Pridelava avtohtonih slovenskih sort zelenjadnic in

semenarjenje

Miša PUŠENJAK,u.d.i.aKGZS ZAVOD Maribor

ZAKAJ�obdržati domače, hišne sorte�Nove, izboljšane, odpornejše tipe gojenih rastlin

�malo ekološko pridelanega semena na tržišču, še manj pa semena slovenskih avtohtonih sort

�Znižati stroške pridelave

PASTI

�Prenos glivic, virusov, bakterij�Ni pridelka semena – izgubimo domačo sorto

�Izroditev, padec vitalnosti populacije zaradi razmnoževanja v sorodstvu

�Križanja s rastlinami druge sorte,vrste ali s pleveli�Plevelno seme: težko je ločiti od pravega pogosto

botanika

�Samoprašnice, tujeprašnice ZELO POMEMBNO

�Botanične družine�Spolno, nespolno razmnoževanje�Kdaj se oprašijo, kako se oprašijo, kdo je opraševalec

Razlika: semenski ali nesemenski posevek

�Odvisno od tega, kaj je nesemenski posevek: žita, fižol zrnaš, fižol za stročje, solata, zelje

� Včasih se razlikujejo tudi datumi setve� Gnojenje�medvrstne razdalje� Potrebna je bolj natančna zaščita posevka� Rastna doba je pogosto daljša�Odbira: pozitivna, negativna� Čas spravila

gnojenje

�Manj dušika: PAZI NA GNOJENJE S HLEVSKIM GNOJEM

�Kalij: potreben za odpornost rastlin, tudi na poleganje: NEKOLIKO VEČ, KAKOR ZA nesemenski posevek pri vrtninah, za žita enako

�Fosfor potreben tudi ob cvetenju –vzpodbujanje mineralizacije pred cvetenjem

ZAŠČITA POSEVKA

�Tudi v ekološki pridelavi imate možnosti zaščite

�Uporaba kupljenih pripravkov po KATALOGU: na semenu se prenašajo skoraj vse glivične bolezni, del viroz in veliko bakterioz

�Uporaba domačih pripravkov: žajbelj, timijan, čebulnice, rman, rabarbara, njivska preslica, gozdna praprot na manjših površinah

populacija, sorta,kultivar, hibrid, GSO

�Homologni kromosomi: lokusi, geni, na vsakem kromosomu en gen (ali več) za isto lastnost

� Diploid, haploid�Oprašitev�Oploditev� Zigota� Rastlinica

populacija, sorta,kultivar, hibrid, GSO

RR X rr

Rr

¾ rdeč, ¼ bel

populacija, sorta,kultivar, hibrid, GSO

1/4 rdeč, 2/4 roza,

¼ bel

�populacija, �Sorta�kultivar, �hibrid, �GSO

Populacija Varaždinsko zelje

sorta

Več različnih rešitev

1. V populaciji (v sorti) poiščemo rastline, ki so odporne na posamezne insekte (bolezni)poberemo samo semena teh in jih posejemo ločeno (ali skupaj) in naprej odbiramo samo zaželjene rastline

V NEKAJ LETIH (NAJMANJ 5 generacij) DOBIMO NOVO SORTO, ODPORNO NA BOLEZEN, INSEKT…

Kaj pa če nova sorta nima prave barve

2. KRIŽANJE dveh primernih staršev:Med potomci odberemo zaželjene rastline, ki jih nato po različnih postopkih dalje razmnožujemo tako, da dobimo novo sorto

hibrid

hibrid,

hibrid

hibrid

Prijatelj, nimašpravih genov

Gensko spremenjeni organizmi: nebesa ali

pekel

Posebnosti po posameznih vrstah

Rod Brassica: vsaj 150 m izolacije� Zelje, kolerabica, repa, ogrščica, repica: rumeno cvetoče

� Redkev, redkvica, divja redkev: belo cvetoča� Večina je dvoletnic, lahko skrajšana verzija, a ni priporočljivo

� Tujeprašnice, žužkocvetke, močno križanje med vrstami, ki imajo enako število kromosomov, oprašitev možna samo dopoldan, popoldan se cvet zapre in se drugi dan še odpre, če ni vroče je še nekaj cvetnega prahu

� PTIČI in seme� Seme dobro kali, čas trajanja do 3 leta

CIKORIJE� Tujeprašnica, izolacija: 600 m� Močno medsebojno križanje: endivija – divja

cikorija, radič – divja cikorija, radič (2n = 18) se križa s endivijo (2n =18 ali 36) , obratno pa ne

� Avtoinkompatibilnost, predvsem radič, � Žužkocvetka, vetrocvetka na odprtem� V istem letu cvet in seme, rauen prezimni radič� Rad polega, če preveč gnojen� Seme slabo kali, čas trajanja 2 leti

Posebnosti po posameznih vrstah

Solata� Samoprašnica, samo izjemoma tujeprašnica: izolacija 300m

�Nujna dobra odbira, hitro ostanemo brez glav, rozet

� Dobro kali, seme pobiramo v mlečni zrelosti, da ne izgubimo najbolj vitalnega semena

� Pazi seme – molji naravni insekticid� Za dobro kaljivost pomembna starost in velikost semena

Posebnosti po posameznih vrstah

� STROČNICE � so samoprašne: navadni fižol, grah, � ali deloma tujeprašne: laški ali turški fižol, soja, nekatere detelje

� Izolacija: 300m, soja bolje 500m� PAZI DUŠIK� Stročje sorte potrebujejo dalj časa do semena� Strojno spravilo – kombajn nekoliko prej, zrno dobro posušiti, manjše količine zamrzniti

� V času cvetenja in odpadanja cvetoc priporočljivo posevek pokriti – grahar, fižolar

� Lečo, čičerko hranimo v strokih

Posebnosti po posameznih vrstah

RAZHUDNIKI: krompir, paradižnik, paprika, jajčevec

�SAMOPRAŠNE A NE POPOLNOMA�VROČINA UNIČUJE CVETNI PRAH�IZOLACIJA: 50m priporočena�Tehnološka, fiziološka zrelost�Sluz na semenu paradižnika: pranje semena (enako, a zelo težko jajčevec)

Posebnosti po posameznih vrstah

Posebnosti po posameznih vrstah

Bučnice�Tujeprašnice, enodomne, žužkocvetke�Izolacija: 500m (okrasne buče!!!)�Pri bučah gojimo dve vrsti: C. pepo in C. maksima, med seboj se težko križata,v naravi v bistvu ne, znotraj skupine pa

�Prekati, količina semena: dedno �Kumare: seme lahko ločimo s pranjem, takoj osušiti

Korenje, peteršilj, zelena�Med seboj se ne križata, tujeprašnica,

žužkocvetka, izolacija vsaj 500m, � Dvoletna pridelava� Pazi divjo korenje� Prvi pobrani kobulji najkvalitetnejše seme: 3 leta kali

� Zadnji slabo seme: samo naslednje leto kali

Posebnosti po posameznih vrstah

Posebnosti po posameznih vrstahČEBULNICE� Tujeprašnice, med seboj se ne križajo� Izolacija: 600m�Nekatere razmnožujemo tudi vegetativno –dodatna past

� Dvoletnice: prezimljanje, skladiščenje � Česen: odbira velikih čebul in velikih strokov, šalotka: odbira velikih čebul, por prezimi in naslednje leto cveti

�Ne gnojimo s hlevskim gnojem� Čebula za cvetenje dovolj velika, nekaj mraza potrebuje, skladiščimo bolj na hladnem

Samoprašne poljščine in vrtnine

�Oves,� ječmen,� Lan, � Črna detelja,� Leča� Proso� Zelena soja, mungo, fižol

� Sezam� Paradižnik, � Pšenica� Trave� Tobak� Krompir� solata

Spletna stran MKGPz dostopnim ekološkimsemenom v Sloveniji

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ssk/Podatkovna-zbirka-ekoloskega-semenskega-materiala-5.pdf

ZAKONODAJA� Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Ur.l. RS, št. 58/2002) � Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu

kmetijskih rastlin /ZSMKR-A/(Ur.l. RS, št. 86/2004

� Pravilnik o trženju semena zelenjadnic(Ur.l. RS, št. 8/2005)

� Pravilnik o spremembi Pravilnika o trženju semena zelenjadnic(Ur.l. RS, št. 100/2005)

� Pravilnik o trženju semena žit(Ur.l. RS, št. 8/2005)

� Pravilnik o spremembah Pravilnika o trženju semena žit

(Ur.l. RS, št. 100/2005)

� Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese(Ur.l. RS, št. 2/2005 (27/2005 - popr.)) IN SPREMEMBE

� Pravilnik o trženju semena oljnic in predivnic

(Ur.l. RS, št. 8/2005)

VPRAŠANJA?

Hvala za pozornost!