Prikazovanje klimatskih podatkov

8/17/2019 Prikazovanje klimatskih podatkov

http://slidepdf.com/reader/full/prikazovanje-klimatskih-podatkov 1/39

PRIKAZOVANJE KLIMATSKIHPODATKOV

asist. dr. Matej Ogrin



PRIKAZOVANJE KLIMATSKIH PODATKOV

Postaja

Padavine in pojavi

RR RP SD SSX DT SS

Kamniška Bistrica 77 50 7 2 10 2

Jezersko 64 49 8 17 16 24

Log podMangartom 38 21 4 1 10 1

Soča 46 25 5 0 0 0

Kobarid 37 17 4 0 0 0

Kneške Ravne 78 33 5 0 0 0

Nova vas 65 61 12 20 18 20

Sevno 54 67 9 11 26 17

Slovenske Konjice 40 62 6 9 16 17

Lendava 52 110 9 6 26 11

Veliki Dolenci 50 115 7 9 16 17

LEGENDA:RR :višina padavin (mm) RP : višina padavin v % od povpreč jaSS : število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX : maksimalna višina snežne odeje (cm)DT : dan v mesecu SD : število dni s padavinami≥ 1 mm

Vir: ARSO, 2007

Vir: ARSO, 2008

1. Prikaz v preglednicah

Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki-december 2007



Vsaka preglednica je samostojna enota sporočila!

• V angleščini “Table”, tudi v slovenščini v uporabi tudi izraz

“tabela”;

• Osnovni namen prikaza: na preglednejši način prikazati več ještevilo podatkov, kot pa npr. v tekstu.

• Prvi stolpec in/ali prva vrstica sta vedno namenjeni kategorijam.

• Vedno ima naslov! (kratek, jedrnat in vsebinski naslov: npr: Povprečnatemperatura zraka v obdobju 1971-2000 na postaji Ljubljana-Bežigrad);

• Vedno navedeš vir!

Pri virih je pomembno: če prepišeš/kopiraš celotno preglednico/graf….Potem navedeš: (Vir: Kovač, 1987, str. 15);

Če pa uporabiš podatke in sam narediš preglednico, graf, … potem navedeš:Vir podatkov: (ARSO, 2007)

•



• Je ustrezno oštevilčena: Preglednica 1, 2, 3, ..;

• Morebitne opombe so navadno napisane z manjšim tiskom pod njo;

• Če je potrebno, je spodaj tudi legenda;

• Pravilo je, da pogled na preglednico z naslovom in morebitno legendo aliopombami mora zagotoviti vso potrebno informacijo, brez branjadodatnega teksta.

• Preglednicam z zelo veliko stolpci in vrsticami se praviloma izogibamo,če je le mogoče. Lahko jih navedemo v posebnih primerih npr. v prilogahali če ne gre drugače. Problem takih preglednic je NEPREGLEDNOST,smisel navajanja preglednice pa je ravno prikazati več podatkov na

PREGLEDEN nač

in.

• Preglednici navadno sledi smiseln komentar, kjer navedemointerpretacijo podatkov.



Povprečna mesečna višina padavin (mm) v Ljubljani v obdobju 1961-1990

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AUG SEP OKT NOV DEC

mesec

p a d a v i n e ( m m )

višina padavin (mm)

Vir podatkov: Klimatski podatki, 2007

Grafični prikazi (vedno navedemo naslov grafa, legendo ter vir podatkov)



Najnižje mesečne T min v Ljubljani v obdobju 1961-1990

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10


T ( º C )

T min abs

mesec






Pogostnost (%) vetra na Brniku med 18. in 24. avgustom 2004

0

5

10

15

20

25

30S

SV

V

JV

J

JZ

Z

SZ

Vir podatkov: ARSO, 2005

PODATKE O VETRU PRIKAŽEMO Z VETROVNO ROŽO



Pogostnost (%) vetra na Brniku med 18. in 24. avgustom 2004

0

5

10

15

20

25

30

S

SV

V

JV

J

JZ

Z

SZ

Vir podatkov: ARSO, 2005



Vir: Podnebne razmere Slovenije, 2007, str. 34



• Standardni način primerjave

klimatskih razmer v različnih

krajih je s klimadiagrami,

grafikoni, ki prikazujejo

povprečni letni hod temperature

zraka in količine padavin.

• Pri prikazu oziroma

primerjavi klimatskih razmer

različnih krajev je potrebno paziti, da so temperaturne in

padavinske skale na vseh

klimadiagramih identične.

T e

m p e r a t u

r a [ º C ]

P a d a v i n e

[ m m ]

J F M A M J J A S O N D

Klimadiagrami

Vir: BF



KlimadiagramiWALTER-GAUSSEN (poenostavljen)

Osnova WALTER-GAUSSEN-ovega klimadiagrama sta

povprečna letna poteka temperature in padavin, ki se naneseta na

isti diagram. Skala je izbrana tako, da 0°C ustreza 0 mm,

razmerje med °C in mm na skali pa je:

splošno 1 °C : 2 mm (*)1 °C : 3 mm (**)

naši kraji 1 °C : 4 mm (*)

1 °C : 6 mm (**)

Obdobje, ko je padavinska krivulja pod temperaturno je:* obdobje suše (1:4)

** obdobje zmerne suše (1:6)Vir: BF



Vir: BF



1 ime države, geografske koordinate postaje in nadmorska višina, ime postaje

2 dolžina opazovanj za temperaturo in

padavine

3 povprečna letna temperatura in letna

količina padavin4 (rdeča) temperaturna krivulja

5 (modra) padavinska krivulja

6 označeno obdobje, ko so povprečne

temperature zraka negativne

7 povprečna dnevna maksimalna

temperatura najtoplejšega meseca

8 povprečna dnevna minimalna

temperatura najhladnejšega meseca

POSTAJA

DRŽAVA

Razmerje skal (T:RR)

1:2, 1:3, naši kraji 1:4, 1:6

Vir: BF

Primer poenostavljenega Walter-Gaussen-ovega klimadiagrama za



T:RR=1:6

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12meseci

t e m p

e r a t u r a ( °

C )

0

20

4060

80

100

120

140

160

180

p a d

a v i n e ( m m

)

Portorož, Slovenija

LAT 45°32‘ N LONG 13°34 'E 92 m

(46-46) 13.5°C 1046 mm

Primer poenostavljenega Walter Gaussen ovega klimadiagrama zaPortorož za klimatološko obdobje 1955-2000 (1:6)

(ºC) (mm)

obdobje zmerne suše

(ºC)

Vir: BF



Klimadiagram Ljubljana, 1961-1990 (1:6)

0

5

10

15

20

25

30


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

p a d a

v i n e ( m m )

povp. temperatura






0

5

10

15

20

25

30

35


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

140

160

p a d a v i n e ( m

m )

povp. temperatura






0

5

10

15

20

25

30

35

40


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

140

160

p a d a

v i n e ( m m )

povp. temperatura





Klimadiagram Veliki Dolenci, 1961-1990 (1:6)

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

140

p a d a

v i n e ( m m )

povp. temperatura






0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

p a d a

v i n e ( m m )

povp. temperatura






0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0


T ( º C )

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


povp. temperatura





Klimadiagram Portorož, 1961-1990 (1:6)

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

140

p a d a

v i n e ( m m )

povp. temperatura






0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120


povp. temperatura






0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0


T ( º C )

0

20

40

60

80

100

120

p a d a

v i n e ( m m )

povp. temperatura





Prostorski prikazi klimatskih parametrov

Slika 1. Povprečna letna vsota korigiranih padavin za obdobje 1971-2000Vir: Podnebne razmere v Sloveniji, 2007, str. 2



• Pri kartah gre za prostorski prikaz določenih parametrov,• večinoma so podatki bistveno bolj redki, gre za številne metode

interpolacije, lahko tudi ekstrapolacije;

• PREDNOSTI KART: jasno in preprosto sporočilo, vizualna sporočilnost

močno prevladuje, je prepričljiva, lahko si jo zapomnimo.• Kljub temu, da gre za abstraktno sporočilo, je prikaz s kartami navadno

najbolj priljuden.

• SLABOSTI: so toliko točne, kot so kakovostni in točni vhodni podatki ali paše manj, čeprav s svojo sporočilnostjo delujejo zelo prepričljivo!

• Generalizacija je pri nastajanju kart nujna, lahko pa vodi k pomembnimnapakam, ki nas lahko zavedejo, če ne poznamo ozadja nastajanja karte.



Kako narišemo klimadiagram?

• ročno-milimetrski papir, ravnilo, svinčnik;

• Računalniško - s pomoč jo programa Excel

• V Excelov prazen delovni list vpišemo tabelo s podatki in jooznačimo kot delovno telo.

• Izberemo ukaz čarovnik za grafikone





V čarovniku za grafikone izberemo možnost “Vrste po meri”, kjer se odločimo zagrafikon, ki je “črtnostolpčni na dveh oseh”.



• Sledimo korakom za nastanek grafikona







Ri j l fik ( t ž )



Risanje polarnega grafikona (vetrovne rože)



• Izberemo možnost polarni grafikon









S t lit k lik



• Satelitske slike:

• Meteorološki satelit Meteosat meri sevanje zemeljske površine in

oblačnosti. Slika prikazuje temperaturo vrha oblačnosti oziroma tal vsakihšest ur. Čas meritve je podan v univerzalnem koordiniranem času UTC;ustrezni uradni čas v Sloveniji je za eno uro (pozimi) oziroma za dve uri(poleti) več ji.

• Radarske slike (prikaz stanja): Vremenski radar na Lisci pri Sevnicisproti meri padavine nad Slovenijo in njeno bližnjo okolico. Slika

prikazuje razporeditev in jakost padavin, izmerjenih vsakih 10 minut.Čas meritve je podan v univerzalnem koordiniranem času UTC;ustrezni uradni čas v Sloveniji je za eno uro (pozimi) oziroma za dveuri (poleti) več ji. Jakost padavin je predstavljena s štirimi razredi:

šibka (LOW), zmerna (MED), močna (HGH) in ekstremna (EXT) zmožno točo.

Documents

Prikazovanje klimatskih podatkov