Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Luka Laznik
PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK
V MIKLAVŽU PRI TABORU
Projektna naloga
Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Maribor, september 2013
I
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si
Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK V MIKLAVŽU PRI TABORU
Študent: Luka LAZNIK
Študijski program: univerzitetni, arhitektura
Smer: arhitektura
Mentor: Doc. dr. Igor Sapač, univ. dipl. inž. arh., univ. dipl. um. zgod.
Maribor, september 2012
II
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Igorju Sapaču za pomoč
in vodenje pri izdelavi projektne naloge.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij, ter bratoma, ki sta mi pomagala pri izdelavi
obstoječih načrtov.
III
PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK V MIKLAVŽU PRI
TABORU
Ključne besede: arhitektura, prenova, gospodarsko poslopje, dokumentiranje,
Kmetija Laznik, Miklavž pri Taboru
Povzetek
Projektna naloga obravnava prenovo kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru.
Razdeljena je na celovito arhitekturno analizo stavbe in njene okolice ter na predlog za
prenovo. Kašča je bila domnevno postavljena že pred izdelavo franciscejskega katastra,
današnjo podobo pa je po ustnih virih dobila leta 1860. Po želji lastnika smo v stavbo
umestili turistično dejavnost. Predvideli smo jedilnico, kuhinjo, vinsko klet z degustacijsko
predsobo ter dodatne skladiščne prostore. Zaradi dotrajanosti stavbe smo predvideli statično
ureditev objekta. Zaradi čim večje ohranitve obstoječih prostorov smo se odločili, da bodo
sanitarni prostori v sosednjem objektu.
IV
RENOVATION OF THE GRANARY ON THE LAZNIK’S FARM IN
MIKLAVŽ PRI TABORU
Key words: architecture, renovation, outbuilding, documentation, the Laznik’s Farm,
Miklavž pri Taboru
Abstract
The project work deals with the renovation of the granary on the Laznik’s farm in Miklavž pri
Taboru. The work is divided into a comprehensive architectural analysis of the building and
its surroundings as well as the proposal for a renovation. The Granary was supposedly
constructed before creating Franziscean land register. However the present appearance was
given in 1860 according to oral sources. At the owner’s wish the building was aimed for the
purpose of tourist activities. We foresaw a dining room, kitchen, wine cellar with tasting hall
and additional storage space. Due to wear, the building was planned to undergo static
arrangements. To maximize preservation of existing facilities, the sanitary facilities were
decided to be located in the adjacent building.
V
KAZALO
1 UVOD .............................................................................................................................1
2 OKOLJE DOMAČIJE .....................................................................................................3
2.1 Predstavitev občine...................................................................................................3
2.2 Predstavitev kraja .....................................................................................................7
3 KMETIJA LAZNIK ...................................................................................................... 11
4 KAŠČA ......................................................................................................................... 14
4.1 Kleti ....................................................................................................................... 14
4.2 Pritličje ................................................................................................................... 15
4.3 Podstrešje ............................................................................................................... 17
5 FASADE ....................................................................................................................... 17
6 STATIČNO STANJE .................................................................................................... 18
7 ŽELJE INVESTITORJA ............................................................................................... 19
8 PLUSI IN MINUSI ....................................................................................................... 21
9 PREDLOG PRENOVE ................................................................................................. 21
10 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 22
11 LITERATURA, VIRI ................................................................................................ 23
12 PRILOGE .................................................................................................................. 24
12.1 Seznam slik ............................................................................................................ 25
12.2 Naslov študenta ...................................................................................................... 26
12.3 Kratek življenjepis .................................................................................................. 26
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 1
1 UVOD
Ko se odpravimo na izlet po Sloveniji, Evropi ali drugam, nam najprej pade v oči pokrajina in
arhitektura posameznega območja. Hitro opazimo, da so idilične podobe, ki jih spretno
oglašujejo potovalne agencije, nastale že mnogo prej, ozaveščeni lastniki pa še danes skrbijo,
da vsak kamenček ostane na svojem mestu, hkrati pa ohranjajo celostno podobo zaselka, vasi
ali mesta.
Tudi sam se najprej naužijem pokrajine z vsemi njenimi značilnostmi. Ko v Sloveniji
pogledaš iz kakšnega vrha proti ravnici, ki si jo ravno zapustil, vidiš gručaste, obcestne vasi
ali pa samotne kmetije. V daljavi pa uzreš večja mesta., ki se bohotijo in širijo v predmestje.
Idilična podoba se kmalu spremeni, ko pridemo bližje. Mnoge hiše in ostala poslopja
propadajo, spet druge so nadomestili z novogradnjo v povojnem času, ki ne spada v našo
pokrajino.
Slovenci se vedno radi primerjamo s severnimi sosedi in njihovim »boljšim« sistemom. Za ta
sistem pa ni potrebno veliko, le droben preblisk v razmišljanju. Če ostanemo samo pri
arhitekturi in urbanizmu, hitro ugotovimo, da imamo čisto drugačen pogled na prostor. Pri nas
se zanemarja celostni pogled na prostor in pomen posameznega objekta. Ne zmoremo dovolj
poguma, da bi se lotili ustrezne prenove in revitalizacije starih zapuščenih objektov. Čeprav je
v zadnjih letih nastalo kar nekaj prenov ki so dobri primeri1
2, so ti še vedno preredki. V
Sloveniji je največkrat zmotno prepričanje, da je prenova vedno povezana z velikim denarnim
vložkom, da Zavod za varstvo kulturne dediščine postavlja nemogoče pogoje, ki jih ni
mogoče udejanjiti in tako so stare stavbe še naprej prepuščene propadanju.
Zaradi omenjenih razlogov sem se odločil, da bo tema mojega projektne naloge stara kašča, ki
je potrebna prenove in da se v lastni praksi srečam s pastmi, ki se pojavijo pri snovanju
idejnega projekta. Projektno nalogo sem razdelil v dva sklopa. Tako sem v prvem delu naloge
izdelal obširno analizo objekta in širše okolice, v drugem pa sem se posvetil idejni prenovi.
Že v prvem delu sem naletel na težave. O stavbah, ki niso bile grajene za družbeno dobro ali
pa niso že doživele strokovne prenove, redko najdemo ohranjeno dokumentacijo o sami
izgradnji ter dograditvah, ki so sledile. Tako sem se sam lotil podrobnega posnetka objekta, ki
1 Živa DEU, Najlepše Slovenske prenovljene hiše
2 Živa DEU, Najlepše Slovenske prenovljene hiše 2
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 2
mi je vzel veliko časa, in izdelal načrte obstoječega stanja objekta. O samem času nastanka pa
sem lahko sklepal zgolj iz franciscejskega katastra in same oblike objekta.
Pri predlogu prenove sem si zadal cilj, da ohranim čim več obstoječih elementov, in da ne
posegam v nosilno konstrukcijo, kjer to res ni nujno. Tako sem imel problem, kako na omejen
prostor karseda najbolje umestim gostinsko dejavnost na turistični kmetiji. Po mnogih
poizkusih tlorisov zasnov mi je uspelo izdelati predlog prenove, za katerega menim, da je
najboljši možen za dani objekt.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 3
2 OKOLJE DOMAČIJE
2.1 Predstavitev občine
Čez območje današnje občine Tabor je v rimskem času
potekala cesta med Emono in Celejo, ob kateri je v
Šempetru v Savinjski dolini zrasla Rimska nekropola.
Po propadu rimskega imperija so se na območje
naselili Slovani. Iz prehoda v srednji vek pa je znano
utrjeno naselje na Krvavici, ki so ga leta 1997
arheološko preiskali in našli več predmetov, ki so jih
datirali v čas 4. in 5. stoletja. V srednjem veku
žovneški gospodje (grofje celjski) prevzamejo oblast
na tem območju. V Ojstrici so imeli v lasti grad,
katerega nastanek ni točno znan, v listini Margarete
Žovneške iz leta 1288 pa se že omenja. Zanimivejša
zgodovina gradu se začenja z zaprtjem Veronike
Deseniške, ki je bila tu dlje časa zaprta, nato pa leta
1428 tudi umorjena.
Slika 1: Ostanek rimske ceste v
Šempetru. (http://www.td-
sempeter.si/sl/znamenitosti/rimska
-cesta [28. 8. 2013 17:15])
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 4
Slika 2: V ozadju grad Ojstrica, pod njim pa Graščina Ojstrica
(http://www.gradovi.net/data/ojstricagrad/ojstrica_vischer.jpg [28. 8. 2013. 17:21])
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 5
Po grofih celjskih je grad prešel leta 1456 v last Habsburžanom. Do leta 1565 je grad
zamenjav več lastnikov, od tega leta pa je grad prevzela rodbina Schrottenbachov, ki so pod
grajskim hribom postavili graščino. Po domnevah so za gradnjo uporabili gradbeni material iz
grada, tako da grad Ojstrica postane ruševina. Z novim lastnikom so se povečale tlake, ki so
leta 1635 pripeljale do upora, ki se je razširil še proti Savinjski dolini, Šoštanju ter Zasavju.
Upor so uspeli zadušiti šele s prihodom
vojske iz Vojne krajine maja istega leta.
Ojstrica je po letu 1710 pogosto
menjavala lastnike, vendar je za Ojstrico
pomemben še Johan Gaisbruck iz novega
Celja, ki je v okolico postavil prvo
steklarno, Zadnji lastniki, rodbina Piussi,
pa še parno žago in za tisti čas
najsodobnejši obrat za izdelavo furnirja.
Po poročanju Janisch je Perko zadnji
lastnik dal porušiti graščino že v dvajsetih
letih 19. stoletja. Nazadnje so po
nacionalizaciji posestva okoliški kmetje v šestdesetih letih porušili še staro pristavo, ki je
nekaj časa služila kot šola, in material porabili za zidanje svojih hiš. Med obema vojnama je
bil Tabor z okolico priljubljen izletniški kraj, v katerega so prihajali na oddih predvsem iz
Trsta, Ljubljane in Celja. V tem času je bilo priljubljeno predvsem pohodništvo na okoliške
hribe, izpostavimo samo nekatere: Krvavica (leta 1998 razglašena za naravni spomenik),
Velika planina, Kozica. Okrog cerkve sv. Jurija (prvič omenjena leta 1391) je konec 15.
stoletja zraslo obzidje z obrambnim jarkom za zaščito pred vpadi turkov. Danes je še del
obzidja ohranjen, vogalni stolpi pa so bili porušeni za potrebe pokopališča okrog cerkve.
Cerkev je bila prvotno zidana v gotskem slogu, danes je iz tega obdobja ohranjen le
prezbiterij. Prva prizidava je iz leta 1817, ko so prezbiteriju prizidali ladjo. Nato so leta 1893
celotno cerkev prenovili in nadzidali zvonik za štiri metre. V cerkvi je svoj pečat pustil s
krstilnico tudi Plečnik.
Slika 3: Hrib Krvavica
(http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krvavi
ca_IMG_1792.jpg [28. 8. 2013. 17:32])
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 6
Slika 4: Župnijska cerkev sv. Jurija z vidnim najstarejšim delom - gotski prezbiterij
(Leksikon Cerkev na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Braslovče, 2008 Društvo
Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, str. 67)
Slika 5: Jože Plečnik je izdelal načrte za krstilnico v župnijski cerkvi. (Jure VRHOVEC, 2002,
Slike šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor : Občina, str. 60)
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 7
2.2 Predstavitev kraja
Slika 6: Lega Miklavža pri Taboru (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013. 15:54])
Miklavž pri Taboru je
naselje, ki se
razprostira na
pobočjih severnega
dela Posavskega
hribovja. Po celotnem
območju so raztresene
samotne kmetije,
nekatere izmed njih so
že zapuščene in
skrivajo zgodovino
celotnega območja.
Cerkev sv. Miklavža
stoji na Tisovi gori že
najmanj od leta 1480, ko je bila prvič omenjena. Srednjeveški del cerkve se je najverjetneje
ohranil zgolj v ladji cerkve, medtem ko so pravokotni prezbiterij dodali v 16. stoletju.
Današnjo podobo je cerkev dobila v 19. stoletju, ko so jo temeljito prizidali. Cerkev je tudi
priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na Savinjsko dolino in okoliško hribovje. Leta
1825 je bil izdelan tudi Franciscejski kataster za to območje, ki se nahaja skoraj v celoti v
katastrski občini Miklavž (St. Nikolai). Prve kmetije na tem območju so se ukvarjale
predvsem z živinorejo, v manjši meri pa tudi z poljedelstvom. Kmetije so se oblikovale okrog
Slika 7: Cerkev sv. Miklavža (Jure VRHOVEC, 2002, Slike
šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor : Občina,
str. 40)
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 8
dvorišča in so zajemale hišo,
gospodarsko poslopje, kaščo in
kozolec. Hiše so bile v nižjih delih
naselja zidane, v višjih delih pa v celoti
lesene. Osnovni tloris je bil pravokoten
in je vseboval kuhinjo, hišco hišo,
kamro ter špajzo. Podstrešje je bilo
odprto, izvedeno s trapeznim vešalom
in s končnimi šopi. Večina hiš je bilo
podkletenih, tam so shranjevali
pridelke. Naslednja stavba na kmetiji
so bilo gospodarska poslopja,
imenovana Marof. V večini so bila v
pritličnem delu zidana iz kamna in
opeke ter so služila za živino, v
nadstropju pa so bila delno zidana,
delno lesena, za spravilo suhe krme za
živali. Uporabljala pa so se tudi za
ličkanje in druge družabne aktivnosti na kmetijah. Zatrep teh objektov je bil lesen, ostrešje pa
izvedeno v trapeznem vešalu. Na nekaterih kmetijah pa se je Marofu dodala ena vrsta štantov
in tako povečala površina za shranjevanje krme za živino. Kašča je bila tretji pomemben
objekt na kmetijah, ki so bile večje in so za spravilo pridelkov potrebovale dodaten prostor.Na
obravnavanem območju poznamo v celoti zidane ali pa v celoti lesene. Večje kmetije v nižjih
delih naselja so imela največkrat zidane iz kamna in opeke, v višje ležečih pa se je uporabil za
izgradnjo les. Zidan objekt je bil največkrat v celoti podkleten in je služil za spravilo
Slika 8: Lesena kašča iz leta 1793
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 9
pridelkov, ki so morali biti na hladnem in suhem. V pritličju pa so se tako pri lesenih
Slika 9: Kozolec toplar iz leta 1828
kot tudi zidanih kaščah shranjevali žita v zato posebej pripravljene lesene zaboje imenovane
pletarji. Pri večjih kmetijah so kašče služile tudi kot bivalni prostori. Na vsaki kmetiji pa
skoraj po pravilu ni manjkal kozolec. Kozolec je kot večina gospodarskih objektov služil za
shranjevanje in osuševanje pridelka ter za shranjevanje vozov in drugih pripomočkov za
obdelovanje zemlje. Z razcvetom hmeljarstva v Savinjski dolini v 19. stoletju pa so tudi
skoraj vse kmetije nasadile hmeljske nasade. Tako se je pojavila potreba še po enem
gospodarskem poslopju, to je sušilnice za hmelj. Na tem območju se je največkrat pojavila kot
priključen objekt že obstoječemu objektu. Tako poznamo še stoječe sušilnice, ki so
priključene kozolcu, nekje so jih dozidali h kaščam, in jih nato podrli ali pa so jih priključili
marofu. Teh objektov pa je do danes ostalo malo, saj so zgoreli ali pa so jih namensko
porušili, saj se je pridelava hmelja skozi leta pokazala za nerentabilno na hribovitem območju.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 10
Slika 10: Tipična oblika hiše za to območje
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 11
3 KMETIJA LAZNIK
Slika 11: Lega kmetije Laznik v občini Tabor (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013
16:00])
Slika 12: Celotno stavbišče kmetije Laznik
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 12
Slika 13: Stavbišče kmetije Laznik iz Franciscejskega katastra iz leta 1825
(http://arsq.gov.si/Query/suchinfo.aspx [23. 5. 2013. 22:25])
Kmetija se nahaja v nižjem delu
naselja in ima za svojo lokacijo
precej ravnih in za poljedelstvo
primernih površin. Kot je razvidno iz
Franciscejskega katastra iz leta 1825
je kmetija imela poleg hiše še marof,
kaščo, kozolec in svinjak. Po
informacijah, ki se prenašajo iz roda
v rod, so predniki med leti 1850–
1860 prenovili vsa poslopja,
potrebna sredstva pa so dobili s
prevažanjem pošte do Trsta.
Postavitev stavb, kot je razvidno že
iz Franciscejskega katastra iz leta
1825, je zaključevalo dvorišče, ki je
ostalo vse do danes. Po družinskih Slika 14: Postavitev stavb na kmetiji v 19. stoletju
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 13
pripovedih naj bi najprej bila postavljena hiša, ki ima pravokoten tloris z značilno zasnovo za
ta del Slovenije. V osrednjem delu je lovpa, notranje stopnišče za v klet in podstrešje, in
kuhinja s krušno pečjo, ki sega v hišo. Desno od sredenjskega dela je hiša s krušno pečjo, ki
ima na severnem delu kamro. Levo od sredenjskega dela pa se nahajaza hišca in špajz. Hiša je
podkletena z oboki iz opeke ter zidovi iz kamna, v pritličju so nosilni zidovi delno iz opeke,
delno iz kamna, vmesne stene pa iz opeke. Za strop je po vsej hiši uporabljen kladni
zmuzničeni strop (štorbahi). Ostrešje je trapezno vešalo z slemenom v smeri vzhod-zahod, ter
zaključena s šopi. Zatrep je pozidan z opeko. Pred zadnjo sanacijo je hiša imela vlečeni venec
po celotnem robu strehe in zidov. Marof je v prvotni zasnovi pravokotne oblike s tremi
enakimi deli v pritličju, danes pa je osnovni tloris podaljšan na severu s hlevom, na jugu pa z
nadstreškom. V pritličju zidana stavba, ki je služila za hleve in temu potrebne prostore, je bila
v nadstropju namenjena spravilu krme. Tako je sredinski del bil v celoti lesen, desno in levo
pa je bil pozidan. Na jugu, kjer so dostopi do prostorov, je lesen gank, ki je bil dodatno
zaščiten s podaljšano streho. Tudi na tem objektu je postavljeno ostrešje s pomočjo
trapeznega vešala, zatrep pa je lesen. Skozi čas se je poslopje dograjevalo vse do današnje
oblike, ki oklepa stari del z novimi nadstreški. Kašča po obliki spominja na hišo, vendar je
sprednji hodnik na severu, ki se odpira proti dvorišču, narejen s tremi oboki in stebri. Ker je ta
objekt na kmetiji služil tako spravilu pridelkov kot tudi bivanju nekaterih članov velike
družine, je bila kašča tudi zato mogočneje oblikovana. Iz hodnika vstopimo v vežo, ki vodi v
vse tri prostore v pritličju in na podstrešje. Levo je večji prostor, ki je služil za shranjevanje
žit in drugih pridelkov, naravnost je bila majhna kuhnca, ki je služila za ogrevanje in
prebivanje služkinj, desno pa je druga večja soba, ki je služila predvsem bivanju starejših
otrok, za katere ni bilo prostora v hiši.
Celotni objekt je podkleten in ima dva vhoda z zahodne strani, ki je zaradi pobočja, na
katerega je bila postavljena kašča, direkten brez dodatnega spuščanja po stopnicah. Na
kmetiji, nekoliko oddaljeni od osnovnih stavb, je bil postavljen tudi kozolec. Današnji kozolec
je bil kupljen razstavljen in ponovno sestavljen na mestu, kjer je pred tem stal prvi kozolec, ki
je pogorel zaradi udara strele. V sklop kmetije spada tudi kapela, ki je bila postavljena leta
1913. Prav tako pa je zraven kašče v istem nizu bila leta 1994 postavljena nova sušilnica za
hmelj. Leta 2000 pa je bila podaljšana še na južno stran za potrebe obiralnega stroja. Leta
2001 je doživel dozidavo tudi kozolec, ki je sedaj namenjen hlevu.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 14
4 KAŠČA
Slika 15: Kašča, postavljena že pred letom 1825.
4.1 Kleti
Objekt je postavljen v pobočje in ima zato iz južne strani direktni vhod v kleti. Klet je
razdeljena v tri prostore, in sicer imata prvi in tretji zunanji vhod, druga klet pa ima vhod
skozi prvo, saj sta tematsko povezani. V prvi kleti
(imenovana tudi preša) je postavljena stara preša
za stiskanje sadja, zato se je sosednja klet (druga
klet, imenovana tudi kevder) uporabljala za
shrambo vina in ˝tovkoca˝.Še danes so vidni
ostanki gredi za sode in sodi, klet pa je bila v
uporabi še do nekaj let nazaj za iste namene.
Tretja klet pa se je uporabljala za vse druge
pridelke, ki svoj prostor niso našli v zgornjem
delu in v marofu (repa, pesa, svinsko korenje, koleraba …). Zadnjo klet so nekaj časa dajali
tudi v najem. Vhodna portala sta kamnita, vrata pa so po vsej verjetnosti bila lesena in
Slika 16: Leseni strop v kleti
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 15
dvokrilna v prvo klet, enokrilna pa v tretjo. Drugo klet so najverjetneje že prenavlja li, saj so
navadna glinena tla, ki so v ostalih dveh kleteh zamenjana z betonsko ploščo. Druga in tretja
klet sta obokani, kar se odraža tudi v etaži nad njima. Prva klet pa je zaključena z lesenim
stropom.
4.2 Pritličje
Slika 17: Obokan prostor v nadstropju
Iz dvoriščne strani se povzpnemo v dvignjeno pritličje po petih stopnicah, ki so skrite v zaprti
del hodnika, vse skupaj pa zapirajo vrata iz letev. Prvotne stopnice so bile porušene, iz
ostankov pod današnjimi stopnicami pa so bile delno pozidane z opeko, delno pa lesene. Ko
se povzpnemo pridemo na zunanji hodnik, ki se odpira proti dvorišču skozi tri loke s stebri.
Na koncu hodnika se nahaja manjši prostor, katerega namembnost mi ni znana. Tlak na
hodniku je iz kvadratnih opečnih zidakov, položenih na nasutje nad opečnim obokom. Strop
nad hodnikom je izdelan iz desk, na katerem so manjše letve in omet. Vhodni portal v samo
stavbo je tu lesen in ima nad krili manjše nadsvetlobnike. Vrata so dvokrilna in deljena na štiri
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 16
dele. Vsak del je zapolnjen z enostavnim rezbarskim polnilom. V veži se prav tako nahaja isti
tlak kot na hodniku. Prostor je brez oken in je pravokotne oblike, v desnem delu prostora,
takoj za vrati, so bile postavljene stopnice za na podstrešje, ki pa so jih iz neznanega razloga
konec 20. stoletja podrli. Iz veže se dostopa do ostalih treh prostorov. Za začetek si bomo
podrobneje ogledali kuhenco, najmanjši prostor, ki je enake velikosti kot vhodna veža in ima
en zunanji zid, ki je vgrajen na jug. Vhodni portal za ta prostor je nekoliko nižji zaradi
banjastega oboka, hkrati pa je lepo viden obok, ki prenaša obtežbo nad vrati. Nasproti je
dvokrilno okno, ki ima na zunanji strani še kovane rešetke, pa tudi polkna so nekoč bila na
zunanji strani (ohranjena so zgolj na pokritem delu hodnika). Notranja polica skriva
umivalnik, ki je vklesan v kamen in poteka pod oknom na fasado, kjer je voda prosto odtekala
po terenu. Samo ime prostora nam pove, da je tu bila nekoč mala kuhinja, ki pa je imela že
dimnik in najverjetneje gašperčka. Dimnik je skrit v vmesni zid med sosednjim prostorom.
Tla so v tem prostoru lesena, strop pa je banjasti obok iz opeke. Da gre za bolj bivalni prostor,
nakazujeta že velikost oken (celo okno, v gospodarskem delu je zgolj polovične velikosti) in
lesen tlak. Sosednji prostor na zahodni strani je prav tako po namembnosti bil uporabljen za
bivanje, saj so okna tudi tu v celoti zastekljena in zunaj zaščitena z rešetkami in s polkni.
Lesena tla pa so vidna tudi iz spodnje strani (prva klet), tu so strop izdelali s pomočjo
kladnega zmozničenega stropa, ki je ometan z malto na male letve, ki so pritrjene na klade, da
se omet oprime. Prostor je imel štiri okna, po eno na jug in sever ter dve na zahod, od katerih
je danes eno okno na zahodu zazidano.
Na koncu pa poglejmo še gospodarski del. Tu je prostor prav tako kot v kleti pod njim
obokan, in sicer na sredini je lok, ki nosi dva simetrična oboka, ki sta banjasto grajena v dve
smeri. V tla so prav tako položeni kvadratni opečni zidaki, strop in stene pa so ometane. V
okenski odprtini pa se spremeni velikost zasteklitve, in sicer na fasadi okno ostane enako
veliko in tudi notranja polica je na enaki višini kot ostala okna. Zazidana je spodnja odprtina,
okno je zunaj zaprto s polkni, tako da celoten izgled ostaja enak. To zmanjšanje okenskih
odprtin pripisujem predvsem namembnosti rabe prostora, saj je bil prostor namenjen
shranjevanju žit v posebne velike zaboje, imenovane pletarji.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 17
4.3 Podstrešje
Podstrešje je v celoti odprto in ustvarjen je leseni pod, ki je služil za skladiščenje hmelja. Po
ustnem izročilu naj bi bila za kaščo postavljena sušilnica hmelja (za kar pa ne obstaja noben
pisni in slikovni material niti ostanki zidov), sušeni hmelj pa so nosili na podstrešje kašče.
5 FASADE
Na jugu je simetrična zunanja fasada, notranja fasada na odprtem hodniku pa je iz simetrije
zaradi velikosti posameznih prostorov, ki so razvidni tudi zunaj. V pasu pod dvignjenim
hodnikom so izdelani trije loki, ki služijo za prezračevanje kleti, ki so za njimi in imajo na
naslednjem zidu mala okna. V pritličju se hodnik odpira proti dvorišču prav tako skozi tri
večje loke z dvema izklesanima stebroma, ki zaključujeta mogočnejšo podobo fasade.
Zahodna fasada ima na levi strani vhod na stopnišče, na desni pa so okna v nadstropju in line
za v klet osno urejene in so izven simetrije stavbe, izjema so zgolj okna v zatrepu, ki so
simetrična na celotno stavbo.
Južna fasada je največja in ima osno simetrično razporejene vse odprtine.
Vzhodna fasada pa je zgolj zrcalna podoba zahodne fasade z dvema izjemoma, na fasadi ni
vrat in v zatrepu je eno okno in simetrično pozidani dve okrogli opečni lini.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 18
6 STATIČNO STANJE
Objekt je zaradi svoje masivnosti in postavitve na pobočje dobil več razpok, ki so najbolj
vidne na južnem delu stavbe. Tako so razpoke na stikih nosilnih zidov nad in pod odprtinami.
V kletnem delu so razpoke še statično znosne, potrebne so manjše sanacije, v nadstropju pa že
večje. To samo potrjuje ustne informacije, da
je za razpoke kriv večji potres. Najbolj
poškodovani stik v pritličju je stik med
vmesno steno in južno steno med
gospodarskim prostorom in kuhnco, kjer je 3-
centimetrska razpoka in v istem vogalu tudi
obok. Obok v tem vogalu je enostavno bil
tako razpokan, da se je lahko prestavil in
ustvaril centimetrsko veliko stopničko. Drugi
oboki pa imajo zgolj male razpoke po sredini
obokov. Pa tudi lok na sredini prostora, ki
nosi desni in levi obok prostora, je na sredini,
kljub jekleni sidri, dobil malo večjo razpoko.
Celotna severna fasada,se je malenkostno
posedla zaradi preurejanja dvorišča in slabe
zaščite objekta, tako da je potrebna sanacija
temeljev.
Slika 18: Razpoke v nadstropju
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 19
7 ŽELJE INVESTITORJA
V objektu želi ustvariti prostore za kmečki turizem, in sicer v kletnih delih si želi
degustacijsko sobo za domače suhomesnate izdelke ter prostor za hrambo in degustacijo vin.
V kletnih prostorih želi pridobiti tudi prostor za skladiščenje in pakiranje izdelkov. V pritličju
je želja po ureditvi gostinske ponudbe z dovolj veliko kuhinjo ter sanitarije za goste ter
prostor za jedilnico. Eventualna možnost povezave kašče z novejšo sušilnico za hmelj v kateri
se bodo ureditev spalnih kapacitet. Na podstrehi pa si investitor želi prostor za zorenje
domačih suhomesnatih izdelkov.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 20
Slika 19: Programska shema pritličja
Slika 20: Programska shema kleti
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 21
8 PLUSI IN MINUSI
Postavitev samega objekta na kmetiji je že v središču dvorišča in se odpira proti glavnemu
dostopu. Tako je tudi po obliki dominantna stavba na kmetiji. Že pred leti se je porušil objekt
na zahodni strani objekta, ki je kazil podobo, v načrtu prenove pa je potrebna tudi ureditev
okolice. V izdelavi je tudi fasada na sušilnici, ki stoji na vzhodni strani in je višja od
obravnavanega objekta. Fasada bo izvedena v pritličju z zglajenim ometom, ki bo po prenovi
še prepleskan z ustrezno barvo, v nadstropjih pa bodo v celoti vse strani obložene z lesom, kar
bo ustvarilo enovito podobo, ki bo skozi leta dobila patino, ki bo objekt nekako postavilo v
ozadje in ne bo izstopala. Pred leti, ko se je urejalo celotno dvorišče, se je izkopalo veliko
materiala, ki je vplival na sam objekt, na katerem so se pokazali že temelji. Zato je potrebno
posvetiti dodatno pozornost tudi novi ureditvi okolice na dvoriščno stran.
9 PREDLOG PRENOVE
Da bo prenova uspešna, je potrebno zunanjo podobo pustiti enako, zgolj dele, kjer so ometi že
dotrajani in kjer bo potrebno zaradi statične sanacije posegati v omete, se le-ti nadomestijo in
se na koncu prenove celotni objekt prepleska z barvo, ki bo določena naknadno z dodatnim
pregledom obstoječe fasade. Notranjost se bo programsko spremenila po željah investitorja,
pri čemer se bo dodatna pozornost namenila ohranitvi posameznih elementov in celotni
notranji podobi. Vsa oprema bo lesena in bo usklajena s prostorom, v katerega bo postavljena.
Vse inštalacije se bodo skrile pod finalne pode in ne bodo dodatno posegale v konstrukcijo,
kjer to res ne bo nujno. V prostoru, kjer je predvidena kuhinja, je trenutno leseni hrastov pod,
ki se bo spustil in nad njim izvedel lahki jekleni pod, ki bo prevzel vse obremenitve. V njem
bo tudi razvod vseh inštalacij. V kleteh bo urejen tlak, ki bo odmaknjen od sten in bo usklajen
s podom v nadstropju. Večjo spremembo bo doživela vinska klet, ki bo dobila posebni prostor
za arhivska vina in za pijačo ob pokušini domačih izdelkov.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 22
10 ZAKLJUČEK
Objekt je statično dotrajan in bo zato velik del prenove posvečen statični sanaciji. Vsa
zaključna obrtniška dela bodo izvedena s pomočjo mojstrov iz okolice, pri čemer se bo
zagotovila avtentičnost vseh elementov, ki bodo na novo postavljeni v prenovljen prostor. S
prenovo se bo zagotovila nova funkcija objekta. Tako se bo povečala stavbna kultura v kraju
in na širšem območju.
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 23
11 LITERATURA, VIRI
Jure VRHOVEC, 2002, Slike šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor :
Občina
Ivan STOPAR, 1992, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji Knj. 3: Spodnja Savinjska
dolina, Ljubljana: Založba Park Ljubljana
Leksikon Cerkev na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Braslovče, 2008 Društvo
Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba
Živa DEU, 2010, Najlepše slovenske prenovljene hiše, Ljubljana: Delo, d.d.
Živa DEU, 2012, Najlepše slovenske prenovljene hiše 2, Ljubljana: Delo, d.d.
Živa DEU, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju, Ljubljana:
Kmečki glas
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 24
12 PRILOGE
NAČRTI OBSTOJEČEGA STANJA
Situacija
Tloris kleti
Tloris pritličja
Tloris ostrešja
Prečni prerez 01
Prečni prerez 02
Vzdolžni prerez 03
Fasada sever
Fasada jug
Fasada zahod
Fasada vzhod
NAČRTI PRENOVE
Situacija prenove
Aksonometrični prikaz kmetije
Tloris kleti
Tloris pritličja
Prečni prerez 01
Prečni prerez 02
Vzdolžni prerez 03
Fasada sever
Fasada jug
Fasada vzhod
Fasada zahod
Vizualizacija jedilnice
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 25
12.1 Seznam slik
Slika 1: Ostanek rimske ceste v Šempetru. (http://www.td-sempeter.si/sl/znamenitosti/rimska-
cesta [28. 8. 2013 17:15]) .......................................................................................................3
Slika 2: V ozadju grad Ojstrica, pod njim pa Graščina Ojstrica
(http://www.gradovi.net/data/ojstricagrad/ojstrica_vischer.jpg [28. 8. 2013. 17:21]) ...............4
Slika 3: Hrib Krvavica (http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krvavica_IMG_1792.jpg
[28. 8. 2013. 17:32]) ...............................................................................................................5
Slika 4: Župnijska cerkev sv. Jurija z vidnim najstarejšim delom - gotski prezbiterij (Leksikon
Cerkev na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Braslovče, 2008 Društvo Mohorjeva družba:
Celjska Mohorjeva družba, str. 67) .........................................................................................6
Slika 5: Jože Plečnik je izdelal načrte za krstilnico v župnijski cerkvi. (Jure VRHOVEC,
2002, Slike šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor : Občina, str. 60) ..............6
Slika 6: Lega Miklavža pri Taboru (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013. 15:54]) .................7
Slika 7: Cerkev sv. Miklavža (Jure VRHOVEC, 2002, Slike šentjurskih vasi: fotomonografija
občine Tabor, Tabor : Občina, str. 40) ....................................................................................7
Slika 8: Lesena kašča iz leta 1793 ...........................................................................................8
Slika 9: Kozolec toplar iz leta 1828 ........................................................................................9
Slika 10: Tipična oblika hiše za to območje .......................................................................... 10
Slika 11: Lega kmetije Laznik v občini Tabor (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013 16:00])
............................................................................................................................................. 11
Slika 12: Celotno stavbišče kmetije Laznik ........................................................................... 11
Slika 13: Stavbišče kmetije Laznik iz Franciscejskega katastra iz leta 1825
(http://arsq.gov.si/Query/suchinfo.aspx [23. 5. 2013. 22:25]) ................................................ 12
Slika 14: Postavitev stavb na kmetiji v 19. stoletju ................................................................ 12
Slika 15: Kašča, postavljena že pred letom 1825. .................................................................. 14
Slika 16: Leseni strop v kleti................................................................................................. 14
Slika 17: Obokan prostor v nadstropju .................................................................................. 15
Slika 18: Razpoke v nadstropju............................................................................................. 18
Slika 19: Programska shema pritličja .................................................................................... 20
Slika 20: Programska shema kleti ......................................................................................... 20
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 26
12.2 Naslov študenta
Luka Laznik
Miklavž pri Taboru 10
3304 Tabor
Tel.: 031 659 892
e-mail: [email protected]
12.3 Kratek življenjepis
Rojen: 14. 11. 1990. Celje
Šolanje: 1998. – 2006. Osnovna šola Vransko-Tabor
2006. – 2010. Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo,
gradbeni tehnik
2010. – 2013. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo,
Arhitektura
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruSITUACIJA, M1:500
S
45°
45°
45°
45°
45°
45°
25°
45°
45°
35°
35°
25°
25°
25°30°
45°
45°45°
NAJSTAREJŠI OBJEKTI
DREVO
STAREJŠI RIZIDKI
NOVEIŠI PRIZIDKI IN NOVE STAVBE
UTERJENE POVERŠINE ZA VOŽNJO
TRAVNIK
NJIVA
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS KLETI, M1:50
S
01
01
02
02
03 03
0m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS PRITLIČJA, M1:50
S
01
01
02
02
03 03
0m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS OSTREŠJA, M1:50
S
0m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 01, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 02, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruVZDOLŽNI PREREZ 03, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA SEVER, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA JUG, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA VZHOD, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA ZAHOD, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruSITUACIJA PRENOVE, M1:500
S
13%
PARKIRIŠČA ZA GOSTEPARKIRIŠČA
ZA GOSTE
DODATNA PARKIRIŠČA ZA GOSTE
TER PARKIRIŠČE ZA AVTOBUS
OBRAVNAVANI OBJEKT
DREVO
VHOD V OBJEKT
OSTALI OBJEKTI NA KMETIJI
SKLADIŠČE GNOJA
UTERJENE POVERŠINE ZA VOŽNJO
TRAVNIK
NJIVA
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruAKSONOMETRIČNI PRIKAZ KMETIJE, M1:500
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS KLETI, M1:50
S
rega
li za
ust
ekle
niče
no v
ino
rega
li za
ust
ekle
niče
no v
ino
star
a st
iska
lnic
a za
pre
dsta
vite
v iz
delk
ov
zamrzovalna skrinja
zamrzovalna skrinja
skla
dišč
ni re
gali
za p
jačo
01
01
02
02
03 03
0m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS PRITLIČJA, M1:50
S
36 SEDEŽEV
štedilnikna
drva
konvektomat
hladilnikza živila
hladilnikza živila pomivalni
stroj
hladilnikza pjačo
0303
02
02
01
01
0m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 01, M1.500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 02, M1.500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruVZDOLŽNI PREREZ 03, M1.500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA SEVER, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA JUG, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA VZHOD, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA ZAHOD, M1:500m 1m 2m 5m
Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruVIZUALIZACIJA JEDILNICE