Pričakovana, a po obsegu dramatična

prenamnožitev podlubnikov po žledolomu

Novinarska konferenca, 7. julij 2015

Sanitarni posek drevja v letih od 1995 do 2014

po vzrokih poseka (v m3)

28%

46%

44%

31%

27%

21%

19%

22%

32%

35% 37%

31%

36%

33%

28%

21%

17% 18%

29%

66%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

4.000.000

4.500.000

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

De

lež

san

itar

ne

ga p

ose

ka

Po

sek

v m

3

Leto

Žuželke Naravne ujme Bolezni Drugo % sanitarnega poseka

Rezultati sanacije žledoloma do 8. maja 2015

Izvedba sanitarnega poseka "IGLAVCI" po GGO

0

200

400

600

800

1.000

1.200

TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE

1.0

00 m

3

Posek iglavci Neposekano iglavci

Metoda:

Analiza podatkov o poseku

Analiza podatkov o označitvi drevja za posek

Analiza podatkov o ulovu v kontrolne feromonske pasti

Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov

bodo v naslednjih gozdnogospodarskih območjih:

Postojna

Ljubljana

Tolmin

Kranj

Kočevje

Novo mesto

Prognoza za leto 2015

Posek zaradi podlubnikov v letih 1996-2014

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

1.p

olle

tje 2

015

leto

m3

Povprečje poseka zaradi podlubnikov v obdobju 1995 - 2014 (300.000 m3)

Evidentirane smrekove lubadarke

v prvih polletjih v letih 2005, 2014 in 2015

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

1Slovenija

Evid

en

itir

an

e l

ub

ad

arke z

a p

osek (

m3)

1. polletje 2005 1. polletje 2014 1. polletje 2015

Evidentirane smrekove lubadarke

v prvem polletju 2014 in 2015

Ukrepanje za zmanjšanje sekundarne škode

po žledu zaradi namnožitve podlubnikov

Ukrepi s strani ZGS, gozdarske inšpekcije, MKGP

Pogosta kontrola stanja gozdov ter zagotavljanje

izvedbe potrebne sanitarne sečnje s podlubniki

napadenih dreves in preprečevalno-zatiralnih del

Za izvedbo potrebnih del je v prvi vrsti

odgovoren lastnik gozda.

Znaki napada smrekovega lubadarja na deblu

Znaki napada na koreničniku drevesa

Smolenje je dodaten znak napada

smrekovega lubadarja na deblu

Značilno rumenenje krošenj napadenih dreves

Rumenenje krošenj in odpadanje iglic

Žarišča napada podlubnikov – Ravbarkomanda pri Postojni 2.7.2015

Odstotek lubadark, ki jih odkrije ZGS (2012-2015)

OE Zasebni gozd Državni gozd

Tolmin 90 99

Bled 90 97

Kranj 90 98

Ljubljana 82 97

Postojna 85 98

Kočevje 85 95

Novo mesto 89 88

Brežice 85 90

Celje 87 98

Nazarje 77 96

Slovenj Gradec 85 96

Maribor 70 90

Murska Sobota 90 95

Sežana 68 100

POVPREČJE: 84 96

Zavod za gozdove Slovenije, 3.7.2015

Padec cene hlodovine glede na čas poseka z lubadarjem napadene smreke

Cena smrekove

hlodovine €/m3

Razlika do

zdrave

hlodovine v

€/m3

Razlika do zdrave

hlodovine v %

Oznaka hlodovine

oz. hitrosti sanacije

Št. saniranih

napadov od

vseh

Zdrava hlodovina 88 € ZDRAVO

Hlodovina v zgodnji

fazi napada

podlubnikov (ni

modrenja) 88 € 0 € 0% HITRO 20%Pomodrena

hlodovina (iglice

dreves masovno

odpadajo) 60 € -28 € -32% POČASNO 60%Hlodovina sušic

(iglice in lubje je z

drevja odpadlo,

hlodovina je

razpokana) 35 € -53 € -60% PREPOZNO 20%Cene smrekove hlodovine in lubadar - stanje julij 2015

Kakšen je prispevek ZGS s tem, da evidentira napad podlubnikov in lastnika sili k

ustrezno hitremu ukrepanju?

Predpostavke:

• 87% napadov odkrije Zavod za gozdove Slovenije (povprečje v obdobju 2012-2015)

• Hitrost sanacije: 20% saniranih v okviru enake vrednosti hlodovine, 60% saniranih v

okviru padca vrednosti hlodovine za 1 razred, 20% saniranih prepozno; povprečno:

padec za 1 vrednostni razred oz. približno 28 €/m3

• Nepravočasno sanirana lubadarka (25% odkritih) povzroči v naslednji generaciji

lubadarjev za 5-krat več novih lubadark (čeprav običajno iz ene nesanirane lubadarke

nastane 10-20 novih)

• Samo 13% lubadark bi bilo brez ZGS pravočasno odkritih in saniranih pred širitvijo.

Letno preprečena škoda zaradi ukrepanja Zavoda za gozdove Slovenije pri pojavu podlubnikov (samo na vrednosti sortimentov)

Scenarij 2015 \

škoda m3 lubadark

Upoštevan

samo prvi

napad v letu

Upoštevana tudi

širitev lubadarja

v istem letu

Škoda na

gozdnega

posestnika

Upoštevan

samo prvi

napad v letu

Upoštevana tudi

širitev lubadarja

v istem letu

Škoda na

gozdnega

posestnika

Preprečena

škoda na

gozdnega

posestnika

Optimističen 800.000 36.888.000 € 221.328.000 € 479 € 22.400.000 € 50.400.000 € 109 € 370 €

Realističen 1.500.000 69.165.000 € 414.990.000 € 898 € 42.000.000 € 94.500.000 € 205 € 694 €

Pesimističen 4.000.000 184.440.000 € 1.106.640.000 € 2.395 € 112.000.000 € 252.000.000 € 545 € 1.850 €

Običajno leto: 292.000 13.464.120 € 80.784.720 € 175 € 8.176.000 € 18.396.000 € 40 € 135 €

Opombe:

*1: Odkri je in pravočasno se sanira samo 13% lubadark, padec vrednosti preostalega lesa je za 2 razreda (60%), i z nesaniranih jeder se lubadar š i ri s hi trostjo še ene generaci je/leto

*2: Odkri je in pravočasno se sanira 75% lubadark, padec vrednosti lesa je v povprečju za 1 razred (32%), i z nesaniranih jeder se lubadar š i ri s hi trostjo še ene generaci je/leto

Nekaj primerjav - podatki na gozdnega posestnika ali drugo navedeno enoto:

Davek na KD: 17 €

Prisp.za vzdrževanje gozdnih cest: 4 €

Strošek ZGS (če bi ga plačali le lastniki gozdov): 41 €

Strošek ZGS na prebivalca RS: 10 €

Strošek ZGS na m3 možnega poseka: 3 €

Škoda na hlodovini z obstojem ZGS *2

Škoda na hlodovini brez obstoja ZGS *1

(hipotetično)

Poziv lastnikom gozdov:

Redno (tedensko) pregledovati svoje gozdove

Ob odkritju napada podlubnikov takoj obvestiti

revirnega gozdarja in nemudoma začeti s

posekom napadenih dreves ter preventivnimi

varstvenimi deli

Odpeljati neobeljeno hlodovino pred izletom

podlubnikov iz gozda.

Začetek napada pod skorjo (Vrhnika, 7.7.2015)

Vrhnika, 7.7.2015