1

PRIJATELJ

javno glasilo pesnika in pisatelja Dragana Ignjića

letnik: 1 – številka: 2 – MAREC 2010

2

2

Kolofon

PRIJATELJ – javno glasilo pesnika in pisatelja Dragana Ignjića

številka: 2 letnik: 1 marec 2010

Časopis Prijatelj izhaja enkrat mesečno in je na voljo v elektronski obliki. Vse prispevke pošiljajte na elektronski naslov: javnoglasilo-prijatelj@hotmail.com. Vsi pri-spevki, ki pridejo na naslov uredništva bodo objavljeni v tekoči ali pa prihod-njih številkah glasila Prijatelj.

Odgovorni urednik: Dragan Ignjić

Izdaja in zalaga: Samozaloţba v Starem trgu pri Loţu

Urejanje in oblikovanje: Dragan Ignjić

Spletna izdaja je na voljo: http://e-casopis-prijatelj.weebly.com/

Naslov urednika: Dragan Ignjić, Cesta Notranjskega odreda 43, 1386 Stari trg pri Loţu.

3

Kazalo vsebina

4 Urednikov pozdrav

Prebuja in prihaja pomlad!

5 Praznujmo

VELIKA NOČ – največji krščanski praznik

6 Intervju

Pesnik in pisatelj Dragan Ignjić

8 Poezija

Objem trenutka; France

9 Poezija

Slovenija; Laž

10 Poezija

Oh, pesnik; Se spominjaš spomina

11 Premišljevanje

Postni čas – čas miru in odpovedovanja

12 (NE)mir

Na mladih svet (za)ostaja!

13 Iz zgodovine

Zgodovina olimpijskih iger II. del

15 Dolgočasje

Šale meseca; Ali ste vedeli?

4

Urednikov pozdrav

Prebuja in prihaja pomlad!

Vljudno pozdravljeni v drugi številki glasila Prijatelj.

Mesec marec je mesec, ko tudi datumsko uradno stopimo v pomladanski

čas in ne le – to tudi uro premaknemo za 1 uro naprej. Tokratno številko bomo

pričeli z novo obliko glasila, nadaljevali pa z zanimivimi rubrikami, ki jih je to

pot nekaj več, kot v pretekli številki.

Po končanem pustnem rajanju smo pričeli z postnim časom, ki smo ga

pričeli z Pepelnico in traja 40 dni do Velike noči. Tudi o Veliki noči in običajih

bomo spregovorili v tej številki pa nekaj intervjuja in poezije se je nabralo za to

številko in še mnogo več.

Še vedno pa velja povabilo, da ste k sodelovanju v časopisu vabljeni vsi,

ki radi kakorkoli sodelujete. Pošljite svoje prispevke in z veseljem jih bom obj-

avil v glasilu Prijatelj.

Naj bo mesec marec poln zanimivih in lepih trenutkov. Se vidimo v naslednji

številki v mesecu aprilu.

Dragan Ignjić, odgovorni urednik

5

Praznujmo

VELIKA NOČ – največji krščanski praznik

Velika noč je eden izmed največjih krščanskih praznikov, ko se

spominjamo vstajenja Jezusa Kristusa. V nadaljevanju bomo spregovorili

o običajih, ki jih praznujemo kristjani ob Veliki noči. Zanimivo je da

imamo Veliko noč letos 4. aprila skupaj z pravoslavnimi verniki.

Velikonočne skrivnosti verniki pričenjamo z Cvetno nedeljo, ko se spominjamo Jezusovega vhoda v Jeruzalem. Ta dan pri svetih mašah blagoslavljamo zelenje in oljke. Veliki teden se tako pričenja z velikim ponedeljkom in traja do vel-ike sobote. Na veliki četrtek se vern-iki spominjamo Zadnje Jezusove ve-čerje s svojimi učenci (apostoli). Ob večerji je Jezus ta dan postavil tudi zakrament svete Evharistije in maš-niškega posvečenja. Ob veliki soboti se verniki skozi celoten dan zbirajo v molitvi pri bo-ţjem grobu, kjer s poklekom počas-tijo Jezusa v grobu. Popoldan pa se vrstijo blagoslovi velikonočnih jedi, ki jih verniki zauţijejo na veliknočno jutro.

Simbolika velikonočnih jedi je sled-ečna: jajca oz. pirhi predstavljajo bo-ţji grob (lupina) in Jezusovo kri in ka-plje vode, ki je pritekla s njegove sr-čne strani, hren predstavlja ţeblje s katerimi je bil Jezus pribit na kriţ. Potica (okrogla) predstavlja Jezusovo krono. Kruh predstavlja simboliko ţivljenja itd… Zvečer se na veliko soboto verniki zbirajo ob bdenju in molitvi na veliko noč pa se pričenja dan s procesijo in slovesno sveto mašo oz. velikonočno vigilijo. Naj bo tudi letošnja Velika noč nekaj posebnega, ko se spominjamo Jezus-ovega vstajenja.

pripravil: Dragan Ignjić

6

Intervju

Pesnik in pisatelj Dragan Ignjić

Tokratni intervju bomo posvetili pesniku in pisatelju Draganu Ignjiću, ki

je ţe četrto leto aktiven na področju literarnega ustvarjanja. Rodil se je 28.

junija 1992 v Postojni in napisal ţe več kot 80 zanimivih pesmi.

Vaše pesmi lahko prebiramo tudi v glasilu občine Loška dolina. Kako se je pričela tvoja pot? Moja pot se je pričela ţe leta 2005, ko sem v občinskem glasilu občine Loška dolina objavil svoj prvi članek z naslovom Ko odhaja naš kaplan Janez Ţakelj. Pred štirimi leti si izdal tudi rok-opisno knjiţico. Kako je njen na-slov in o čem govori? Res je. Leta 2006 sem po dolgem premišljevanju in odlašanju izdal sv-ojo prvo knjiţico z naslovom Člov-ek, ki je nosil Kristusove rane o pa-tru Piju iz Pietrelcine. Govori pa o njegovem ţivljenju. Kakšen je bil odziv na vašo knji-ţico? Ali je bilo tudi kaj kritik? Odziv na knjiţico je bil velik in zan-imanje je bilo ogromno, saj je ţe prvi dan pošla. Tudi kritik je bilo ne-kaj, vendar se zato nisem pustil mo-titi. Pišete tudi pesmi. Kakšna je vaša tematika?

Moja tematika je predvsem bolj dom-ovinska in so pesmi predvsem bolj ţalostne. Ustvarjate tudi svoje osebno in ja-vno glasilo Prijatelj. Kako ste prišli na idejo? Od letošnjega leta res izdajam svoje osebno glasilo Prijatelj, na idejo pa sem prišel tako spontano. Ali je kaj zanimanja za sodelovanje v glasilu? Seveda ţe v drugi številki se je poka-zalo veliko zanimanje za sodelovanje. Napisali ste ţe kar nekaj člankov in prispevkov, nam lahko zaupate nekaj naslovov? Z veseljem. Članki so: Ko odhaja naš kaplan Janez Žakelj, Začeli smo znova, Ja-slice, letos prava umetnina in zadnji čla-nek Po zelenih poteh Loške doline. Ali imate v planu tudi kakšno novo izdajo? Da, v letošnjem letu imam v planu tudi novo izdajo, vendar naj bo ta za-enkrat še skrivnost.

7

Intervju

Imate tudi svojo spletno stran – koliko je ta obiskana? Resnično vam lahko povem, da ne vem, upam pa da je obilo obiskov na njej. Kaj najraje delate v prostem času? V prostem času se zelo rad spreha-jam po naravi, napišem tudi kakšno pesem ali prispevek – pa tudi s prij-atelji se rad druţim. Kakšno mnenje imate o svojem delu in ustvarjanju? Moje ustvarjanje je vedno zanimivo v vseh pogledih in tudi prepričljivo, saj ustvarjam s srcem. Imate tudi svoj logotip. Kdo vam ga je izdelal? Logotip sem si omislil in izdelal kar sam.

Logotip pesnika in pisatelja Dragana

Ignjića iz Starega trga pri Ložu

Zelo radi imate tudi zgodovino, zakaj? Res je, zgodovina mi je vedno zelo pri srcu zaradi svojih zanimivih plati in biserov, ki skriva v sebi.

Katera pesem vam je iz vaše zbi-rke najbolj zanimiva? Zanimive so mi kar vse pesmi, ki sem jih napisal. Kakšno mnenje imate o kulturi v Sloveniji danes? Kultura v Sloveniji je zelo bogata, a ţe počasi toni v pozabo, saj nam prima-njkuje njenih ustvarjalcev. Premajhen prostor dajemo kulturi. Ali v glasilu Prijatelj objavljate tudi vi? Vsekakor, saj je to moje osebno gla-silo, dajem pa prednost tudi drugim ustvarjalcem, ki radi ustvarjajo. Za konec – kaj bi povedali našim bralcem? Naj ustvarjajo, kar je nekaj najlepšega in naj radi segajo po knjigah, saj so v knjigah skriti biseri. Zahvaljujem se ti za čas, ki si ga vzel za intervju. Tudi vam, ker ste me obiskali. Srečno.

Pesnik in pisatelj Dragan Ignjić

Pogovarjal se je: Z.O.

8

Poezija

Saša Strnad OBJEM TRENUTKA

Neţni poganjki vodnega kraljestva si nadevajo zrela oblačila, poplesavajo v ritmu kot razgaljena bliţina. Kačji pastirji jih lovijo, zapustijo, sklonijo cvetu, ki sanja in zardijo. Čutim rdeče poglede na licih. Zdrsim čez tanko skorjo nad globino, prisluhnem zgodbi rečne govorice. Opazim Angela na zrcalu vodne gladine, ki v meni predrami miljon spominov, ki prosijo, da zaţivijo.

Tomaž Mahkovic FRANCE

France: Tam v Ljubljani senca Julke pada kar naravnost nate; tvoja pa vsesmerno tja na tvoje sestre - brate po peresu. In tvoj Dan je velik dan ki je dan razkazovanju puhle slave in denarja. France: Bil si velik in iz dneva v dan si večji vse od kar te ni več v tej hrupa vseh nadlog prepolni ţivljenja ječi ...

9

Poezija

Dragan Ignjić SLOVENIJA

Čeprav je majhna, je lepa, včasih prelepa a Slovenija je moj dom. Kakor cesta prevoţena je naša Slovenija majhna, da še zemljevid komaj jo prikaţe.

Ne! Slovenija ima biser v očeh, hranila mnoge umetnike in velikane je, ki zapisali se bodo nam v srce. Veliko grozot Slovenija je trpela in porazov v svojo krvavo zgodovino vpisala, a je majhna pa vendar prelepa, saj le Slovenija ostaja moj dom.

Dragan Ignjić LAŢ

Vso najino ljubezen le laţ je zaznamovala, saj le to je znala, mi ljubezni ni vračala nazaj. Vsaka laţ najino ljubezen je pokopala. Na koncu še srce si mi vzela, a ljubil več ne bom.

10

Poezija

Jurij Marussig OH, PESNIK

Oh, pesnik S čopičem je nanesel barvo na naoknico stare hiše Kako je postalo vse roţnato svilnato in dišeče Drevesa pa so šumeče prišepetavala njemu o njej Hiša je postala svetla kakor vse te njegove pesmi ker sem srečal pesnika s čopičem Kako smešno je barval hišo Z debelim modrim jopičem je taval od okna do okna in na naoknice risal vzorce verzov Mavrice ni nikoli poznal Ni je videl niti v sanjah zato je na naoknice napisal rumene besede in rdeče pramene narisal Oh pesnik.

Jurij Marussig SE SPOMINJAŠ SPOMINA

Se spominjaš spomina ovitega v šal, ki si ga imela za vratom, neţnim vratom, posejanim z mojimi poljubi? Jaz se spominjam spomina odetega v tople trave, ki si jih imela v laseh, v lanenih laseh posejanih z mojimi poljubi. Ti si spomin spomina v pomladnih tonih mandoline, ki ti je igrala, ko si plesala med mojimi klijočimi poljubi. Spominjava se spomina vzetega iz oranţnega poljuba na pomladnem polju, na pomladnem polju tiste barvite oljne slike.

11

Premišljevanje

Postni čas – čas miru in odpovedovanja

S pepelnično sredo, ki smo jo obhajali v sredo, 17. februarja je nastopil

postni čas, ko se odpovemo slabim navadam in razvadam.

Postni čas je čas miru in tišine, ko se pripravljamo pred velikim tednom. Postni

čas pa ni samo čas molitve ampak je tudi odlična priloţnost, da pomagamo

ostarelim ali pa naredimo tudi kako dobro delo. Postni čas se pričenja s

pepelnico in traja vse do velike sobote, ko se zaključi s pričetkom velikonočne

vigilije. Prav v postnem času je velika priloţnost tudi za dobro sveto spoved, saj

brez spovedi ni velike noči, kajti apostol Pavel nam lepo pravi: »Postrgajte stari

kvas, ker vaše velikonočno jagnje Kristus je darovano« (1 Kor 5,7).

Ker pa postni čas predstavlja še veliko več je prav da se v tem času neki

stvari odpovemo (lahko je to razvada ali pa kar vsakodnevna navada), kajti

pomniti moramo, da je Jezus 40 dni v puščavi postil, čeprav ga je skušal hudič –

Satan.

Marsikaj in še mnogo več lahko spremenimo v tem postnem času, čeprav

je včasih se spreminjati ali popravljati napake tudi ţe prepozno. Postni čas pa je

tudi čas, ko lahko pomagamo bliţnjemu ali pa prisluhnimo

teţavam drugim, saj je prav, da se za Veliko noč

pripravljamo v duhu molitve. Naj bo ta čas v miru in

upanju za prihodnje dneve, ki so pred nami.

Odpovedovati se nekaterim razvadam in navadam je

včasih tudi teţavno, saj če ne delamo oz. opravljamo stvari

s srcem in pokore je vedno vse zaman. Potrudimo se in

večkrat premišljujmo o postnem času.

zapisal: D.I.

12

(NE)mir

Na mladih svet (za)ostaja!

Se še spominjate, kje ste prebrali kakšno zanimivo delo mladega avtorja

ali pa avtorice? Jih ni? Zakaj?

Pred kratkim sem poslal na občin-sko glasilo Obrh prispevek z naslo-vom »Notranjski pesnik in predst-avnih moderne«, ki sicer ni bil obja-vljen. Po malem premisleku, pa sem se odločil, da napišem nekaj kratkih vrstic o ustvarjalnosti mladih. V Loški dolini ni skoraj nobene aktivnosti, kjer bi mladi lahko preds-tavili svoj talent ali pa ustvarjalnost, kar je zelo ţalostno. Tudi nobenega časopisa ni, kjer bi lahko mladina lahko pokazala svoje talente. In tako je pač v naši (prečudoviti) dolini. Zelo zaskrbljujoče dejstvo pa je tudi to, kaj bo šele čez desetletja, če ţe danes ne spodbujamo mlade in mladino k razvijanju svojih sposob-nosti, ki so pomembne tudi za ustv-arjanje. Ţe ko sem sam izdal knjiţico leta 2006 sem naletel na očitke, češ da denar nisem prav uporabil, kar sicer ni res. Pojavljale so se pohvale in kritike, nekatere tudi ţaljive. In res se je za vprašati: »Kje je svoboda, kje je pravica govora?« Kakor izgleda v naši dolini ni človeka, ki bi se smel izraţati prostovoljno, brez tiste bojazni, kaj bodo drugi rekli. Tudi s takim vedenjem, ki ga v naši Loški dolini ne manjka se izpo-dbija potencial mladih, ki bolj ali manj zaostajajo. Človek bi si rekel, da če je v samostojni drţavi, kjer

ima pravico do izraţanja, da se lahko tudi temu pravilno razvija, a se na vso ţalost ne more. Dela mladih avtorjev so skoraj ţe redkost, saj nimajo nobene podpore in tudi v naši dolini je tako. Same kritike so včasih ovira pri us-tvarjanju – tako tudi za naše nasled-nike, ki bodo ta dela pogrešali. In zakaj pravzaprav ta prispevek? Odgovor je preprost, ker v naši dolini nimaš nobene pravice, da prostovo-ljno izraţaš svoje mnenje in ustvarjaš svoje delo. Tudi sam sem ţe večkrat naletel na take kritike, ki so pač za čl-loveka tudi teţko sprejemljive, a se bolj ali manj več ne oziram nazaj. Tudi nobenih dejavnosti, ki jih v dolini pogrešam več ni. Dobro pa bi le bilo, da bi se v dolini našel kdo, ki bi pričel našo dolino spreminjati nek-oliko drugače in lepše. Zamislimo se včasih, ko ustvarjamo tudi za naše naslednike – ne le na to, kaj bo kdo na tvoje delo rekel. Tudi prihodnost naših naslednikov je zelo pomembna.

Dragan Ignjić

13

Iz zgodovine

Zgodovina olimpijskih iger II. del

Olimpijske igre v Parizu (1924) Uradno so se imenovale VIII. olimpij-ade in so potekale leta 1924 v Parizu. Med kandidati gostitve olimpijskih iger so bili še Amstrdam, Rio da Janeiro in Rim. Olimpijske igre v Amstrdamu (1928) Uradno so se imenovale igre IX. olim-pijade in so potekale leta 1928 v Amst-rdamu. Olimpijske igre Los Angeles (1932) Uradno so se imenovale igre X. olim-pijade, ki pa se jih je zaradi depresije udeleţilo veliko manj drţav. Potekale so leta 1932 v Los Angelesu. Olimpijske igre Berlin (1936)

Kljub temu, da so bile leta 1931 olimpijske igre v Berlinu je NSDAP izkor-istila in priredila olimpijske igre ponovno v Berlinu in propagirala olimpijske igre

za poveličevanje Tretjega rajha. To so bile tudi prve olimpijske igre na katerih so priţgali olimpijski ogenj. Igre so se uradno imenovale XI. olimpijade. Olimpijske igre Helsinki (1940) Poletne olimpijske igre so ponovno na-črtovali leta 1940 v Tokiu na Japons-kem, toda ker je Japonska napadla Kit-ajsko je bilo drugo prizorišče Helsinki, vendar so jih kasneje povsem odpovedali.

Olimpijske igre London (1948) Poletne olimpijske igre so leta 1948 potekale v Londonu in so se uradno imenovale igre XIV. olimpijade ter so potekale na stadionu Wembely. To so bile tudi prve olimpijske igre po 12-letnem premoru, zaradi druge sveto-vne vojne.

Olimpijske igre Helsinki (1952) Po neuspelih olimpijskih igrah leta 1940 so leta 1952 uspeli izvesti olim-pijske igre v Helsinkih na Finskem in so se imenovale igre XV. olimpijade. Olimpijske igre Melbourn (1956) Bile so poletne olimpijske igre in so se uradno imenovale igre XVI. olimpi-jade in so potekale v Avstraliji v mestu Melbourn.

14

Iz zgodovine

Olimpijske igre Rim (1960) Uradno so se imenovale XVII. olimpi-jade in so potekale leta 1960 v Rimu. Druge kandidatke za gostitev olimpijs-kih iger so bile: Švica, ZDA, Madţarska, Mehika in Japonska. Olimpijske igre Tokio (1964) Potekale so leta 1964 v Tokiu na Japo-nskem in so se imenovale XVIII. olim-pijade. Druge kandidatke za gostitev ol-impijskih iger so bile: ZDA, Avstrija in Belgija. Olimpijske igre Mehika (1968) Imenovale so se XIX. olimpijade in so potekale v Ciudadu de Mexicu v Meh-iki. Druge gostiteljske kandidatke so bile: ZDA, Francija in Argentina.

Olimpijske igre München (1972) Uradno so se imenovale igre XX. ol-impijade in so potekale od 26. avgusta do 11. septembra 1972 v zahodno-nemškem mestu München. Prav na teh igrah se je zgodila največja trage-dija v zgodovini olimpijskih iger, ko so 5. septembra palestinski teroristi ugrabili 11 izraelskih športnikov. Po neuspešnem poskusu rešitve so obl-asti ubile vse ugrabitelje, razen treh. Vsi tekmovalni dogodki so bili za kratek čas prekinjeni in so se nadalje-vali naslednji dan. Na teh igrah je pla-valec Mark Spitz kot prvi športnik v zgodovini osvojil sedem zlatih kolajn. Olimpijske igre Montreal (1976) Uradno so se imenovale igre XXI. olimpijade in so potekale v Montrealu v Kanadi. Druge gostiteljske drţave so bile: Moskva in ZDA.

(nadaljevanje prihodnjič) D.I.

15

Dolgočasje

ŠALE MESECA INTERNET Zakaj blondinka naliva vodo v računalnik? "Ker ţeli srfati po internetu." UHO Kaj reče doktor, ko pregleduje blondinkino uho? "Prosim, pokrijte si drugo uho, ker mi sonce preveč blešči." ČASOPIS "Katerega smo danes?" vpraša policist svojega kolega. "Ne vem." "Ali ne piše v časopisu?" "Ta je včerajšnji."

____________________________

REŠI REBUS.

Rešitev: _____________________

ALI STE VEDELI?

... da je bil izumitelj košarke James Naismith v resnici trener ameriškega nogometa, in je prvi predstavil čelado za zaščito pri ameriškem nogometu?

... da pri tenisu, ko igralec ne osvoji nobene točke, rečemo da ima love (lov)? Beseda izhaja iz francoske besede "oeuf", ki pomeni jajce. Oblika jajca naj bi spominjala na številko nič.

... da so imele ZDA na letnih olimpiskih igrah v Pekingu leta 2008 nastopajočih več kot šesto športnikov? Afganistan jih je imel le pet.

16

Zadnji dna za oddajo prispevkov za letošnjo 3. številko je 24. MAREC 2010.

Navodila za pošiljanje prispevkov si preberite na spletni strani

elektronskega časopisa Prijatelj: http://e-casopis-prijatelj.weebly.com/.

"S svojimi težavami ravnaj kot s prijatelji. Objemi jih. Sprejmi jih. Predstavljaj si jih

kot priložnost in ne kot oviro. To je resnična radost življenja: živeti z namenom in

občutkom, da si močan in lahko nekaj storiš. Živeti življenje, preden se konča. Živeti

kot moč narave namesto kot razburjen, sebičen in trpeč človek, ki se nenehno

pritožuje, da ga ta svet ne osrečuje."

(George Bernard Shaw)