Prejemniki ob;inskih priznanj...Prejemniki ob;inskih priznanj 2 slu\bi. 30 let je bil namre; voznik tovornjaka in kombija. Na koncu je slu\boval v Hidrometalu. Vendar pa Janez Mer;un

$Page 1: Prejemniki ob;inskih priznanj...Prejemniki ob;inskih priznanj 2 slu\bi. 30 let je bil namre; voznik tovornjaka in kombija. Na koncu je slu\boval v Hidrometalu. Vendar pa Janez Mer;un$

Prejemniki ob;inskih priznanj

2

slu\bi. 30 let je bil namre; voznik

tovornjaka in kombija. Na koncu je

slu\boval v Hidrometalu. Vendar pa

Janez Mer;un ni poznan po svojem

poklicu. Ob;ani Vodic ga cenijo

predvsem kot dolgoletnega

predsednika Dru[tva upokojencev

Bukovica - {inkov Turn, ki ga vodi \e

skoraj 10 let. Dru[tvu nameni tudi

skoraj ves prosti ;as, saj ga porabi

za organiziranje raznih prireditev in

piknikov. To so namre; aktivnosti, ki

;lane dru[tva povezujejo in utrjujejo

njihovo medsebojno sodelovanje.

V osemdesetih letih je [tiri mandate (16 let)je opravljal funkcijo podpredsednika KSBukovica - {inkov Turn. V ;asu njegovegaaktivnega dela je bilo v vaseh omenjene KSveliko narejenega> priklju;ili so se prvitelefoni, asfaltirale ceste, zgrajena sta biladva gasilska domova, obnovljena elektronapeljava itd. Veliko so k temu prispevalitudi krajani s samoprispevki in prostovoljnim delom. S pomo;jo takratneoblasti in [ir[e dru\bene pomo;i so krajaniKS Bukovica - {inkov Turn pridobili zeloveliko koristnih izbolj[av za bolj[okakovost bivanja.

Ve;ji del svojega \ivljenja je Janez Mer;untudi aktivni ;lan Prostovoljnega gasilskegadru[tva Bukovica-Utik. Leta 1970 jenastopil v prvi tekmovalni enoti dru[tva vkategoriji :lani pod mentorstvom CirilaMo\ine. Leta 1979, ko so zgradili vgasilskem dru[tvu nov gasilski dom, jeJanez Mer;un kot aktivni ;lan opravljalfunkcijo tajnika dru[tva (skupno je tofunkcijo opravljal kar 14 let) in tako imelveliko dela z pripravo vse dokumetacije zagradnjo doma. Kasneje je v dru[tvu sodeloval tudi kot ;lan upravnega odbora.

Poleg tega je Janez Mer;un tudi o;e dvehotrok, Sre;ota in Jane. Skupaj z \eno {tefkose v prostem ;asu rada ukvarjata z kmetovanjem in poljedelstvom.

Z svojim delom je Janez Mer;un vedno skrbel za dobrobit ob;anov in zagotavljal,da dru\beno \ivljenje upokojencev predvsem v zadnjih letih v Bukovici inUtiku ni zamrlo. Z organiziranjem sedaj \etradicionalnih izletov in poletnih po;itnic vIzoli kot predsednik dru[tva upokojencevpredstavlja nepogre[ljivega ob;ana Vodic.Vse te njegove aktivnosti tako pu[;ajoneizbrisen pe;at v razvoju na[e ob;ine.

Prejemnikiob;inskihpriznanj

V gasilsko dru[tvo se je v;lanil leta 1947 inje vseskozi aktiven. V upravnem odboru jebil od samega za;etka do leta 1991. Odtakrat naprej pa je ;lan nadzornega odbora.

Nalogo predsednika dru[tva je opravljal odleta 1960 do 1966. Leta 1960 se je iz[olal zani\jega gasilskega ;astnika v Medvodah,kjer je bila gasilska [ola za celotnoSlovenijo. Poleg tehni;nega znanja instrokovnosti se je takrat izoblikovala pravadu[a gasilca. Pod njegovim mentorstvomse je v dru[tvu ustanovila prva ekipa, ki jeza;ela z vajo trodelnega napada. Pozneje jeFrance naredil [e te;aj za strojnika ingasilskega ;astnika.

|e zelo zgodaj je v dru[tvu opravljal prostovoljno delo. Ko se je leta 1953 gasilskidom [iril, je s konji vozil opeko iz Vodic inpomagal pri gradnji prizidka. Bil je medpobudniki za izgradnjo novega gasilskegadoma. Zidava, napeljava elektrike in vode,polaganje kanalizacije, klju;avni;arskadela, urejanje okolice, v lanskem letu paobnova fasade, vse to so dela, na katera sedobro spozna. Lahko bi rekli, da so povsodsledi njegovih rok. Poleg dru\ine, slu\be, kijo je opravljal do upokojitve, in dela domana kmetiji je imel in [e ima ;as za gasilce.Po [tevilu opravljenih prostovoljnih ur vvseh teh letih pa vidno izstopa. Poosamosvojitvi, ko je bila dana mo\nost, dasveti Florjan ponovno dobi svoje mesto, jefinanciral restavriranje slike Svetega

Florijana, ki krasi vhodno stran gasilskegadoma, kajti v letih, ko je bil Francepredsednik dru[tva, takratna oblast temuni bila naklonjena in morali so sliko uni;iti.

Veliko je tekmoval v ;lanski konkurenci.Leta 2000 so bili dr\avni pravki, kar petkratpa so zmagali na pokalnem tekmovanjuSlovenije. Bil je mentor \enski veteranskiekipi. S ponosom pa kdaj tudi pove, da soskupaj v teh letih osvojili 219 pokalov in privseh je bil prisoten tudi sam. V lanskemletu je postal [e ;lan “Najdesetine veteranov”Slovenije.

Je ;lovek, ki vseskozi stremi za napredkom,zato je bil tudi pobudnik nabave novegagasilskega vozila. V prostem ;asu radvzame v roko harmoniko in se poveseli vkrogu svoje velike dru\ine. Od lanskegaleta skupaj z \eno Manco v narodni no[igostujeta po vsej Sloveniji.

Njegova skrb in predanost sta vzormnogim, ki se vsakodnevno sre;ujejo znjim. Nudi jim podporo in zagon, ki jevelikokrat potreben pri delovanju prostovoljnega gasilskega dru[tva.

Janez Mer;un se je rodil 9.aprila

1935 v Utiku. Rodil se je v dru\ini s

[tirimi otroki. Danes ima le [e sestro

Ivanko. V poklicni [oli se je izu;il za

avtomehanika, kar mu je koristilo v

:astna ob;ana

Franc Bergant, prijeten ;lovek s

pokon;no glavo, ki ljubi delo, red in

disciplino, ima v Prostovoljnem

gasilskem dru[tvu najdalj[i sta\

aktivnega ;lana in je s srcem in du[o

predan gasilskemu dru[tvu {inkov

Turn \e skoraj 60 let. To je Franc

Bergant starej[i - Kri[ekarjev

Francelj iz {inkovega Turna.

3

Ob;ina Vodice praznuje

Godbeno dru[tvo Vodice je prvi; za;elodelovati \e v za;etku tridesetih letprej[njega stoletja in sodi v srednjo generacijo pihalnih godb. Leta 1922/23 se jenamre; za njegovo ustanovitev odlo;ilonekaj navdu[enih va[;anov Bukovice.:lanstvo je hitro raslo in je kmalu [telo \e25 ;lanov. V letu 1932 se je dru[tvo preselilov Vodice, dokupili so instrumente, ;lanstvose je [e pove;alo in za;ela se je gradnjadvorane ob gasilskem domu. Godbenodru[tvo je v Vodicah kar uspe[no delovalodo leta 1941. Po vojni leta 1950 ga je o\ivildoma;in navdu[enec Franc Sodnik, ki je biltudi ustanovni ;lan \e leta 1920. Postal jekapelnik Godbenega dru[tva Vodice. Doleta 1962 so vaje potekale pri njem doma,nato pa se je moral zaradi bolezni prenehatiukvarjati z glasbo. Toda v Vodicah je \eljapo godbi gorela naprej, dokler ni leta 1974godbeno dru[tvo spet za;elo delovati.Za;ela se je doba sedanje godbe, vendartradicija, neka nevidna sled, s prej[njimdelovanjem [e obstaja. To so predvsemgeneracije godbenikov, ki so prehajale izprej[njih zasedb v dana[njo z izku[njami,ve;jim znanjem in modrostjo. Danes pravoni predstavljajo stebre, okoli katerih se jeohranjalo in ohranilo Godbeno dru[tvoVodice. Godba obstaja (;eprav z manj[imiprekinitvami) \e dobrih 80 let, kar je lepoobdobje za dru[tvo, ki temelji predvsem naljubiteljski kulturi in navdu[enjuposameznikov. V leto[njem letu je godbeno dru[tvo imelo\e skoraj 20 nastopov. {e posebej smolahko veseli, da se mu pridru\uje vse ve;je[tevilo mladih. To pomeni, da bo dru[tvo[e dolgo ;asa delovalo in bo za vzgled takomlaj[im generacijam kot tudi vsemob;anom Ob;ine Vodice. :lani se sestajajodvakrat tedensko, pridno vadijo in s svojopredanostjo in po\rtvovalnostjo prispevajok razvoju kulturnega in dru\abnega \ivljenjav Ob;ini Vodice.

Prostovoljno gasilsko dru[tvo soustanovili va[;ani Polja, Vesce in Sela naustanovnem ob;nem zboru v Polju 27. decembra 1921. Dru[tvo je spadalo podgasilsko \upo Kamnik. Takoj po ustanovitviso v Kamniku kupili ro;no ;rpalko s potrebno opremo, ki jo je v letu 1936

nadomestila nova motorna ;rpalka ILO. Toje bil zelo velik napredek. Po sklepuob;nega zbora 1967 so za;eli v ve;jem[tevilu sprejemati va[;ane v gasilskodru[tvo iz Vojskega, Skaru;ne in Povodja.Leto 1973 je bilo leto velikega dose\ka, sajso pridobili novo gasilsko vozilo IMV 1600kombi. S tem so se lahko redno udele\evaligasilskih tekmovanj in nato nabavili [e ve;sodobne opreme. Najve;je delo pa jedru[tvo opravilo z izgradnjo novegagasilskega doma, ki je za;el delovati v letu1979.

V letu 1999 je enota starej[ih gasilcev natekmovanju GZ Vodice v Zg. Pirni;ahdosegla 2. mesto. V naslednjem letu 2000so se tekmovanja udele\ile tudi starej[egasilke in na prvem nastopu v Polju na tekmovanju GZ Vodice zasedle prvo mesto.Leta 2001 sta se enoti starej[ih gasilk ingasilcev prvi; prijavili na tekmovanje zapokal GZ Slovenije in enota starej[ih gasilkje osvojila 4. mesto. Na meddru[tvenih tekmovanjih v letu 2003 pa sta enotistarej[ih gasilcev in gasilk na dveh tekmovanjih dosegli dvojno zmago. Nazaklju;nem pokalu GZS v Meng[u sostarej[e gasilke prvi; postale tudi pokalnezmagovalke GZS. Leto 2004 je pomenilopomembno prelomnico, ko so starej[i ;lanina dr\avnem tekmovanju v Ko;evju osvojili 5. mesto, starej[e ;lanice pa 1. mesto. S tem tekmovanjem so si ustvariliprepoznavnost. Skozi sezonomeddru[tvenih pokalnih gasilskih tekmovanj so starej[e ;lanice in starej[i;lani dosegali mnoge uspehe> po treh letihsodelovanja na meddru[tvenem tekmovanju v Bev;ah pri Velenju so prejeliprehodna pokala v \enski in mo[kikonkurenci v trajno last.Iz leto[njega gasilskega dr\avnega tekmovanja za ;lane in ;lanice, ki jepotekalo v |alcu 10. junija 2006, so starej[e;lanice in ;lani dosegli najve;ji mo\enuspeh. Starej[e ;lanice so namre; zmagalev konkurenci 30. ekip, starej[i ;lani pa sozmagali v konkurenci 48. ekip.:lani Prostovoljnega gasilskega dru[tvaPolje delujejo tako na operativnem kot nadru[tvenem nivoju, so usposobljeni inpripravljeni prisko;iti na pomo; vsakomur,

Na prizori[;u pod lipami pred cerkvijo sv. Marjete v Vodicah je tudi letosodmevala prireditev ob ob;inskemprazniku. Oder je \arel v reflektorjih in;udovitem okrasju son;nic. Plapolale sozastave, godba je igrala posko;nice in ljudje so posedali na pripravljene klopi instole. Prireditve se je udele\ilo pribli\no160 povabljencev, pa tudi obiskovalcev, kijim ob;ina nekaj pomeni, ni manjkalo.Program je vodil priljubljeni televizijskivoditelj Bo[tjan Romih. S svojimsimpati;nim nastopom in lepo pripravljenimveznim besedilom je o;aral vse prisotne.O;itno so mu Vodice postale v[e;, saj jeve;krat omenil, kako lep kraj in ob;inoimamo. Zdru\eni pevski zbori so uvodomazapeli himno, nato so zagodle Ro\marinke,ki so spremljale celotno prireditev. |upanBrane Podbor[ek je ob pomo;i tajniceJanje podelil priznanja, plakete in imenoval;astna ob;ana. Ob branju obrazlo\itve se je na ekranu odvijala predstavitevposameznega izbranca.

Po kon;anem uradnem delu so vodi[kiupokojenci poskrbeli za pogostitev, ansambel“Ajda” pa je marsikoga zvabil na plesi[;e.

Proslava obob;inskemprazniku

Francka Rozman

Podelitev ob;inskih priznanj

nadaljevanje na strani 28

Plaketi ob;ine Vodice

Javno ob;insko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev

pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno

[tevilko 462.

Izdajatelj< Ob;ina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice

Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v ob;ini brezpla;no.

Izhaja mese;no v 1450 izvodih.

Odgovorna urednica< Alenka Jereb

Tisk< Kubelj, d.o.o.

Datum natisa< september 2006

Naslov uredni[tva< Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice

Elektronski naslov uredni[tva< [email protected],

Javno ob;insko glasilo Kopitarjev glas na medmre\ju<

www.vodice.si,

Slika na naslovnici< Rok {tupar

Sporo;ilo bralcemOdgovorna urednica si pridru\uje pravico do objave ali

neobjave, kraj[anja, povzemanja ali delnega objavljanjanenaro;enih prispevkov v skladu s prostorskimi mo\nostmi.Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot todolo;a zakon. Pisma bralcev naj ne bodo dalj[a od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo najve; 2000 ra;unalni[kih znakov. Disket in neobjavljenih pisem nevra;amo.

Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom innaslovom odgovorne fizi;ne osebe (tudi v primeru institucij,organizacij, strank, dru[tev ipd.) ter po mo\nosti s telefonsko[tevilko, na kateri je mogo;e preveriti avtenti;nost avtorja.Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.

Prejemniki ob;inskih priznanjUvodnik<No;ni pohodi

Ob;inska uprava poro;a< Akcija odvoza starih odslu\enih avtomobilov, Radarska tabla “Vi vozite” -zmerno skozi Skaru;no, Odvoz kosovnegamateriala “jesen 2006”, Javni razpis Ekosklada za kreditiranje okoljskih nalo\bob;anov, Ob;ina Vodice, Osnovna [olaVodice in JP Komunala Vodice bodouporabljale “modro” elektri;no energijo,Onesna\evanje okolja, Javna dra\ba.{tipendije v leto[njem [ol. letu vi[je za100 %, {portni park ob O{ Vodice

Aktualno<:istilna naprava bo, voda pa - upajmo -tudi

Seje< 27. redna seja Ob;inskega svetaIntervju<Ustvarjanje vzdu[ja sodelovanja inupo[tevanje mnenj drugih si [tejem vposebno pomemben uspeh mojega\upanovanja

Dru\bene dejavnosti< V vrtec se je vpisalo 56 otrok, Sre;no na

poti v [olo in v svet u;enosti, Glasbena

[ola Mateja Hubada

Ob;ina Vodice praznuje< Tradicionalno sre;anje pri sv. Tilnu,

Sprejem delavcev Zavoda O{ Vodice,

Pojo, pojo zvonovi, Stari , glasni in ble[;e;i,

Dru\enje zavzetih [ahistov, Duatlon 2006,

Turnir v odbojki, Kolesarski kronometer,

Doma;i hokejisti pometli s konkurenco

Dru[tva<Gasilski dan, Upokojenci ne mirujejo, NaGrossglocknerju, Oglas DU Utik,

Glas mladih< Po;itni[ke kratko;asnice, Teden mobilnosti

Otro[ki koti;ekOglasiPrejemniki ob;inskih priznanj

4

Vsebina / Ob;inska uprava poro;a

“Luna sije, kladvo bije,...” Verjetno poznate te prelepe verze na[egaslovenskega pesnika. Ravno na to sempomislila pred kratkim, ko me je sredino;i prebudilo razgrajanje in vpitje razgretih mladeni;ev, ki so se sredi no;ivra;ali mimo mojega doma. Saj veste,kako je, ko sredi rahlega spanca v daljavizasli[i[ vpitje, ki ne obeta ni; dobrega.Najprej pomisli[, da sanja[, nato pa se \epopolnoma predrami[ in ugotovi[, daniso bili prisluhi. To ;udno bobnenje in vpitje res ni obetalo ni; dobrega. Ko ;ez nekaj ;asazasli[im mo;an votel udarec, me vr\e pokonci. Le kaj je zdaj to, pomislim in se radovednoodpravim k oknu. Resni;no me je presunilo. Dva mladeni;a sta se meni ni; tebi ni; spravilanad elektri;no omarico ob komaj postavljenih svetilkah, ki osvetljujeta na novo urejenprehod za pe[ce. Brcala in butala sta v kos plo;evine in se iz\ivljala nad ne;im, kar jimani storilo ni; hudega. Ob mojem vpitju sta se razbe\ala, meni pa je ostal grenak priokusnad dogodkom, ki je vreden obsodbe. Koliko agresivnosti in napadalnosti je v teh mladihljudeh... Le kaj ju je razjezilo? So alkoholni hlapi popolnoma zme[ali glavo ali je bil alkohol lepobudnik ne;esa, kar je \e dalj ;asa tlelo? Vsekakor se je potrebno zamisliti. Kon;no paob takih in podobnih no;nih pohodih uni;ujejo tisto, kar je na[e, je skupno. Prav zaraditega bi morali biti do teh stvari [e bolj odgovorni. Po dogajanjih sode; se take oblike nasiljaiz mest [irijo tudi v va[ko okolje, zato lahko samo upamo, da bo teh oblik prestopni[tva;im manj.Pojdimo raje k bolj veselim temam. V tej [tevilki poro;amo o [portnih in kulturnih prireditvahob ob;inskem prazniku. Predstavljamo vam tudi leto[nje dobitnike ob;inskih priznanj tervrsto zanimivih prispevkov, ki jih je tokrat pripravila ob;inska uprava. Tudi bralci in dru[tvaste pridno dopisovali, zato smo v uredni[tvo dobili ve; ;lankov, kot jih lahko objavimo.Najaktualnej[e bomo objavili v oktobrski [tevilki, v naslednji izredni [tevilki pa napovedujemopredstavitev posameznih list in strank, ki se bodo potegovale za stol;ke v ob;inskem svetu.Napetost se bo v oktobru zvi[evala in dosegla vi[ek na volitvah. Do takrat pa se lepo imejte z\eljo, da vas ne presenetijo no;ni pohodi v taki ali druga;ni obliki.

No;ni pohodi

Alenka Jereb

Vsem ob;ankam in ob;anom sporo;amo, da bo 12. oktobra iz[la posebna izdajaob;inskega glasila, v katerem bodo predstavljeni kandidati za \upana in liste oziromastranke, ki bodo kandidirale na volitvah 2006. Vsak kandidat za \upana ima na razpolagoeno stran v glasilu, t.j. dve tipkani strani v pisavi Times New Roman, velikost ;rk naj bo12. Enak obseg je namenjen tudi za predstavitev strank oziroma list ter njihovih programov. Vsak(a) kandidat(ka), lista ali stranka naj dokon;no oblikuje obvestilo insam(a) poskrbi, da bo lektorirano. Svoje programe po[ljite do 3. oktobra v elektronskiobliki na naslov [email protected].

5

Ob;inska uprava poro;a

SKARU:NA I. od 29.08.2006do 05.09.2006

do 30km/h 12,10%31km/h - 40km/h 19,60%41km/h - 50km/h 44,40% 76,10%51km/h - 60km/h 21,40% 21,40%61km/h - 70km/h 2,30%71km/h - 80km/h 0,20% 2,50%

pov. hitrost > 39 km/hmax. hitrost > 93 km/h

Radarska tabla “VI VOZITE”

Zmerno skozi vas Skaru;na

Janez Ziherl

Eden od vozniku prijaznej[ih na;inov umirjanja prometa je radarska tabla

VI VOZITE. Brez nadle\nih le\e;ih policajev ali drugih cestnih ovir, a rezultati

so vidni. Vozniki so bolj pazljivi. V za;etku [olskega leta smo zopet postavili

radarsko tablo, in sicer na dveh lokacijah, na Skaru;ni in v Zapogah.

Dobra lastnost tabel je poleg ve;jeobve[;enosti voznika tudi zbiranje statisti;nih podatkov o prometu na na[ihcestah. Na Skaru;ni smo med 29.08. in12.09.2006 postavili tablo v neposrednibli\ini otro[kega vrtca. V Zapogah pa smojo postavili na za;etku vasi (iz smeri Vodic)pri prehodu za pe[ce. Medtem ko podatkeiz Zapog [e ;akamo, vam lahko predstavimopodatke o vo\nji skozi Skaru;no.

Prikazovalnik hitrosti vklopljen !

Prikazovalnik hitrosti izklopljen !

SKARU:NA II. od 05.09.2006do 12.09.2006

do 30km/h 11,70% 31km/h - 40km/h 6,40% 41km/h - 50km/h 45,40% 73,50%51km/h - 60km/h 24,00% 24,00%61km/h - 70km/h 2,30% 71km/h - 80km/h 0,20%81km/h - 90km/h 0,10% 2,60%

pov. hitrost > 39,5km/hmax. hitrost > 90km/h

Kljub temu da so [e vedno vozniki, ki vozijo prehitro, pa so hitrosti skozi vasSkaru;na relativno primerne. Zlasti v primerjavi z meritvami na za;etku vasiVodice v lanskem letu, kjer je bil odstotekvozil, ki so vozili nad 60 km/h, kar 31%. Tudipovpre;ne hitrosti v ;asu, ko je bil prikazovalnik hitrosti sprva vklopljen inpozneje izklopljen, se niso veliko razlikovale. V povpre;ju se je skozi vas

Skaru;na dnevno peljalo 515 vozil. Zaprimerjavo naj povemo, da je Kamni[kocesto skozi Vodice v enakem obdobju laniprevozilo skoraj 1000 vozil dnevno. Zaspremembo lahko na podlagi podatkovugotovimo, da je cesta skozi Skaru;no relativno varna. Ne smemo pa pozabiti, daje \e 50 km/h lahko smrtno nevarno in daotroci \al ne izbirajo trenutka, ko stopijona cesto. Previdnost in primerna vo\njaskozi vasi je [e vedno klju; do varnosti vcestnem prometu. Torej, vozniki, pazljivona cesti, [olsko leto se je [ele dobroza;elo!

6


Izvajalec odvoza SNAGA Javno podjetje,d.o.o. sporo;a, naj ob;ani pred svojimizgradbami ob cesti do 6. ure zjutrajnavedenega dne pripravijo odpadnikosovni material. Kosovne odpadke jepotrebno odlagati lo;eno. Morebitnereklamacije sporo;ite na tel. 01 477 96 40ali 01 477 96 67 vsak delovni dan med 8. in14. uro.

Kosovni odpadki so vsi ve;ji predmeti, kinastajajo v gospodinjstvih<

- velike gospodinjske naprave - bela tehnika([tedilniki, hladilniki, pralni, pomivalni insu[ilni stroji, pe;i za centralno ogrevanje),

- elektri;ni aparati in elektronska oprema(mali gospodinjski aparati, TV in radijskisprejemniki, ra;unalni[ke komponente),

- leseno, kovinsko ali oblazinjeno pohi[tvoin ostali ve;ji leseni kosi,

Odvoz kosovnega materiala “jesen 2006”

Miran Sirc> Jo\e Gregori;, SNAGA Javno podjetje, d.o.o.

Jesenski odvoz kosovnihodpadkov se bo poposameznih vaseh izvajalpo naslednjem razporedu<

torek, 17. oktoberVodice, Dobru[a, Dornice,Torovo, Zapoge, Repnje, Benk

sreda, 18. oktoberPolje, Skaru;na, Vojsko,Povodje, Bukovica, Utik,Koseze, {inkov Turn, Selo,Vesca

- kopalni[ka oprema in sanitarni elementi([koljke, kadi, umivalniki),

- stara kolesa in smu;i,

- talne obloge in preproge,

- svetila in sen;ila (karnise, lestenci, \aluzije),

- veliki \elezni in kovinski kosi,

- veliki nekovinski kosi (vzmetnice) ...

Avtomobilskih delov, avtomobilskihgum, gradbenega materiala, zemlje, vej,sekundarnih surovin in posebnih oz.nevarnih odpadkov ne bodo pobirali.Pozorni moramo biti tudi na hladilnotehniko (hladilniki, zamrzovalniki, klimatske naprave, toplotne ;rpalke)starej[ih tipov, ki vsebuje za okolje in ozon[kodljiva polnila (freon) in spada k nevarnimodpadkom. Za veliko ve;ino na[tetihodpadkov, ki ne sodijo v sklop kosovnegaodvoza, je na[im ob;anom na voljomo\nost oddaje v Zbirni center Barje naodlagali[;u Barje. :e ste v dvomu, kam inkako s posamezno vrsto odpadka, se lahkoobrnete na poobla[;enega predstavnikapodjetja Snaga (glej zgoraj navedeni tel.[tevilki).

Javni razpis za kreditiranje okoljskihnalo\b ob;anov je bil objavljen v Uradnemlistu RS, [t. 9/06, spremembe pa v [t.55/06. Eko sklad, j.s. namenja ugodnekredite ob;anom za naslednje namene>

A. vgradnja sodobnih naprav in sistemov zaogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarnetople vode,

Javni razpisEko sklada za

kreditiranjeokoljskih nalo\b

ob;anovEko sklad, j.s.> Miran Sirc, univ. dipl. org.

B. raba obnovljivih virov energije,C. zmanj[anje toplotnih izgub pri obnovi

obstoje;ih stanovanjskih objektov,D. gradnja ali obse\nej[a rekonstrukcija

stanovanjskih objektov, pri katerih bospecifi;na poraba toplote za ogrevanjeni\ja od 45 kWh/m2 letno,

E. nakup energetsko u;inkovitih naprav,F. nakup okolju prijaznih vozil,G. odvajanje in ;i[;enje odpadnih voda,H. nadome[;anje gradbenih materialov, ki

vsebujejo nevarne snovi,I. u;inkovita raba vodnih virov,J. oskrba s pitno vodo (kjer javna oskrba ni

predvidena).

Vi[ina razpisanih sredstev po tem razpisuzna[a 2,85 milijarde SIT. Letna fiksna nominalna obrestna mera je 3,2 %. S kreditisklada je mogo;e financirati do 90 % vrednosti investicij. Najvi[ji posami;nikredit zna[a pet milijonov SIT. Najdalj[aodpla;ilna doba za kredite po tem razpisuzna[a 10 let. Do pridobitve kredita soupravi;ene fizi;ne osebe s stalnim prebivali[;em v RS (lastniki objektov, njihovi o\ji dru\inski ;lani ali najemnikiobjektov s pisnim dovoljenjem lastnika), kiso kreditno sposobne.

Eden od zanimivej[ih namenov kreditiranjaje vsekakor “nadome[;anje gradbenihmaterialov, ki vsebujejo nevarne snovi”.Ob;ani, ki so letos utrpeli [kodo na objektihzaradi neurja s to;o, lahko pridobijo ugodenkredit Eko sklada za zamenjavopo[kodovane stre[ne kritine ali izolacijskihoblog, ;e te vsebujejo azbestna vlakna. Zaob;ane, ki bodo zaprosili za kredit zaradiodprave [kode, nastale v neurju, so naskladu pripravili poseben obrazec, s katerimbodo lahko pospe[ili postopek sklenitvekreditne pogodbe.

Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev, vendar najpozneje do 29.12.2006.Razpisno dokumentacijo z obrazci za vlogoje mogo;e naro;iti na Eko skladu, na tel.[tevilki 01 241 48 20, prejeli pa jo bodo popo[ti. Vlogo z vsemi zahtevanimi dokazili jepotrebno vlo\iti osebno ali po po[ti nanaslov Eko sklad, j.s., Tivolska cesta 30, Ljubljana.

Za dodatne informacije in pojasnila o razpisu so vam predstavniki Eko skladana razpolago po tel. (01) 241 48 44, ve;informacij pa je na voljo tudi na njihovispletni strani www.ekosklad.si .

S krediti Eko sklada je mo; financirati do 90 %vrednosti investicij

7


Odpiranje trga z elektri;no energijoprina[a [tevilne spremembe. Upravi;eniodjemalci (pravne osebe) \e lahko samiizbirajo dobavitelja elektri;ne energije<lahko pa tudi sami izbirajo, iz katerih virovbo proizvedena elektri;na energija, ki jouporabljajo. Slednjo je namre; mo; proizvajati tudi iz obnovljivih virov, na trajnosten na;in.

Modra energija zagotavlja prav to> da jeelektri;na energija ekolo[ko neopore;na, v skladu z mednarodno uveljavljenimi kriteriji in preverljivimi dejstvi. Zato smoponosni, da smo se odlo;ili za njen nakup.Ob;ina Vodice je v tem pogledu lahko zgledostalim, saj smo trenutno (poleg Ob;ineKostel) edina ob;ina, ki se oskrbuje z okolju prijazno elektriko.

Ob;ina Vodice je v avgustu objavila javnirazpis za dobavitelja elektri;ne energije zanaslednja tri leta. Zaradi ekonomi;nostismo se odlo;ili, da po pooblastilu izvedemoskupno javno naro;ilo tudi za na[oosnovno [olo ter javno podjetje. Na letniravni vsi trije porabimo pribli\no 700.000kWh elektri;ne energije. To sicer ni posebnovelika [tevilka, v primerjavi z letno porabopovpre;nega gospodinjstva (cca. 3.500kWh) pa vseeno ni zanemarljiva.

Zaradi zavestnega prispevka k varovanjuokolja, [e posebej prepre;evanjaogro\anja Zemljinega ozra;ja s toplogrednimi plini in s tem skrbi za boljzdravo \ivljenje in prihodnost, la\jega uresni;evanja nacionalnih in lokalnih naravovarstvenih ciljev ter skladno zevropsko in nacionalno regulativo smo kotobvezni pogoj javnega razpisa dodali, damora ponudnik dokazati, da bo najmanj

Ob;ina Vodice, Osnovna [ola Vodice in

JP Komunala Vodice bodouporabljale “modro” elektri;no energijo

Miran Sirc, univ. dipl. org.

Ob;ina Vodice nadaljuje s projekti trajnostnega ohranjanja okolja - odlo;ili smo se za nakup elektri;neenergije, pridobljene iz obnovljivih virov in na naraviprijazen na;in

50 % dobavljene elektri;ne energije pridobljene iz obnovljivih virov ter da ta niprodana drugim kupcem. Ta pogoj je sevedate\je preverljiv, vendar danes v svetovnemmerilu obstaja \e kar nekaj institucij, kipreko svojih standardov zagotavljajo pravto.

Zadovoljni smo, da je najbolj ugodnoponudbo podalo podjetje ElektroLjubljana, ki je skupaj s [e osmimi elektrodistribucijami vklju;eno v projekt Modraenergija. Modra energija je elektri;naenergija, pridobljena iz okolju prijaznih,obnovljivih virov. Proizvedena je vhidroelektrarnah slovenskih rek. Pri njeniproizvodnji ne izrabljajo dragocenih fosilnihgoriv in ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, [kodljivimi emisijamiali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno jetudi za ;im manj[i vpliv energetskih objektovna \ivljenje v vodi ter za ekolo[ko primernovpetost objektov v okolico.Hidroelektrarne, ki proizvajajo Modroenergijo, so vklju;ene v mednarodni sistemRECS. V skladu z najstro\jimi mednarodnimiokoljskimi merili za energijo iz obnovljivihvirov je vsaka hidroelektrarna imetnica t.i.obnovljive deklaracije, ki vsebuje podrobnepodatke o proizvedeni energiji. Skladnost zmerili RECS in evropskimi okoljevarstvenimistandardi v Sloveniji redno nadzirata Javnaagencija RS za energijo ter podjetje TUV izNem;ije. S tem je vselej zagotovljeno, da jeenergija pridobljena iz obnovljivih virov,podatki o elektrarnah pa so na voljo tudina spletu.

In kak[na je “cena” okolju prijazne energije?Dra\ja je le za tri odstotke, kar je maloglede na dolgoro;ne pozitivne u;inke zana[ skupni \ivljenjski prostor.

Ob;ino Vodice smo v zadnjih letih \e dobroo;istili starih avtomobilov. V gozdovih jihpo na[ih podatkih ni ve;. :e pa kdo odob;anov ve [e za kak[no vozilo, naj toprosim sporo;i na Ob;ino Vodice. Sevedase zavedamo, da so odslu\eni avtomobili [evedno po dvori[;ih ali v okolici opu[;enihhi[, marsikdo pa obdr\i vozilo le za rezervne dele. Vsi ob;ani imate [e vednomo\nost za brezpla;no recikliranjeodslu\enega vozila. Leto[nja jesenska akcija bo potekala 10. oktobra 2006. Vsi, kise \elite znebiti svojega odslu\enega avtomobila ali pa veste za zapu[;en avtomobil v naravi, nam to prosimsporo;ite do 6. oktobra na telefonsko[tevilko (01)-8332-615. :e potrebujete zaodslu\eno vozilo potrdilo o ekolo[ki razgradnji vozila, morate v ;asu odvoza s seboj prinesti prometno dovoljenje.

Ob;ina Vodice je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vpreteklosti brezpla;no odstranila \e ve;kot 30 avtomobilov razli;nih znamk in letnikov, ki so le\ali po gozdovih indvori[;ih ali pa kar ob cestah. Skupajprispevajmo k ;istej[emu okolju in vi[jiravni bivanja v na[i ob;ini.

Akcijaodvoza

starihodslu\enih

avtomobilovJanez Ziherl

8


Tehnolo[ki razvoj, [e bolj pa ;lovekovoprekomerno poseganje v naravo, vse boljvplivata na spreminjanje podnebja inpovzro;ata nepopravljivo [kodo.Podnebne spremembe niso gro\nja samoza sedanje generacije. Predvsem zaradigeneracij, ki prihajajo za nami, je potrebnopove;ati ozave[;enost o naravnem okoljuin ga razbremeniti pretiranega uni;evanja.Klimatske spremembe in njihove mo\ne[kodljive posledice, onesna\evanje zraka vmestih, padec kakovosti urbanega okolja insekundarne posledice rasti kot tudi ostalenadle\ne posledice onesna\evanja imajoob;uten vpliv na vsakodnevno \ivljenjedr\avljanov v ekonomskem, socialnem inzdravstvenem smislu. Odzvati se moramohitro in odlo;no.

Slovenijo lahko glede [tevilnih meriluvrstimo med 30 do 40 najbolj razvitihdr\av na svetu, toda kar zadeva prizadevanja za izbolj[anje stanja in varstvaokolja, na[a dr\ava ne sodi v elitno dru\borazvitih. Na[e dobro ohranjeno naravnookolje z izjemno biolo[ko in krajinskopestrostjo bi morali izkoristiti kot

Onesna\evanje okolja,kr[enje ;lovekovih pravic Lilijana Djerkovi;, dipl. prof. zgod. in soc.

prednost, ki jo imamo pred razvitimzahodom, veliko podatkov pa ka\e, dadelamo druga;e. :lovekov vpliv namre;zaradi njegove sposobnosti mi[ljenja inna;rtovanja se\e v vse koti;ke sveta inlahko bistveno spremeni delovanje vsehekosistemov. Klju;ni problem dana[njega;asa v Sloveniji je pomanjkanje celovitegapristopa pri iskanju re[itev za pere;o okoljevarstveno problematiko.Onesna\evanje lahko [tejemo kotduhovno-vrednotno krizo, ki opozarja na;lovekovo sebi;nost in ravnodu[nost donarave.

Intenzivno onesna\evanje v neposrednibli\ini na[ih domov ima prav tako velikeposledice za \ivljenje in to predstavljakr[enje nekaterih osnovnih ;lovekovihpravic, saj tudi slovenska ustava v 72. ;lenuvaruje pravico do zdravega \ivljenjskegaokolja. V Evropski konvenciji o ;lovekovihpravicah sicer tak[ne dolo;be ni zaslediti,vendar pa posledice onesna\evanja lahkoprivedejo do kr[itve razli;nih konvencijskih pravic, najpogosteje pravicedo spo[tovanja zasebnega \ivljenja in

doma. Konvencija namre; v svojem 8. ;lenu vklju;uje tudi za[;ito posameznika,njegove dru\ine in doma pred [kodljivimiu;inki onesna\evanja okolja. Zavedati senamre; moramo, da postaja \ivljenjevedno bolj nevarno, ne samo drugje posvetu, ampak kar tu, v na[em doma;emokolju. :e smo doslej bili navajeni spremljati gorje in nesre;e krajev po svetule kot opazovalci, prihajajo naravne inkatastrofe vedno pogosteje tudi nadSlovenijo. Grozijo nam tehnolo[ke katastrofe. Priznati moramo, da so in bodona[e gospodarske aktivnosti, na[ na;in\ivljenja in rast svetovnega prebivalstvaspremenili na[e \ivljenjske pogoje znotrajekolo[kih sistemov do tak[ne mere, dabodo v prihodnosti ogro\ena ;love[ka \ivljenja.

Ohranjanje narave je postala ena odnajpomembnej[ih nalog, s katerimi sesre;uje ;love[tvo. To je dol\nost in pravicavseh nas. Nadaljevanje ;love[kega razvojaje mo\no samo ob ohranjanju naravnegatemelja \ivljenja. Celotno ;love[tvo je predposebnim izzivom...

Slovenija je tako reko; \e opravila svoj prehodiz industrijske v postindustrijsko, modernodru\bo. Sistem, ki je prej temeljil na delu,sedaj temelji predvsem na znanju, visokihtehnologijah, mednarodnem povezovanju invklju;evanju v globalizacijske tokove. V tak[nih razmerah postajajo vse ravni izobra\evanja ;edalje pomembnej[e in sonepogre[ljive za uspe[en in enakomerenrazvoj tako dr\ave kakor tudi manj[ih enot,kot so npr. pokrajine in ob;ine.

V Ob;ini Vodice se zavedamo pomena izobra\evanja v ;lovekovem \ivljenju nasploh,[e posebej pa menimo, da je pomembno zana[ kraj in njegov razvoj. Omenjenim modernim tokovom se posku[amo pribli\atina ta na;in, da izobra\evanje postavljamo naprvo mesto, da ga cenimo in podpiramo, sajprina[a vsesplo[no koristno znanje in razvoj;loveka. Zato \e nekaj let zagotavljamodijakom in [tudentom [tipendije, saj je letako mogo;e dolgoro;no zagotoviti idejnobogastvo, pronicljivost, naprednost insodobnost mladih ter hkrati zagotoviti prepoznavnost na[ega kraja tudi v [ir[emmerilu. Z razpisom [tipendij \elimo spodbuditimlade ljudi za izobra\evanje in omilitifinan;na bremena, ki so z njim povezana inki jih ve;inoma nosijo star[i. {e posebej jerazpis namenjen dru\inam, ki \elijo, da se

{tipendije v leto[njem[olskem letu vi[je za 100% Lilijana Djerkovi;, dipl. prof. zgod. in soc.

njihovi otroci izobra\ujejo, nimajo pa dovoljsredstev, da bi jim lahko to zagotovili.

Zato smo tudi v leto[njem letu namenili delfinan;nih sredstev iz ob;inskega prora;unaza [tipendiranje dijakov in tudi [tudentovvisoko[olskih strokovnih in univerzitetnih[tudijskih programov. Seveda pa morajoprosilci za ugodno re[itev izpolnjevati tudiostale razpisne pogoje.

Kandidati za dodelitev [tipendije bodo tisti,za katere se bo ugotovilo, da dohodki nadru\inskega ;lana v preteklem koledarskemletu ne presegajo meje, dolo;ene vPravilniku o [tipendiranju v Ob;ini Vodice(Uradno glasilo Ob;ine Vodice [t. 4/03, 6/03,10/04, 9/05 in 6/06) in zna[a 230% celoletnegazneska zajam;ene pla;e (tj. 1.517.908 SIT). Toje dohodek na dru\inskega ;lana, ki ga vdru\ini prosilcev ne smejo presegati, ;e\elijo izpolnjevati pogoje razpisa oziromapostati kandidati za dodelitev [tipendije.

Izmed teh, katerih dohodek ne presegaomenjenega cenzusa, bodo [tipendije dodeljene tistim kandidatom, ki imajonajni\je dohodke.

Vi[ina [tipendije je sestavljena iz treh delov.- Prvi del je osnovna [tipendija, ki jo je

Ob;ina Vodice letos pove;ala za pribli\no

dvainpolkrat, tako da bo odslej zna[a 25%zajam;ene pla;e (tj. 16.499,00 SIT). Doleto[njega leta pa je zna[ala le 12%zajam;ene pla;e (tj. 6.703.00 SIT). Vi[inaosnovne [tipendije je za vse kandidateenaka.

- {tipendija se lahko zvi[a z dvema dodatkoma, in sicer z dodatkom glede navi[ino dohodka v dru\ini, ki je razli;englede na socialni polo\aj dru\ine in

- z dodatkom glede na odli;en ali pravdober uspeh kandidata.

Poudariti velja, da je na[a ob;ina med redkimiv Sloveniji, ki omogo;a [tipendiranje dijakovin [tudentov. Tovrstne [tipendije so predvsem socialnega zna;aja in so dodeljenetistim kandidatom, za katere je na podlagidokazil in prilog ugotovljeno, da imajonajni\je dohodke na dru\inskega ;lana vpreteklem koledarskem letu.

Prepri;ani smo, da smo s tako visokimpove;anjem osnovnih [tipendij ob;utnopripomogli k [olanju tistih dijakov in[tudentov, ki \ivijo v dru\inah z ni\jimidru\inskimi dohodki. Prav tako smoprepri;ani, da bodo prejemniki [tipendijenamenili za nakup u;ne in [tudijske literatureter pripomo;kov. Vsem [olajo;im \elimoveliko uspehov pri bogatenju svojega znanja.

9


OB:INA VODICEobjavlja

JAVNO DRA|BO ZA PRODAJO NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJI{: v {S 14 /1-1 del k.o. Vodice, ki bo 12.10.2006

a. Ob;ina Vodice prodaja skupaj 21 parcel, ki se nahajajo v obmo;ju {S 14/1-1 del, k.o. Vodice. Nepremi;nine se nahajajo v poselitvenemobmo;ju, ki je predvideno za gradnjo samostojnih enodru\inskih stanovanjskih hi[. Predmet prodaje so posamezne parcele.

b. Prodajalec je za prodajo nepremi;nin pripravil razpisno dokumentacijo, ki med drugim obsega> navedbo in opredelitev nepremi;nin,izklicno ceno, osnutek pogodbe in pravila dra\enja.

Izklicna cena je dolo;ena v odvisnosti od velikosti parcele in zna[a 16.321.641 SIT za 515 m2 do 29.664.317 SIT za 882 m2.Izklicna cena ne zajema davka, ki bo obra;unan na izklicano ceno in ga je dol\an pla;ati kupec. Izklicna cena tudi ne vklju;ujekomunalnega prispevka, ki ga je kupec dol\an v vsakem primeru pla;ati do 31.5.2007. Znesek, za katerega je mo\no vi[ati izklicno ceno, je 200.000,00 SIT.

Dra\itelj, ki bo na dra\bi uspel, je dol\an pla;ati kupnino v roku 15 dni od sklenitve prodajne pogodbe. Vpla;ana var[;ina se [teje v kupnino. Nepremi;nina preide v last in posest uspelega dra\itelja - kupca po pla;ilu celotne kupnine in vseh stro[kov, nastalih v zvezis to dra\bo. Neuspelim dra\iteljem bo var[;ina vrnjena v roku 8 dni po izvedeni javni dra\bi.

c. Vsi interesenti lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na sede\u Ob;ine Vodice v ;asu uradnih ur> ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure in ob sredah od 14. do 17. ure ob predlo\itvi potrdila o pla;ilu razpisne dokumentacije.

Vsi, ki \elijo dvigniti razpisno dokumentacijo, morajo predhodno vpla;ati 5.000,00 SIT na TRR Ob;ine Vodice [t.> 01338-0100000609 z navedbo> razpisna dokumentacija - dra\ba ter originalno potrdilo predlo\iti ob dvigu razpisne dokumentacije.

Predmet javnega razpisa je objavljen na spletni strani prodajalca www.vodice.si

d. Javna dra\ba bo dne 12.10.2006 z za;etkom ob 14. uri v dvorani Kulturnega doma Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.

e. Interesenti, ki \elijo sodelovati na javni dra\bi (na javni dra\bi lahko sodelujejo doma;e pravne in fizi;ne osebe ter dr\avljani EU alipravne osebe s sede\em v EU, drugi tuji dr\avljani in tuje pravne osebe pa pod pogojem, da pridobitev lastninske pravice na nepremi;ninah za tak[ne osebe omogo;ajo prisilni predpisi RS), morajo najpozneje 10.10.2006 vpla;ati var[;ino v vi[ini 2.000.000,00 SITna TRR Ob;ine Vodice, [t. 01338-6000000486, ki se vodi pri Banki Slovenije.

Potrdilo o pla;ilu var[;ine za predmet javne dra\be morajo interesenti predlo\iti komisiji najpozneje pol ure pred za;etkom javnedra\be. Pravo;asno pla;ilo var[;ine je pogoj za udele\bo na dra\bi. Interesenti, ki \elijo sodelovati na javni dra\bi, morajo, ;e so fizi;neosebe, pred za;etkom javne dra\be predlo\iti komisiji za izvedbo dra\be potrdilo o dr\avljanstvu RS oz. EU, ;e so pravne osebe, paizpisek iz sodnega registra, ki ni starej[i od 30 dni.

f. Drugi pogoji>Pogodba za predmet javne dra\be mora biti sklenjena v 15. dneh po uspe[no opravljeni javni dra\bi. :e pogodba ni sklenjena v temroku ali ;e dra\itelj ne poravna svojih obveznosti v pogodbenem roku, se [teje, da od ponudbe odstopa, in se iz polo\ene var[;inepla;ajo stro[ki izvedbe javne dra\be, preostali del var[;ine pa obdr\i v lasti Ob;ine Vodice.

:e uspeli dra\itelj ne pristopi k podpisu pogodbe oziroma ne poravna dol\nega zneska po pogodbi, se lahko v roku osmih dni po ugotovitvi prej navedenih razlogov k podpisu pogodbe pozove dra\itelja, ki je ponudil naslednjo najvi[jo ceno, in sicer za ceno, ki jo jeponudil, zanj pa veljajo enaki pogoji kot za prvega dra\itelja.Davek, stro[ke notarja, vezane na sklenitev pogodbe, stro[ke vknji\be v zemlji[ko knjigo ter vse ostale stro[ke, nastale v zvezi z izvedbo prodajne pogodbe, pla;a kupec.

Prodaja poteka po na;elu videno-kupljeno in kupec nima pravice uveljavljati poznej[ih reklamacij v zvezi s prodano nepremi;nino.

Dodatne informacije o pogojih in predmetih javne dra\be je mogo;e dobiti na sede\u Ob;ine Vodice v ;asu uradnih ur. Kontaktna osebaje g. Rado :uk na tel. [t. 01/8332 610. Posami;ni ali skupinski ogled pod vodstvom poobla[;ene osebe organizatorja je mogo; po predhodnem dogovoru.

Datum> 15.9.2006{tevilka> 465-01-002/06-020|upan Ob;ine Vodice Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon.

Poleg omenjenih igri[; ob osnovni [oli sebo ob;ina lotila tudi izjemno zahtevneizgradnje [portnega parka pri Osnovni [oliVodice. Izgradnja [portnega parkavklju;uje ve;namensko igri[;e spovr[inami za atletiko ter nogometnoigri[;e z umetno travo. {portni park boslu\il predvsem za potrebe [portnih indrugih dru[tev ter mladine. Prav tako boslu\il tudi za izvajanje pouka [portne vzgoje v O{ Vodice ter za potrebe vsehdrugih ob;ank in ob;anov. Tudi za ta projekt se je Ob;ina Vodice pravo;asnoprijavila in oddala popolno vlogo na razpis,ki ga je na podlagi 4. ;lena Odredbe o na;inu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa [porta objaviloMinistrstvo za [olstvo in [port za sofinanciranje investicij v novogradnjo inposodabljanje [portne infrastrukture vletih 2007-2009. Strokovna komisija je takona osnovi vloge Ob;ini Vodice dodelila20.390.000 SIT, kar predstavlja 10,8 % odpriznane investicijske vrednosti(244.316.000 SIT). Vloga je bila takovklju;ena v na;rt razvojnih programov.

Ob;ina Vodice bo v prihodnjih letih iz svojegaprora;una namenila velik del sredstev zakar dva zahtevna projekta, in sicer zaobnovo obstoje;ega {portnega igri[;a inparkiri[;a ob [oli in izgradnjo novega{portnega parka pri O{ Vodice. Ob O{Vodice je predvidena obnova oziromarekonstrukcija obstoje;ega igri[;a skupaj skolesarnico in parkiri[;em. {teviloparkirnih mest se bo pove;alo za dvakrat,prav tako pa je potrebno urediti poligon zavarno vo\njo s kolesi za potrebe osnovne[ole. |e v letu 2005 je ministrstvo za [olstvoin [port na podlagi Javnega razpisa Ob;iniVodice za ta namen dodelilo 11.000.000 SIT.Dodeljena sredstva pa bodo poleg obnovepripomogla tudi k izgradnji parkiri[;a inpoligona za varno vo\njo.

Za [portni park ob O{ Vodice 20.390.000SIT iz dr\avnega prora;una

Lilijana Djerkovi;,dipl. prof. zgod. in soc.

V ob;ini Vodice se bodo v prihodnjih

letih kon;ala kar dva projekta v

zvezi z obnovo obstoje;ega [portnega

igri[;a in parkiri[;a ob [oli in

izgradnjo novega [portnega parka

pri O{ Vodice.

V teko;em letu pa je Ob;ina Vodice nanovo izgradila [portno igri[;e ob gasilskemdomu v Zapogah. Odprtje igri[;a bo v ;asuob;inskega praznika.Zaradi ;edalje hitrej[ega tempa \ivljenja,zaradi vse ve;jih zahtev, ki nam jih postavljasodobni na;in \ivljenja, zaradi pomanjkanjafizi;ne aktivnosti, nezavzetosti za spremljanje stanja lastnega telesa in tudidrugih vzrokov hitro nara[;a [tevilorazli;nih bolezni. Zato postaja vsem vedno bolj jasno, da jeprimerna telesna aktivnost v dana[njem\ivljenju nujna sestavina kakovostnega\ivljenja, saj je izjemno pomembendejavnik ohranjanja in izbolj[evanja zdravja.

V Ob;ini Vodice se dobro zavedamo, dazdravje ni najpomembnej[e le zaposameznika, pa; pa tudi za [ir[e okolje, zacelotno ;love[ko skupnost. Prav zato smose odlo;ili, da v proces ozave[;anja ljudiaktivno pose\emo. Eden od na;inov je ta,da se zagotovijo ustrezne [portnepovr[ine, da se ljudje [e bolj kakor doslejza;nejo ukvarjati s [portom oziroma daza;nejo aktivneje skrbeti za svoje zdravje.S [tevilnimi aktivnostmi, ki jih pripravljamoin izvajamo in ki so naravnane k skrbi za [ebolj[e zdravje in po;utje na[ih ob;ank inob;anov, \elimo skrbeti za zdrav razvojna[e ob;ine in tako vsaj delno izbolj[atikakovost in na;in pre\ivljanja prostega;asa.

Ob;ina Vodice je pridobila sredstva za sofinanciranje [portnega parka


10

Zemeljskiplin prihajav Bukovico,Utik, Koseze

Miran Sirc, univ. dipl. org.

Po oz. ob gradnji omre\ja v Vodicah koncesionar gradi omre\je tudi v Bukovici,Utiku in Kosezah v sklopu celovite rekonstrukcije glavne lokalne ceste Vodice -Menge[. Lokalna omre\ja brez povezovalnihvodov so mrtva, zato je Petrol Plin pristopil

h izgradnji plinovoda Vodice - Bukovica. Vprihajajo;i kurilni sezoni se bodo posameznagospodinjstva v teh vaseh \e ogrevala zzemeljskim plinom.Povezovalni vod Vodice - Bukovica bo vkon;ni fazi z zemeljskim plinom oskrbovalceloten JV in J del ob;ine. Temu primerna jedimenzija plinovoda - fi 315 mm. Kljubsplo[nemu na;elu, da se javna infrastrukturavgrajuje v javne ceste in povr[ine (v izogibvsem te\avam pri poznej[em vzdr\evanjukomunalnih naprav), v tem primeru Ob;inaVodice dolgo ;asa ni pristala na poseg v cestnotelo. Zakaj torej Petrol Plin vgrajujeplinovod v robni del lokalne ceste Vodice -Martink - Menge[? Te\ava je v pridobitvipotrebnih slu\nostnih pogodb za gradnjo ob

Koncesionar Petrol Plingradi povezovalni plinovodVodice - Bukovica> cesta bodo sredine oktobra dobilanovo asfaltno prevleko

Relativno hitro [irjenje plinovodnega

omre\ja v na[i ob;ini je dejstvo, ki

ga katerega z veseljem poudarjamo.

Pred kratkim sklenjen aneks h

koncesijski pogodbi med Ob;ino

Vodice in Petrol Plinom, ki obvezno

obmo;je plinifikacije raz[irja na vse

vasi ob;ine, je temu dal le [e

dodaten zagon.

robnih parcelah ceste. Skoraj vse leto jeinvestitor, t.j. Petrol Plin, poizku[al ureditizemlji[ke zadeve. |al je na tej trasi na obehstraneh ceste veliko parcel, ki so [e vpostopku denacionalizacije, v nekaterihprimerih pa lastnik [e ni znan zaradinedokon;anih dednih obravnav. Nadobr[nem delu trase Petrol Plin tako nimogel pridobiti zakonitega podpisnikaslu\nostne pogodbe in bi se zadeva lahkozavlekla vrsto let.Ko so bile torej iz;rpane vse mo\nosti zagradnjo izven cestnega telesa, je Ob;inapristala na tak poseg, vendar z zelo ostrimipogoji. Koncesionar bo dol\an cestovzpostaviti v prvotno stanje< trasa posegabo ustrezno utrjena, v sklepni fazi boceloten vozni pas, v katerega se vgrajujeplinovod, dobil novo asfaltno prevleko intalne ozna;be.Dober gospodar pretehta vse mo\nosti in v obzir vzame vsa dejstva, ki so mu na razpolago. Z vso strokovnostjo lahko zatrdimo,da je ob;ina v dani situaciji ravnala edinoracionalno - [e pred kurilno sezono vvzhodni del ob;ine prihaja zemeljski plin pocesti, ki bo celovito obnovljena. Verjamemo,da bo \e v prihodnjem letu zemeljski plindosegel [e katero izmed na[ih vasi.

11


Popolnaprenova

vodohramaRepnje

Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. jepodpisalo pogodbo za popolno prenovomo;no dotrajanega vodohrama v Repnjah.Trenutno stanje vodohrama Repnje jepopolnoma neprimerno in ni v skladu zstandardi, ki morajo biti izpolnjeni za zagotavljanje kakovostne pitne vode.

Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. ter Ob;ina Vodice sta tako v leto[njem letu oblikovala seznam investicij ter vzdr\evalnih del v omre\je na podlagiupo[tevanja prioritetne liste, ki zagotavljakakovostnej[o oskrbo s pitno vodo terzmanj[anje [tevila okvar na vodovodnemsistemu. Do konca leto[njega leta bo javnopodjetje izvedlo naslednje investicije>

1. obnova vodohrama Repnje,

2. vgradnja novih sektorskih zasunov v vodovodno omre\je,

3. menjava ve; kot 250 starih vodomerov z novimi ([tevcev),

4. obnova elektri;ne in[talacije v vodohramu Bukovica,

5. selitev v nove prostore v domu krajanovUtik.

1. Obnova vodohrama Repnje pomeni ve;kot 17 milijonsko investicijo, ki vsebujepopolno sanacijo betonskih konstrukcij,zamenjavo in izgradnjo novih in[talacij,zamenjavo strojne opreme z nerjave;imimateriali, ureditev okolice vodohramater ureditev dovozne poti in seveda vsaspremljajo;a dela.

Vodohrama bo tako dobil podobo, ki bo vskladu z najzahtevnej[imi standardi, ki veljajo na podro;ju vodooskrbe, zato bomed drugim omogo;al tudi izvajanje sistema HACCP.

Uporabniki pitne vode na obmo;ju Ob;ineVodice bomo po kon;ani obnovi vodohrama pili bolj[o vodo.

2. Pred kratkim je bilo v vodovodni sistemvgrajenih pet novih sektorskih zasunov,in sicer> v Polju, Vojskem, Repnjah,Dobru[i in Vodicah (Pustnicah). Vgradnjanovih zasunov pomeni,k da bo v primerunapak v vodovodnem omre\ju brez vode;im manj uporabnikov. V preteklosti seje namre; dogajalo, da je v primerumanj[ih napak ali ob redni menjavivodomerov v Polju brez vode ostalo tudiobmo;je Skaru;ne in Povodja, v primerunapake na Dobru[i pa so ostali brez vodetudi uporabniki iz sosednjih vasi in celodela Pustnic v Vodicah. Ob prihajajo;ihmenjavah vodomerov bodo takoobmo;ja z moteno oskrbo s pitno vodoveliko manj[a.

3. V mesecu oktobru 2006 bo JP KomunalaVodice, d.o.o. za;ela z menjavo ve; kot250 vodomernih mest. V leto[njem letubo menjava vodomerov potekala vnaslednjih vaseh> Povodje, Repnje,Dobru[a, Vojsko, Zapoge in Skaru;na.Uporabnike v navedenih vaseh zatoprosimo za sodelovanje ter razumevanje,ki bo potrebno v ;asu vgradnje novihvodomerov. JP Komunala Vodice, d.o.o.bo vse uporabnike tudi sproti obve[;alao predvidenih motnjah oskrbe s pitnovodo. Nove merilne naprave bodo zagotavljale to;nej[e evidentiranjeporabe vode in hkrati bo v ob;ini \e skoraj 60% vodomerov, ki ustrezajo

Dotrajan vodovodni sistem vOb;ini Vodice bo do;akalvelika vlaganja za izbolj[anjeoskrbo s pitno vodo

Damjan Stanonik, direktor JP Komunala Vodice, d.o.o.

Vodohram Repnje bo zopet ustrezal

zahtevanim standardom

pravilniku o merilnih in[trumentih (Ur.l.RS 42/2006). Pri tem je potrebno poudariti, da gre za velik napredek, sajse v prej[njih obdobjih menjavavodomerov niti ni izvajala.

4. Vodohram Bukovica je v izrazito bolj[emstanju kot vodohram Repnje, za kar segre zahvaliti predvsem krajevni skupnostiBukovica-{inkov Turn, ki je leta 1992zgradila popolnoma nov vodohram.Vseeno so v vodohramu potrebnadolo;ena vzdr\evalna dela, v celoti se bozamenjala elektroin[talacija na objektu,saj trenutna ne zagotavlja ustreznevarnosti za ljudi, ki v objekt vstopajo.

5. Ob;ina Vodice je Javnemu podjetjuKomunala Vodice, d.o.o. v okviru prenove doma krajanov v Utiku zagotovila nove prostore, ki bodoomogo;ali nadaljnji razvoj podjetja terustrezne delovne pogoje za zaposleneter sodelavce podjetja. Prostori, ki jih bov osnovi uporabljala JP KomunalaVodice, d.o.o. bodo namenjeni tudilokalnim dru[tvom ter drugim interesnim skupinam, s katerimi si\elimo odli;nega sodelovanja. Da je JPKomunala Vodice, d.o.o. dobila sodobnein lepe prostore, se lahko prepri;ate tudisami.

Zato vas vljudno vabimo, da se vsoboto, 7. oktobra 2006, ob 17. uriudele\ite odprtja novih prostorov.

Spo[tovani uporabniki storitev JPKomunala Vodice, d.o.o.!

Napredek na podro;ju kakovosti vodovodnega in kanalizacijskega omre\jaje vsak dan bolj viden. Prepri;ani smo, dabomo z va[im sodelovanjem dosegli skupnicilj in prenovili celotno vodovodnoomre\je ter zgradili novo kanalizacijskoomre\je.

12

Aktualno

:istilna naprava bo, vodapa - upajmo - tudi

Po uvodnih pozdravnih besedah je \upanna kratko predstavil klju;na vpra[anja, skaterimi se ob;ina sre;uje zadnje mesece.V ospredju sta bili predvsem ;istilna napravain sporna industrijska cona v povezavi spitno vodo, omenil pa je [e obvoznico|elodnik - Vodice, za katero se pravkarsprejema dr\avni lokacijski na;rt. Z resorjemrelativno dobro sodelujejo, tako da vsepoteka brez posebnosti in so trenutno \e vfazi usklajevanja. |al pa pri vseh stvareh ni tako. Gledeoskrbe s pitno vodo se morajo namre;dogovoriti \upani [estih sosednjih ob;in, in;e eden izmed njih ne \eli sodelovati, sezadeva ne premakne nikamor. Ob;inaVodice problematiko pitne vode morare[iti, in to ;im prej, saj v coni, ki vse boljpresega na;rtovane okvire 18 ha, vododobijo prej kot prebivalci na[ih krajev (kerje vodi[ka ob;ina zadnja v vrsti za vodo izglavne krvav[ke cevi). Tako je treba v;asihdobesedno prositi sosednjo ob;ino, danam odstopi del svoje vode, kar danesnikakor ni sprejemljivo. “Industrijskopodro;je ne more in sme imeti prednostipred ljudmi,” je zaklju;il \upan. Omenjenacona sicer v prostor posega [e z drugimi(nedogovorjenimi) sredstvi in na ra;unvelikega poseka spreminja tudi okoli[koklimo. Vendar je \upan pojasnil, da Ob;inaVodice nikakor ne \eli prepre;evati projekta,\eli pa biti vklju;ena v na;rte, saj gre zapomembne spremembe v na[i neposrednibli\ini. Sekretar je dejal, da mu je ta problematika\e znana in da je sprejel tudi \e nekaj civilnihpobud na to temo. Ravno v teh dneh oba zministrom obiskujeta gorenjske ob;ine inposku[ata dose;i nekak[en medsebojni

dogovor, saj je to za zdaj edina mo\na pot.V tej zadevi se namre; prepletajo razniakti, pravnih instrumentov, ki bi jo lahkoomejili, pa je (pre)malo. S trenutno zakonodajo je namre; mogo;e tak[nestvari le prepovedati ali pa jih pustititak[ne, kot so. Zato \elijo z novimzakonom, ki bo vklju;eval tudi in[pekcijskeelemente, postaviti [e kak[no vmesno to;ko,ki ne bo pomenila popolne prepovedi in boobenem omogo;ala pogajanja \e vnaprej,ne [ele post festum, ko gre \e za nadzor inomejitve, ki so pogosto manj u;inkovite.Starman je [e povedal, da je imel \e karnekaj podobnih sestankov v sosednjihob;inah in da zaenkrat lahko svetuje leiskanje konstruktivnega dogovora medvsemi vpletenimi. Za to se aktivno zavzemajo tudi na Ministrstvu, kjer sicerverjamejo, da bodo prihajajo;e pokrajinenevtralizirale negativne u;inke ene ob;inena drugo. |upan je bil glede tega nekolikov dvomih, saj je te\ko zagotoviti, da ne bopotem te\av med pokrajinami - podobnokot sedaj med ob;inami. Je pa pozdravilpredlog o medob;inskem sodelovanju insekretarjevo zagotovilo, da bo posku[al vzadevi pomagati in v skrajnem primerupose;i vmes, ;e dogovor nikakor ne bomo\en. Starman je [e dodal, da jevodooskrba klju;en vseevropski projekt inda se zato pripravlja tudi toliko spremembv aktih, ki so z njo povezani. Tako bodo vprihodnje med drugim pravno dodelaliodnose med vodnim virom in prosilcem -prvi bo imel odslej ravno toliko dol\nostikot pravic - in pripravili pravilnik o koli;inivode, ki bo morala priti na mejo ob;ine, ;e

Pogovor z dr\avnim sekretarjem MarkomStarmanom

Jerneja Kimovec

Ker se je v preteklih mesecih nabralo

\e kar nekaj vpra[anj in te\av s

podro;ja okoljskih in prostorskih

zadev, je \upan Ob;ine Vodice Brane

Podbor[ek 19. septembra na pogovor

in posvet povabil dr\avnega

sekretarja na ministrstvu za okolje

in prostor Marka Starmana. Skupaj

z ob;inskimi strokovnjaki sta

govorila o prihodnosti ;istilne

naprave na Skaru;ni, o coni med

Vodicami in Komendo, o problematiki

pitne vode, o obvoznici |elodnik -

Vodice ..., skratka, o vseh stvareh, ki

so pomembne za ob;ino in ob;ane.

bo tako dolo;alo njeno vodno dovoljenje.Z vsemi temi ukrepi se ne bo moglo ve;zgoditi, da bi morala katera ob;ina drugoprositi, da ji vodo odstopi!Po tem dokaj zadovoljivem pojasnilu inodgovoru sta se sogovornika posvetila [e;istilni napravi. |upan je povedal, da se vseskupaj vle;e \e ve; kot tri leta, kar jepredolgo, in da postopek trenutno stojizaradi to\be stranke v postopku naUpravnem sodi[;u. Ker so med tem ;asompridobili \e vsa potrebna dovoljenja,vklju;no z gradbenim (dovoljenja sodokon;na, niso pa pravnomo;na), \elijozadevo ;im prej dokon;ati. Po dobljenito\bi dr\ave namre; za potrebe ;istilnenaprave ;aka 500 milijonov SIT, poleg tegapa [e predvidena sredstva iz ob;inskegaprora;una. |upan [eli [e pred volitvamisprejeti rebalans, ki bo podlaga za razpis, skaterim bodo izbrali izvajalca. {e predsprejetjem pa Ob;ina potrebuje formalnopotrditev o dostopnosti teh sredstev, zatoje sekretar obljubil, da bo do konca septembra priskrbel Odlo;bo o odobritvinepovratnih sredstev. To bo postopekpospe[ilo in omogo;ilo, da bo razpis stekel[e v leto[njem letu. :istilna naprava torejdokon;no BO.

Starman je sestanek ozna;il kot koristen,saj so dosegli nadgraditev dobrega sodelovanja, ki \e poteka med Ob;inoVodice in Ministrstvom, obenem pa je pozdravil soglasno odlo;itev svetnikov inve;ine ob;anov, da prostor v vodi[kiob;ini ohranijo tak[en, kot je bil od nekdaj< tradicionalen in neindustrializiran.

13

Seja sveta / Dru\abne dejavnosti

Drugi del seje je potekal v bolj vro;em innapetem vzdu[ju. Najprej so svetnikipotrdili razre[itev svetnika Nestrankarskeliste Marjana Berganta, ki je podal odstopnoizjavo zaradi zaklju;nih ra;unov, ki jih kotpredsednik Komisije za finance ni mogelizpeljati v obdobju svojega predsedovanja.|upan je poudaril, da se zaklju;ni ra;uni \epripravljajo in da je vzrok za zamudo predvsem v nesre;ni kadrovski izbirifinan;nikov ob;inske uprave. Zadnja to;kadnevnega reda je pripomogla [e k ve;jinapetosti. Svetnike je osupnilo odprtopismo ob;inskega odbora SDS v zvezi s prodajo nezazidanih stavbnih zemlji[; nat.i. obmo;ju “pod cerkvijo”, kjer svetnikomo;itajo negospodarno in neodgovornorazprodajo zemlji[; (o ;emer ste bili vpreteklih dneh \e obve[;eni preko izjave zajavnost - opomba pisca). V razpravi jeve;ina svetnikov o;itke zavrnila. Menili so,da je prostorska politika ob;ine dobroza;rtana in da bi omenjeni osebni interesipovzro;ili nekontrolirano pozidavo, kajti\e v prej[njem mandatu so se pojavljalesoseske, kjer so na izredno majhnem prostoru gradili ve; stanovanjskih zgradb.Tako je bilo na omenjenem obmo;ju vprej[njem mandatu predvidena izgradnjave; stanovanjskih blokov. Ravno zaradi tehapetitov so skupaj s spremembo prostorskih predpisov za;eli s spremembozazidalnega na;rta, ki namesto gradnje

blokov predvideva gradnje enodru\inskihhi[. O pojmu enodru\inska hi[a so se svetniki prav zaradi morebitnih nejasnostiopredelili na dopisni seji konec avgusta.Glede o;itka prodaje sedmih parcel je\upan objasnil, da se na omenjenemobmo;ju nahaja tudi sedem lastni[kih parcel,ki so bile namenjene za menjavo zemlji[;in so bile predmet komasacije, zato jeobstoje;im lastnikom potrebno zagotovitizemlji[;e za zamenjavo. Izjasnili so se tudio ceni zemlji[;a, ki je 15% vi[ja, kot jo jeocenil zaprise\eni sodni cenilec. Kon;nacena pa je za vsako parcelo dolo;ena napodlagi najvi[je ponudbe. Svetniki soizrazili stali[;e, da bodo nadaljevalipostopke prodaje zemlji[;, ki je bilanapovedana za 15. september. S to prodajobodo dobili sredstva za realizacijo projektovin izgradnjo novega sredi[;a ob;ine. Prisotne pa je najbolj ;udilo to, da vve;letnem obdobju sprejemanja spremembzazidalnega na;rta ni nih;e podal pripombk zazidalnemu na;rtu. Prav zaradi teho;itkov se je 13 svetnikov - ne glede nastrankarsko pripadnost odlo;ilo za podpisizjave za javnost.

27. redna sejaob;inskega

sveta1. 9. 2006

Alenka Jereb

- Odstop enega izmed svetnikov- Sklep o potrditvi ob;inskih

priznanj- Sprejem izjave za javnost

Vro;e pred iztekom mandata

PopravekV prej[nji [tevilki je pri ;lanku 7. redna seja Sveta zavoda pri[lo donapake pri interpretaciji posredovanegabesedila o novosti v [olski zakonodajipri nacionalnih preizkusih znanja.

Pravilna interpretacija se glasi> V septembru Ministrstvo za [olstvodolo;i [tiri predmete, iz katerih se bo vpomladanskem ;asu preverjalo znanjeu;encev. V marcu pa bo [ola izvedela,kateri izmed teh [tirih predmetov bodolo;en za posamezno.[olo.

Po enomese;nih po;itnicah so 1. septembra znova zasedali tudi svetniki in se

posvetili [e zadnjim nalogam pred iztekom njihovega mandata. Obravnavali so

predloge za podelitev naziva ;astni ob;an in plakete Ob;ine Vodice ob ob;inskem

prazniku, \upan Podbor[ek pa je vse prisotne seznanil tudi s svojo odlo;itvijo glede

priznanja \upana. Vsi predlogi so bili s strani svetnikov sprejeti in potrjeni. V

razpravi pred to pomembno odlo;itvijo smo lahko sli[ali tudi mnenja o dolo;itvi

natan;nej[ih meril za podeljevanje priznanj.

{olsko leto 2006/07 se je za;elo in takokot v osnovni [oli se je pouk za;el tudiv na[i glasbeni [oli. V ponedeljek, 4. septembra, smo imeli razdelitevurnikov pri posameznih predmetih, ker paje prostora [e nekaj, se lahko [e vednoprijavite k u;enju glasbenih instrumentov. Na Glasbeni [oli MatejaHubada v Vodicah pou;ujemo naslednjeinstrumente> klavir, kitaro, harmoniko,diatoni;no harmoniko, flavto, kljunastoflavto, klarinet, saksofon, trobento, tenor,bariton, trombon in klaviature. Vsi u;enciobiskujejo tudi nauk o glasbi. Poukinstrumenta poteka dvakrat tedensko po30 minut, nauk o glasbi pa enkrat tedenskopo 60 minut. Glasbeni pouk izvaja devetpedagogov> {pela Vrta;nik, Tilen Bajec,Ur[a Bajec, Ivo Droljc, Toma\ Grajzar,Matej Stare, Jo\i Mohar, Igor Daj;man inRok Spruk. Zadovoljen sem, da smo seuspeli z u;itelji dogovoriti, da bodo [enaprej pou;evali na na[i glasbeni [oli, sajimajo obveznosti tudi drugje. Raven znanja se iz leta v leto zvi[uje, kar se lepovidi in sli[i na nastopih. Zelo lep inkakovosten je bil zaklju;ni nastop NikeMaren;e in Sare Vidmar ob koncu njunega[estletnega [olanja na Glasbeni [oli MatejaHubada in upam, da bosta [e nastopali naraznih prireditvah. |anjemo pa tudi dobrerezultate na mednarodnih tekmovanjihmladih glasbenikov. Mladi kitarist Luka

Glasbena[ola Mateja

Hubada vVodicah

Daj;man Igor, Direktor

14

Dru\abne dejavnosti

Kljub temu da vrtec {kratek Svit Vodiceposluje vse dni v letu, vrata se zaprejo leob praznikih, sobotah in nedeljah, se novo[olsko leto tudi v vrtcu za;ne s septembrom. V leto[njem [olskem letu je vvrtec {kratek Svit vstopilo kar 40 novincev,v vrtec Skaru;na 10 in vrtec Utik pa 7, skupno bo vrtec obiskovalo kar 186 otrok,vklju;enih v deset oddelkov. September jeza vse otroke, ki se prvi; vklju;ujejo v novookolje, in njihove star[e naporen mesec.Vzgojiteljice si prizadevajo, da bi uvajanjeotrok potekalo ;im bolj prijazno. |e nekajlet opa\amo, da star[i najve; otrokvklju;ijo v vrtec takoj po kon;anem porodni[kem dopustu. Da smo lahko sprejeli vse otroke, za katere star[i

potrebujejo varstvo, je Ob;ina Vodice kotustanovitelj podprla in odobrila sredstvaza opremo nove igralnice, nakupdidakti;nih sredstev in igra;. V kuhinjivrtca smo dobili novo, dodatno konvekcijsko pe;ico, v kateri so se \e prvidan pekle sladke dobrote. Novih pridobitev sta se skupaj s star[i in otrokiveselila tudi \upan Brane Podbor[ek innova ravnateljica Ivana Bizjak.

Veseli nas, da je vrtec poln, da imaustanovitelj velik posluh za podro;jepred[olske vzgoje, da smo zaposleni vsakoleto znova pripravljeni ponuditi [e ve;. Ponapornih dnevih uvajanja pridejo boljbrezskrbni dnevi, polni igre, pesmi, u;enja,

Cari; se je udele\il dveh mednarodnih tekmovanj, in sicer v Murski Soboti in vGorici, kjer se je odli;no izkazal in prejel88 to;k od 100 mo\nih, kar je zadostovaloza tretjo nagrado, v Murski Soboti pa jeprejel celo drugo nagrado. To je \e tretjepriznanje za mladega Luko v dveh letih inverjamem, da ne zadnje.

Vsi, ki bi se \eleli nau;iti igrati na kateregaod zgoraj na[tetih glasbil, se [e vednolahko prijavite, saj pouk poteka skozi vse[olsko leto do 24. junija, ko imamo letneizpite, da preverimo znanje vsakega u;encaposebej. Vse informacije v zvezi zGlasbeno [olo Mateja Hubada v Vodicah padobite na telefonski [tevilki 031 308-447(Igor Daj;man).

Glasbena [ola Mateja Hubada je iz leta vleto kakovostnej[a, kar je zasluga dobrihglasbenih pedagogov, predvsem pa \upanaBraneta Podbor[ka, ki vedno prisluhnena[im te\avam in nam omogo;i njihovore[itev. Ob;ina Vodice namre; v svojemprora;unu nameni kar precej[en znesek zadelovanje glasbene [ole, kar pomenini\anje [olnine. |upanu se zato [e enkratlepo zahvaljujem.

Vsem mladim glasbenikom \elim uspe[no[olsko leto in upam, da se bomo sre;ali na;im ve; koncertih.

S prvim septembrom so se tudi vodi[kiosnovno[olci znova podali v [olo. Posebejslovesno je bilo za prvo[olce, ki so prvi; vspremstvu star[ev prestopili [olski prag ob10. uri, na podru\ni;ni [oli v Utiku pa \euro prej. U;enci vi[jih razredov so jimpripravili prisr;en sprejem ter jim izreklidobrodo[lico. Vse star[e in otroke sta pozdravila tudi ravnateljica Ivana Bizjak in\upan Brane Podbor[ek, ki sta otrokomza\elela dobro po;utje v obdobju njihovega [olanja. Kot je poudarila ravnateljica, se bodo strokovni delavcitrudili in popeljali otroke v svet u;enosti,za dobre prostorske pogoje pa je poskrbelaOb;ina Vodice. Zaradi pove;anegaprometa, ki se v zadnjih letih [e stopnjuje,predvsem pa v skrbi za najmlaj[e, je \upanotrokom podelil odsevna telesa, ki bodo vjutranjih urah otroke dobro osvetljevala in

V vse tri vrtce na novoskupaj vpisanih 57 otrok

Hedvika Rosulnik

Novosti v novem [olskem letu

Sre;no na poti v [olo in vsvet u;enosti

Slovesen sprejem prvo[olcev

Alenka Jereb

poskrbela za njihovo bolj[o vidljivost vprometu. Vse prisotne je seznanil, da bostav kratkem odprta dva prehoda za pe[ce nanajbolj obremenjenih cestah, na Kamni[kiin Brni[ki cesti, ter prvo[olcem za\elelsre;no in varno pot.

novih izku[enj. V leto[njem [olskem letubomo v dopoldanskem ;asu vsem otrokompred vstopom v [olo omogo;ili brezpla;nozgodnje u;enje angle[;ine. Otroci se bodopreko igre enkrat tedensko seznanjali stujim jezikom. U;enje bo potekalo v majhnih skupinah, do osem otrok. Otroke vvrtcu {kratek Svit, Utik in Skaru;na bopou;evala vzgojiteljica, profesorica PetraGams. Za vse otroke pred vstopom v [olobomo organizirali tudi brezpla;en te;ajrolanja, saj so se za pou;evanje usposobilevzgojiteljice. S tem bomo star[e finan;noin ;asovno razbremenili, otrokom pa spomo;jo teh dejavnosti, ki jih bodopripravile in vodile vzgojiteljice, popestrilidneve v vrtcu.

15

Dru\abne dejavnosti

:lani pevskega zbora so pripravili ;udovitopredstavitev pokrajin z razli;nimizna;ilnostmi posameznih obmo;ij na[edr\ave. Zato ni manjkala gorenjska avba,pa tudi vin;ek in kolovrat ne. Najprej smo spoznali zna;ilnosti in legoBene;ije, ki jo pri nas predstavlja leBreginjski kot in alpska reka Nadi\a, ki najbi po ustnem izro;ilu celila rane. Bo\ajo;apesem MePZ Biser Oj bo\i me je pri;aralaspomin na Zamejske Slovence.Pesem upokojencev Al’ me bo[ kaj radaimela, ki je nastala v |ejah pri Morav;ah,

Tradicionalnosre;anje pri

Sv. Tilnu

Francka Rozman

“15 let je minilo od osamosvojitve

na[e majhne a vendarle velike

Slovenije, zato je dana[nji namen,

da se sprehodimo po slovenskih

pokrajinah s pesmijo v roki. Tukaj,

pri svetem Tilnu, kjer bo donela

pesem MePZ Biser in Pevske skupine

DU Vodice,” je v uvodu povedala

voditeljica programa Natalija Rus.

Sprejem pri \upanu je vedno prijetendogodek in priznanje vsem povabljenim.Letos je \upan povabil vse delavce ZavodaO{ Vodice, svetnike, ob;insko upravo,predsednike dru[tev in zunanje sodelavce.Dvorana se je napolnila, ;eprav nekateriradi zamujajo.V nagovoru je \upan meddrugim dejal, da delovanje na obmo;jumajhne ob;ine predstavlja svojevrstenizziv in zahteva od posameznika velikovztrajnosti in potrpe\ljivosti. Z medsebojnimspo[tovanjem se skupaj trudimo slu\itiob;anom Vodic. V preteklih letih smo ponjegovih besedah z majhnimi koraki

nas je popeljala v eno najlep[ih pokrajin,na Gorenjsko. Pri opisu te pokrajine se nimogo;e izogniti besedam Triglav, avba ingorenjski nagelj. Gr[ko ime nageljna jeDianthos in pomeni bo\anski cvet; nageljje bil v antiki tudi simbol naklonjenostibogov. Torej, nageljne na slovenska okna!“Koro[ka obsega obmo;je treh dolin -Me\i[ke, Dravske in Mislinjske ter trehpogorij - Pohorja, Karavank in SavinjskihAlp, ki dajejo pokrajini pe;at samosvojeprvobitnosti in ;vrstosti” je o pokrajinipovedala voditeljica. Zato je bila pesemKoro[ka budnica, ki jo je zapel Biser, ravnoprav[nja.“Dokler kri po \ilah te;e, Dolenjec secvi;ku ne odre;e,” je eden od rekov ocvi;ku. Poznavalec pa je o njem tudizapisal, da je cvi;ek sin dolenjske zemlje,rojen iz kipe;ega veselja in trpkega trpljenja,iz bridkosti izmu;enih rok ter radostison;nih goric. Bela Krajina pa je znanapredvsem po pisanicah, ki so najlep[e

Sprejem delavcev ZavodaO{ Vodice in sodelavcev

ob;ine pri \upanu

“|ivljenje je cesta, po kateri hodimo

in hodimo, zato smo tako zahojeni,”

je v svoji monokomediji razlo\il

Janez Ho;evar- Rifle.

Prireditev v okviruob;inskih praznovanj

Francka Rozman

velikono;ne umetnije v Evropi. Na glasbenisprehod so nas povabili upokojenci spesmijo Tam dol na ravnem polju. Pesem Lepo moje ravno polje v izvedbiMePZ Biser nas je popeljala na podro;jeNotranjske. Ta svet je posejan z jamami, spresihajo;imi jezeri in seveda znan posmu;eh. Prebivalci Blok veljajo zanajstarej[e smu;arje Alp in srednje Evrope.Edina pokrajina v Sloveniji, ki ima morje ingore, je Primorska. Znana je \e najmlaj[im,saj radi ;ofotajo v morju. Ostalim pa jeznana tudi po solinah, pr[utu in pesmiNocoj pa, oh, nocoj, ki jo je zapela pevskaskupina upokojencev ob spremljavi harmonikarja Cveta.V srce segajo;o pesem Kje so tiste steziceso zapele pevke in pevci Bisera. Pesem jenastala v Je[enci pri Framu in je predstavljala {tajerko ter Prekmurje.{tajerska je posejana z naravnimi lepotamiin bogato kulturno zgodovinsko dedi[;ino.Med pomembne unikate na Slovenskemsodi kurent oz. korant. De\ela prijaznihljudi, termalnih vrelcev in [torkelj pa jePrekmurje.Z zadnjo pesmijo se je program kon;al.|upan Brane Podbor[ek se je zahvalilpevkam in pevcem za prijeten ve;er,napovedovalki za odli;no izveden program, gasilcem iz Repenj in Dobru[e paza krasen kres in pripravo prostora. Z njegovo roko podkurjen kres je veli;astnozagorel in osvetljeval prizori[;e ob cerkvisv. Tilna ter grel kar veliko ljudi, ki so seudele\ili tega sre;anja. V no; so se oglasilizvoki harmonike in petje nabru[enih grl.Bilo je lepo.

dosegali velike uspehe, zato se je vsemzahvalil za izkazan trud in podporo skupnim prizadevanjem. Za\elel je dobrosodelovanje tudi v bodo;e in povabil vse,da se po predstavi Rifletovega {u[tarjazberejo ob oblo\enih mizah, poklepetajo insi izmenjajo mnenja ter izre;ejoupravi;ene kritike, ;e jih imajo.

Rifletov nastop v {u[tarju je izzval salvesmeha in pritrjevanja, saj se je dotaknilvseh oblastnikov, ki so in [e iz;rpavajomali slovenski narod.

16

Intervju

Ob;ina Vodice v mesecu septembrupraznuje. Ali ste kaj utrujeni odvseh prireditev, ki jih obiskujete vtem ;asu?

Ob;inske prireditve iz leta v leto postajajoizjemno lep del kulturnega \ivljenja vob;ini. Z velikim veseljem se udele\ujemskorajda vseh prireditev, ki jih pripravljamo z odli;nim sodelovanjem zvsemi dru[tvi. Le izjemoma, ko mi ;as nedopu[;a, kak[no tudi izpustim. Sicer pa jeprijetno sre;ati znane obraze in poklepetati s prijatelji. Tako delo ;lovekarazvedri ne pa utrudi.

Izteka se [tiriletno obdobje va[egamandata. Kako ocenjujete va[epreteklo delo in kateri so po va[emmnenju najve;ji dose\ki?

Neverjetno, kako hitro minejo [tiri leta. Pavendar se mi zdi, da sem v tem ;asu pridobilveliko novih in zanimivih izku[enj. :e paocenim rezultate in pridobitve za ob;ankein ob;ane ob;ine Vodice v tem ;asu, pasem seveda zelo zadovoljen. Predvideneinvesticije v preteklih sprejetih prora;unihso realizirane v celoti, leto[nje pa se izvajajos polno paro. Najve;ja pridobitev tegaobdobja je vsekakor izgradnja novega vrtca{kratek Svit v Vodicah, kjer je dobilo prostorza igro in prijetno bivanje ve; kot stootrok. Velika zasluga za uspe[nodokon;anje tega projekta gre vzgojiteljicamv vrtcu, predvsem pa Hedi Rosulnik, ki je ssvojo vztrajnostjo in stalno prisotnostjoskrbela za usklajeno delovanje vseh

izvajalcev. Ko ;lovek pogleda zadovoljstvona otro[kih obrazih, so popla;ani vsi naporiin te\ave, ki so spremljale to izgradnjo.

Druga najve;ja pridobitev je podro;jekomunalne ureditve ob;ine. Uspe[no smodokon;ali izgradnjo osrednjega fekalnegain meteornega kanala v naselju Vodice terprenovili kar nekaj ulic. Ob;ani so takodele\ni poleg odvajanja odpadne vode tudinovega vodovoda, elektrovodnikov in patudi plinske napeljave do posamezne hi[e.Pri tem je [e najpomembneje, da s takimna;inom gradnje dolo;amo standardkomunalne opremljenosti na celotnemobmo;ju ob;ine Vodice.

Velik dose\ek je tudi pridobitev gradbenegadovoljenja za povezovalni kanal in ;istilnonapravo. Res je, da smo za;etek gradnjeprestavili zaradi nasprotovanja izbranilokaciji s strani nekaj posameznikov izSkaru;ne in Gmajnice, vendar smo s spremembo na;rtovanega iztokapre;i[;ene vode v poseben kanal pod strugo potoka Polj[ka vse do konca vasiVojsko zmanj[ali nestrinjanje na minimum.

V zadnjem ;asu je intenzivna tudi plinifikacija ob;ine. Dr\i?

Izjemna pridobitev je zagotovitev oskrbe szemeljskim plinom za vse vasi v ob;ini vnaslednjem osemletnem obdobju. Tako jenaselje Vodice \e pridobilo ne samo gradbeno ampak tudi uporabno dovoljenjeza plinovod v letu 2006. V naslednjem letu2007 so na vrsti vasi Bukovica, Utik in

Koseze, v letu 2008 Polje, Repnje, Dobru[ain Dornice in tako naprej. Ob tem jepotrebno poudariti, da smo ena redkihob;in, ;e \e ne edina pode\elska ob;ina vSloveniji, ki bo plinificirana prav do zadnjehi[e. Na ta dose\ek smo lahko upravi;enoponosni. S tem bodo ob;anke in ob;anidobili kvalitetno in cenej[e ogrevanje,hkrati pa bo to pomemben prispevek k;istej[emu okolju.

Zdi se mi, da sem vas prej nekolikoprekinila...

|elel bi dodati [e nekatere pridobitve. Vceloti smo prenovili zahodno krilo Domakrajanov v Utiku in tako pridobili prostoreza komunalno podjetje in seveda zadru[tva in druge dru\bene dejavnosti zacelotni vzhodni del na[e ob;ine.

Veliko smo naredili tudi pri opremljanju inizgradnji povr[in namenjenih [portu inrekreaciji. Pri tem mislim na igri[;e vSkaru;ni in Zapogah. Lepo je videti, kako semladina zbira in dru\i na teh igri[;ih.

Ne smem pozabiti celovite obnove Kevdra,priljubljenega zbirali[;a mladine ve;ihgeneracij. V njem smo uredili prijetenklubski prostor z brezpla;nim dostopomsvetovnega spleta.

Ustvarjanje vzdu[ja sodelovanja in upo[tevanje

mnenj drugih si [tejem vposebno pomemben uspeh

mojega \upanovanjaAlenka Jereb

Pred [tirimi leti so se ob;anke in ob;ani na[e ob;ine odlo;ili, da svoj glas

zaupajo Branetu Podbor[ku. Mandat njegovega \upanovanja se po;asi

izteka. Povabila sem ga na pogovor in spregovoril je o uspehih in te\avah, s

katerimi se je sre;eval in spopadal v tem obdobju. Kot sam pravi, si je

pridobil veliko novih in zanimivih izku[enj, nadvse pa je tudi zadovoljen z

uspehi in pridobitvami, ki so pomembni za prebivalce na[e ob;ine.

Izjemna pridobitev je zagotovitevoskrbe s zemeljskim plinom za vsevasi v ob;ini v naslednjem osemletnem obdobju.

Ob tem je potrebno poudariti, dasmo ena redkih ob;in, ;e \e needina pode\elska ob;ina v Sloveniji,ki bo plinificirana prav do zadnjehi[e. Na ta dose\ek smo lahkoupravi;eno ponosni.

17

Intervju

Prenovili smo veliko cest, zgradili varnehodnike za otroke kot sestavni del projektavarne poti v [olo, zgradili ve; prehodov zape[ce na lokalnih ob;inskih cestah in kartri sodobno opremljene prehode naregionalnih cestah. To so velike pridobitve,ki izbolj[ujejo nivo varnosti v prometu.Prav tako je bilo zgrajenih kar nekaj novihavtobusnih postaj> Polje, Vesca, Vojsko in{inkov Turn, kjer je tudi uspe[no zaklju;enprvi del rekonstrukcije ceste {inkov Turn-Koseze.

Veliko smo postorili na podro;ju po\arnevarnosti. Za gasilsko dejavnost je bilo vpreteklih [tirih letih porabljenih dobrih stodvajset milijonov tolarjev za nakup gasilskih vozil in opreme za operativnodelovanje na[ih gasilcev. Obnovljen je biltudi velik del hidrantnega omre\ja incelovita izgradnja novega omre\ja vRepnjah.

Pomemben napredek smo dosegli tudi napodro;ju oskrbe starej[ih ob;ank inob;anov, invalidnih oseb in socialno [ibkihoseb. Vpeljali smo storitev pomo; na domuin razvoz kosil za starej[e ob;ane.Regresirane cene teh storitev pomembnoizbolj[ujejo socialno varnost v ob;ini.Uveden je bil sistem socialno usmerjene[tipendijske politike.

Veliko pa smo postorili na podro;juvarovanja kulturne dedi[;ine. Obnovaspomenikov in kulturne zapu[;ine jenamre; na[a trajna naloga. Trenutno potekaobnova Ko\eljevih fresk v \upnijski cerkviv Vodicah. Tako bomo naslednje leto obpraznovanju 100. obletnice poslikavecerkve odprli tudi Ko\eljevo pot, ki bovodila od Vesce, preko {marne gore, skozicelotno ob;ino do {inkovega Turna. Zaohranjanje kulturne dedi[;ine se [e pravposebej zavzema Martin Stanonik.Prepri;an sem, da bo tako tudi v prihodnje.Pa [e nekaj smo pridobili v tem ;asu. Na[eproslave v po;astitev ob;inskega praznikain drugih dr\avnih praznikov so po zaslugina[ih kulturnih dru[tev> Godbe Vodice,pevskega zbora Biser in cerkvenih pevskihzborov zelo lepo obiskane in postajajo izjemen dru\abni dogodek. Meni osebno toveliko pomeni.

Morda sem tudi kaj pomembnega pozabil,pa vendar se iz na[tetega vidi, da semlahko s temi pridobitvami resni;no zelozadovoljen.

Na[teli ste kar veliko uspehov.Kateri pa je po va[em mnenju va[najve;ji neuspeh?

Tudi ta se najde. Nismo uspeli uresni;itiobljube o postavitvi protihrupne za[;ite naavtocestnih odsekih, ki najbolj motijoob;ane na Skaru;ni, v Repnjah inPustnicah.

Ta za[;ita je bila vedno vklju;ena v program vzdr\evanja avtocest, vse doklerse ob;anke in ob;ani nismo zoperstavilidivji postavitvi cestninske postaje vVodicah. Takrat smo nastopili enotno. V treh dneh smo zbrali preko 2300 podpisov v podporo peticiji protinepravi;ni postavitvi cestninske postaje.No, takrat pa je kar naenkrat tudi protihrupna za[;ita izginila iz programa naDARS-u. To potezo ocenjujem kot kolektivno kazen za na[e ob;ane. Pa se nedamo. V tem ;asu smo naro;ili meritvehrupa in na podlagi teh rezultatov bomoodlo;no zahtevali postavitev za[;ite.

Omenili ste tudi projekte, ki se [eizvajajo ali pri katerih gredo delaproti koncu. Kateri so to?

Res je. Kar nekaj je investicijskih projektov,ki se dokon;ujejo. Najve;ji projekt jevsekakor prenova ceste Vodice-Menge[ naodseku Bukovica-Koseze. V cestno telo bo vgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura po enakem standardu kot v Vodicah, vklju;no s prenovljenimvodovodom in novo plinsko napeljavo.Prav tako bo na poteku celotne trase zgrajen hodnik za pe[ce in javna razsvetljava,kar bo omogo;ilo varno pot na[im otrokomdo podru\ni;ne [ole v Utiku. Dela potekajov skladu s predvideno dinamiko in bododokon;ana, kot je na;rtovano, do januarjanaslednje leto.

V Utiku se prav tako kon;uje delo naizgradnji novega invalidom prijaznegadostopa v trgovino in kulturno dvorano.Poteka tudi prenova strehe na objektuvrtca v Skaru;ni. Prav tako se kon;ujejoprenovitvena dela stare [ole v Vodicah,kjer bo na[la prostor nova ob;inskaknji\nica. V polnem teku je izgradnja novepoti do cerkve sv. Tilna v Repnjah, prenovakri\i[;a v Selu, kar bo omogo;ilo vo\njo[olskega avtobusa skozi to vas \e v naslednjem [olskem letu, in rekonstrukcijaceste v Repnjah< od Kova;a do avtobusnepostaje, ki jo bomo tudi asfaltirali. Freskesem \e omenil, velikega pomena pa je tudiizgradnja povezovalnega plinovoda medVodicami in Bukovico.

Va[e delo zagotovo ni odvisno leod denarja. Kaj je [e botrovalodose\enim rezultatom?

Sredstva za izvedbo projektov so sevedazelo pomembna. Niso pa najpomembnej[a.Star pregovor pravi, ;e je samo denar problem, potem problema ni. Bolj pomembnase mi zdi volja. Volja in sodelovanje v uresni;itev skupno dogovorjenih ciljev jenajpomembneje. Verjemite, da bi marsikaterainvesticija ne bila uresni;ena, ;e bi se medseboj le prepirali in drug drugemu dokazovali, katera politi;na opcija vob;inskem svetu je bolj pomembna.Usklajeno delovanje velike ve;ine ;lanovob;inskega sveta je izjemnega pomena. Inravno to mi je pravzaprav uspelo.Ustvarjanje vzdu[ja sodelovanja inupo[tevanje mnenj drugih si [tejem vposebno pomemben uspeh mojega\upanovanja. Veste, nisem se kar tako izvljudnosti javno zahvalil svetnikom za

Usklajeno delovanje velike ve;ine;lanov ob;inskega sveta je izjemnega pomena. In ravno to mije pravzaprav uspelo. Ustvarjanjevzdu[ja sodelovanja in upo[tevanjemnenj drugih si [tejem v posebnopomemben uspeh mojega\upanovanja.

V treh dneh smo zbrali preko 2300 podpisov v podporo peticiji protinepravi;ni postavitvi cestninskepostaje. No, takrat pa je karnaenkrat tudi protihrupna za[;itaizginila iz programa na DARS - u. Topotezo ocenjujem kot kolektivnokazen za na[e ob;ane. Pa se nedamo. V tem ;asu smo naro;ili meritve hrupa in na podlagi teh rezultatov bomo odlo;no zahtevalipostavitev za[;ite.

18

Intervju

njihov prispevek, temve; je bila to resni;noiskrena zahvala. Seveda ne moremo bitivedno in v celoti enotni. In tudi nismo bili.Vendar so mnogi med njimi spoznali, dapoliti;no odlo;anje ne rodi sadov, sploh pane, ;e je kolektivna zavest svetni[keskupine dirigirana. Lokalno delovanjeob;inskega svetnika ne more in ne sme bitiobarvano s strankarsko pripadnostjo, sajodlo;a o pomembnih vpra[anjih in smernicah za bodo;i razvoj lastnega kraja.

Katere smernice in katere razvojnena;rte imate v mislih?

O tem sem \e ve;krat javno govoril. :e naprimer pogledamo samo vrtec, ki je bil \eob izgradnji takoj zapolnjen. To je pohvalno,saj se druge ob;ine ubadajo s problemomzapiranja, mi pa s problemom prostorskestiske. Zagotovo bo potrebno pove;anjevrtca v bli\nji prihodnosti. Takoj se pojavis tem povezano vpra[anje kapacitetosnovne [ole, vse skupaj pa se navezuje napolitiko prostorskega razvoja. Nemogo;e jenamre; dopustiti nekontrolirano pozidavona[ega prostora z ve;stanovanjskimiobjekti, ker to povzro;a na omenjenihpodro;jih neskladen razvoj in prina[a sseboj celo vrsto problemov. Samo skladnostv razvoju omogo;a prijetno \ivljenjskookolje, namenjeno na[im ob;ankam inob;anom. Velikokrat sem \e povedal in [estokrat bom, ;e bo potrebno. V Vodicah ne

bomo dovolili izkori[;anja prostora zadoseganje dobi;ka za vsako cenoposameznim investitorskim in\eniringomali posameznikom, ki zgradijo, “pokasirajo”in odidejo, nam pa pustijo nastale problemev re[evanje. Dobrodo[el pa je vsakdo, ki sibo v vodi[ki ob;ini zgradil dru\insko hi[o insi ustvaril svoj lasten dom. Vsi skupaj pabomo skrbeli, da bo dru\beno in naravnookolje prijetno za bivanje. To sem navedelzato, ker vse skupaj temelji na smernicahprostorskega razvoja, o katerih pa odlo;aob;inski svetnik. Dosedanja politika je bila,da je na podro;ju prostora potrebnoohranjati tradicijo ruralnega podro;ja.Korenine prednikov morajo v nas zbuditiob;utek odgovornosti do okolja, v katerem\ivimo. Le tisti svetnik, ki mu ni vseeno,kak[no okolje imamo, lahko tvorno prispevak ohranjanju tradicije \ivljenja v vasi. In tov sodobni vasi. Na[a ob;ina je zelenaob;ina in naj taka tudi ostane!

Ali potem v Vodicah ne bo izgradnje socialnih stanovanj?

Socialna stanovanja so tematika, s katerose ubada vsaka ob;ina. V na[i imamotrenutno pet socialnih in [tiri kadrovskastanovanja. Seveda so socialna stanovanjapotrebna. Trenutno ta koli;ina zado[;a zakritje najnujnej[ih potreb. Ob;ina bo v prihodnjem petletnem obdobju zgradila [edve stanovanjski enoti za nujne primere indve neprofitni stanovanji. Nikoli pa nebomo pristali na izsiljevanje strankarskihprvakov lokalne Nove Slovenije pomno\i;ni izgradnji tovrstnih stanovanj. Zaob;anke in ob;ane v stiski bomo vednoznali poskrbeti, tisti, ki pa prihajajo vob;ino s pretvezo socialne ogro\enosti insamo zahtevajo, kar jim pripada, pa bodomorali malo po;akati.

Ve;krat ste v javnosti omenjali novdru\beni center ob;ine. Kak[no jetrenutno stanje?

O novem centru, ki ga je ob;inski svet \epoimenoval v Trg slovenske zastave, je bilo\e veliko povedanega. Raztezal se bo odcerkve sv. Marjete preko drevoredaslovenskih lip do nove ob;inske stavbe.Izgradnja novih ob;inskih prostorov je ve;kot nujna, saj se nam sicer lahko zgodi, danam malo ve; snega pozimi podre strehonad glavo. Prav tako vsi ob;ani dobro vedo,kako nujno potrebno je urediti prostorezdravstvenega doma, ambulant za zobozdravnike s primernimi ;akalnicami,novo ve;jo in sodobno po[to, saj v sedanjini osnovnih pogojev za normalno delona[ih po[tarjev. Prav tako je nujna izgradnjanove sodobne trgovine, ki bo kos zahtevamin \eljam ob;ank in ob;anov celotneob;ine. Nove prostore upravi;eno pri;akujejotudi sodelavci Mladinskega centra in velikeve;ine dru[tev, ki prostore potrebujejo zaizvajanje svoje dejavnosti. Nenazadnje jepotrebno zgraditi tudi novo dvorano zadru\abne prireditve z ustreznimi prostoriza vadbo ;lanov godbenega dru[tva inpevskega zbora. Upam, da bo dr\ava na[lanekaj posluha za sofinanciranje prostoraza kulturno udejstvovanje v pode\elskiob;ini in ne le v mestnih sredi[;ih. Trgslovenske zastave je projekt, ki bi moralzagledati lu; sveta v naslednjih petih letih.Pri tem je pomembno, da se zana[am napripravljenost \upnije Vodice, da namodproda del zemlji[;a, ki ga za realizacijotega projekta ob;ina nujno potrebuje. V veliko zadovoljstvo mi je, da projekt vceloti podpira velika ve;ina ob;ank inob;anov. Z grenkobo v srcu pa morampovedati, da temu projektu odlo;nonasprotuje moj \upanski protikandidat innjegova politi;na opcija.

Kaj pa je s centrom za starej[e?

Center za starej[e v Vodicah bo. Lokacija jedolo;ena v centru Vodic na zemlji[;u, ki jev lasti \upnije Vodice, s katero smo si karenotnega mnenja, da je to lahko le skupenprojekt. Center bo imel oddelek dnevnegavarstva in oddelek stalne namestitve.Razmerje med velikostjo dnevnega varstvain stalne namestitve bomo preverili priob;ankah in ob;anih s posebno anketo,potem pa bomo pristopili k ustanovitviposebne delovne skupine za izgradnjo centra za starej[e. Ker je Tone Logar natem podro;ju [e posebno aktiven, sem

Velikokrat sem \e povedal in [estokrat bom, ;e bo potrebno. VVodicah ne bomo dovoliliizkori[;anja prostora za doseganjedobi;ka za vsako ceno posamezniminvestitorskim in\eniringom aliposameznikom, ki zgradijo,“pokasirajo” in odidejo, nam papustijo nastale probleme v re[evanje. Dobrodo[el pa je vsakdo,ki si bo v vodi[ki ob;ini zgradildru\insko hi[o in si ustvaril svojlasten dom.

Trg slovenske zastave je projekt, ki bi moral zagledati lu; sveta v naslednjih petih letih. Pri tem jepomembno, da se zana[am na pripravljenost \upnije Vodice, danam odproda del zemlji[;a, ki ga za realizacijo tega projekta ob;inanujno potrebuje.

Tako bo neizogibno realiziratinekatere projekte, kot je izgradnja;istilne naprave

19

Intervju

prepri;an, da jo bo z na[e strani uspe[novodil ob pomo;i celotne komisije zastarej[e pri ob;inskem svetu. Anketa je bilasicer na;rtovana \e za ta mesec, vendarsem se odlo;il, da jo prestavimo na ;as povolitvah. Ne bi namre; rad, da se ta temaizkori[;a v predvolilne namene, saj jeproblematika starej[ih preve; preob;utljiva.Izkori[;anje te tematike v predvolilnenamene, kot si je to dovolil moj predhodnikpred [tirimi leti, je nedopustno.

Naj vas vpra[am [e za va[e stali[;edo razvojnih projektov, ki jih boob;ina morala realizirati vbodo;em obdobju?

Nastavek razvojnih projektov je pravzaprav \e podan. Ob;inski svet te sestave se je do klju;nih vpra[anj \e opredelil. Tako bo neizogibno realiziratinekatere projekte, kot je izgradnja ;istilnenaprave kapacitete 4000 populacijskihenot. Zakaj? Ker sicer ne bi bila mogo;anikakr[na gradnja novih objektov naobmo;ju ob;ine. V bodo;e bo namre; pozidava mogo;a le na komunalno opremljenih zemlji[;ih. Zavest o ohranjanjuokolja, pere;a vpra[anja ekologije, odnosdo narave in ne nenazadnje evropska normativna ureditev od nas to zahtevajo.Samooklicani zeleni ne morejo prepre;itiizbolj[anja varovanja okolja. Verjamem, daje marsikateremu od njih veliko la\jeprikrito izpu[;ati svoje odpadne vodedirektno v potok, kot pa urediti sistemkanalizacije in se podvre;i pla;ilu dajatevza okolje, vendar to je imperativ, kot je bilv [estdesetih letih javni vodovod. Tuditakrat je bilo kar nekaj nasprotnikovvodovoda. Ali pa organiziranega zbiranjaodpadkov. In [e bi lahko na[tel.

Obnova vodovodnega sistema. To je nujnanaloga, saj je kar precej[en del

sekundarnih vodov [e vedno iz azbestnihcevi. Te sicer zaradi notranjih oblog vodnegakamna niso zdravju [kodljive, so pa krhkein preve; podvr\ene vplivu mehanskihobremenitev.

Izgradnja kanalizacijskega sistema napodro;ju celotne ob;ine, izgradnja novegadru\benega centra to je Trga slovenskezastave in centra za starej[e kot sem \epojasnil. To so najpomembnej[i projektina[e bli\nje prihodnosti, nekatere projektepa bomo uresni;ili tudi v sodelovanju zdrugimi ob;inami v okviru obmo;negapartnerstva v ljubljanski urbani regiji.

Prej ste omenili predvolilneobljube . Ali so to va[e obljubevolivcem in kako se vi pripravljatena volitve?

Ne, to niso predvolilne obljube. To je program, ki ga bo potrebno uresni;iti, sicerv razvoju na[ih vasi in \ivljenja v ob;ini nebo napredka. Za priprave na volitve je bilodo sedaj premalo ;asa, zato so se za;elepred nekaj dnevi, ko smo oblikovali nadstrankarsko listo ob;ine Vodice. Nanjej so dobri kandidati iz vseh krajev na[eob;ine, ki jim ljudje zaupajo. Na celotnolisto sem ponosen in trdno verjamem, dabodo ti kandidati v celoti pridobili naklonjenost volivk in volivcev naleto[njih volitvah.

Zakaj nadstrankarsko?

|e z imenom liste ho;emo poudariti, da simesto v ob;inskem svetu zaslu\ijo le tistikandidati, ki skupne interese postavijo nadinterese stranke ali v;asih kar predsednikaob;inskega odbora posamezne stranke.Delovati je potrebno v dobro vseh ob;ankin ob;anov. Res je to v;asih te\ko, toda

tako razumejo kandidaturo vsi na[i kandidati.|elimo se namre; izogniti temu, da bi kdood svetnikov na na[i listi odstopil odfunkcije, ker ni izpolnil svojih lastnihpri;akovanj na [kodo drugih, kot se nam jeto zgodilo v tem mandatu. To se ne sme ve;ponoviti. Lokalne volitve so velikega pomenaza razvoj na[e ob;ine v prihodnje. Pri temne mislim samo zaradi dokon;anja \eza;etih projektov, ampak predvsem zadolo;anje smeri razvoja. Kaj bo tisto, karbo zaznamovalo in narekovalo okvirna[ega delovanja v bodo;e in v veliki meriokvirilo tudi \ivljenje na[ih otrok? To se mizdi najpomembnej[e. Kot sem \e omenil, jezelo pomembna sestava ob;inskega sveta.:e bodo v svet izvoljeni ljudje, ki bodosvoje delo posvetili razvoju kraja ne gledena politi;no pripadnost, bo delo tudi v prihodnje lahko uspe[no. V kolikor pabodo prevladovali osebni interesi predskupnimi, pa bo delo nemogo;e. |al mi je,da na nekaterih drugih kandidatnih listahvidim tudi imena, ki bi v primeru izvolitve vob;inski svet prinesli agresivnost innastopa[tvo, ki smo ji pri;a \e sedaj vpredvolilnem ;asu. .

Podpise za kandidaturo \e imate?

Naj povem, da smo pred kratkim zbiralipodpise podpore moji kandidaturi za\upana in za nadstrankarsko listo. |e prvidan smo zbrali preko 250 podpisov podpore, kar me navdaja s prepri;anjem,da nam ljudje zaupajo. Lep[e popotnice zavolitve ;lovek ne more pri;akovati. Ob tejprilo\nosti se zahvaljujem vsem, ki so spodpisom podpore izkazali priznanjena[emu skupnemu dosedanjemu delu. Vseob;anke in ob;ane prijazno vabim navolitve, kajti samo z udele\bo lahko potrdijonaklonjenost svojim kandidatom.

Nam za konec lahko zaupate [ekak[no posebno misel?

Samo to bi rad [e dodal. Hvala vsem zadosedanje zaupanje in sodelovanje.Dose\eni rezultati so zato na[i skupnirezultati. Upam, da smo opravi;ili va[ glaspodpore pred [tirimi leti. Vsem ob;ankamin ob;anom \elim veliko dobre volje indobrega ter trdnega zdravja.

Obnova vodovodnega sistema.

Izgradnja kanalizacijskega sistemana podro;ju celotne ob;ine, izgradnja novega dru\benega centrato je Trga slovenske zastave in centraza starej[e kot sem \e pojasnil. To sonajpomembnej[i projekti na[ebli\nje prihodnosti, nekatere projekte pa bomo uresni;ili tudi v sodelovanju z drugimi ob;inami v okviru obmo;nega partnerstva v ljubljanski urbani regiji.

Ne, to niso predvolilne obljube. Toje program, ki ga bo potrebno uresni;iti, sicer v razvoju na[ih vasiin \ivljenja v ob;ini ne bo napredka.

|e z imenom liste ho;emo poudariti, da si mesto v ob;inskemsvetu zaslu\ijo le tisti kandidati, kiskupne interese postavijo nadinterese stranke ali v;asih karpredsednika ob;inskega odboraposamezne stranke.

Vse ob;anke in ob;ane prijaznovabim na volitve, kajti samo z udele\bo lahko potrdijonaklonjenost svojim kandidatom.

20


Okoli 200 udele\encev kolesarjenja poob;ini se je vede ali nevede priklju;iloakciji, ki so jo ves teden izvajali u;encina[e [ole in je 23. septembra dosegla svojvrh. Tudi na[a ob;ina si prizadeva ohraniti;isto naravo, urejeno okolico in prijaznova[ko pokrajino. To si pravzaprav \elimovsi, ki imamo radi na[ va[ki zna;aj, zeleneoaze travnikov in njiv okoli nas. Skrb za ohranjanje tega pa je na[a skupna naloga. Zato je prav, da \e otroci za;utijoposebnost in lepoto vasi ter pripadnostsvoji okolici, ki jo ne onesna\ujejo. Ob;ina

Najprej na kolo, potem pana plesFrancka Rozman

K ob;inskim praznovanjem so letos

vklju;ili tudi teden Evropske

mobilnosti, v katerem so sodelovale

u;enke in u;enci vodi[ke [ole. Namen

tega tedna je bilo opozorilo na

onesna\evanje zraka z izpu[nimi plini.

Vodice je z namenom ohranjanja ;iste okolice opremila vse avtobusne postaje inostala zbirali[;a s ko[i za smeti. V skladu s temo Evropskega tedna mobilnosti pabodo glavne to;ke na[e ob;ine opremljenetudi s stojali za kolesa. Kampanja ZOOMvabi namre; otroke k uporabi prevoznihsredstev prijaznih do okolja. In na prireditvi “S kolesom po ob;ini Vodice” jesodelovalo rekordno [tevilo otrok, ki so si[e zadnji; v akciji mobilnosti prislu\ilizeleno stopinjo. Letos je bilo res prijetnokolesariti. Son;en in topel prvi jesenskidan je privabil ogromno kolesarjev, ki smose zbrali pred ob;insko stavbo. Tam nas je\upan Brane Podbor[ek prijazno pozdravilin za\elel varno pot skozi vasi. Na ;elu stavozila “Ga[per team” in re[evalno vozilo,takoj za njima pa na dveh traktorskih prikolicah vodi[ka godba. S svojimi kora;nicami so razveseljevali napostajali[;ih, kjer smo se lahko od\ejali inohladili. Pot nas je letos peljala tudi skoziDornice in Zapoge. Pri Klubu KUBU smodobili kalori;no malico, ki nam je pomagala, da smo lahko nadaljevali. Peljalismo se skozi gozd mimo Hrastarja inAle[ovca ter pre;kali ;isto sve\ prehod naBrni[ki cesti. Pir;eva, Vodi[ka in Kamni[ka

Ste se tudi vi \e kdaj prito\evali, kako “tasodobna slovenska glasba ni za nikamor”?Saj te moderne skupine samo razbijajo invpijejo... Kako naj ;lovek ple[e, ;e sploh ninobenega ritma, besedila pa se ne razume?Potem so vam jo Kingstoni dobro zagodli. Sosodobna slovenska skupina, ki prepeva vmaternem jeziku, njihova besedila najdejopot v va[e uho, [e preden se tega zaveste,ritem pa vam zleze pod ko\o; miganje jeobvezno.In res je migalo vse po spisku. Najmlaj[i sozasedli prve vrste na odru, ostali pa tiste podnjim. Ve;er je bil enkratna prilo\nost za vse,ki so \eleli pokazati svoje plesne spretnosti.:eprav se je vsak zna[el po svoje, je biloopaziti, da so nekateri v dolgih zimskihve;erih pridno trenirali, saj smo bili pri;eprav mojstrskim plesnim manevrom. Vnabito polnem [otoru so Kingstoni pripravilitri izhode in hudo za\eljen dodatek. Poslu[alismo znane uspe[nice, pod katere so se v

“Vzemi vse, kar ti\ivljenje ponuja ...”

Jerneja Kimovec

cesta nam niso delale nobenih preglavic,saj smo se bli\ali cilju. Na prostoru predob;insko stavbo so se \e pripravljale gostujo;e godbe. {e po\irek soka, presta inuporabne, predvsem pa pou;ujo;e majiceo na[i ob;ini so dokazovale, da smoprispeli na cilj po skoraj 27-ih kilometrih.Godbe so se predstavile s skladbo, potempa zakorakale skupaj s skupino Dru[tvanarodnih no[ in ko;ija\ev Ob;ine Vodiceter folklorno skupino iz Komende proti [oliVodice, kjer so \e ;akali repenjski indobru[ki gasilci, da pomagajo pogasiti \ejo.Pod velikanskim [otorom nas je pri;akalapovezovalka programa, pozdravila vsegodbe in predala mikrofon \upanu. Pokratkem nagovoru so zaigrale vse [tirigodbe znano “|idano marelo” in kora;nico“Slovenci”. Gostujo;e godbe so bile iz Gorij,Dobrepolja in {entjerneja. Vsi so odli;niglasbeniki in veseli ljudje, kar so dokazali sprisotnostjo na veselici. Z nastopom godbin folklore iz Komende namre; [e ni bilokonec praznovanja. Zaigral je ansambel“Svetlini” in plesi[;e se je polnilo. Vi[ekdo\ivetja tega prvega jesenskega dne pa jebil nastop Nu[e Derenda. Kar ne more[verjeti, da lahko tako majhno in drobnobitje premore toliko mo;i in s svojimglasom napolni ogromen prostor. Prava\urerka je za seboj potegnila stare inmlade. Vse je norelo in pelo z njo, saj polegpopevk obvlada tudi pesmi legendarnihAvsenikov in Slakov. Njen nastop je nepozaben!

glavnem podpisali kar sami, sposodili pa sosi tudi nekaj biv[ih jugoslovanskih in svetovnih “evergreenov”. Z njimi so namsicer postregli \e mladi postojn;ani Baily’sBeads, ki so teren ogrevali \e od osme ure.Odli;na pevka z glasom, ki si ga bomozapomnili, in fantje, ki so jo spremljali, sosvojo nalogo - razgreti ob;instvo - dobroopravili. Tako se je veselo vzdu[je samostopnjevalo. In kazalo je, da nikomur ni dotega, da bi od[el domov pred koncem. {ekrepko po polno;i smo prepevali o morju,soncu, pla\ah in zabavi, pod odrom pa se jevila poskakujo;a ka;a. Punce so kri;ale, fantjeso odgovarjali z “ooo-ooo”, nato pa smo pravvsi z mobilniki sijali kot “luna na obalo”.Takrat smo opazili, da se je v lahkih poletnihritmih dobro zna[el tudi \upan Ob;ineVodice, Brane Podbor[ek, ki se je pome[almed mno\ico in potreniral plesne korake. Ker so bili na odru nekaj ur sami fantje, so simed nastopom za\eleli \enske dru\be, zato

so medse povabili najpogumnej[oposlu[alko. To je bila mala Tamara, ki je znjimi tudi zapela. Za nagrado so jo po koncertu ;akali avtogrami ;lanov skupine. PGD Zapoge, ki je dogodek organiziralo, jetokrat zadelo v polno. Na[lo je prave melodijeza slovo od poletja in prave fante, ki soob;instvo znali postaviti na noge. Tisti, kismo bili tam, smo ugotovili, da je bilo tave;er \ivljenje zelo radodarno. Ponudilonam je smeh, ples, dru\enje in dobro glasbo.In vzeli smo vse.

V petek zve;er je bilo res nemogo;e sedeti pri miru. Velik bel [otor

na igri[;u O{ Vodice se je kar tresel za svoj obstoj. Vse v njem je

skakalo, prepevalo in plesalo. Vsesplo[en nemir so zakrivili idrijski

fantje, ki jih, sem prepri;ana, dobro poznate. Imenujejo se

Kingston, tako kot glavno mesto dr\ave, iz katere izhaja njihova

glasba, tj. reagge, in kjer se ple[e in “\ura” vse no;i. Kot ka\e, so

fantje ukradli tudi jamaj[ki temperament, kajti energije za zabavo

in animacijo jim ni zmanjkalo niti po nekaj urah prepevanja.

21


Med mno\ico znanih pesmi o zvonovih smoprisluhnili priredbam Pa se sli[`, Bom [elna planine, Pojo, pojo zvonovi, ... in [e bijih lahko na[teli, vse pa govore o zvonjen-ju v preteklih stoletjih, ko je ljudi zjutraj,opoldne in zve;er spominjalo na razli;na

Pojo, pojozvonovi

Alenka Jereb

Komorni mo[ki zbor Davorin Jenko

Cerklje je skupaj z vodi[kimi pritrkovalci

v cerkvi sv. Marjete pripravil vsebinsko

zaokro\en koncert na temo zvonov. V

enournem programu smo sli[ali

slovenske ljudske in umetne pesmi v

priredbi skladatelja Janeza Mo;nika, ki

je zbor pod vodstvom zborovodje Jo\efa

Mo;nika spremljal na posebne zvonove.

Odli;na povezovalka programa Jana

Urani; je vse pesmi vsebinsko povezala

v zaokro\eno celoto, tako da je vsak

izmed nastopajo;ih prispeval k impre-

sivnemu ve;eru zvonov.

opravila. Povezovalka programa nas jepopeljala k razli;nim opravilom skozi letni;as, ki jih je spremljalo zvonjenje.Zvonjenje ob \etvi in setvi, ob rojstvu insmrti, pozabljenim in zgubljenim, upajo;imin umirajo;im, revnim in bogatim - zvon-jenje vsem, ki radi prisluhnejo tem melodi-jam. Na koncu prvega dela smo sli[aliskladbo Laudes triadi cano, ki opisuje osemzvonovih opravil, ki so bila napisana nastarem cerkljanskem zvonu, ki ga je vzelaprva svetovna vojna. Ta napis je skladatel-ja Janeza Mo;nika tako navdihnil, da je podnjegovim peresom nastala omenjenaskladba, ki jo je pod vodstvom Jo\efaMo;nika interpretiral komorni zbor, naorgle in zvon;ke pa spremljal sam skla-datelj. Med prvim in drugim delom so sepredstavili vodi[ki pritrkovalci , ki so spritrkovanjem na male zvonove, ki je poz-nano samo v Sloveniji, ustvarili tri vi\e>Cerkljanska, Sedem z gostenjem in Ve;ernizvon. Pritrkovalci so udarjali s kemblji namirujo;e zvonove in iz njih izvabljali zan-imive, dinami;ne melodije. V drugem delusmo prisluhnili pesmim ;e[;enja. V pretek-losti je bila v slovenskem prostoru zeloprisotna molitev zjutraj, opoldne in zve;er,

Obiskovalci so lahko ob;udovali preko 150prijavljenih vozil, ki so kljub svoji starosti -ali pa ravno zaradi nje - vzbujala vtisspo[tovanja in bli[;a. Nekateri lastniki sose pona[ali s konji;ki, ki so pre\iveli celolegendarne Beatle in Elvisa. In res si obpogledu na pisano plo;evino, usnjenesede\e in odprte strehe ni bilo te\ko pred-stavljati, kako se je v zlatih [estdesetih alipetdesetih po pra[nih cestah kadilo za tis-timi sre;ne\i, ki so si \e takrat lahkoprivo[;ili tak[ne lepotce. Vendar vsa vozilaniso bila le pri;e bli[;a; tista najstarej[a, kiizhajajo [e iz predvojnih ;asov, so “videla”

Stari, glasniin ble[;e;i

Jerneja Kimovec

IV. vseslovensko sre;anjeljubiteljev starodobnih vozil

Motoclub MAK je 26. avgusta v Vodicah

\e tradicionalno zbral voznike iz vse

Slovenije, ki jih dru\i ljubezen do “old-

timerjev”. Travnik in parkiri[;e na

Kopitarjevem trgu pred farno cerkvijo

so od pol osme zjutraj polnili brezhibno

zlo[;eni motorji, d\ipi, prikoli;arji in

osebni avtomobili, med njimi pa se je

sprehajala mno\ica radovedne\ev.

hkrati s tem pa so nastajale tudi pesmi.Ve;erni zvon, Pojte zvonovi, Done;i zvonso melodije, ki jih je mo[ki zbor DavorinaJenka zapel tako ob;utno, da jeposlu[alcem, ki nas je bilo \al veliko pre-malo, zastajal dih. Prav [koda je, da kon-certi, ki si zaslu\ijo mesto v na[ih srcih, nedose\ejo ve; ljubiteljev tega petja. K izred-no dobri izvedbi je pripomogla tudi akusti-ka cerkve, zato je lahko \al marsikomu, kini delil tega ve;era z nami. Za nastopajo;eje najve;ja nagrada aplavz, ki pa bi lahkobil mogo;nej[i in spodbudnej[i za nastopa-jo;e, ;e bi se cerkev napolnila s poslu[alci.Posebna zahvala gre tudi \upniku FrancuMervarju, ki je z veseljem odprl cerkvenavrata, in tudi \upanu Branetu Podbor[ku zapovabilo in pokroviteljstvo tega ve;era.

vse kaj drugega. So pa zagotovo vsi modeliskupaj v prisotnih zbudili nostalgi;ne misli,[e posebno zato, ker so imela prevoznasredstva v preteklosti popolnomadruga;en pomen, kot ga imajo sedaj za nas.:e je osebno vozilo danes nepogre[ljivvsakodnevni spremljevalec, je [e prednekaj desetletji veljalo za prvovrsten sta-tusni simbol, za simbol bogastva in dobre-ga dru\benega polo\aja in tudi za simbolmobilnosti in svobode. Po drugi strani pa so prevozna sredstva \eod nekdaj povezana tudi z dru\enjem indru\abnostjo. Odpeljejo nas lahko na zan-imive kraje, nam omogo;ajo, da spet vidi-mo prijatelje in znance, nenazadnje pa jevedno zabavno tudi med vo\njo. Tako jebilo tudi tokrat, ko se je ve; kot 200voznikov in sovoznikov z glasnim hupan-jem in pozdravljanjem ter preizku[anjemskrajnih zmo\nosti pedala za pospe[evanjeodpravilo na pribli\no 70 km dolgo pot po[tirih ob;inah. Pred odhodom jih je poz-dravil \upan Brane Podbor[ek, \upnik

Franc Mervar pa je blagoslovil vsa vozila.Ob tem je pomenljivo dodal, da mora vsakvoznik na prometnih znakih sproti prever-jati, do kod dani blagoslov dr\i.Organizator Matja\ Kuhta se je obema zah-valil, nato pa s posebno sopotnico popeljaldru[;ino na panoramsko vo\njo. Pisanakolona je popestrila sobotno dogajanje nacestah skozi ob;ine Vodice, {en;ur, Cerkljein Komenda, trikrat pa se je tudi ustavila.Postanki so bili namenjeni okrep;ilu indru\abnim igram; udele\enci so se meddrugim zabavali z ekipnim vle;enjem vrviin tehtanjem pr[uta. Ob 16. uri so se vrnilina zbirno mesto, kjer je bil zaklju;eksre;anja s podelitvijo priznanj in pokalov.Zagotovo se bodo zbrali spet prihodnjeleto, ko se prav lahko zgodi, da bo pri-zori[;e postalo premajhno za vedno boljpriljubljeno prireditev.

22

Ob;ina Vodice praznuje / Dru[tva

Tekmovalo je sedem [ahistov, med njimi jeletos prvi; sodelovala Ne\a Cankar kotnajmlaj[a [ahistinja. Pogumno se jespopadla v kraljevi igri s starej[imi tekmovalci, ki so med tekmovanjem spoznali, da bo v prihodnosti [e marsikogapresenetila s svojo dobro premi[ljeno igro.

Tekmovanje je potekalo v prostorih klubaKubu in se brez zapletov tudi kon;alo.Tekmovalci so prejeli iz rok \upana BranetaPodbor[ka lepe pokale, od gostitelja tekmovanja Braneta Sovinca pa spominskemajice. Zahvala velja Dragu Koglarju, ki jeodli;no vodil tekmovanje, tekmovalcem zalepo dru\enje, \upanu pa za pozornost.Sledilo je [e slikanje, stisk rok in obljuba,da se ;ez leto dni spet sre;amo. Za poznavalce [ahovske igre prilagam [e preglednico s podrobnostmi tekmovanja.

Najprej je bilo treba prete;i 3,7 kilometra,nato 2x 6,5 kilometra prevoziti s kolesom in[e enkrat prete;i 3,7 kilometra.

|al je bilo leto[nje [tevilo tekmovalcev(predvsem favoritov iz zadnjih let) zaradipo[kodb za malenkost manj[e kot prej[njaleta, vendar to ne zmanj[uje zahtevnostiprireditve. Na startu je bilo petnajst tekmovalcev razli;nih kategorij.Najhitrej[i in s trenutnim rekordom proge(55,27) je bil letos med ;lani Mitja Herauer,med veterani \e drugo leto zapored MarjanJeraj, med \enskami pa je zmagala Petra{tilec.

Vsem tekmovalcem, predvsem tistim najmlaj[im, ki se morajo boriti s starej[imiin mo;nej[imi, iskrene ;estitke in ne obupajte, va[ ;as [ele prihaja.

Z \eljo, da se drugo leto ponovno vidimo,vas lepo pozdravljam!

Uradni rezultati<

:LANICE>

1. Petra {tilec 73,112. Lucija {tebe 76,243. Ingrid Mulec 76,47

Dru\enjezavzetih[ahistov

[ahist 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. to;k mesto

1. Aleš Zmrzlikar / 0 0 0 1/2 0 0 1/2 7.2. Peter Skubic 1 / 1 1 0 0 0 3 4.3. Boštjan Podbor[ek 1 0 / 0 0 0 0 1 6.4. Ne a Cankar 1 0 1 / 0 0 0 2 5.5. Uroš Jegli; 1/2 1 1 1 / 0 0 3 1/2 3. pokal6. Uroš Košir 1 1 1 1 1 / 0 5 2. pokal7. Marjan Jeraj 1 1 1 1 1 1 / 6 1. pokal

Duatlon 2006

Jo\e Erce

Vinko Borovnik

De\evno nedeljsko vreme ni odvrnilo

najbolj zavzetih [ahistov od

tekmovanja za ob;inski [ahovski

pokal.

VETERANI>

1.Marjan Jeraj 56,032.Rudi Kopa; 59,403.Silvo Babi; 61,08

:LANI>

1.Mitja Herauer 55,272.Miha Kosec 57,293.Andrej Nastran 60,38

{portno dru[tvo Kraljevski klub

Vodice nadaljuje s tradicijo

organiziranja ob;inskih prireditev in

je tako v nedeljo, 11. septembra, ob

12.00. uri izpeljalo [e en

teka[ko-kolesarki DUATLON. Start

prireditve je bil kot vsaki; doslej na

mostu cestninske postaje Torovo.

23

Dru[tva

Ekipe so bile z \rebom razporejene v dveskupini, znotraj katerih sta se najbolj[i dveuvrstili v nadaljevanje tekmovanja. Pravilaigre so bila na \eljo samih igralcev nekolikoprirejena. Ekipe, ki so premagale dve nasprotni ekipi,so se neposredno uvrstile v polfinale,ekipe z eno zmago pa so se pomerile [e vrepasa\u. V borbi za tretje mesto je ekipaMarjetice premagala ekipo Strahovica, vfinalu pa so se pomerili Pajki in ekipaBrnik. Prvo mesto je osvojila ekipa Pajki,katere ;lani so bili Luka in Miha Rozman,Bla\ Janhar in Igor Bider. Ti na turnirju nisoizgubili niti ene tekme in so si zato resnajbolj zaslu\ili najve;ji pokal, ki jim ga jepodelil \upan Ob;ine Vodice BranePodbor[ek. Drugo in tretje uvr[;ene ekipeso prav tako prejele pokale, le da malomanj[e, ostale ekipe pa so prejele ob;inskemajice. Udele\enci turnirja, ve;inoma ob;aniOb;ine Vodice, so pokazali dobro igro inveselje do tega [porta, zato si lahko le\elimo, da bi bilo v prihodnosti ve; takihturnirjev.

Turnir vodbojki za

Pokal Ob;ine Vodice

Peter :ernivec

V sklopu ob;inskih dni v mesecu sep-

tembru se je na odbojkarskem

igri[;u pri Klubu Kubu odvijal turnir

v odbojki na mivki za Pokal Ob;ine

Vodice. Ob ;udovitem nedeljskem

vremenu se je pomerilo osem ekip.

Pribli\no tak[na je bila slika pred za;etkom11. gorskega kronometra na Ra[ico. Vremeje pa; ena izmed redkih stvari, ki si jih;lovek ([e) ni uspel podrediti in zato se (kotbi \elelo opozoriti nase) ob;asno z naminekoliko poigra< [e posebno, kadar gre zaorganizacijo dogodkov, ki so skrbnona;rtovani \e dolgo vnaprej in jih je zatote\ko prestavljati. Pa vendar se ponavadivse izte;e tako, da tisti, ki jih vreme nemoti, iz prireditve potegnejo najlep[e in jozaradi zanimivih okoli[;in [e toliko rajeobdr\ijo v spominu.Tako se je tudi tokrat 24 tekmovalcev poda-lo na pot dobre volje, ;eprav niso vedeli,kaj vse jih lahko doleti v naslednjih minu-tah. A se je vreme odlo;ilo, da bo nagradi-lo tiste, ki so se potrudili in pri[li, tako daje celotno tekmovanje potekalo brezpadavin. In ;eprav je tisto pe[;ico gledal-cev, ki so spodaj ;akali na razplet, kar malozeblo, je bilo kolesarjem zagotovo ravnoprijetno hladno. Nazaj so pridrveli blatniod glave do peta, vendar nasmejani inzadovoljni, pogled na njihova “sve\epobarvana” kolesa in obla;ila pa je zvabilnasme[ke tudi na obraze obiskovalcev. Vprijetnem vzdu[ju so organizatorji podelilipokale in prakti;ne nagrade. :eprav je biloprvotno na;rtovanih devet kategorij vmo[ki, \enski in otro[ki konkurenci, je nakoncu kar nekaj pokalov ostalo brez last-nikov - ali bolje brez lastnic, saj se tek-movanja ni udele\ila nobena predstavnica\enskega spola. Tokrat je bilo torej trebamo[kim priznati, da so se izkazali za boljpogumne. In tudi za precej hitre! Nekateriso na cilj pripeljali \e po dobrih 15 minutah,prav nih;e pa za vzpon ni potreboval ve;kot pol ure. De;ki, ki so imeli za pribli\no400 m kraj[o progo, so najprej prejeli

pokale. Sledile so [e druge kategorije, obpodelitvah pa obvezno fotografiranje zaspomin. Ker je kronometer obenem tuditekmovanje za ob;insko prvenstvo ob;ineVodice, sta najbolj[a v posameznih kate-gorijah prejela [e pokal za ob;inskegaprvaka. Pri otrocih je to postal Rok Rahne,pri mo[kih pa Marjan Jeraj. Ble[;e;e kipcesta podeljevala predsednik SD StrahovicaIvan Hribar in vodja Kolesarske sekcijeJo\e Lindi;, za dobro vzdu[je na celotnemdogodku pa je poskrbel komentator ToneMaren;e. Na koncu je \reb dolo;il [e dobit-nike prakti;nih nagrad, ki jih je prispevalo15 pokroviteljev in za katere so se lahkopotegovali prav vsi, ki so bili prijavljeni natekmo. V darilnih vre;kah so jih pri;akalerazne uporabne stvari; najprivla;nej[amed njimi je bila nova kolesarska ;elada.Bilo je torej zanimivo in verjamem, da vasnaslednje leto nekaj kapljic de\ja ne boodvrnilo od tega, da bi preverili, kakoizgleda “kolesarska blatna kopel” - ali da bijo celo sami preizkusili.

REZULTATI NAJBOLJ{IH>

De;ki do 15 let> 1. Matic Slabanja (14>08)2. Rok Rahne (15>08)

Mo[ki do 30 let>1. Mohor Vrhovnik (16>07)2. Bla\ Petek (18>00)3. Matej Bergo; (18>37)

Mo[ki od 31 do 40 let>1. Metod Mo;nik (16>36)2. Miha Jemec (18>02)3. Ale[ Smodi; (18>18)

Mo[ki od 41 do 50 let>1. Marjan Jeraj (19>14)2. Ale[ Sku[ek (21>43)

Mo[ki 51 let in ve;>1. Jo\e Rogelj (16>58)2. Jo\e Lindi; (19>40)3. Jo\e Varga (21>04)

Dva ducata pogumnihJerneja Kimovec 11. kolesarski kronometer na Ra[ico

16. september. De\evno sobotno popoldne. Povsod vse mokro, spolzko in blat-

no. Ljudje skriti v hi[ah na toplem. Pri ko;i Smu;arskega dru[tva Strahovica

na Selu pa vendarle nekaj znakov \ivljenja. 24 kolesarjev, ki jih ni strah

de\nih kapelj, pridno vadi za vzpon. Pot jih bo vodila po strmem ra[i[kem

pobo;ju in po [tirih kilometrih bodo zagledali vrh oziroma cilj.

24

Dru[tva

Obvestilo

Rekreacijska telovadba za \enske bo tudi letos v organizaciji na[egadru[tva v Domu krajanov Utik, in sicer dvakrat tedensko, ob ponedeljkihin ;etrtkih ob 20. uri. Telovadbo bo \e 13. leto vodila Marta Ser[en.Za;nemo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljene vse \ene in dekleta iz Ob;ine Vodice, predvsem pa starej[e, saj je telovadba prirejena predvsem za trebu[ne in hrbteni;ne mi[ice.

Za DU tajnica Jelka Krenn Tel.< 83-23-716 ali 041-923-477

Na igri[;u se je v dobrih dvanajstih urahzvrstilo pribli\no 100 igralcev, ki se nisopotegovali le za ekipno zmago, pa; pa tudiza posamezne nazive najbolj[ega vratarjain strelca, najbolj[ega strelca in braniteljakazenskih strelov ter za najmo;nej[i strel.Tekmovanje v zadnji kategoriji je bilo vslovenskem prostoru predstavljeno premierno, njegovo izvedbo pa jeomogo;ila moderna tehnologija,natan;neje radar za merjenje hitrostistrela. Ta je pokazal najvi[jo [tevilkoToma\u Bergantu iz vrst DobravskihRangerjev, ki je nameril strel z rekordnimi144 km/h. Kljub tak[ni hitrosti in borbenosti pa je njegova ekipa na koncuzasedla ;etrto mesto. V boju za bronastomedaljo so jih z 2>1 namre; premagaliPacienti.

Finale je bil manj izena;en. Fantje iz UtikaKranj;anom niso pustili prav nobenegaprostora in na koncu dvoboj dobili s kar3>0. Po zmagi je bilo na igri[;u izredno\ivahno, najbolj[i pa so pokazali tudipravega duha in si [portno segli v roke.Nato so prejeli \upanove ;estitke in nakoncu [e zaslu\ene trofeje - pokale innekaj prakti;nih nagrad. Tudi s tribun jebilo sli[ati glasno odobravanje in pozdravljanje zmagovalcev, ;eprav senekateri kar dolgo niso mogli odlo;iti, zakoga bi navijali, in so zato vsem ostalim“kraj[ali” ;as z vsemi vrstami ponavljajo;ihse navija[kih spevov. Ali je iz njih govorila[portna navdu[enost ali kaj [e mo;nej[ega,najbolj[e vedo sami, mi pa raje ostanimopri [portu in [e enkrat ;estitajmo na[iizbrani vrsti!

{e nekaj rezultatov za ljubitelje statistike>

1. mesto< Utik

2. mesto< Klub [tudentov Kranj

3. mesto< Pacienti

* Pokal Marjana Nahtigala za “fair-play”>Insport RIHL Divji Petelini

* Najbolj[i vratar turnirja> EnsadMujezinovi; (Klub [tudentov Kranj)

* Najbolj[i strelec turnirja> Nejc Sotlar(Pacienti)

* Najmo;nej[i strel> Toma\ Bergant (BlejskaDobrava)

* Najbolj[i strelec kazenskih strelov> RokVah;i; (Blejska Dobrava)

* Najbolj[i vratar pri branjenju kazenskihstrelov> Primo\ Puk[i; (Blejska Dobrava)

Doma;ihokejistipometli s

konkurencoJerneja Kimovec

Tradicionalni turnir v in-linehokeju za pokal Ob;ineVodice in memorial MarjanaNahtigala

Osem ekip z Gorenjske ter Ljubljane in okolice se je 26. avgusta v Vodicah

pomerilo v hitrosti, spretnosti in vseh ostalih kvalitetah, ki jih mora imeti

dober igralec in-line hokeja. Turnir so \e tradicionalno organizirali HK Utik,

Ob;ina Vodice in {portni center Kubu. Tekme so po razporedu, ki ga je dolo;il

predhodni \reb, potekale ves dan, v poznih ve;ernih urah pa je sledil finale

s podelitvijo pokalov. Zaklju;ek je bil primerno razigran, saj so slavili

doma;i fantje iz Utika.

25

Dru[tva

Gasilci so poleg prikazovanja razli;nih vajobiskovalcem ponudili tudi gasilske igre, vkaterih se je lahko pomeril vsakdo. Najboljrazburljiva med njimi, prava poslastica zamo[ki ego, je bilo vle;enje dveh gasilskihcevi pribli\no 100 metrov dale;. :eprav jebil izziv videti precej naporen, so nekateriz \eljo po bolj[em ;asu poskusili ve;krat.Drugi dve igri sta bili zavezovanje vozlovter odvijanje gasilske cevi. Pred vsako izvedbo vaje je poveljnikGasilske zveze Vodice Alojz Kosec predstavil dru[tvo, ki je vajo izvajalo.Povedal je, kako dolgo dru[tvo obstaja,koliko ima ;lanov, v katero kategorijo sodiin katera je njihova najpomembnej[a oprema. Prvo gasilsko vajo so prikazali gasilci PGDRepnje - Dobru[a. Uprizorili so ga[enje zletve, ki pa mimogrede ni bila na karkolinaslonjena, temve; so jo gasilci dr\alisami, eden izmed njih pa se je s cevjohrabro povzpel po njej, se pripel in ponazoril vodno ga[enje. :lani PGD Polje in PGD Zapoge so uprizorili ga[enje nevarnih snovi, zaradikaterih je nastal visok ;rn dim. Gasilci izZapog so ogenj pogasili s peno in pozneje zvodo, gasilci iz Polja pa s pomo;jo cisterne. Zelo zanimivo, predvsem pa za doma;agospodinjstva pomembno vajo je uprizorilDamjan Jagodic. V posodi na gorilniku je do

nastanka ognja segrel navadno rastlinskoolje, nato pa nanj zlil kozarec vode. To jekar pogosta napaka, ki jo ljudje naredimoob pojavu ognja v takem primeru. Gore;eolje v stiku z vodo namre; mo;no naraste(nekaj metrov) in lahko povzro;i hudeposledice. Pravilno ukrepanje v takihprimerih je, da posodo pokrijemo s krpo alibolje s pokrovko, ugasnemo plin inpo;akamo, da ogenj ugasne. Podobno nesre;o, ki nas lahko doleti tudidoma, so uprizorili gasilci PGD Bukovica -Utik. Pokazali so, kak[en je najbolj[i na;in,da se pogasi plinsko jeklenko, iz katerebruha ogenj. Pomembno je, da jeklenkastoji pokonci, saj to pomeni, da je plin vnjej v plinastem stanju in je tako plamen,ki bruha iz nje, velik le slab meter. :e pa jejeklenka obrnjena na glavo, pa plin v njenpreide v teko;e stanje in plamen za ve;metrov naraste, poleg tega pa se prevrnjenajeklenka vrti po tleh in ogenj bruha v vsesmeri. Ga[enje so uprizorili s prahom,peno, ter vodo iz cisterne. V tem primeru jebil najbolj u;inkovit prah iz gasilskegaaparata. Naslednjo vajo, re[evanje udele\encevprometne nesre;e, so uprizorili gasilci PGDVodice. {lo je za dva bo;no zaletena avtomobila, v vsakem je bil enponesre;enec. Gasilci so prvegaponesre;enca najprej pokrili z odejo, da solahko varno razbili stekla na avtomobilu.Nato so z avtomobila odrezali vrata terstreho, [e prej pa avto podlo\ili, da se nisesedel. Ponesre;enca so z napihljivimiblazinami previdno imobilizirali, ga izvlekliiz avtomobila in polo\ili na nosila. Enakoso storili tudi z drugim ponesre;encem.

Ta dva avtomobila so pozneje polili z bencinom in za\gali, PGD {inkov Turn pa jeuprizorilo ga[enje teh gore;ih vozil. Ogenjokoli vozil je mo;no narasel, iz njega pa seje dvigal gost ;rn dim, zato so morali bitigasilci dobro za[;iteni in so morali imetikisikove jeklenke. Prikazali so ga[enje zaparatom na prah, peno me[ano z vodo tervodo. Z uspe[nim ga[enjem avtomobilov seje 3. Gasilski dan v Ob;ini Vodice zaklju;il.Upamo lahko, da bo takih prireditev [e ve;,vsaj vsako leto ena, saj je delo gasilcev zamarsikoga lahko zelo zanimivo, a, kar jenajpomembnej[e, zelo pou;no!

Gasilski danv Ob;ini

VodicePeter :ernivec

Na parkiri[;u pred ob;insko stavbo

v Vodicah se je 26. avgusta odvijal \e

tretji gasilski dan, na katerem so

gasilci doma;ih gasilskih dru[tev

obiskovalcem prikazali nekaj nadvse

zanimivih vaj. V nekaj popoldanskih

uricah so dokazali, da so kos najra-

zli;nej[im izzivom, s katerimi se

sre;ujejo ob svojem delu.

In res je moralo biti fletno na upokojenskem pikniku. Bil je v zadnjihavgustovskih dneh, kot je \e v navadi.Obiskalo ga je okoli 280 upokojencev, ki sejim ni nikamor mudilo. Tudi plesi[;e je biloves ;as polno. Poverjeniki so nabrali velikodobitkov, zelo veliko pa je bilo tudi sponzorjev, zato so ljudje radi kupovalisre;ke in bili veseli vsakega dobitka. {ebolj pa je presenetil \upan, ki se je prelevilv kuharja in skuhal odli;en \upanski gola\.Pomagala sta mu Tone in Franci. Gola\ jebil ravno prav peko;. Da je bil res odli;en,pove dejstvo, da so zadnji obrok pravpostrgali z dna kotla. Pri pripravi tegapiknika je sodeloval celoten upravni odbors predsednikom na ;elu in [e nekaterimi;lani. Bilo jih je okoli 20 in vsi so trdo delali\e od 8. ure zjutraj. Zadovoljni obraziupokojencev pa so popla;ali ves trud. Napikniku se je po pozdravu predsednika DUVodice Janeza Podgor[ka in \upanaBraneta Podbor[ka ponovno predstavilaaerobna skupina “deklet” iz Cerkelj s svojimi posko;nimi plesi. S pesmijo Venitero\ce moje je kratek program zaklju;ilapevska skupina upokojencev.Seveda pa to ni edina dejavnost.Upokojenci so se lahko udele\ili izletov, kijih odli;no pripravi in organizira Tone spomo;jo agencije Meteor iz Cerkelj, kolesarjenja in pohodov, ki jih skrbno vodiJo\e, ter balinanja in [aha. V oktobru bodoza\ivele ro;ne delavnice, petje v pevskiskupini, aerobne posko;nice ter lutkovnioder. Vsi zainteresirani ste vabljeni k temdejavnostim, ;e vas privla;ijo ali pa bi se leradi preizkusili. Pridite, ne bo vam \al!

Upokojencine mirujejo

Francka Rozman

“Bil je lep dan, na katerega z veseljem

;akam vse leto. Na sre;olovu sem

dobila nekaj krasnih stvari, ki mi bodo

[e kako pri[le prav, zato se iskreno

zahvaljujem na[emu upokojenskemu

odboru, ki pripravlja piknike”,

je povedala nasmejana upokojenka, ko je

odhajala proti domu.

26

Dru[tva

majhnih trgovinic s spominki, gostinskaponudba je na vsakem vogalu. Tudi mi smotam naredili postanek, si ogledali cerkev inse sprehodili po trgovinicah.

Sledil je osrednji del na[ega izleta, vzponna razgledno plo[;ad podGrossglocknerjem. Med vo\njo nas jeIvanka postregla z osve\ujo;o kavo. :epravje padal rahel de\, smo u\ivali v prekrasnihrazgledih. Pokrajina je res lepa, med skladigranita raste bujna zelena trava, polno jeraznobarvnega gorskega cvetja. Vse posegev naravo, ki so nastali tekom gradnje ceste,so takoj sanirali, zasadili z mladim drevjemin posejali s travo. Misel je kar sama odsebe splavala v doma;e kraje, ki tudi ponujajo ;udovite naravne lepote, a jiho;itno ne znamo prav ponuditi turistom.Na eni strani imamo zagrizene varuhe okolja, ki ho;ejo za vsako ceno naravoohraniti nedotaknjeno, na drugi strani padobi;ka \eljne posameznike, ki si \elijo nahitro napolniti \epe. Rezultat teh nasprotujo;ih si interesov so \alostna skrpucala ob ;udovitih naravnih biserih. :e

se primerjamo z avstrijskim turizmom, smozaostali za cela desetletja. Spomnila sem sebesed pokojnega alpinista Ale[aKunaverja, ko je neko; dejal> “:e zamudi[vlak, mora[ te;i hitreje od njega.”

Pripeljali smo se na vrh razgledne terase inse od tam sprehodili [e nekoliko vi[je.Spodaj se je raztezal ogromen jezik ledenika, ki se tako kot vsi ledeniki kr;i,zgoraj pa so okusno ume[;eni gostinskiobjekti, v katerih je mogo;e dobiti prakti;no vse, kar si srce po\eli. Debeli dveuri smo imeli ;asa za ogled, malica, ki smojo prinesli s seboj, pa tudi ni ostala v torbah. :e bi bilo vreme lepo, bi se gotovozadr\ali dlje, tako pa smo po;asi odriniliproti domovini.

Da je bil izlet bolj zanimiv, je Franci poskrbel za povratek po drugi poti. Tuditam nam je opisoval kraje in zanimivosti,mimo katerih smo se peljali. Ustavili smose [e ob jezeru Weissen see in se zopet;udili podjetnosti sosedov. Poleg kmetijstva je v teh krajih zagotovo turizemnajve;ji vir zaslu\ka.

Skozi Karavan[ki predor smo se vrnili v domovino in se ustavili v |irovnici, kjersmo imeli organizirano pozno kosilo. V ve;ernih urah smo prispeli domov, polnivtisov in z mogo;e nekoliko spremenjenimmnenjem o na[ih severnih sosedih.

Ne morem si kaj, da ne bi rekla [e besedo o delu na[e izgubljene de\ele, ki je segalavse do kraja na[ega izleta. Kako pozabljamo na to tudi Slovenci, dokazujedejstvo, da skozi ves dan Grossglocknerjani nih;e niti enkrat samkrat imenoval s slovenskim imenom, to je VELIKI KLEK!

Na GrossglocknerjuVida Pirc

Ob;udovali smo arhitekturno mojstrovino najvi[je le\e;ealpske ceste v Evropi

:eprav je ves julij sonce \galo doonemoglosti, je na dan na[ega izleta seveda padal de\. Melanholiji se zaraditega nismo predajali, saj se je vso potdogajalo kaj razburljivega, za kar smoposkrbeli sami, na[e razposajenosti pa sose kmalu nalezli tudi ostali izletniki.

Niti v Kranju [e nismo bili, ko se je Bo[tjanspomnil, da je verjetno doma pozabil malico za del na[e skupine. Je vzel, nivzel?! Kaj ;e ni? Kaj bomo jedli? Kaj bomos hrano, ;e je ostala doma? To so bilavpra[anja, ki so burila domi[ljijo inzabavala navzo;e. Sledil je obvezenpostanek na Jesenicah, kjer so se vsi dvomirazblinili - malica je bila z nami!

Nekaj kilometrov ;ez mejo je za;ela v zadnjem delu avtobusa pri zra;niku pu[;ativoda. Ko je tekla \e v curku, smo na to opozorili [oferja. O;itno bi si moral \e vmladosti izbrati kak drug poklic, saj je reagiral skrajno nepriljudno. Napake sicerni popravil, jo je pa naprtil kar nam. No, pasmo imeli zopet temo za zgra\anje, smeh inzabavo! Smo pa; taki ljudje, da na \ivljenjegledamo s svetlej[e plati.

Pa naj re;em [e kak[no o vsebini izleta, kiga je zelo strokovno vodil Franci {tupar.Opisoval nam je kraje, mimo katerih smose vozili, poznal je vsa gorovja okrog na[epoti, pripovedoval nam je zgodovino, patudi bajke in legende. Peljali smo se mimogradu Landskron, smu;i[;a Gerlitzen,mimo znamenite gore Dobra;, s katero jepovezana zanimiva legenda itd. Pokrajinaje urejena, arhitektura pa zelo poenotenain se lepo zliva z njo.

Po dolgi vo\nji smo prispeli v malo ve;jovas, imenovano Heiligenblut. Kraj jepovezan z morda resni;no legendo, ki joznajo doma;ini na vse mogo;e na;inepredstaviti [tevilnim turistom. Domala vvsaki hi[i dobite preno;i[;e, polno je

Izlete, ki jih organizira Jelka {tupar, gotovo skoraj vsi dobro poznate. Ker je

imela konec julija na;rtovan izlet na Grossglockner, smo v okviru {PD Gams

naredili nekaj reklame in tako nas je bilo v polnem avtobusu tudi petnajst

zvestih ;lanov na[ega dru[tva.

215 je [tevilka, ki vam jo letos s ponosomobjavljamo. Ob;ina Vodice in Mladinskicenter Vodice sta leto[nje leto tolikimudele\encem polep[ala poletne dni.Kratko;asnice je vodilo kar 22 animatorjev.Skupaj smo se zabavali osem tednov inizpeljali deset kratko;asnic, ki so potekalena [tirih lokacijah. {ola tenisa in Nogometsta se odvijala na igri[;ih Kluba KUBU.Plemena so se za kratek ;as naselila naSkaru;ni pri Marjanu Podgor[ku. Ostalekratko;asnice pa so potekale v prostorihOsnovne [ole Vodice in dvorani Kulturnegadoma Vodice. Na pomo; so s svojimiizku[njami prihiteli tudi gasilci iz Vodic in{inkovega Turna. Prvi so skrbeli za prevoz,drugi pa so nam razkazali novo gasilskovozilo. Otroci so obiskali :ebelarstvoGosar, kmetijo Rakovih iz Kosez, ;istilnonapravo v Vodicah, se odpravili v Ljubljanov muzej in [e in [e. Na primer pri Zanimivihhobijih smo dodobra raziskali zra;nipromet, gore in svet medijev. Skupno[tevilo vseh gostov je bilo 20. Vsako leto sepove;uje [tevilo posameznikov, ki na takali druga;en na;in prispevajo k izbolj[anjuprograma. Kot je \e tradicija, smo udele\encemkratko;asnic in njihovim star[em tudi letosob zaklju;ku posameznih kratko;asnic zastavili nekaj vpra[anj, ki nam bodo v prihodnjem letu pomagala izbolj[ati program. Povpra[ali smo jih o naslednjihkategorijah>- organizacija, malica, voditelji, lokacija,

zaklju;no sre;anje, program in morebitniprevoz - z ocenami od 1 do 3, pri ;emer je3 pomenila najbolj[o oceno,

- splo[no oceno kratko;asnice - z ocenamiod 1 do 5, pri ;emer je 5 pomenilanajbolj[o oceno,

- sprejemljivost cene programa - z ocenamiod 1 do 3, pri ;emer je 1 pomenila sprejemljivo ceno.

Rezultati so slede;i (ocene od 1 do3)>

KATEGORIJE OCENJEVANJA OCENAOrganizacija kratko;asnice 2,9Malica 2,8Program kratko;asnice 2,9Lokacija kratko;asnice 2,9Zaklju;no sre;anje 2,7Organiziran prevoz 2,6Voditelji 2,9

Splo[na skupna ocena kratko;asnic se je vpovpre;ju gibala okoli 4,5. Nekaj sivih lasnam je delalo vreme, saj smo imeli kar 15de\evnih dni. Slabo vreme je bilo tudirazlog za dvakratno prelo\itev poleta zbalonom nad Ljubljanskimbarjem.

Po;itni[ke kratko;asnice2006

Star[i otrok, ki so obiskovali

kratko;asnice, se bodo z nejevoljo

spominjali vsakega zaklju;ka

posameznih kratko;asnic, saj so jih

na koncu vedno pri;akale ankete.

Le-te so nam v veliko pomo;, saj

nam podajajo neposredno oceno

na[ega dela in nam predstavljajo

smernice za naslednje leto.

Tukaj so rezultati!

Katarina Banko

Prelet leto[njihkratko;asnic

27

Glas mladih

Skoraj polovica otrok (45,5 %) je ocenila, daso bile leto[nje kratko;asnice bolj[e odlanskih. Sledilo je [e vpra[anje o cenikratko;asnic, kjer se je 87,4 odstotkovstar[ev strinjalo, da so cene sprejemljive. Ob;ina Vodice in animatorji Mladinskegacentra Vodice, ki smo pomagali pri izpeljaviPo;itni[kih kratko;asnic, se vam zahvaljujemo za izpolnitev teh anket, sajste nam z va[imi pohvalami, kritikami innovimi predlogi \e posredovali ogromnogradiva za za;etek na;rtovanja Po;itni[kihkratko;asnic 2007. Drugo leto se bomozopet potrudili, da bodo [e bolj zanimive inigrive.

Z majhnimi koraki lahko vsak posameznikza;ne re[evati svet. Vabljeni ste, da seudele\ite akcije!

S temi besedami smo vas v prej[nji [tevilkipovabili k sodelovanju v tednu Evropskemobilnosti. Najbolj so se te akcijerazveselili osnovno[olci, ki so pridno zbirali tako imenovane zelene stopinje.Tako so se vklju;ili v manj[e razredno tekmovanje za majice Ob;ine Vodice. Velikdel aktivnosti te akcije se je odvijal naOsnovni [oli Vodice, ki je prevzela nalogorazdeljevanja zelenih stopinj.

V sklopu projekta medgeneracijskega sodelovanja sta se na povabilo z veliko

zavzetostjo odzvali tudi obe dru[tvi upokojencev ob;ine Vodice. Vsak dan so;lani dru[tev DU Vodice in DU Bukovica-Utik spremljali mlade nadobudne\e v [oloin jim tako omogo;ili varno pot. S pomo;joslednjih so se akciji lahko priklju;ili tudiu;enci podru\nice v Utiku.

Za ostale ob;ane smo v petek 22. in vsoboto 23. septembra postavili informativno stojnico, kjer je Mladinskicenter Vodice pripravil akcijo merjenjatlaka v pnevmatikah. Saj lahko namre; zvar;nej[o vo\njo, zaradi zmanj[anjaizpu[nih plinov, za[;itimo okolje.Pomemben je podatek, da \e za 0,4 barani\ji tlak v avtomobilskih pnevmatikahpove;a porabo goriva za 10 %. Iz tega jerazvidno, da \e z rednim polnjenjem pnevmatik lahko pripomoremo kzmanj[anju izpusta toplogrednih plinov vozra;je.

Zaklju;ek tedna s temo “Podnebne spremembe” je predstavljala \e tradicionalna prireditev “S kolesom poob;ini Vodice”, katere se je letos udele\iloskoraj 190 kolesarjev. Na ;elu z GodboVodice so se popeljali po vseh krajih in se

med potjo ustavili v Utiku pred domomkrajanov, v Polju na avtobusni postaji, naDobru[i pri vodnjaku in pri Klubu KUBU.Na cilju so jih pri;akali kar trije pihalniorkestri> Gorje, {entjernej in Dobrepolje.Po kratkem po;itku in okrep;ilu, kjer soudele\enci v spomin na ta dogodek prejelitudi majice Ob;ine Vodice, je sledila [epovorka. Zaklju;ila se je na prireditvenemprostoru O{ Vodice, kjer so se vse godbepredstavile s kratkim koncertom. Ni pamanjkalo niti narodnih no[. Folklornaskupina Upokojenskega dru[tva Komendaje vse skupaj [e popestrila s plesnimnastopom. V povorki pa je sodelovalo tudiDru[tvo narodnih no[ in ko;ija\ev ob;ineVodice.

Kot vidite, aktivnosti v tem tednu res nimanjkalo. Vendar pa skrb za okolje ni omejena le na pretekli teden. S stalnimopominjanjem na za[;ito okolja skozivar;nej[o vo\njo in pogostej[o uporabokolesa lahko vsak posameznik prispevako[;ek v mozaik ;istej[ega planeta.

Evropski teden mobilnosti

Katarina Banko

Podnebne spremembe!

V tednu od 16. do 22. septembra je v vseh dr\avah Evropske unije potekal teden

Evropske mobilnosti, katerega geslo je “Podnebne spremembe”. Leto[nje leto se je tej

akciji priklju;ila tudi Ob;ina Vodice. S tem smo \eleli opozoriti na odgovornost in

zmo\nost posameznika, da pripomore k zmanj[evanju onesna\evanja okolja.

26

Glas mladih

Pobarvanka

Posnemaj Miha in [e ti napi[i svoje ime in starost.

27

Otor[ki koti;ek

30

Oglasi

TD Vodice vabi vse ljubitelje hoje v naravi, da se udele\ijo

5. Jesenskega pohoda Ob;ine Vodice.

Pohod bo v soboto, 28. 10. 2006, odhod bo izpredko;e SD Strahovica od 8.00 do 10.00 ure. Gre zaprireditev rekreativno−dru\abnega zna;aja, trasapohoda bo potekala na obmo;ju [tirih ob;in>Vodice, Ljubljana, Trzin in Menge[.

Kdor ima ;as in \eljo po plesni zabavi, je vabljen od 11. SEPTEMBRA 2006

v Plesno [olo Mikiv Jar[e pri Radomljah, na Kamni[ko cesto 24a.

Oglejte si urnike na www.mikiples.com.

TREBU{NI PLESI v O{ Utik>Prva vaja je v sredo, 20. septembra>

− od 17.30 do 18.30 ure za osnovno[olke,− od 18.30 do 20.00 ure za dekleta in \ene.

Minimalno [tevilo plesalk za potek plesnih vaj je 15.

Se vidimo!

Udele\ba je primerna tako za starej[e, kot tudi zamlaj[e udele\ence. Za udele\bo ni potrebnapredhodna prijava, pohoda se lahko udele\i, kdor\eli. {tartnine oziroma prijavnine ni, udele\encina startu dobijo kontrolni karton;ek, na cilju pa[e prigrizek s pija;o. Pohodniki, ki so se udele\ili\e 1., 2., 3., in 4. pohoda, naj s seboj prinesejo karton;ek.

Udele\ba pohoda je na lastno odgovornostvsakega udele\enca. Udele\encem svetujemouporabo obutve in obla;il, primernih za hojo pogozdu in prilagojenih vremenskim razmeram.

Dol\ina pohoda je okrog 15 km, celotna trasapoteka po urejenih poteh. Vzpon je od [tarta doPlaninskega doma PD Ra[ica, vi[inska razlikazna[a pribli\no 300 m, drugi in manj[i delvzpona pa je proti Menge[ki ko;i na Gobavici.Celotna proga bo ozna;ena.

Pohod bo potekal ob vsakem vremenu!Turisti;no dru[tvo Vodice

Kontaktna oseba za prireditev − Alojzij Kosec / GSM 041 886 003

V A B I L O

ki pomo; potrebuje. S svojo po\rtvovalnostjoin predanostjo pomagajo vsem ob;anom.Dru[tvo ima tudi veliko starej[ih ;lanov, kiso zelo aktivni in so lahko za zgled takodru[tvu kot mlaj[im generacijam. Za zgledpa so seveda tudi vsi drugi ;lani dru[tva, ki na ra;un lastnega odrekanja in po\rtvovalnosti prispevajo k uspe[nemudelovanju celotnega dru[tva.

Priznanja \upana

Francka Rozman je svojo poklicno potza;ela in kon;ala v Vodicah. Z velikoljubeznijo je opravljala poklic u;iteljicerazrednega pouka in tako mnogim generacijam vodi[kih osnovno[olcev prenesla veliko znanj. Med njimi je bilaseveda tudi zavest za razvoj in obstanekslovenskega naroda.

Skozi ves ;as pa je tudi zbirala in oblikovalaarhivsko gradivo o velikem Slovencu inna[em ob;anu Stanku Koclju. StankoKocelj je bil vsestranski umetnik, ki se jerodil v Vodicah in je veliko prispeval h kulturnemu in dru\benemu \ivljenju vVodicah. Re\iral je ljudske igre, igral, risalin izdeloval kulise. Poleg tega je bil tudiaktiven [portnik. Leta 1934 je kot edenizmed redkih izobra\encev postal tajnikob;ine in sku[al pomagati ljudem. V Ob;ini

Vodice smo letos njegov spomin obele\ili sslavnostno razglasitvijo bodo;ega sredi[;aob;ine - Trga slovenske zastave. Ne smemonamre; pozabiti, da je prav Stanko Kocelj scerkvenega zvonika v Vodicah snel nem[kozastavo in namesto nje izobesil slovensko.Francka Rozman je vedno poudarjalapomen del in prispevkov Stanka Koclja zaslovenski narod in ljudi, ki so pred in med2. svetovno vojno \iveli v Ob;ini Vodice.Njen arhiv hrani originalne zbirke njegovihpesmi, druga umetni[ka dela, kot so kipciin slike, ter veliko fotografskega gradiva.Fotografije prikazujejo \ivljenje ljudi inrazvoj krajev v ob;ini. Francki Rozman gretorej velika zahvala, da se je ohranilspomin na Stanka Koclja, ki se ga je vpreteklosti prepogosto posku[alo izbrisatiiz spomina na[ih ljudi ter zmanj[ati njegovo vlogo.

Francka Rozman je bila vsestransko dejavna tudi v dru\abnem \ivljenju ob;ine.{e posebej je aktivna v zadnjem ;asu, saj vokviru Dru[tva upokojencev vodi pevskoskupino in sodeluje pri uprizoritvahdramske skupine.

Znan slovenski rek pravi, da jabolko nepade dale; od drevesa. Tako tudi FranckaRozman nadaljuje pot, ki jo je pred mnogimi leti za;rtal Stanko Kocelj, saj jetudi on re\iral mnoge ljudske igre v svojem;asu. Vse ob;anke in ob;ani se ji zatoiskreno zahvaljujemo za ohranjanje spomina na Stanka Koclja ter njenoaktivno vlogo pri ustvarjanju kulturne indru\bene podobe na[e ob;ine.

{pela {penko iz Utika je ta hip gotovo enaizmed najbolj[ih slovenskih matemati;ark.Na nedavni Mednarodni matemati;niolimpijadi si je namre; ta maturantka ljubljanske be\igrajske gimnazije med pribli\no 500 udele\enci iz 90. dr\av priborila bronasto medaljo. Olimpijada jepotekala v Ljubljani od 10. do 18. julija.

{pela je z veseljem in zagnanostjomatemati;ne naloge re[evala \e v osnovni[oli. V [estem razredu je prejela prvo srebrno Vegovo priznanje, v osmem pa seje \e uvr[;ala v sam slovenski vrh. Ker si jezadnje leto v osnovni [oli prislu\ila zlatoVegovo priznanje, so jo v prvem letnikugimnazije medse povabili ;lani DMFA-ja(Dru[tva matematikov, fizikov inastronomov Slovenije). Z njimi \e [tiri letahodi na redna mese;na sre;anja, na gimnaziji pa se je tudi vpisala vmatemati;ni razred. :eprav je matematikanjena osnovna zaposlitev in obenem njenhobi, jo zanimajo tudi druge stvari. Letos jebila ena izmed zlatih maturantov, karpomeni, da je uspe[na tudi na ostalihpodro;jih. {pela se nedvomno veseli uspeha in hkrati zagotavlja, da njenamatemati;na pot [e ni zaklju;ena. Oktobrabo namre; za;ela [tudij na Fakulteti zamatematiko in fiziko.

Matematika je za marsikoga trd oreh,najdejo pa se tudi tak[ni, ki matematikonaravnost obo\ujejo in tekmujejo v znanjutega predmeta. {pela {penko je nedvomnodokazala, da dobri matematiki pri nas niso

prav nobena redkost. Ne gre se bati zanadaljnji razvoj Ob;ine Vodice, saj imamoveliko mladih, ki dosegajo izjemne dose\kena podro;ju izobra\evanja, ki je prav gotovotemelj za prihodnost na[e ob;ine. {peli\elimo in privo[;imo [e veliko uspehov nanjeni poti in upamo, da se bo tudi v prihodnje vse ve; mladih navdu[evalo zatovrstna podro;ja. Na mladih svet stoji,ponosni pa smo lahko, da imamo velikomladih upov, ki \e od zgodnje mladostidosegajo uspehe, ki odmevajo tudi drugodpo svetu.

18. avgusta 2006 je ura na zvoniku cerkvesv. Marjete v Vodicah odbila petletnicopopravila. Po 25. letih nedelovanja jo jepopravil Janko Lu\ar. Od drugih se razlikuje predvsem po ljubezni do zvonovna[e cerkve sv. Marjete ter ljubezni doohranjanja kulturne dedi[;ine. :e predstavljajo zvonovi v zvoniku glavo, jeura srce zvonika. In ravno to srce je JankaLu\arja \alostilo. Ni ga bilo! Pol leta vztrajnega dela, ;i[;enja, iskanja manjkajo;ih delov, pomo;i prijateljev inmojstrov je bilo potrebno, da je ura zopet“o\ivela”. Sedaj pod budnim o;esom JankaLu\arja dela to;no in vsakih 15 minutposkrbi, da kladiva na zvonove udarijosvojo pesem ;asa. Seveda se s tem delo nizaklju;ilo. Janko Lu\ar [e vedno spremljaudarce in to;nost ure. Ob vsaki napaki pa\e ro\lja s klju;i po zvoniku. To lahko delale ;lovek, ki ima zares rad zvonjenje inkaterega srce bije skupaj z uro na zvoniku.

Janko Lu\ar je tudi vodja vodi[kih pritrkovalcev. Njemu in njegovim prijateljemgre zahvala, da lahko sli[imo pritrkavanjeob vseh ve;jih praznikih. Tudi za to je kotnajizku[enej[i pritrkovalec zaslu\en, da seje pritrkavanje v Vodicah ohranilo dodana[njih dni. S pritrkvanjem Janko Lu\arse aktivno ukvarja \e ve; kot petnajst let.Uspe[no se je spopadel z prihodom inu;enjem nove generacije pritrkovalcev.Danes predstavlja pravi vzgled vztrajnostiv Ob;ini Vodice.

Ura nas vedno opozarja na minljivost ;asa,kljub temu pa je veliko lep[e, ;e nas na toopozarja ura na zvoniku kot pa sodobnaelektronska ura.

31

Prejemniki ob;inskih priznanj

nadaljevanje s 3 strani

fotografije govorijo same

Documents

Prejemniki ob;inskih priznanj...Prejemniki ob;inskih priznanj 2 slu\bi. 30 let je bil namre; voznik tovornjaka in kombija. Na koncu je slu\boval v Hidrometalu. Vendar pa Janez Mer;un