

PIRLS FT MS FT MS

ICCS MS

SITES FT MS

TUJ JEZ FT MS

FT poskusni del raziskave

MS glavni del raziskave