Preradovičeva 33, 2000 Maribor · Naj bo moje življenje dolgo, kolikor hoče, rada bi uživala. Ker je slabih stvari veliko, v njih poskušam poiskati nekaj dobrega. Držim se

Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor

1

Preradovičeva 33, 2000 Maribor www.prometna.net


2

Pred vami je šolsko literarno in likovno

glasilo Zeleni val. V njem ste dijaki

optimistično razmišljali o svoji

prihodnosti, z nami delili mnenje o

razlikah med idealističnim in

realističnim pogledom na svet, izrazili

ste tudi kritično stališče glede uživanja

alkohola in njegovih posledicah. V

literarnem natečaju pa ste se na

svojstven način spomnili tudi vseh

žrtev pokola v Srebrenici. In četrtošolci

so se od svojih razrednikov tudi letos

poslovili v »velikem slogu«.

Literarno glasilo krasijo likovna dela

naših dijakov, za kar sem jim še

posebej hvaležna.

Iskrena hvala vsem avtorjem

prispevkov. Hvala tudi kolegicama,

Tanji Srebrnič in Romani Orthaber, ki

sta mi pomagali pri nastajanju tega

glasila; zbiranju literarnih prispevkov

in likovnih del.

Za konec – preden zakorakamo v vroče

poletje - si bom sposodila verze Niki

Jakol:

Dragi dijaki!

Dragi otroci!

Želim vam podvig na vrhove poletja

in nežno šumenje avgustovskih trav,

hripavo grlo od srečnega dretja

in sveže premočen pomorski pozdrav.

Čas za počitek in vragolije,

za nova zaljubljanja s srčnih dobrav,

na polno napolnjene baterije

in polno prikupnih otroških zmešnjav.

Želim vam ideje in potovanja,

odete v družinski objem in smehljaj,

prepolne kornete in druga sladkanja,

jeseni pa srečno vrnitev nazaj.

Mentorica Maja Cafuta


3

M oji načrti za prihodnost so vsekakor

postavljeni tako, da bom poskušala

doseči čim več. Sedaj je moj edini cilj

narediti šolo in nadaljevati s študijem. O

prihodnosti, ki nas čaka, je vse težje

govoriti, saj si ne moremo postaviti nekih

ciljev, še posebej pa v današnjem času, ko

ne vemo, ali bomo še jutri imeli službo ali

ne. V svoji prihodnosti pa si želim, da bi

postala kriminalistka, to sem si želela že, ko

sem bila še majhna. Želim si tudi ustvariti

družino, ampak do tja je še dolga pot in se

še lahko marsikaj spremeni. Pozitivno

razmišljam in upam, da se bo stanje v

Sloveniji spremenilo, saj so tudi v življenju

vzponi in padci. Ljudje moramo začeti živeti

svoje sanje in ne samo sanjati svoje

življenje.

Anonimna Žan Derani, 1.a: Preris, Pablo Picasso

P ri svojih osemnajstih, skoraj devetnajstih sem se dokopala do naslednjega spoznanja: za premislek si je

potrebno vzeti čas, ukrepati pa hitro in odločno. Mislim, da si za dlje časa v prihodnost ne moreš ustvariti

točnih ciljev, saj v življenju že vsak dan prinese nekaj novega. Ne zastavljam si velikih ciljev za daljši čas, saj

se v trenutnem stanju vse spreminja. Za začetek sem si zadala cilj, da uspešno končam srednjo šolo, nato pa

upam in si želim študij nadaljevati v Ljubljani. Mislim, da sem glede šolanja izbrala pravo smer in upam, da se

mi bodo uresničile želje in bom s svojo izobrazbo dosegla zastavljene cilje. Ta poklic me zelo veseli in upam,

da bom imela ob vsem tudi dovolj časa za družino. S svojo izobrazbo bi želela ljudem nuditi le dobro in nič sla-

bega, ker so razmere v naši državi bolj slabe, se včasih sprašujem, če bo po končanem študiju zame tudi

ustrezna služba.

Za ta poklic sem se odločila, saj bi mi to pomenilo zadovoljstvo, s tem bi si pridobila tudi spoštovanje ljudi ter bi

ob tem uživala.

Vanesa Fažmon


4

S em Grega K., star sem 18 let. Prihajam iz vasice

Javorje, ki leži blizu Črne na Koroškem. Osnovno

šolo sem obiskoval v svojem domačem kraju, sedaj

pa obiskujem Prometno šolo Maribor.

Letos bom zaključil srednješolsko

izobraževanje in postal logistični tehnik. Kljub temu

da se šolsko leto izteka, se še vedno nisem odločil,

ali bom izobraževanje nadaljeval ali pa se zaposlil. V

primeru, da se odločim za nadaljnje šolanje, bi se rad

vpisal na Fakulteto za logistiko v Celje, kjer bi lahko

dosegel naziv diplomirani inženir logistike. Pa

vendarle je dejstvo, da imam šolanja že vrh glave in

ravno zaradi tega se bom verjetno odločil za delo - in

ne za študij. Nameravam se zaposliti v družinskem

podjetju, ki ga vodi moj oče. Glavna panoga podjetja

je organizacija prevozov, natančneje kamionskimi

prevozi hlodovine. Z očetom bi nato z leti podjetje

povečala, kupila več tovornjakov in zaposlila nekaj

ljudi. Vendar pa je do tja še dolga pot. Moj prvi cilj je,

da zaključim srednjo šolo in ob enem opravim izpit

kategorije OE, torej vozniški izpit, ki dovoljuje vožnjo

tovornjakov in priklopnikov. Potem bom moral med

delom pridobiti še veliko znanja in izkušenj, da bom

postal dober voznik. Seveda pa v svoji prihodnosti

načrtujem tudi družino. Želim si ljubečo ženo in dva

otroka. Če mi bo življenje dopuščalo, bi si dom rad

uredil na kmetiji svojih staršev, kjer bi postavil novo

hišo. Ohranil bom tudi živali na kmetiji, saj me delo z

njimi zelo veseli, vendar pa po mojem mnenju od njih

ne morem živeti. Nato bom po očetovi upokojitvi

prevzel podjetje in ga vodil, upam, da uspešno.

Po upokojitvi bi rad živel v lastni hiši s svojo

ženo. Imel bi tudi vikend na morju ali pa avtodom, da

bi ob lepem vremenu lahko užival. Upam, da se bo

čim več mojih začrtanih ciljev izpolnilo in bom užival v

življenju.

G. K.

Rene Rižner, 1.a:

Space traveling


5

N oben človek na svetu ne more vedeti, kakšna bo njegova prihodnost. Vsaj ne natančno. Lahko si

le začrtamo približno skico naših poti, vendar pa na to, kako in kaj se bo zgodilo, ni odvisno samo od nas

samih, ampak na to vpliva tudi naša okolica.

Določeni dogodki se človeku zgodijo v določenem trenutku, saj so takrat zanj pomembni in edinstveni za

nadaljnji razvoj.

Svoje prihodnosti ne načrtujem za nadaljnjih 5 ali 10 let, ampak se držim načela, da v življenju več štejejo spontana dejanja, kot pa prevelika razočaranja in presenečenja. Zato sem si začrtala cilj in moram do

njega priti.

Moj cilj je, da uspešno končam šolo. Dolgoročno gledano pa si želim še študirati, zato se bom vpisala na višjo šolo. Rada bi tudi raziskovala svet in odkrivala razne kulture in kulinariko ter se pri tem zabavala, saj kuhanje in kreiranje raznih jedi doživljam kot izziv in v kuhinji se počutim kot, da me nič ne more ustaviti, saj se lahko igram z različnimi okusi in vedo nastane iz tega prava mojstrska zgodba

prelitih okusov.

V svoji prihodnosti bi želela opravljati čim več poklicev, saj bi le tako dobila največ izkušenj. V zvezi s svojim sanjskim poklicem si želim, da bi delala v Luki Koper kot distributer in seveda bi imela svojo restavracijo, v kateri bi ljudem ustregla s svojimi

kreacijami.

Živela bi na Primorskem, saj pravijo, da imajo Primorci zaradi zgodovinske preteklosti prav poseben narodnostni ponos in mislim, da bo to držalo. Živela bi na prav posebnem kraju izven vsega, da bi se lahko po napornem dnevu umaknila v samoto in občudovala večno morje. Moja največja želja je tudi, da bi imela svojo vinoteko, o tem sanjam že leta. Z ljubeznijo do tega dela bi imela priložnost svoje

vinske arome širiti tudi po svetu.

Čeprav mi stanje v državi, ki ga imamo že nekaj časa, postavlja različna vprašanja glede prihodnosti, se ob tem kar malce zamislim. Kaj me čaka, ko bom opravila študij, in kakšne razmere še lahko

pričakujem?

Že danes je veliko mladih ljudi, ki so dokončali študij, diplomirali in imajo izobrazbo, ampak ne najdejo dela, saj v Sloveniji vlada prenasičenost z delovnimi mesti. Tako mlade, ki imajo pred seboj prihodnost, kot jo

imam jaz, navdaja strah, pesimizem in nezaupanje

glede tega, kaj jih v življenju še čaka. Kaj čaka mene?

To se sprašujem vsak dan, ampak skušam gledati nekako vedro na vse to, saj nas lahko na vsakem koraku preseneti čarovnija narave, začaran pogled z iskricami v očeh in za vsakim vogalom se lahko skriva

čarodej. Vse to je prihodnost. Vse to je življenje ...

Seveda pa ne morem pozabiti na družino. Zelo rada bi se poročila do tridesetega leta, saj se mi zdi, da so ta leta še najbolj primerna. Posvojila bi tudi deklico mulatko, saj sem si to vedno želela. Občutek, da lahko nekomu omogočim lepo življenje, da mu pomagam na poti do želenega cilja in da vidim nasmešek na obrazu, ki izkazuje hvaležnost, je zame

neprecenljiv.

Naj bo moje življenje dolgo, kolikor hoče, rada bi uživala. Ker je slabih stvari veliko, v njih poskušam

poiskati nekaj dobrega.

Držim se načela … Vedno obstaja svinčnik za pisanje in ustvarjanje prihodnosti. Ne obstaja pa radirka, ki bi

izbrisala preteklost …

T. C.

Anja Majhenič, 1. c in Monika Krampl, 1. a: Črno-bela

igra, optična risba


6

V sak otrok sanja, kaj bo postal,

ko bo velik, kateri poklic bi rad

opravljal. O tem se odločamo že v

osnovni šoli in se vpišemo v želeno

srednjo šolo. Jaz sem si vedno želela

postati zdravnica ali učiteljica, vpisala

pa sem se na Srednjo prometno šolo

v Mariboru. Izbrati pravo srednjo šolo

in se usmeriti v pravo smer, je težko.

Moji cilji so končati šolo, se vpisati na

Pedagoško fakulteto in se zaposliti

kot vzgojiteljica, saj zelo rada delam z

otroki, to delo mi leži in me osrečuje,

saj ni lepšega kot otroški smeh in še

lepši je občutek, ko veš, da si jim ta

iskren nasmeh na obraz pričaral prav

ti. Zraven poklica si seveda želim

ustvariti tudi družino, se poročiti in

imeti dva otroka. Zgradila si bom tudi

svojo sanjsko hišo z vgrajenim

bazenom in velikim dvoriščem. Zelo

rada tudi potujem, zato se bomo z

družino velikokrat odpravili v tuje

kraje.

Moje želje so velike, vendar

verjamem, da če si človek nečesa res

želi, bo za to tudi poskrbel. Kot

pravijo, ˝živi svoje sanje˝.

Anja Soršak

Aljaž Drnovšek, 1.a: Tihožitje

Minej Pak,1. a, Mario Jaušovec, 1. c in Tilen Mehič, 1. c: Energijska slika


7

ALKOHOL

P o svetu se vedno več ljudi zateka k alkoholu. Krive so lahko ljubezenske, družinske ali

službene težave, lahko pa je nekaj drugega. Čeprav se zavedajo posledic, se zatečejo k temu, saj je to eden izmed načinov, da odmislijo vse svoje težave. Danes je že splošno znano, da zaradi prekomernega pitja alkohola postaneš ali pa te označijo za alkoholika. Tudi pitja alkohola je med mladimi vedno več. Posledice tega, da si pijan, so lahko zelo hude. Oseba je lahko nasilna ali pa se

zabava in smeji z drugimi. Zaradi alkohola je več oseb v bolnišnicah, veliko več je prometnih ali drugih nesreč. Policija vsak dan pripre 5 ali več oseb, ki so pod vplivom alkohola. Glede na količine popitega alkohola v svetu lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bo alkohola med mladimi in starejšimi ter tudi nesreč, povzročenih zaradi opitih oseb, vedno več.

Anja Majhenič

ALKOHOL V SVETU

A lkohol lahko povzroči hude probleme

v družini. Najhujši problem je, da

vinjen oče izvaja fizično nasilje nad otroki in

svojo ženo, dobra stvar pri tem pa je, da se

potem otroci zavedajo, kaj dela njihov oče

in tega oni nikoli ne ponovijo. V nekaterih

primerih pa se otroci zgledujejo po očetu in

sami postanejo alkoholno odvisni ter

pretepajo svojo družino. Alkohol pogosto

pomeni tudi razdrto družino. V mnogih

primerih lahko alkohol posledično povzroči,

da žena z otroki odide, zapusti moža in se

loči. Lahko pa je tudi žena alkoholičarka in

se podobno kot mož, oče, tudi ona znaša

nad otroki, fizično in psihično. V družini so

lahko tudi otroci odvisniki. V mnogih

takšnih primerih se jim starši pogosto

odpovejo. Drugi pa se trudijo, da pomagajo

svojim otrokom, a na žalost pogosto

neuspešno. Alkohol nikoli ne pomeni

dobro.

Marina Vengust

PROBLEMI V DRUŽINI Kranjc


8

ALKOHOL

Nekega silvestra in na novo leto smo s sošolci praznovali v garaži, ko smo zaslišali močne poke. Odšli smo pogledat, kaj se dogaja, in v sosednjem stanovanju so bili tako pijani, da je eden prižgal raketo kar v stanovanju. Čez nekaj časa so prišli ven in začeli na ves glas prepevati. Mislim, da danes preveč ljudi, posebno mladih, posega po alkoholu, še posebej pa pretiravajo in se napijejo do nezavesti. Takrat jih vsi zapustijo in so prepuščeni sami sebi. Alkohol škoduje telesu in veliko ljudi

svojo žalost in izgube utapljajo v alkoholu. Velik problem je tudi, da v gostilnah tudi mladoletnim točijo alkoholne pijače. Alkohol in promet nikakor ne sodita skupaj, saj ravno pijani vozniki pogosto prekoračijo hitrost, vozijo po napačni strani ceste in tako povzročijo nesrečo, v kateri umrejo nedolžni

ljudje. Povzročitelji pa jih imajo na vesti vse življenje.

Primož Malek

ALKOHOL IN NJEGOVE POSLEDICE

Nika Vodušek, 1.a: Preris:

Picasso

Kaja Ferlež, 1.a:

Tihožitje


9

ALKOHOL

V se pogosteje opažam v klubih in parkih mladostnice, stare tudi 12 let,

ki se mrtvo opijajo. V skupinah več mladih punc, ki so stare od 11 do 15 let, sem opazila, da se brez spremstva odrasle in odgovorne osebe opijajo v klubih, v katerih sprejemajo najstnike, stare od 16 let naprej. V klubih prihaja do različnih vrst kriminala, ki se ga te punce ne zavedajo. Ker so v skupinah, mislijo, da imajo imuniteto in da se njim ne more zgoditi nič žalega. Polnoletno osebo prosijo, da jim kupi alkohol, in potem se napijejo. Ko so pijane, ne vedo, in niso pozorne na ostale, ki jim lahko v trenutku v pijačo zmešajo kakšno drogo, medtem ko se one zabavajo na plesišču. Ko so pijane in so pod vplivom droge, se jim lahko zgodi kar koli. Lahko se zbujajo v bližnjem jarku, v bolnišnici na izpiranju želodca, lahko so pogrešane ali se zbudijo v postelji popolnega neznanca. Zato ne hodite na zabave premlade, neodgovorne in vedno le v družbi osebe, ki ji resnično lahko

zaupate.

Petra Hrovat

ALKOHOL IN MLADOSTNICE

T o se pojavi predvsem zaradi družbe, v kateri se oseba nahaja.

Če ima oseba skupino prijateljev, ki pije alkohol, jo bodo hitro

prepričali v pitje alkohola. Mladi delajo to zgolj zaradi zabave in ker

vedno želimo poskusiti nekaj novega. Na žalost se nekateri premalo

zavedajo posledic, ki nam jih alkohol lahko povzroči. Večkrat se tudi

zgodi, da nas družba slika med pitjem alkohola in te slike se

pojavijo na spletu. Seveda lahko imamo opravka tudi s policijo,

lahko se poškodujemo, povzročimo nesrečo ali nas lahko celo

povozi avto. Mlajši seveda radi uživamo in pred pitjem sploh ne

razmišljamo o posledicah. Primerno je , da imamo zraven sebe eno

osebo, ki ne pije in vemo, da nas bo varno pripeljala domov in

poskrbela za nas. Lahko zbolimo za cirozo jeter, če pretiravamo s

pitjem. Ni pametno piti vsak dan ali vsak teden. Nekateri mladi pijejo

samo zato, da bi izpadli frajerji. Ampak to vsekakor ni način, da

vzbujaš pozornost. Poraba alkohola med mladimi zaskrbljujoče

narašča. Leta 2005 je bila na primer registrirana poraba čistega

alkohola na prebivalca 8,8 litra oziroma 10,29 litra na odraslega

prebivalca. Pri mladih je največji problem načrtno opijanje, kar

pomeni spiti čim več alkohola. Zakaj v bistvu mladi sploh posegajo

po alkoholnih pijačah? Razlogov je več:

zabavanje

sprostitev

lažje navezovanje stikov

povečanje samozavestnosti

boljša samopodoba

vzorec, ki ga imajo v družini (starši)

Alkohol je lahko dostopen in poceni. To je v glavnem največji

problem.

Manja Režonja

ALKOHOL MED MALDIMI


10

IDEALIZEM IN REALIZEM

P od besedo idealizem si predstavljam neki idealen svet. Idealisti doživljajo svet

okrog sebe mnogo lepši in boljši, kot je v resnici. Beseda realizem pa predstavlja čisto nasprotje idealizma. Po mojem mnenju je prav, če realizem malo obarvan z idealizmom. Če bi bili preveč realistični, bi stvari okrog nas bile še mnogo slabše, kot so

v resnici. Če bi bili preveč idealistični, bi živeli v neki pravljici, iluziji, stvari pa bi bile mnogo lepše, kot so v resnici. Mislim, da sem realist s kančkom idealizma, saj sanjam in si ustvarjam neko sliko o svoji prihodnosti. A vendar živim na realnih tleh in ne živim življenja književnih ali drugih junakov.

Adrijana Horvat

Aleksandra Kmetič, 1.c: Preris, Michelangelo

IDEALISTKA

S ama zase pravim, da sem idealistka. Stvari hočem na vsak način izboljšati, naloge opraviti čim prej, s čim

manj truda. Skratka v svojih očeh vidim idealistično življe-nje. V vsakdanjem življenju pa stvari potekajo nekako tako. Pred časom smo obnavljali hišo, zraven sodi tudi moja soba. Seznam stvari, ki jih je bilo potrebno kupiti, ni bil ravno kratek, kaj šele, da bi bile stvari poceni. In tu se pojavim jaz, ki že napišem seznam. Hotela sem barvo za boljše počutje in prostor, kjer se bom v miru učila. Mono-tona bela je zame pošteno dolgočasna. Glede postelje in pohištva so bile z menoj velike težave. In da ne bi kdo mislil, da se tukaj že vse konča. Hotela sem boljši vzglav-nik, odejo … vse za boljše počutje. Tudi nakup oblačil in

obutve se z mano ne konča dobro. Mama je že zdavnaj obupala. Oblačila morajo biti prave barve, stvari in pohiš-tvo prave oblike, pa tudi znamka veliko šteje. Domača hišna pravila pa bi v svojem življenju kar odmislila. In da ne bi mislili, da sem lena, seveda sem, a le za določene stvari. Rada se učim, še posebej, če je moje delo popla-čano z dobro oceno. Postala sem prava zbirateljica do-brih ocen. Nekoč sem osvajala dvojke in trojke, le redko se je posvetila kakšna dobra ocena. Zdaj pa je popolno-ma druga slika. Trojke so postale prva redkost, moja re-dovalnico pa krasijo štirice in petice. Želim si in upam, da me v življenju čakajo dobre stvari, služba, idealen part-ner, na katerega bom ponosna, in seveda čudoviti otroci.

Hm … kako pa bo, pa vam ne znam napisati.

Petra Hrovat


11

IDEALIZEM IN REALIZEM

Č e je nekdo realist, pomeni, da gleda na

svet točno tako, kot ga vidi in dojema ter

ga ne olepšuje. Torej se sooča z dejstvi, ki

niso namišljena. Idealist pa je tisti, ki živi v

svojem namišljenem svetu in na vse glede

drugače, kot je v resnici. Predstavlja si življe-

nje, kot ga on hoče in ne kakršno je. Zase

menim, da sem pesimistična realistka, torej

gledam in dojemam svet tako, kot je, ampak v

slabi luči, saj nikoli nisem videla kaj dobrega v

življenju. V naši državi je skoraj vse že potoni-

lo ali pa še bo (z boljšega gremo na slabše),

vsi vedno bolj lažejo (tudi sami sebi, kar je

najhujše) – živimo v kritičnem svetu

(nekaterim celo uspe ponekod, a takšni so bolj

redke izjeme) … Ampak vseeno kaj delaš v

življenju, na koncu te vedno čaka smrt, odvi-

sen je samo čas, kdaj boš ti na vrsti, da te to

doleti. Zato ne vem, zakaj bi bila optimistična,

saj ni bilo nikoli boljše in zaradi tega mislim,

da tisti, ki so idealisti, imajo bolj veselo življe-

nje oziroma so bolj srečni, saj so v svojem

idealnem svetu in v resnici ne vedo, kaj se

okrog njih sploh dogaja. Živijo kot v pravljici,

edino za tiste je hudo, ki so poleg njih, saj

vidijo, kaj se v resnici dogaja in se jim smilijo

ter jim želijo pomagati.

Nika Taučer

Mario Jaušovec, 1.c: Preris, Edvard Munch - Krik


12

Profesor Franjo Friščić!

N iste nas učili le o batih in motorjih, o sornikih in strojih ter o silah in vozilih.

Življenjski vaši vedno so napotki! S tem ste nas veliko naučili in si naše zaupanje pridobili. Čeprav smo se napotkom včasih izognili,

si želimo, da bi vedno jim sledili.

N iste le naš učitelj, vi ste tudi naš voditelj. Čeprav so bile v razredu včasih scene,

ste nam vedno želeli dobre ocene. Za naš uspeh ste se z nami trudili in se za nas marsičemu prilagodili! Vedno ste nas dobro vodili,

zato bi se vam radi v imenu 4. A iskreno zahvalili!

D a teh besed nikdar ne bi pozabili,

vam jih bomo zraven šopka podarili.

SPOŠTOVANI RAZREDNIK!

N ajprej bi se vam radi zahvalili za vašo potrpežljivost in neizmeren trud, ki ste ga vložili pri podajanju zna-

nja. Pridobljeno strokovno znanje bomo lahko uporabili na vseh področjih, tako na delovnih mestih kot tudi v živ-ljenju. Skozi vsa 4 leta ste nas naučili, kako moramo delovati v okolju, ki nas obdaja. Zelo veliko svojega znanja ste pre-nesli na nas in na to smo zelo ponosni, saj vemo, da bo-mo z vsem tem znanjem lahko tudi mi profesionalno opravljali svoj poklic. V štirih letih smo skupaj preživeli številne ekskurzije, pri-jetne razredne ure, preboleli marsikatero angino, glavo-bol in na koncu meseca s skupnimi močmi uspešno opravičili vse ure izostanka. Vemo, da smo bili pogosto zelo naporni in ste se morali za to še toliko bolj poglobiti v nas, ampak povemo vam in verjemite nam, da se je ves vaš trud poplačal s tem, ko sedaj stojimo tukaj na maturantskem plesu. Torej, iskrena hvala profesor Jožek za vse, kar ste storili za nas! Zahvaliti pa se moramo tudi celotnemu učiteljskemu zbo-ru, ki je bil z nami vsa ta leta in nas kljub velikim napo-rom pripeljal do konca.

Vaš 4. C

Miha Radmilovič, 1.b: Moje ime


13

4.B

Ž e tedne ne spim, ker se nonstop učim, ena želja in en cilj, da to

dvojko dobim. Gonza, zakaj je tako težko, vse je zaman, četudi švinglamo, pademo, ker 'ma Gonza sokolje oko. En pogled na test in spet nič ne znam, test oddam, si rečem, vse je zaman. Teta Gonza, prosim, daj mi dve, ob-ljubim, da hodil bom v šolo. Teta Gonza, prosim, daj mi dve, ob-ljubim, da delal bom nalogo. Življenje je polno klancev, vzponov in

grdih padcev, vem le, da ne bo lah-ko. Teta Gonza, prosim te lepo, zaključi, zaključi mi to dvojkico. Stari spet rabim d'nar, ker inštrukcije 'mam. Vsak dan se hodim učit, pa še vedno ne znam. Gonza, zakaj je tako težko, vse je zaman, četudi švinglamo, pademo, ker 'ma Gonza sokolje oko. En pogled na test in spet nič ne znam, test oddam, si rečem, vse je zaman. Striček Bruno, prosim, daj mi dve, obljubim, da hodil bom v šolo. Dušan Veršec, prosim, daj mi dve, obljubim, da delal bom nalogo.

Življenje je polno klancev, vzponov in grdih padcev, vem le, da ne bo lah-ko. Teta Mira, prosim te lepo, zaključi, zaključi mi to dvojkico. Teta Helena, prosim te lepo, zaključi, zaključi mi to dvojkico. Teta Romana, prosim te lepo, zaklju-či, zaključi mi to dvojkico. Življenje je polno klancev, vzponov in grdih padcev, vem le, da ne bo lah-ko. Miss Mateja if you give me two, i'II i'II always love you. Franjo Friščič, prosim vas lepo, za-ključite, zaključite to dvojkico.

Gajser Nika, 1.a: Preris: Van Gogh – Zvezdnato nebo


14

Spoštovani g. razrednik!

E vo, zdaj pa še nekaj za našega razrednika Bojana Heryneka. Kot bi vi sami rekli: "Leta še ni konec in

eni se ga bomo rešili prej, eni pa bolj pozno, ja ... tak je, eni še bomo januarja skakali po šoli, eni pa še mogoče par let, kaj zdaj čemo!" … čaka nas še težka matura. Naj povem, da nas je razrednik najprej učil strokovne predmete Varnost in zdravje pri delu, kasneje pa Var-nost pred požari. Res je, da nas ni učil predmetov, kot so matematika, slovenščina, angleščina ... vendar kljub ogromnemu znanju, ki smo ga pridobili pri teh predme-tih, nas je profesor Herynek naučil največ. In ne govori-mo o znanju, ki smo ga morali osvojiti, ker je tako zapi-sano v učnih načrtih ... ampak govorimo o življenju ... o situacijah v življenju ... o obnašanju ... praktično o vseh

stvareh, ki nam v šoli in izven nje pridejo prav. Gospod razrednik, ste eden redkih profesorjev, ki se nekako trudite razumeti naš svet in puberteto ter najdete za vsako situacijo takšen odgovor, ki ga človek sprejme brez protiargumentov. Kot profesor se nikoli niste trudili za avtoriteto v razredu, ampak ste si s prijateljskim ra-zumljivim odnosom in svojo strokovnostjo pridobili najve-čjo avtoriteto. Nekoč je nekdo rekel, da se vsake sanje začnejo s sa-njačem. Mi pa si moramo zapomniti, da imamo v sebi moči, potrpljenje in strast, da lahko posežemo po zvez-dah in spremenimo svet. Vi, gospod profesor, ste bili naša moč, potrpežljivost in strast, da smo skupaj prišli do konca in posegli po zvezdah.

Rene Rižner, 1.a: Knowledge


15

B ili so časi, ko strah trepetal je po vsej vasi ...

Bili so deli mesta, do katerih je vodila smrti cesta.

F antje, dedki, očetje, bratje so se bali, da jih ne bi z udarci in šrapneli pokopali.

Žene so jokale, saj so svoje može pokopale.

V ojna in nasilje sta zadala velike rane … ker za moške iz Srebrenice ni bilo ne usmiljenja ne vrnitve …

B razgotine vojne ostanejo … in so večne, dekleta, babice in žene so še danes nesrečne,

saj so tam na bojišču svoje junake izgubile in v srcu sklenile, da se v ta kraj moritve ne bodo vrnile …

Gregor Novak

Duš

an T

eska

č, 1

.b: Z

račn

i pro

met


16

A uschwitz. Nikoli pozabljen. Nikoli se ne bi smel niti

zgoditi. Pa se je. Po toliko letih se je zopet zapisal

v zgodovino človeštva. Srebrenica … kraj nestrpnosti in

rasizma. Kraj, kjer vse od reke Drine pa do Potočarov na

polju belih »nišanov« v vetru odmevajo glasovi več kot

8.000 nedolžnih žrtev. Žrtev, katerih smrt je bila najgro-

zovitejša, zverinska, zahrbtna, obenem

pa tako nesmiselna. To je bil zločin, nad

katerim je obnemel cel svet. Zločin, ki je

ubil rodove bosanskih muslimanov … in

kot dodaja Amor Mašovič: »Toda to je

hkrati genocid, ki še ni končan. Zdaj muči

tiste, ki so ga preživeli, podaljšujejo pa

ga tisti, ki vse vedo o njem, a vztrajno

molčijo!«

Prebiram članek o genocidu v Srebrenici,

gledam slike na internetu in si ne upam

pomisliti na bolečino, ki jo preživljajo

svojci žrtev. Niti ne upam trditi, da jih ra-

zumem. Takšne bolečine in takšne izgu-

be ni mogoče razumeti … razumemo jo

takrat, ko jo doživimo.

Časa ne moremo zavrteti nazaj in vse

izbrisati ... se žrtvam opravičiti. Nemogo-

če se je opravičiti, ker so jim vzeli nekaj,

kar so nosili v srcu … ker so jim vzeli del

življenja. Njihovo srce bo za vedno ostalo

na tem množičnem grobišču, zato lahko

z njimi le delimo bolečino. Bolečino za

nedolžnimi ljudmi … mladimi ljudmi, ki so

sanjali, upali in verjeli v boljši jutri. Vse to

so jim vzeli. Najgrozovitejše je, ker so to

vzeli otrokom, ki so sedeli še v šolskih

klopeh. Otrokom in najstnikom, ki v srcu

niso nosili sovraštva, ampak ljubezen do

življenja in boljšega jutri.

Sprašujemo se o odgovornosti, da se

»Srebrenica« ne bo pisala iz zgodovine v

zgodovino kot večen dokaz neodločnih

politikov držav, ki ob izbruhu balkanske

morije sploh niso vedeli, kaj storiti. Spra-

šujemo se, kako je bilo to mogoče? Kako so to opravičili

pred lastno vestjo? Kje je zatajilo človekovo dostojan-

stvo? Po toliko letih nimamo odgovorov.

Skrbeti bi morali za zanamce, za njihovo blaginjo in člo-

vekovo dostojanstvo. Ne bom pisala zgodb, esejev,

pesmi. Napisala bom skromno sporočilo vsem … vsem

Marina Vengust, 1.c: Preris, Van Gogh


17

Nam, ki nam je mar in bi morali skrbeti za skupno dobro,

za blaginjo, za mir … in ne za prevlado močnejšega nad

šibkejšim. Močnejšega, ki bi imel moč kaznovati nekoga,

ki je drugačen. Nihče, prav nihče nima pravice obsojati

nekoga zaradi njegove drugačnosti … drugačne pripa-

dnosti … drugačne vere. Saj smo vendar vsi enaki. Mar

ne?

Živimo v sodobnem, naprednem in civiliziranem svetu,

razvoj znanosti in tehnologije nima meja, pa nas vedno

znova in znova ne izučijo napake iz preteklosti … Napa-

ke, ki usodno spreminjajo zgodovino in strmijo k padcu

človeštva. Z namenom, da se bo svet še naprej razvijal,

se moramo naučiti potrpežljivosti, hu-

manosti in predvsem sprejemati dru-

gačnost ljudi okrog sebe. Dokler se

tega ne bomo naučili, bomo ljudje kot

krvoločne živali, pri čemer nam ne bo-

do pomagale mirovne sile niti zakoni

niti svetovne organizacije.

Srebrenica in njene žrtve bodo ostale

za vedno … Njihova imena na spomin-

ski plošči so nam v opomin in sporoča-

jo vsemu svetu, da se takšne grozote

ne bi ponovile. Prav je, da tudi prihod-

nje generacije govorijo o tem, da ne

pozabimo, da bolečino in izgubo oza-

vestimo, da jih sprejmemo in s tem

živimo naprej … v upanju, da se kaj

podobnega nikoli ne bo ponovilo. Po-

trebno je zdravljenje … ozdraviti mora-

mo spomin z resnico in obžalovanjem

ter svetlim pogledom v prihodnost.

Naj iz tega kraja ne ječijo glasovi žalo-

sti, ampak glasovi pomiritve kot opo-

min vsem nam, da žrtve niso bile za-

man. Bodoče generacije naj zato vsto-

pajo v svet s prijateljsko dlanjo in odpr-

tim srcem za sprejemanje drugačnosti,

da v naši zgodovini ne bo prostora za

zgodbo »o Srebrenici.«

Tjaša Capl, 2. mesto na literarnem natečaju ob 20. obletnici genocida v Srebrenici.

Tjaša Petek, 2. let.: Igra barv


18

A dijo mami, se vidiva zvečer, ko prideš iz službe!

… je pospremil petletni Danijel mami, ki je odha-

jala na delo. Babica Samira je pogosto med vikendi pa-

zila Danijela, medtem ko je njegova mama Jasmina de-

lala … Babico ima Danijel zelo rad. Skupaj vedno poč-

neta zanimive stvari … se igrata, rišeta ali se sprehajata

… Vendar Danijel je najsrečnejši, ko mu babica Samira

pripoveduje zgodbe. Tako jo velikokrat pred spanjem

prosi, babi, bi mi povedala zgodbo o mojem dedku Da-

mirju … Seveda, babica privoli, saj je vesela, da nanj ni

pozabil … in tako mu pripoveduje …

Ko sem spoznala tvojega dedka Damirja, sem bila še

zelo mlada ... stara sem bila 17 let. Dedek je bil vedno

nasmejan in prijazen, prav tako kot ti – zelo si mu podo-

ben … babica z nasmehom na obrazu z nežnim pogle-

dom boža svojega vnučka Danijela in nadaljuje z zgod-

bo ... Kmalu sem se preselila k njemu in čez čas sva

dobila dojenčka ... rodila se je tvoja mama Jasmina.

Oba sva bila zelo srečna. Tvoj dedek ni bil nikoli slabe

volje, čeprav nismo imeli veliko denarja. Vedno je lepo

skrbel za nas, saj mu je družina veliko pomenila. Tvoj

dedek je imel tvojo mamico zelo rad ... Naučil jo je, kako

se voziti s kolesom pa učil brati … najraje pa sta plesala

in pela pesmice ... Danijel jo je pozorno poslušal in jo

prosil, babi, mi zapoješ pesmico, ki jo je dedek pel moji

mamici. Babica se je nasmehnila … seveda dragi, to je

pesem o cvetu …

Jedan maleni cvet

još ni progovorio nije

a već je zano sve tajne Sunca

i sve što zemlja krije.

Jedan maleni cvet

još nije ni prohodo,

a već je znao da se hrani

svetlošću vazduhom i vodom.

Jedan maleni cvet

na zna da čita i piše,

al' zna šta je život, šta je cvet,

i miriše, miriše.

Ti je všeč? … Danijelu je bila pesem zelo všeč ... postal

je žalosten, zato je babico zaskrbelo, zanimalo jo je za-

kaj je žalosten. Danijel ji je potožil, dedek umrl v vojni …

tudi jaz bi ga rad poznal. Babica se mu je nasmehnila …

Dedek je imel rad svojo domovino, tako kot je imel rad

svojo družino ... Zelo bi bil srečen, če bi se velikokrat

spomnil nanj, mu prižgal svečo in mu zapel kakšno

pesmico ... Ne bi hotel, da bi ti bil žalosten ... Danijel jo

je prekinil, ampak mami je vedno žalostna, ko jo vpra-

šam kaj o dedku. Babica je nadaljevala … mamica je

imela zelo rada tvojega dedka … in zelo nas je prizade-

lo, ko so nas ločili od njega … bilo je zelo težko. Veliko

otrok je ostalo brez očetov, dedkov, bratov ... Žene so

ostale brez mož in mame brez svojih sinov. To so bili

zelo težki časi, vendar je prav, da se jih spomnimo, saj

se tako ne bo nikdar pozabilo, kaj se je zgodilo v Sre-

brenici. Danijel je pogumno nadaljeval … mami mi je

povedala, da je takrat umrlo veliko mož in fantov ... Ba-

bi? Zakaj so morali umreti? … Zato, ker so drugačni?

Zato, ker jih drugi niso marali? … Kaj so naredili naro-

be? … babico je stisnilo pri srcu, ampak je nadaljevala

… veš Danijel, nekateri ljudje ne marajo drugačnih ...

Nekateri želijo, da bi bili vsi ljudje enaki, da bi bili vsi

ene vere in da bi vsi enako razmišljali ... in ker temu ni

bilo tako, niso bili zadovoljni z njimi … kar je zelo naro-

be ... Nikdar ne smeš sovražiti ljudi, pa čeprav so dru-

gačni od tebe. Tudi ti si drugačen od njih in nisi zaradi

tega slab ... Danijel se je zamislil … babi, tudi moja ma-

mi in ati sta drugačna .... Oba imata drugačno vero. Ba-

bi se je nasmehnila … tako je ... drugačna sta, ampak

se imata vseeno rada. Tako je tudi prav. Nihče si ne

zasluži biti kaznovan, zato ker ni enak kot ti … Dedek si

tudi ni zaslužil umreti, zato ker je drugačen, jo je prekinil

vnuk. Imaš prav, se je strinjala babica. Preteklosti ne

moramo spremeniti, lahko jo le spominjamo in svoje


19

otroke ter vnuke naučimo, kaj je prav in kaj

ne ... Vsi bi se morali iz tega kaj naučiti in

postati bolj potrpežljivi ter bolj prijazni do

drugih ljudi, saj ne želimo, da se to še kdaj

ponovi ... Babi imaš kakšno dedkovo sli-

ko? ... Povedala si mi, da je bil dedek ve-

dno prijazen do vseh, zato bi ga rad imel

vedno ob sebi. Babi mu je poiskala sliko in

mu jo položila na nočno omarico ... Tako,

zdaj imaš dedka vedno ob sebi. Upam, da

te bo spomnil, da moraš spoštovati in biti

prijazen do vseh … tudi do takšnih, ki niso

enaki kot ti. Danijel se je pohvalil … v vrtcu

imam veliko prijateljev in smo si zelo različ-

ni. Nimamo enake barve kože, eni govorijo

drugače kot mi, ampak se vsi skupaj igra-

mo in smo zelo dobri prijatelji.

Babica mu je zadovoljno pokimala … Če

se bomo naučili sprejemati drugačnost,

bomo vsi srečnejši, saj se bomo boljše ra-

zumeli med seboj … Ja! Tako kot se razu-

meta in imata rada mami in ati … in tako

kot se razumeva jaz in ti!

Babi se je nasmehnila, ga poljubila za lah-

ko noč in mu še en krat povedala pesem o

cvetu. Danijel je babici obljubil, da bo ve-

dno prijazen tudi do tistih, ki so drugačni.

Odločil se je, da bo to pesem naučil svoje

prijatelje v vrtcu in da jo bo povedal svoji

mami, saj tako ne bo nikdar pozabil na svo-

jega heroja – dedka.

Staša Skok, 3. mesto na literarnem nateča-

ju ob 20. obletnici genocida v Srebrenici.

Michelle Magerl, 1.a: Preris, Jurij Šubic - Pred lovom

Nagrajenkama iskreno čestitamo!

Mentorica Maja Cafuta


20

N a mednarodnem likov-

nem natečaju (motiv in

tehnika poljubna) je bila zelo

uspešna dijakinja Sarah Grašič,

4.a. Prejela je srebrno priznanje

in plaketo za likovno delo v tem-

pera tehniki z naslovom Drevo –

simbol življenja.

K onec maja smo se razve-

selili rezultatov zadnjega

natečaja, na katerega smo se

prijavili. Dijaki so ustvarjali na

temo »Srečanje pri vodnjakih in

studencih«. Nagrajeni so bili kar

štirje dijaki:

Grega Kumer, 4.b – fotografija

ter za likovna dela Michelle

Magerl, Nika Gajser, obe 1.a in

Aleksandra Kmetič, 1.c.


21

Drage dijakinje, dragi dijaki!

Vabimo vas k sodelovanju pri nastajanju šolskega

literarnega glasila. Pišite, rišite in ustvarjajte.

Vaše prispevke nam posredujte po e-naslovu:

[email protected] ali ga prinesite v ka-

binet ge. Romane Orthaber, ge. Maje Cafuta ali v

kjnižnico.

Veselimo se vsakega vašega prispevka.

Glavna in odgovorna urednica: Maja Cafuta

Sodelavci: dijaki šole in dijaškega doma ter Zlatko Šehovič, Romana

Orthaber, Tanja Srebrnič, Benjamin Pivec

Slika na naslovnici: Tjaša Petek, 2. let.: Igra barv

Lektura: Maja Cafuta

Oblikovanje: Benjamin Pivec

Izdajatelj: Prometna šola Maribor – elektronski izvod, julij 2015

UREDNIŠ TVO

mailto:[email protected]

Documents

Preradovičeva 33, 2000 Maribor · Naj bo moje življenje dolgo, kolikor hoče, rada bi uživala. Ker je slabih stvari veliko, v njih poskušam poiskati nekaj dobrega. Držim se