Priloga 9. c. Učni načrti predmetov. - bf.uni-lj.si · 5 Zagotavljanje varne in kakovostne hrane 6 Genomika ... 22 Tehnologija rekombinantne DNA ... Biometrija (Vsebini predmeta

1

Priloga 9. c.

Učni načrti predmetov.

2

1 Biometrija

2 Fiziologija rasti, laktacije in reprodukcije domačih živali

3 Fiziologija prehrane domačih živali

4 Animalna biotehnologija

5 Zagotavljanje varne in kakovostne hrane

6 Genomika domačih živali

7 Selekcija

8 Znanost o govedu

9 Znanost o prašičih

10 Znanost o perutnini

11 Akvakultura in ribištvo

12 Zdravstveno varstvo domačih živali

13 Specialna prehrana domačih živali

14 Znanost o krmi

15 Kakovost mesa

16 Mlekarstvo

17 Krmne rastline in pašništvo

18 Magistrsko delo

19 Znanost o konjih

20 Biotska raznovrstnost domačih živali

21 Konzervacijska genetika

22 Tehnologija rekombinantne DNA

23 Osnove imunologije

24 Analitske metode v prehrani živali

25 Predelava mleka

26 Informacijske tehnologije v kmetijstvu

27 Okoljski monitoring

28 Biologija mlečne žleze

29 Etologija divjih živali

30 Sožitje človeka in živali

31 Pridelovanje poljščin

32 Evropske politike

33 Pravo obnovljivih naravnih virov

34 Trženje

35 Znanstvena informatika in komuniciranje

3

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet: 2. Koda:

Biometrija

3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester:

Znanost o živalih II. / 1. 1.

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni-skupni

8. Kontaktne ure:

Predavanja Seminar Seminarske

vaje Laboratorijske

vaje Terensko

delo Drugo Skupaj ur

40 35 75

9. Število kreditnih točk: ECTS 6

10. Cilji in predmetno specifične kompetence: Cilj predmeta je predstavitev statističnih metod in orodij, ki se jih uporablja pri obdelavi podatkov. Seznanili se bodo z metodo najmanjših kvadratov. Študente seznanimo tudi z načini prikazovanja (preglednice, grafi) in interpretacijo rezultatov.

11. Opis vsebine Uvod. Odvisne in neodvisne spremenljivke. Sistematski in naključni vplivi. Načrt preizkusa in izbor statističnega modela. Pregled in značilnosti modelov v živinoreji. Matrična algebra. Model v matrični obliki. Ocenjevanje parametrov. Postavitev in preizkušanje hipotez. Kvadratne oblike in analiza variance. Kovarianca med vplivi ali nivoji znotraj vplivov. Vključevanje sorodstva. Napovedi genetskih vplivov. Nelinearni modeli (laktacijska krivulja, rastna krivulja ...) Aktualni primeri.

12. Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: Študenti se bodo seznanili s kompleksnejšimi obdelavami, prikazovanja rezultatov in interpretacije rezultatov. Obravnavali bomo statistične metode primerne za analizo nenaključnih vzorcev iz selekcioniranih populacij. Razvili bodo sposobnosti za statistično interpretacijo in presojo rezultatov. Seznanili se bodo s primernimi statističnimi orodji. Uporaba: Pridobljeno znanje bodo uporabili pri načrtovanju in vodenju poskusov, preverjanju pravilnosti podatkov, obdelavi, prikazu in interpretaciji rezultatov. Koristilo pa jim bo tudi pri branju in presoji statističnih metod in rezultatov v znanstveni in strokovni literaturi. Refleksija: Z iskanjem alternativ pri interpretaciji rezultatov spodbujamo k logičnemu razmišljanju, inovativnosti in pragmatičnosti. Prenosljive spretnosti: Slušatelji bodo izostrili kritično presojo lastnih in tujih rezultatov. Znanje jim bo v pomoč pri branju in presoji kakovosti poskusa in statističnih metod v primarnih virih. Izpopolnili bodo tehniko prikazovanja rezultatov.

4

13. Temeljni študijski viri: M. Kovač. Biometrija (Vsebini predmeta prirejena in dopolnjena obstoječa skripta za podiplomski študij). Š. Malovrh. Biometrija – vaje. Gradivo urejeno na spletni strani z urejenimi povezavami na priporočeno gradivo. Izbrana poglavja v naslednjih virih: Searle. S.R. 1987 Linear models for unbalanced data. New York. John Willey & Sons: 536 str. ISBN 0-471-84096-3. Neter J., Wasserman W., Kutner M.H. 1985. Applied linear statistical models. Illinois. Irwin: 1127 str. Weisberg S. Applied linear regression. 1985. New York. John Willey & Sons: 324 str. ISBN 0-471-87957-6.

14. Jezik: Predavanja Vaje

Slovenski Slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Vpis v letnik, priporočeno opravljen izpit Osnove biometrije, delo z računalnikom.

16. Metode poučevanja in učenja: Aktivna predavanja s primeri izračunov, presojami. Skupinsko delo. Individualne vaje v računalniški učilnici. Vodeno utrjevanje doma.

17. Obveznosti študenta: 100 % prisotnost na vajah v računalniški učilnici, 75 % na drugih vajah. Dnevnik iz vaj.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica: Končna ocena vaj iz predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na vajah (30 %) in b) kolokvija (70 %). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetilčn sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (20 %) in b) končnega izpita (80 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta: Predmet se izvaja v predavalnici in računalniški učilnici. Potrebujemo osnovno zbirko prirejenih primerov, ki jih odstopijo posamezni sodelavci za študijski proces ali pripravimo s simulacijami. Študentom priporočamo, da si uredijo občasen dostop do računalnika tudi izven šolskih ur.

20. Metode evalvacije kakovosti: Samoevalvacija. Razgovor s študenti. Primerjanje s pedagogi na drugih univerzah. Študentske ankete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta: Nosilec/nosilci: prof. dr. Milena Kovač Ostali izvajalci: asist. dr. Špela Malovrh, asist. Darja Čop-Sedminek, univ. dipl. inž. zoot. 1. Oravcová, Marta, Groeneveld, Eildert, Kovač, Milena, Peškovičová, Dana, Margetín, Milan.

Estimation of genetic and environmental parameters of milk production traits in Slovak purebred sheep using test-day model. Small rumin. res.. [Print ed.], 2005, letn. 56, str. 113-120. JCR IF (2004): 0.606, SE (24/41), agriculture, dairy & animal science.

2. Kovač, Milena, Groeneveld, Eildert. VCE-5 : user's guide and reference manual : version 5.1. Domžale: Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, 2003. 62 str., graf. prikazi.

3. Groeneveld, Eildert; Kovač, Milena; Wang Tianling. PEST, Multivariate Prediction and Estimation, Version 3.1. Department of Animal Science, University of Illinois, Urbana-Champaign.

5

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Fiziologija rasti, reprodukcije in laktacije domačih živali




Obvezni-skupni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


45 10 10 10 75


10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Cilj predmeta je poglobitev in nadgradnja znanja fiziologije pri domačih živalih v procesih prireje. Spoznati in razumeti vlogo neuroendokrinega sistema in mehanizme dogajanj pri uravnavanju rasti organizma v različnih življenjskih obdobjih in različnih živalskih tkiv, prav tako tudi fiziologijo reprodukcije (specifično glede na spol, starostna obdobja in vrsto živali) ter laktacije in nastanka mleka ter fiziologijo delovanja mlečne žleze. Pridobitev znanja o posledicah delovanja aktivnih snovi v organizmu povezanih z rastjo, reprodukcijo in laktacijo in možnosti manipulacije teh procesov s fiziološkega vidika. Razumevanje neuroendokrinih mehanizmov uravnavanja prireje živalskih proizvodov. Pridobljeno znanje omogoča razumevanje in kritično ovrednotenje manipulacije na živali, posledice za žival in na proizvode z vidika humane prehrane.

11. Opis vsebine:

Delovanje endokrinih organov in hormonov, neuroendokrini mehanizmi. Rastni procesi, endokrina, parakrina in avtokrina regulacija razporeditve hranilnih snovi. Oblikovanje in zakonitosti rasti živalskih tkiv. Regulacija rasti celotnega organizma. Prenatalna rast: uravnavanje, potek, razvoj endokrinega sistema, spolna diferenciacija. Postnatalna rast: nalaganje proteinov, maščob, koriščenje rezerv, neurohormonalna kontrola vnosa energije. Manipulacija in motnje rasti. Mehanizmi reprodukcije in učinkovitost razmnoževanja: funkcija, morfologija, uravnavanje delovanja glede na spol. Reprodukcijski sistem do pubertete: sekrecija, delovanje, vloga spolnih hormonov. Cikličnost: aktivne substance, trajanje, pogostnost. Brejost: hormonalna regulacija, razvoj zarodka in endokrinega sistema, endokrine interakcije mati-fetus-placenta. Rojstvo: endokrine spremembe in kontrola, prehod v cikličnost. Primerjava zgradbe mlečne žleze med speciesi. Delovanje mlečne žleze in pomen za novorojeni organizem. Neuroendokrina regulacija mamogeneze (prenatalno, do 1.laktacije, med laktacijami); laktogeneze (indukcija, vzdrževanje, sinteza kolostruma, mleka, posameznih sestavin); ejekcije (stimulacija, motnje); galaktopoeze; involucije. Motnje izločanja mleka. Manipulacija laktacije. Povezava in interakcija med rastjo, reprodukcijo, laktacijo ter fiziologijo prehrane in drugimi vplivi okolja.

6

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Študentje osvojijo in poglobijo znanja o fiziologiji prireje pri domačih živalih in razumejo vlogo in delovanje neuroendokrinega sistema ter mehanizme dogajanja v procesih rasti, reprodukcije in laktacije. Študentje so usposobljeni razumeti ozadje dogajanj v organizmu in tako sposobni optimalno upravljati, načrtovati in izkoriščati potek rasti, reprodukcije in laktacije pri domačih živalih in tako prispevati k izboljšanju reje domačih živali in kakovosti živalskih proizvodov in živil, predvsem mesa in mleka. Usposobljeni so kritično ovrednotiti skladnost med delovanjem organizma, njegovih odzivih na vplive iz okolja in ravnanjem z živalmi. Uporaba: Pri izvajanju laboratorijskih vaj študentje povežejo teoretično pridobljeno znanje s spoznanjem morfologije tkiv in organov ter z izvajanjem določanja in merjenja nekaterih substanc povezanih s prirejo. Refleksija: Z individualnim oziroma skupinskim iskanjem in študijem domače ter tuje literature s pomočjo različnih medijev ob povezavi s pridobljenim znanjem pri predmetu in drugih predmetih pri izdelavi seminarske oz. projektne naloge študentje pridobijo izkušnje s pisanjem, kritično analizirajo dani problem. S predstavitvijo naloge pridobijo izkušnje z nastopanjem v javnosti, v času skupinskega dela pa izkušnje timskega dela. Na ta način se pripravljajo za srečevanje s problemi v praksi in njihovo reševanje in so tako usposobljeni npr. za optimalno upravljanje in načrtovanje poteka rasti, procesa molže ali usklajevanja reprodukcije s prirejo. Prenosljive sprestnosti: Znajo povezovati znanje različnih tematskih področij in celotno gledati in reševati določen problem. Študentje so usposobljeni za samostojno nadaljnje razmišljanje, kritično postavljanje vprašanj in iskanja odgovorov na morebitna nepojasnjena fiziološka dogajanja v organizmu tudi z vključevanjem na raziskovalno področje.

13. Temeljni študijski viri:

Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Sjaasted,O.V.(ed) 2003. Physiology of domestic animals. Oslo, Scandinavian Veterinary Press:735 str. ISBN 82-91743-11-8. Squires, E.J. 2003. Applied Animal Endocrinology. CABI Publishing: 234 str. ISBN 0-85199-594-2. Scanes, C.G. 2003. Biology of Growth of domestic animals. Blackwell Publishing: 422 str. Gordon, I. 2004. Reproductive technologies in farm animals. CABI Publishing: 352 str. ISBN 0-85199-862-3. Akers, R.M. 2002. Lactation and the mammary gland. Blackwell Publishing: Iowa State University Press, 278 str. ISBN 0-8138-2992-5.


Slovenski Slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Udeležba na laboratorijskih vajah je obvezna. Pogoj za opravljanje končnega izpita so opravljene laboratorijske vaje, pozitivna ocena kolokvija in seminarja.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja. Seminarske in laboratorijske vaje v skupinah. Seminarsko delo: individualno, skupinsko, konzultacije...

17. Obveznosti študenta:

a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, vprašanja), b) poročilo iz laboratorijskih vaj, c) javni zagovor seminarske naloge, d) kolokvij in e) pisni ali ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (10%), b) treh vmesnih preizkusov znanja (30%), c) seminar (10%) in d) končnega izpita (50%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) poročil o opravljenih laboratorijskih vajah (10%) in b) kolokvija iz laboratorijskih in seminarskih vaj (90%).

7

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Z didaktičnimi pripomočki opremljena predavalnica oz. ustrezen prostor za izvajanje predavanj in pripravo ter izvedbo seminarja Ustrezen laboratorij oz. vajalnica za izvajanje laboratorijskih vaj.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec/nosilci: doc. dr. Silvester Žgur Ostali izvajalci: asist. dr. Petrič Nežika 1. Žgur, Silvester, Kallweit, E., Henning, Martina. Hipertrofična in hiperplastična postnatalna rast

mišičnega tkiva pri prašičih = Hypertrophic and hyperplastic postnatal growth of muscle tissue in pigs. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 1993, št. 62, str. 97-106.

2. Žgur, Silvester, Urbas, Joža, Šegula, Blaž. Influence of sex on carcass traits and diameter of muscle fibres and fat cells in pigs = Vpliv spola na klavne lastnosti in premer mišičnih ter maščobnih celic pri prašičih. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 1995, št. 66, str. 79-87, tabele.

3. Žgur, Silvester, Osterc, Jože, Čepon, Marko. Rastnost in lastnosti mišičnih vlaken pri govedu. Stočarstvo (Zagreb), 1994, let. 48, št. 11-12, str. 469-477.

8

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Fiziologija prehrane domačih živali




Obvezni-skupni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 10 15 10 75



Cilj predmeta je poglobitev znanja in razširitev s področja prehrane domačih živali pridobljenega na BSc stopnji. Študent osvoji poglobljena znanja s področja fiziologije prehrane živali, predvsem prebave, presnove, povezav med prehrano in zdravjem živali ter med prehrano in okoljem. Prav tako osvoji znanja o vplivu prehrane živali na kakovost živalskih proizvodov predvsem s stališča varovanja zdravja porabnikov. Študent je sposobne poglobljenega reševanja prehranskih problemov pri domačih živalih in aplikacije na druge živalske vrste, pa tudi človeka. Študent dobi osnovna znanja o izvajanju prehranskih poskusov.

11. Opis vsebine:

Primerjalna zgradba in funkcija posameznih delov prebavil pri domačih živalih. Fiziologija prebave. Posebnosti postnatalnega razvoj prebavil pri posameznih vrstah domačih živali. Mikrobna prebava. Prebavila kot obrambni sistem. Intraluminalna prehrana prebavil. Fiziološke osnove delovanja krmnih dodatkov, ki vplivajo na zdravstveno stanje prebavil in živali . Presnova hranil: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati; homeostaza – homeoreza. Bioenergetika: poti izkoriščanja energije pri živalih. Delovanje in vloga mineralov in vitaminov v presnovnih procesih in pri zagotavljanju optimalnega zdravstvenega stanja in proizvodnosti živali. Acido-bazno ravnotežje in prehrana. Vpliv prehrane na imunski sistem. Regulacija zauživanja krme in prebave. Prehransko pogojene prebavne in presnovne motnje. Prehrana in ekspresija genov, povezava med genetsko variabilnostjo, presnovnimi posebnostmi in prehranskimi potrebami. Možnosti prehrane za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Prehrana živali in prehranska kakovost živalskih proizvodov. Uporaba in možnosti uporabe GMO živali in rastlin s stališča prehrane živali in vpliva na prehransko kakovost živalskih proizvodov ter okolje. Vrste prehranskih poskusov. Izvedba prehranskega poskusa "in vivo" – prebavljivostni in bilančni poskus. Tvorba toplote, RQ, substrat, trening. Sestavljanje obroka ob upoštevanju acido-baznega ravnotežja. Sestavljanje obroka za zmanjšanje obremenjevanja okolja (dušik, fosfor).


Znanje in razumevanje: Študent osvoji poglobljena znanja s področja fiziologije prehrane živali,

9

predvsem prebave, presnove, prehranskih dodatkov za izboljšanje proizvodnih lastnosti, povezav med prehrano in zdravjem živali ter med prehrano in okoljem. Prav tako osvoji znanja o vplivu prehrane živali na kakovost živalskih proizvodov predvsem s stališča varovanja zdravja porabnikov. Uporaba: Študent je sposobne poglobljenega reševanja prehranskih problemov pri domačih živalih. Študent je sposoben izvesti enostaven prehranski poskus. Refleksija: Študent je sposoben kritične presoje praktične prehrane živali. Prenosljive spretnosti: Pridobljeno znanje lahko študent prenaša na druge živalske vrste, pa tudi na človeka.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: D’Mello, J.P.F. 2000, Farm animal metabolism and nutition. Cabi Publishing, Wallingford, 448 str. ISBN 0-85199-378-8. Block in sod. Nutrition and health of gastrointestinal tract. Wageningen Accademic Publishers, 2002, 198 str. ISBN 9076998116. Jeroch in sod,. Ernährung Landwirtschaflicher Nutztiere, Ulmer Verlag, 1999, 543 str. ISBN 3-8252-8180-9. Ulbrich in sod. Fütterung und Tiergesundheit, Ulmer Verlag, 2004, 416 str. ISBN 3-8252-8284-8.


Slovenski Slovenski


Udeležba na vajah je obvezna. Študent mora pred končnim izpitom opraviti kolokvij iz vaj in imeti pozitivno oceno seminarske naloge.


Predavanja, seminarsko delo, kabinetne in laboratorijske vaje.


a) javni zagovor seminarske naloge, b) kolokvij, c) pisni ali ustni izpit


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina: a) sodelovanja na predavanjih (5 %), b) seminarja (20 %), c) ustnega ali pisnega izpita (75 %). Ocena vaj je ocena pisnega kolokvija.


Predavalnica. Učni prostor za seminarsko delo z individualnim dostopom do medmrežja.


Študentska anketa. Samoevalvacija v okviru BF. Kolegialne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Andrej Orešnik, prof. dr. Janez Salobir Ostali izvajalci: doc. dr. Tatjana Pirman, asist. dr. Vida Rezar prof. dr. Andrej Orešnik 1. Salobir, Janez, Pogorelec, Robert, Novak, Boštjan, Koman Rajšp, Mojca, Čedo, Bogdanić,

Malenšek, Alenka, Salobir, Karl, Orešnik, Andrej. The effect of beta-glucanase alone and in combination with xylanase on the nutritive value of diets based on barley of low or high viscosity in broiler chickens. Arch. Geflügelkd., 2000, band 64, heft 5, str. 231-236. JCR IF: 0.374, SE (29/44), agriculture, dairy & animal science

2. Rezar, Vida, Marinšek-Logar, Romana, Ješe Janežič, Vesna, Pajk, Tanja, Salobir, Karl, Orešnik, Andrej, Salobir, Janez. Wheat bran and oat bran effectively reduce oxidative stress induced by high-fat diets in pigs. Ann. nutr. metab., 2003, vol. 47, št. 1, str. 78-84. JCR IF: 1.81, SE (52/88), endocrinology & metabolism (20/53), nutrition & dietetics

3. Pirman, Tatjana, Combe, Etienette, Mirand, Philippe Patureau, Stekar, Jasna, Orešnik Andrej. Differential effects of cooked common bean (Phaseolus vulgaris) and lentil (Lens esculenta

10

puyensis) feeding on protein and nucleic acid contents in intestines, liver and muscles in rats. Ann. Nutr. Metab., 2004, letn.48, str. 281-287. JCR IF 1.81, SE (52/88), endocrinology & metabolism (20/53), nutrition & dietetics

prof. dr. Janez Salobir 1. Salobir, Janez, Rezar, Vida, Pajk, Tanja, Levart, Alenka. Effect of nucleotide supplementation on

lymphocyte DNA damage induced by dietary oxidative stress in pigs. Anim. sci., 2005, letn. 81, str. 135-140.

2. Rezar, Vida, Pajk, Tanja, Levart, Alenka, Salobir, Karl, Krsnik, Mladen, Osredkar, Joško, Salobir, Janez. Relevance of meat fat content and fruit and vegetable intake for the oxidativestatus of pigs. Ann. nutr. metab., 2006, letn. 50, 74-80.

3. Salobir, Janez, Kostanjevec, Boštjan, Štruklec, Miroslav, Salobir, Karl. Tannins reduce protein but not phosphorus utilization of feed with added phytase in pigs. J. Anim. Feed Sci., 2005, letn. 14, št. 2, str. 277-282.

11

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Animalna biotehnologija




Obvezni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


45 15 10 16 4 90



Predmet seznani slušatelja s specifičnimi problemi aplikacije biotehnoloških metod pri živalih. Poseben poudarek predmeta je na spoznavanju metodologije transgeneze, kloniranja živali in uporabe metod molekulske genetike z namenom razvoja živalskih modelov za študij regulacije genske ekspresije, študij poteka bolezni in možnosti zdravljenja, za proizvodnjo heterolognih proteinov in za izboljšanje proizvodnih lastnosti živali. Študent se seznani z osnovami eksperimentalne embriologije ter biotehnologije reprodukcije.

11. Opis vsebine:

Metodika klasične živalske biotehnologije: umetno osemenjevanje, multipla ovulacija in embrio transfer (MOET), in vitro maturacija in fertilizacija spolnih celic, monitoring in manipulacije razmerja spolov pri živalih. Tehnike in možnosti za aplikacije transgeneze pri živalih. Pomen homologne rekombinacije za usmerjeno poseganje v dednino, knock-out tehnologija, konstitutivno in kondicionalno izničenje genov, proizvodnja molekulskih markerjev in njihova uporaba za gensko kartiranje in karakterizacijo populacij. Tehnike in možnosti uporabe kloniranja živali. Razvoj totipotentnih celičnih linij, embrionalne matične celice in tehnologija proizvodnje himer. Strategije reje transgenih živali in živali z izničenimi geni. Biotehnološka manipulacija mikroflore prebavnega trakta. In vitro ekspresijski sistemi. Transgene živali za študij rezistence, kot modeli za študij bolezni in terapevtskih možnosti (ksenotransplantacije). “Gene pharming” in aplikacije v farmacevtski industriji. Transgeneza v živalski proizvodnji. Živalski modeli za študij interakcij gostitelj-patogen.


Znanje in razumevanje: Študentje se bodo seznanili z različnimi tehnikami poseganja v živalski genom, z vrstami in informativnostjo molekulskih markerjev in s koncepti uporabe molekulskih metod pri postopkih izboljšanja zdravja in proizvodnih sposobnosti domačih živali. Seznanili se bodo z etičnimi dilemami poseganja v živalski genom. Uporaba: Pridobljeno znanje bodo uporabili pri postopkih ohranjanja živalskih genskih virov, pri izvajanju na molekulske markerje oprtih selekcijskih postopkov in pri pripravi študijskih in proizvodnih

12

modelov za farmacevtsko industrijo. Refleksija: S splošno uporabnostjo predstavljenih metod predmet omogoča študentu iskanje novih rešitev in aplikacij. Prenosljive spretnosti: Slušatelji bodo osvojili široko paleto tehnik, ki jih bodo lahko uporabili bodisi pri lastnem razvojnem delu na širšem področju biotehnologije, bodisi pri presoji učinkovitosti in etičnosti biotehnoloških postopkov.


Dovč P.: Izročki s predavanj. Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Biotechnology in Animal Husbandry. Eds: R. Renaveille, A. Burney. Kluwer Academic Publications, Amsterdam 2001. ISBN 0792368517. A.J. Holland, A. Johnson: Animal Biotechnology and Ethics. Chapman & Hall, London 1998. ISBN 0412756803.


Slovenski Slovenski


Vpis v 3. letnik, Genetika 1, Genetika 2, Biokemija z molekularno biologijo ali zaključen prvostopenjski študij kmetijstva-zootehnike. Pogoj za opravljanje izpita je opravljen kolokvij iz vaj in opravljen seminar.


Predavanja, laboratorijske vaje, vaje v računalniški učilnici, problemsko učenje v okviru seminarskih nalog, terenski pouk v mišji koloniji.


Prisotnost na vajah in pri terenskem pouku in oddaja pisnih poročil je obvezna. Aktivno sodelovanje pri predavanjih je zaželeno. Pozitivna ocena kolokvija iz vaj je predpogoj za opravljanje izpita. Izdelava in javna predstavitev seminarske naloge – projekta je obvezna pred pristopom k izpitu. Pisni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (10%), b) seminarske naloge (30%) in c) ocene pisnega izpita (60%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) pisna poročila (40%), b) kolokvij iz vaj (60%).


Predavalnica z audio-vizualno opremo (Oddelek za zootehniko, BF). Računalniška vajalnica (Oddelek za zootehniko, BF). Laboratorijska vajalnica, računalniška učilnica (Oddelek za zootehniko, BF). Mišja kolonija (Oddelek za zootehniko, BF).


Lastna vmesna in končna anonimna študenska anketa. Samoevalvacija. Občasne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Peter Dovč Ostali izvajalci: doc. dr. Simona Sušnik, asist. dr. Helena Motoln 1. Wittmann, W. von, Peschke, W., Littmann, E., Behringer, J., Birkenmaier, St., Dovč, Peter. Mast-

und Schlachtleistungen von DL-Kastraten in Abhängigkeit vom MHS-Genotyp. Züchtungskunde, 1993, let. 65, št. 3, str. 197-205.

2. Ivanković, Ante, Kavar, Tatjana, Caput, Pavao, Mioč, Branimir, Pavić, Vlade, Dovč, Peter. Genetic diversity of three donkey populations in the Croatian coastal region. Anim. genet., 2002, vol. 33, št. 3, str. 169-177.

3. Dovč, Peter, Sušnik, Simona, Snoj, Aleš. Experience from Lipizzan horse and salmonid species

13

endemic to the Adriatic river system : examples for the application of molecular markers for preservation of biodiversity and management of animal genetic resources. J. biotechnol.. [Print ed.], 2004, letn. 113, str. 43-53.

14

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Zagotavljanje varne in kakovostne hrane




Obvezni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 13 10 63



Slušatelji spoznajo pomen in sodobne principe vodenja globalne strategije proizvodnje in distribucije varne in kakovostne hrane. Usposobijo se za delo na področju regulative in oblikovanja strategije kontrole celotne prehranske verige.

11. Opis vsebine:

Uvod. Povezava hrana – prehrana – zdravje, globalizacija in varna hrana, pomen nacionalnih sistemov kontrole živil, strategij osnovanih na analizi tveganja; novi izzivi (novi dejavniki tveganja, nove tehnologije, razvoj znanosti, spremembe življenjskega stila), prehranski trikotnik. Prehranska veriga. Teorija kontrole »od polja do mize/vilic« in sledenja »od vilic do polja«. Principi in načini kontrole, ki zagotavljajo preventivni pristop namesto »kaznovalnega«. Tveganja/dejavniki. Pojasnitev pojmov »tveganje« in »dejavniki tveganja«. Pregled najpogostejših dejavnikov tveganja (mikrobiološki, kemični onesnaževalci, pesticidi, zloraba krmnih in prehranskih dodatkov, potvorbe, GMO, alergeni, ostanki zdravil). Principi kontrole, analiza, management tveganja. Integriran koncept, pojasnitev ključnih elementov, uporaba analize tveganja v pripravi standardov. Definicije ključnih terminov upravljanja tveganja, elementi (ocena tveganja, ocena možnih načinov upravljanja, izvršitev ukrepov, spremljanje/kontrola, ponoven pregled). Elementi in osnovni principi komunikacij o tveganju, definicije, namen, vloga, odgovorni/vključeni (mednarodne organizacije, vladne organizacije, industrija, porabniki, akademske in raziskovalne ustanove, mediji). Prehrana živali in varna hrana. Primeri dejavnikov tveganja povezanih s kakovostjo in varnostjo krme in hrane (salmoneloze, mikotoksini, BSE, ostanki zdravil), ugotavljanje/ocena tveganja, kontrola. Elementi nacionalnega sistema kontrole hrane. Namen in cilji sistema, elementi (predpisi in zakoni, management kontrole, inšpekcijske službe, laboratoriji, izobraževanje, komunikacija in šolanje). Razvoj strategije kontrole na nacionalnem nivoju. Zbiranje informacij, razvoj strategije, organizacijske strukture (single-, multiagencijski in integrirani sistemi).

15


Znanje in razumevanje: študent preko osvajanja definicij in opisov pojmov varna hrana, kakovostna hrana, kontrola v proizvodnji in predelavi hrane, tveganje, analiza in management tveganja pridobi dovolj teoretičnega znanja za razumevanje oblikovanja strategij kontrole na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Seznani se tudi z organizacijami, komisijami in njihovimi nalogami (FAO, WHO, CAC, NCC, Codex Alimentarius, JECFA, CCFAC, CCRVDF). Uporaba: pridobljena znanja bodo slušateljem omogočila kreativno sodelovanje pri oblikovanju strategij kontrole v različnih prehranskih verigah. Refleksija: pridobljeno znanje bodo študentje preskušali na osnovi problemskega učenja in projektnega dela, ki bo obsegalo: pregled in primerjavo različnih sistemov in strategij kontrole v prehranskih verigah – prednosti, slabosti, povezanost … , reševanje praktičnih primerov interne kontrole – izdelava HACCP načrta od izbora tima do preverjanja učinkovitosti sistema. Prenosljive spretnosti: poleg zbiranja, analize in sinteze podatkov bo študent usposobljen samostojnega oblikovanja konceptov in strategij kontrole v prehranski verigi in njihove kritične presoje kar mu bo omogočalo tudi učinkovito sodelovanje pri oblikovanju regulative.


Apaiah, R.K., Hendrix, E.M.T., Meerdink, G., Linnemann, A.R. 2005. Qualitative methodology for efficient food chain design. Trends in Food Science and Technology, 16, 204-214. Przyrembel, H. 2004. Food labelling legislation in the EU and consumers information. Trends in Food Science and Technology, 15, 360-365. Izbrana poglavja iz naslednjih virov: FAO Food And Nutrition Paper No.65. Risk management and food safety. Report of a Joint FAO/WHO Consultation, Rome, Italy, 1997. 27 str. ISBN 92-5-103980-1. FAO Food And Nutrition Paper No.70. The application of risk communication to food standards and safety matters. Report of a Joint FAO/WHO Expert Consultation, Rome, Italy, 1999. 40 str. ISBN 92-5-104260-8. Drugo: Understanding the Codex Alimentarius. Editorial group, FAO Information Division. Online, www.fao.org/documents/.


Slovenski Slovenski


Vpis v tekoči letnik študija. Obvezna udeležba pri projektnem delu. Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivno ocenjena seminarska naloga in pozitivno ocenjena predstavitev projektnega dela (skupinska predstavitev).


Predavanja. Seminarske vaje. Projektno delo – skupinsko problemsko učenje in predstavitev projektne naloge. Konzultacije.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, hitri preizkusi znanja), b) aktivna sodelava v projektnem delu (skupinsko reševanje zastavljenih nalog/projekta, predstavitev in kritična ocena rezultatov/rešitev) in d) pisni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) dveh vmesnih preiskusov znanja (10 %), b) aktivnega sodelovanja pri projektnem delu (ideje, hipoteze, reševanje zastavljenih nalog) (25 %), predstavitev (5 %) in d) pisnega izpita (60 %).

16


Avdiovizualno opremljena predavalnica.


Študentske ankete. Kolegialne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Irena Rogelj Ostali izvajalci: asist. dr. Andreja Čanžek-Majhenič 1. Rogelj, Irena, Bogovič Matijašić, Bojana, Stojković, Saša, Perko, Bogdan. In vitro and in vivo

testing of functional and technological properties of probiotic strains. V: Kniewald, Zlatko (ur.). Food, (Current studies of biotechnology, vol. 3). Zagreb: Croatian Society of Biotechnology, 2003, str. 289-299.

2. Cerkvenik, Vesna, Rogelj, Irena, Perko, Bogdan, Doganoc, Darinka Z., Skubic, Valentin, Beek, Wim M. J., Keukens, Henk J. Fate of ivermectin residues in ewes' milk and derived products. J. Dairy Res., 2004, letn. 71, str. 39-45. JCR IF: 1.177, SE (12/41), agriculture, dairy & animal science (23/94), food science & technology.

3. Čanžek Majhenič, Andreja, Rogelj, Irena, Perko, Bogdan. Enterococci from Tolminc cheese : population structure, antibiotic susceptibility and incidence of virulence determinants. Int. j. food microbiol.. [Print ed.], 2005, letn. 102, str. 239-244. JCR IF (2004): 2.49, SE (4/94), food science & technology (28/84), microbiology.

17

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Genomika domačih živali


Znanost o živalih II. / 1. ali 2. 2. ali 3.


Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 20 15 10 75



Osnovni cilj predmeta je naučiti študente teoretičnih principov in metodoloških pristopov sodobne globalne analize genomov domačih živali. Pomemben cilj je tudi spoznavanje uporabe genomike za izboljšanje proizvodnosti in zdravja domačih živali. Predmetno specifične kompetence zajemajo osvojitev osnovnih konceptov genomike kot orodja za razumevanje fenotipa, predvsem kvantitativnih lastnosti pri domači živalih. Študente usposobi za načrtovanje in izvedbo genomskega poskusa pri domačih živalih ter uporabi rezultatov sodobne genomske literature v živalski proizvodnji.

11. Opis vsebine:

Uvod: Pomen, zgodovina genomik in drugih globalnih analiz (…omik) Principi globalne analize: poudarek na genomu (genetsko, fizično kartiranje, določanje in analiza DNA zaporedja genomov), analiza transkriptoma, proteoma, metaboloma in drugih »..omov« znotraj sistemske biologije; Značilnosti in posebnosti genomov domačih živali: Status in analiza genomskih projektov pri domačih živalih, predvsem pri tistih, ki imajo določeno DNA zaporedje za celoten genom. Kvantitativne lastnosti: metodika genomske analize za detekcijo in izolacijo lokusov za kvantitativne lastnosti (QTL analiza) Primerjalna genomika: Primerjava celotnih genomov med vrstami (domačih živali ali domačih živali z drugimi vrstami) in znotraj vrst (npr. variabilnost med pasmami). Aplikacije genomike: primeri uporabe genomike za izboljšanje proizvodnosti in zdravja domačih živali (npr. na marker oprta selekcija na QTL, transkriptomika kot diagnostično orodje ipd.).


Znanje in razumevanje: Razumevanje osnovnih konceptov globalne (sistemske) analize genoma domačih živali. Uporaba: Osvojitev osnovnih metod genomike ter njihova uporaba v raziskovanju. Povezovanje in uporabljanje osnovnih genomskih principov v živalski proizvodnji. Integriranje klasične Mendelske

18

genetike z globalnimi genomskimi analizami. Refleksija: Razvijanje “genomskega” načina razmišljanja pri obravnavanju lastnosti (predvsem kvantitativnih). Prenosljive spretnosti: Pri vajah se študent seznani s koncepti načrtovanja raziskovalnega dela v genomiki, zbiranja, analiziranja podatkov ter interpretacije rezultatov. Pri seminarski nalogi se seznani s tujo tekočo literaturo iz genomike domačih živali, znanstvenega pisanja ter poročanja.


Predpisana gradiva v slovenščini: Horvat S. (2004) – študijsko gradivo za predmet Genomika, CD zgoščenka, knjižnica oddelka za zootehniko, Biotehniška fakulteta,signatura K 575 Horvat S. – tekoča pisna gradiva in izročki Tuja literatura: Originalni znanstveni članki iz tekoče genomske periodike. Campbell, A.M.; Heyer, J.H., (2. izdaja) 2006. Discovering Genomics, Proteomics and Bioinformatics, B. Cummings Cold Spring Harbour Laboratory and Benjamin Cummings Press, 352 str., ISBN 0-8053-4722-4. Bernot, A. 2004. Genome, transcriptome and proteome analysis. John Wiley & Sons, 231 str., ISBN 0-4708-4954-1.


Slovenski Slovenski


Izpolnjevanje pogojev za vpis na M.Sc. “znanost o živalih” . Pogoj za pristop k izpitu so opravljene laboratorijske vaje (udeležba na vajah je obvezna), pozitivno ocenjeno poročilo z laboratorijskih vaj ter pozitivno ocenjena seminarska naloga (pisni in ustni del).


Predavanja, seminarske vaje v manjših skupinah, demonstracije in krajše vaje iz genomike (center za biočipe), individualno delo na seminarski nalogi (pisni izdelek in ustna predstavitev).


a) sodelovanje pri predavanjih (kvizi, vključevanje v razprave), b) pisno poročilo z laboratorjskih vaj, c) pisna seminarska naloga in ustna predstavitev (javni zagovor seminarske naloge) in d) pisni izpit.


Ocena - vaje : aritmetična sredina ocen: a) sodelovanje pri vajah (15%), b) ocena poročila, c) laboratorijskih vaj (35%) in d) pisni del seminarske naloge (50%). Končna ocena predmeta: aritmetična sredina ocen: a) sodelovanje pri predavanjih-kvizi, razprave (10%), b) ustna predstavitev seminarske naloge (40%) in c) končni pisni izpit (50%).


Predavalnica s standardno opremo za audio-vizualne predstavitve. Računalniška vajalnica.


Lastna vmesna in končna anonimna študenska anketa. Oddelčna (spletna stran društva zootehnikov) in fakultetna študentska anketa. Institucionalna programska samoevalvacija. Občasne kolegialne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Simon Horvat 1. Smith, Jacqueline, Paton, Ian R., Horvat, Simon, Medrano, Juan F., Burt, David W. Mapping the

19

RAIDD gene of chicken (Gallus gallus) : identification of a region homolous to the mouse high-growth region. Mamm. genome, 2000, letn. 11, št. 8, str. 706-709. JCR IF: 2.137, SE (136/310), biochemistry & molecular biology (26/134), biotechnology & applied microbiology (53/114), genetics & heredity.

2. Stylianou, Ioannis M., Christians, Julian K., Keightley, Peter D., Bünger, Lutz, Clinton, Michael, Bulfield, Grahame, Horvat, Simon. Genetic complexity of an obesity QTL (Fob3) revealed by detailed genetic mapping. Mamm. genome, 2004, letn. 15, str. 472-481. JCR IF: 2.658, SE (115/261), biochemistry & molecular biology (30/133), biotechnology & applied microbiology (56/120), genetics & heredity.

3. Stylianou, Ioannis M., Clinton, Michael, Keightley, Peter D., Pritchard, Clare, Tymowska-Lalanne, Zuzzana, Bünger, Lutz, Horvat, Simon. Microarray gene expression analysis of the Fob3b obesity QTL identifies positional candidate gene Sqle and perturbed cholesterol and glycolysis pathways. Physiol. genomics (Print), 2005, letn. 20, str. 224-232. JCR IF (2004): 3.855, SE (68/261), biochemistry & molecular biology (49/155), cell biology (11/73), physiology.

20

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Selekcija




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


35 40 75



Cilj predmeta je seznanitev študentov z metodami selekcije, križanja, oplemenjevanja in vnosa genetskega materiala iz drugih populacij, možnostmi kontrole podatkov, metode genetskega vrednotenja živali.

11. Opis vsebine:

Podobnost med živalmi. Ocena komponent variance. Genetski parametri. Heterogenost. Metode izboljšanja populacij. Križanja in outbriding. Migracija. Inbriding in depresija zaradi inbridinga. Selekcija. Preizkusi na testnih postajah, v pogojih reje, laboratorijih in drugi test. Napovedovanje genetskih vrednosti. Agregatne genotipske vrednosti in bio-ekonomske teže. Interakcija genotip – okolje. Napovedovanje in spremljanje učinkov posameznih metod za izboljšanje genetske strukture populacij. Selekcijski cilji. Definicije in izbor lastnosti. Selekcijski programi po speciesih. Aktualne teme.


Znanje in razumevanje: Študenti se bodo seznanili z metodami spreminjanja genetske strukture populacij. Seznanili se bodo z možnimi preizkusi živali, napovedovanjem genetske vrednosti in odbiro živali. Spoznali bodo metode napovedovanja in preverjanja učinka posameznih aktivnosti pri spreminjanju genetske strukture populacij. Uporaba: Znanja so uporabna pri vodenju selekcijskih del in odbiri plemenskih živali. Refleksija: Sposobni so napovedovati in preverjati učinke posameznih metod za spreminjanje genetske strukture populacij. Prenosljive spretnosti: Slušatelji se dodatno izpopolnijo pri obdelavi podatkov v selekcioniranih populacijah. Spretni so pri uporabi matematičnih, računalniških orodij (podatkovne zbirke, programiranje, simulacije) ter statističnih orodij.

21


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Cameron N.D. 1997. Selection indices and prediction of genetic merit in animal breeding. Oxon, CAB International: 203 str. ISBN 0-85199-169-6. Mrode R.A. 2005. Linear models for prediction of animal breeding values. Oxon, CAB International: 187 str. ISBN 0851990002. Gianola D., Hammond K. 1995. Advances in statistical methods for genetic improvement of livestock. Berlin, Springer-Verlag: 534 str.


Slovenski Slovenski


Priporočeno opravljen izpit iz biometrije, populacijske genetike in osnov selekcije ter rej različnih speciesov.


Aktivna predavanja s primeri izračunov, presojami in projektnim delom. Skupinsko delo. Individualne vaje v računalniški učilnici. Vodeno utrjevanje doma.


100 % prisotnost pri vajah v računalniški učilnici, 75 % prisotnost na drugih vajah. Izdelava projekta in predstavitev.


Končna ocena vaj iz predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na vajah (30 %) in b) kolokvija (70 %). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (20 %) in končnega izpita (80 %).


Predmet se izvaja v predavalnici in računalniški učilnici. Uporabljamo programsko opremo za ugotavljanje sorodstva, napovedovanje plemenskih vrednosti in oceno parametrov disperzije.


Samoevalvacija. Razgovor s študenti. Primerjanje s pedagogi na drugih univerzah. Študentska anketa.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Milena Kovač Ostali izvajalci: asist. dr. Špela Malovrh, asist. Darja Čop-Sedminek, univ.dipl.inž.zoot. 1. Wensch-Dorendorf, Monika, Mielenz, Norbert, Groeneveld, Eildert, Kovač, Milena, Schüler, Lutz.

Varianzkomponentenschätzung unter Berücksichtigung von Dominanz an simulierten Reinzuchtlinien = Estimation of variance components under dominance with simulated purebred lines. Arch. Tierz., 2004, letn. 47, št. 4, str. 387-395. JCR IF: 0.477, SE (28/41), agriculture, dairy & animal science.

2. Mielenz, Norbert, Kovač, Milena, Groeneveld, Eildert, Preisinger, Rudolf, Schmutz, Mathias, Schüler, Lutz. Genetische Parameter für Merkmale der Eiproduktion geschätzt mit additiven und Dominanzmodellen bei Legehennen = Genetic evaluation of egg production traits based on additive and dominance models in laying hens. Arch. Tierz., 2003, letn. 46, št. 1, str. 77-84. JCR IF: 0.267, SE (33/41), agriculture, dairy & animal science.

3. Klopčič, Marija, Malovrh, Špela, Gorjanc, Gregor, Kovač, Milena, Osterc, Jože. Prediction of daily milk fat and protein content using alternating (AT) recording scheme. Czech J. Anim. Sci., 2003, letn. 48, št. 11, str. 449-458. JCR IF: 0.217, SE (37/41), agriculture, dairy & animal science.

22

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Znanost o govedu




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 10 10 10 75



Cilji: Cilj predmeta je poglobiti znanje iz rasti, tvorbe ter izločanja mleka ter selekcije pri govedu. To nadalje omogoča študentom razumevanje tako osnovnih zakonitosti rasti in laktacije pri govedu, kot tudi možnosti in posledice manipulacije le tega. To skupaj z osnovami testiranja pri govedu predstavlja osnovo za poznavanje in razumevanje selekcijskih metod in s tem tudi možnosti za izboljševanje teh lastnosti s selekcijo.

11. Opis vsebine:

Prenatalna in postnatalna rast, embrionalni razvoj, rast organov in tkiv, diferencialna in kompenzacijska rast, sestava prirasta v odvisnosti od spola, starosti, telesne mase, modeliranje rasti. Manipulacija rasti, rastni hormon, spolni hormoni, beta agonisti. Nalaganje in črpanje telesnih rezerv pri odraslem govedu, dinamika črpanja in nalaganja, učinkovitost izkoriščanje energije, uporaba pri reji molznic, dojilj, rejnic. Kakovost govejega mesa, genetska določenost lastnosti mesa, možnosti za spreminjanje. Laktacijska krivulja, potek in dejavniki, ki določajo potek laktacije in sestavo mleka. Genetski vplivi na lastnosti mlečnosti, pomen interakcije med genotipom in okoljem. Kakovost mleka, genetska določenost parametrov kakovosti, možnosti za spreminjanje. Rejski programi, struktura programa, STRP, rejska in selekcijska oskrba pasem, zakonodaja. Preizkušnje v govedoreji, načini preizkušanj in izbor proizvodnih in sekundarnih lastnosti z vidika gospodarnosti reje, vrednotenje rezultatov. Zbiranje in vrednotenje podatkov, postopki pred napovedovanem PV, napovedovanje PV, uporaba reprodukcijskih metod in načrt parjenja. Zakonska ureditev rejskih in selekcijskih opravil v Sloveniji, zootehniški dokumenti.


Znanje, razumevanje in uporaba: poglobljeno znanje s področja rasti goveda in razumevanja dejavnikov rasti in mehanizmov, ki vplivajo na rast pri govedu. Poglobljeno znanje s področja tvorbe

23

in izločanja mleka ter razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na mlečnost in sestavo mleka. Poznavanje in razumevanje metod selekcijskega dela v govedoreji. Refleksija: Študentje razumejo povezave med osnovnimi biološkimi zakonitostmi pri govedu na eni strani in prirejo mesa in mleka na drugi strani. To jim omogoča kritično vrednotenje vseh novosti v prireji. Prenosljive spretnosti: Pridobljeno znanje in razumevanje bo omogočalo študentom kritično presojanje novih tehnologij in razumevanje selekcijskih postopkov, kar jim bo omogočilo učinkovitejše svetovalno delo in sodelovanje pri razvojnem in delu kakor, tudi pri pripravljanju strokovnih zakonskih osnov. Izdelava seminarja uvaja študente v samostojno delo, ki zahteva povezovanje znanja ne samo s področja govedoreje, predstavitev pa jim omogoča pridobivanje izkušenj javnega nastopanje.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Akers, R. M. 2002. Lactation and the mammary gland, Iowa State University Press, Iowa, 278 str. ISBN 0-8138-2992-5. De Boer, H., Martin, J. (eds). 1978. Patterns of growth and development in cattel.Martinus Nijhoff. The Hague, 767 str. Hampel, G. 1995. Fleischrinder- und Mutterkuhhaltung. Eugen Ulmer, Stuttgart, 201 str. ISBN 3-8001-4532-4. Huth, F. W. 1995. Die Laktation des Rindes. Analyse, Einfluß, Korrektur, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 295 str. ISBN 3-8001-4116-7. Drugo: http://www.bfro.uni-lj.si/Kat_center/default.htm, http://www.icar.org/


Slovenski Slovenski


Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena kolokvija, seminarja in poročil s terenskega pouka.


Predavanja, laboratorijske in seminarske vaje v skupinah, seminarsko delo in terensko delo.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih, b) javni zagovor seminarske naloge, c) poročilo s terenskega pouka, d) kolokvij in e) ustni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (10 %) in b) končnega izpita (90 %). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) kolokvija (60 %), b) seminarja (20 %), c) sodelovanja na terenskem pouku (10 %) in d) poročil s terenskega pouka (10 %).


Predavalnica z AV opremo. Računalniška učilnica. Šolska klavnica in razsekovalnica. Pedagoško raziskovalni center za živinorejo v Logatcu.


Študentska anketa.

24


Nosilec/nosilci: doc. dr. Silvester Žgur Ostali izvajalci: asist. dr. Nežika Petrič, viš. pred. mag. Marko Čepon, asist. dr. Marija Klopčič, Marko Vajda, univ.dipl..inž.zoot. 1. Žgur, Silvester, Osterc, Jože, Čepon, Marko. Rastnost in lastnosti mišičnih vlaken pri govedu.

Stočarstvo (Zagreb), 1994, let. 48, št. 11-12, s. 469-477. 2. Žgur, Silvester, Klopčič, Marija, Čepon, Marko. Effect of previous and present calving interval on

milk yield in present standard lactation = Vpliv predhodne in sedanje dobe med telitvama na mlečnost v sedanji standardni laktaciji. V: Stekar, Jasna (ur.). Prireja mesa in mleka v prihodnosti, (Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Suplement, Agriculture, Supplement, 31, 31). Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2001, s. 151-156.

3. Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Čepon, Marko, Kavčič, Stane, Tomažič, Danijela, Žan, Metka, Habe, Franc, Holcman, Antonija, Osterc, Jože, Kovač, Milena, Kermauner, Ajda, Horvat, Simon, Žamut, Marija, Pohar, Jurij, Žgur, Silvester, Dovč, Peter, Klopčič, Marija. Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu = The state of farm animal genetic resources in Slovenia. Domžale: Biotechnical Faculty, Zootehnical Department: = Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2003. 135 s., ilustr. ISBN 961-6204-17-3.

25

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Znanost o prašičih




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


35 5 10 15 10 75



Cilj predmeta je poglobljen študij bioloških in tehnoloških značilnosti reje prašičev. Predmet pokriva širok izbor tem, ki odsevajo raznovrstne znanstvene pristope v prašičereji. Poudarek je na selekciji in genetiki, tehnologiji, trženju in kakovosti produktov, zdravju, oskrbi in dobrobiti živali, reprodukciji, rasti in razvoju prašičev.

11. Opis vsebine:

Prireja in poraba prašičjega mesa. Sistematika in evolucija prašiča. Rast in razvoj. Biologija rasti pri prašičih. Prenatalna in postnatalna rast in razvoj. Nadomestna in negativna rast. Rastne krivulje. Simulacija rasti. Mesnatost in kvaliteta mesa. Sestava telesa. Ocenjevanje sestave telesa. Klavna kakovost in mesnatost. Omamljanje in zakol. Kakovost produktov. Plodnost. Plodnost merjasca. Plodnost mladic. Reprodukcijski ciklus. Velikost gnezda in izgube. Življenjska prireja svinj. Selekcija prašičev. Spreminjanje genetske strukture populacije. Selekcijske sheme in križanja. Selekcija posameznih sklopov lastnosti. Napovedovanje genetskih vrednosti in odbira. Selekcija s pomočjo označevalcev in genov z velikim učinkom. Počutje živali in prireja. Ravnanje s prašiči. Klima v hlevu. Okolje v hlevu. Potrebe živali. Sanitarni ukrepi. Spremljanje učinkovitosti in planiranje prireje. Beleženje in učinkovitost. Planiranje staleža in prireje.


Znanje in razumevanje: Študenti se bodo seznanili z zakonitostmi pri reji prašičev. Spoznali bodo posamezna življenjska obdobja prašičev. Biološka znanja bomo povezovali s tehnološkimi možnostmi. Pomemben poudarek bo dan tudi presoji uspešnosti posameznih faz proizvodnje in iskanju možnosti za izboljšanje oskrbe živali in prireje. Uporaba: Slušatelji se bodo izpopolnili za svetovanje na prašičerejskih obratih, predvsem pa bodo sposobni sodelovati pri proučevanju in razvoju panoge. Refleksija: Predmet je grajen na sintezi pridobljenih znanj pri predhodnem študiju. Poleg bioloških znanj so uporabljene matematične, statistične in numerične metode opisovanja bioloških pojavov in

26

izgradnje simulacijskih modelov. Prenosljive spretnosti: Znanstveni pristopi, ki jih razvijamo pri selekciji prašičev, obnašanju in počutju živali, metode proučevanja rasti, sestave telesa in kvalitete mesa, kakor tudi plodnosti so prenosljive, vsekakor je pri tem potrebno upoštevati posebnosti drugih živalskih vrst. Primerjava med vrstami živali obogati tudi znanja o prašiču. Zaradi podobnosti v presnovi lahko prašič tudi služi kot model za proučevanje človeka pri številnih življenjskih procesih.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Gadd, J. 2003. Pig production problems (John Gadd's guide to their solutions). Nottingham, Nottingham University Press. 591 str. ISBN 1-897676-34-4. Whittemore, C. 1993. The scince and practice of pig production. Essex, Longman Scientific & Technical. English, P.R., Smith, W.J., MacLean, A. 1982. The sow - improving her efficiency, Ipswich, Farming Press. 354 str. English, P.R., Fowler, V.R., Baxter, S., Smith, B. 1988. The growing and finishing pig: Improving efficiency. Ipswich, Farming Press. 555 str. ISBN 0-85236-138-6. Varley M.A. 1995. The neonatal pig: development and survival. Wallingford, CAB International. 342 str. ISBN 0-85198-925-X. Cole, D.J.A., Wiseman, J., Varley, M.A. 1994. Principles of Pig Science. Nottingham, Nottingham University Press.


Slovenski Slovenski


Priporočeni izpiti iz Reje prašičev, Fiziologije rasti, reprodukcije in laktacije domačih živali in Selekcije.


Aktivna predavanja s skupinskim delom (diskusijske skupine). Vaje v laboratoriju (klavne lastnosti in lastnosti mesa), računalniški učilnici in učilnici (računske, načrti). Terenske vaje (alternativne reje, rejska opravila, reprodukcija, objekti za prašiče). Vodeno utrjevanje snovi doma.


100 % prisotnost na terenskih in laboratorijskih vajah ter vajah v računalniški učilnici, 75 % prisotnost na drugih vajah. Poročila (dnevnik) vaj in terenskih vaj. Seminar.


Končna ocena vaj iz predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na vajah in terenskih vajah (30 %) in b) kolokvija (70 %). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (10 %), b) seminarja (20 %) in končnega izpita (70 %).


Računalniška učilnica, poskusna klavnica in laboratorij za meso, ultrazvočni aparat Hennessy Grading Probe… Zaščitna obleka in vrečke na terenskih vajah in v laboratorijih. Pri vaji za klavne lastnosti – klavne polovice. Šolski hlev za prašiče.



27


Nosilec/nosilci: prof. dr. Milena Kovač, prof. dr. Ivan Štuhec Ostali izvajalci: asist. Darja Čop-Sedminek, univ.dipl.inž.zoot., asist. dr. Špela Malovrh, asist. Dušanka Jordan, univ.dipl.inž.zoot. prof. dr. Milena Kovač 1. Logar, Betka, Kovač, Milena. Ocenjevanje parametrov križanja za velikost gnezda pri prašičih =

Estimation of crossbreeding parameters for litter size in pigs. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 2001, letn. 78, št. 1, s. 31-41.

2. Štuhec, Ivan, Kovač, Milena, Malovrh, Špela. Efficient heating of piglets nests = Wirtschaftliche Heizung der Ferkelnester. Arch. Tierz., 2002, vol. 45, no. 5, s. 491-499. JCR IF: 0.251, SE (33/42), agriculture, dairy & animal science.

3. Luković, Zoran, Malovrh, Špela, Gorjanc, Gregor, Kovač, Milena. A random regression model in analysis of litter size in pigs. S. Afr. j. anim. sci., 2004, letn. 34, št. 4, s. 242-248. JCR IF: 0.38, SE (31/41), agriculture, dairy & animal science.

prof. dr. Ivan Štuhec 1. Štuhec, I., Kovač, M., Malovrh; Š.: Efficient heating of piglet nests. Arch. Tierz., Dummerstorf,

45(2002)5, s. 491-499. 2. Siard, N., Kovač, M., Ladewig, J., Štuhec, I.: Relationship between MHS status and plasma

cortisol concentration in individually confined pigs. Czech J. Anim. Sci., 48(2003)7, s. 265-270. 3. Siard, N., Kovač, M., Ladewig, J., Štuhec, I.: Urine cortisol in pigs of different MH-genotypes. Zb.

Bioteh. Fak., Univ. Ljubl., Kmet. Zootehn., 82(2003)1, s. 47-55.

28

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Znanost o perutnini




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 10 10 10 75



Nadgradnja znanja iz fiziologije ptic (perutnine), ki je potrebno za razumevanje tvorbe jajca (nesnosti, prireje jajc) in rasti perutnine (prireje mesa). V osrednji vsebini predmeta sta glavna perutninska proizvoda (jajca, meso): dejavniki, ki vplivajo na kakovost teh proizvodov (genetski, okoljski), možnosti izboljševanja kakovosti teh živil.

11. Opis vsebine:

Anatomske in fiziološke značilnosti ptic. Reprodukcija pri perutnini. Hormonalna regulacija reprodukcije pri perutnini. Embriologija ptic. Genetski vidiki nesnosti in prireje jajc. Kakovost jajc. Vpliv genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja na sestavo in posamezne lastnosti jajc. Karotenoidi in obarvanost rumenjaka. Holesterol in maščobnokislinska sestava rumenjaka. Kontaminacije jajc s škodljivimi in strupenimi snovmi. Zagotavljanje higienske kakovosti jajc. Jajca kot vir hranil in funkcionalnih snovi. Metode ocenjevanja jajc v proizvodnji in v laboratoriju. HACCP v posameznih členih proizvodne verige jajc in perutninskega mesa. Fiziologija rasti pri perutnini. Modeli rasti. Genetika rasti in prireja mesa. Genomika v perutninarstvu. Organizacija kokošjega genoma. Modeli in metode za odkrivanje kvantitativnih lokusov za proizvodne lastnosti. Selekcija perutnine. Selekcijske metode. Selekcija lahkega in težkega tipa kokoši. Posebnosti imunskega odgovora pri pticah. Bursa, timus, kokošji IgG-IgY; IgY-evolucijski predniki sesalskih IgG, IgE, transport IgY v rumenjak. Kokoši v biotehnologiji. Proizvodnja bioloških substanc v jajcih.


Znanje in razumevanje: Študentje poglobijo znanja o fizioloških procesih tvorbe jajca in rasti

29

perutnine. Razumeti morajo dejavnike, ki vplivajo na kakovost perutninskih proizvodov in spoznati različne možnosti obogatitve in izboljšanja kakovosti proizvodov. Pridobijo znanja o ocenjevanju teh proizvodov in vrednotenju hranilne vrednosti. Uporaba: S študijem domače in tuje literature, ob uporabi pridobljenega znanja pri tem in drugih predmetih, študent izdela projektno nalogo. Refleksija: Pri izdelavi projektne naloge pridobi izkušnjo kritične presoje in celovitega reševanja določenih nalog na področju perutninarstva (projektne naloge za posamezne proizvodne usmeritve ali preusmeritve). Prenosljive spretnosti: S predstavitvijo projektne naloge študent pridobi izkušnje javnega nastopanja in uporabe didaktičnih pripomočkov. V primeru skupinske priprave projektne naloge pridobi izkušnje timskega dela.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Crawford, R.D. (ed.). 1990. Poultry breeding and genetics. Amsterdam, Elsevier: 1123 str. ISBN 0-444-88557-9. Etches, R.J. 1996. Reproduction in poultry. Wallingford, CAB International, 318 str. ISBN 0-85198-738-9. Rose, S.P. 1997. Principles of poultry science. Wallingford, CAB International, 135 str. ISBN 0-85199-122-X. Stevens, L. 1991. Genetics and evolution of domestic fowl. Cambridge, Cambridge University Press, 306 str. ISBN 0-521-40317-0. Watson, R.R. (ed.).2002. Eggs and health promotion. Iowa, Iowa State Press: 202 str. ISBN 0-8138-2798-1.


Slovenski Slovenski


Vpis na magistrski študij. Opravljen izpit iz predmeta "reja perutnine".


Predavanja, vaje po skupinah (na perutninskih obratih in laboratorijih, delo na terenu), seminarsko delo (iskanje virov, konzultacije, izdelava in predstavitev projektne naloge).


Opravljen seminar. Kolokvij. Pogoj za opravljanje kolokvija: opravljen seminar, 75 % udeležba na seminarskih vajah, 100 % udeležba na laboratorijskih vajah in terenskem delu. Pisni izpit. Pogoj za opravljanje pisnega izpita: pozitivno ocenjen kolokvij iz vaj.


Ocena iz vaj: pisni kolokvij 70 % ocene, seminar 30 % ocene. Pisno preverjanje znanja (kolokvij in pisni izpit)


Predavalnica. Šolski obrati iz verige perutninske proizvodnje (hlev, sortirnica, valilnica, klavnica). Laboratorij za ocenjevanje kakovosti jajc. Obrati perutninarskih družb ali farme (kmetije), ki se ukvarjajo z rejo perutnine. Pri vajah je obvezna uporaba čiste delovne obleke (halje) in zaščita obuval, pri nekaterih vajah tudi obvezna uporaba pokrival.

30


Študentska anketa zadnjo uro predavanj oz. vaj.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Antonija Holcman Ostali izvajalci: asist. dr. Dušan Terčič, Vadnjal Robert, univ.dipl.inž.zoot. 1. Holcman, Antonija, Stibilj, Vekoslava. Arsenic residues in eggs from laying hens fed with a diet

containing arsenic (III) oxide. Arch. environ. contam. toxicol., 1997, let. 32, s. 407-410, tabele. JCR IF: 1.102, SE (29/63), toxicology (36/117), environmental sciences.

2. Holcman, Antonija, Vadnjal, Robert, Žlender, Božidar, Stibilj, Vekoslava. Chemical composition of chicken meat from free range and extensive indoor rearing = Chemische Zusammensetzung von Broilerfleisch aus Freiland- und extensiver Bodenhaltung. Arch. Geflügelkd., 2003, vol. 67, no. 3, s. 120-124. JCR IF: 0.348, SE (28/41), agriculture, dairy & animal science.

3. Stibilj, Vekoslava, Vadnjal, Robert, Kovač, Milena, Holcman, Antonija. The effect of dietary arsenic addition on the distribution of selenium and iodine in eggs and tissue of laying hens. Arch. environ. contam. toxicol., 2004, letn. 46, št. 2, s. 275-280. JCR IF: 1.612, SE (34/134), environmental sciences (39/75), toxicology.

31

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Akvakultura in ribištvo




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 10 10 10 75



Slušatelji spoznajo gospodarski pomen gojenja/lova vodnih organizmov. Seznanijo se z značilnostmi vodnih organizmov in vodnega okolja. Osvojijo osnovne principe postopkov in sistemov, ki se uporabljajo pri reji in lovu. Usposobijo se za samostojno delo pri upravljanju, razvoju, kontroli in svetovanju v tem gospodarskem sektorju.

11. Opis vsebine:

Pomen akvakulture: Gospodarski pomen reje vodnih organizmov za pridobivanje hrane, tehnične namene, ljubiteljske namene, repopulacijo. Vrste akvakulture: Principi in sistemi reje, voda kot medij za pridelovanje krme za ribe, voda kot medij naselitve. Vrste organizmov za zrejo: Sistematika rib, rakov, mehkužcev, opisi in biološke značilnosti posameznih pomembnih vrst. Anatomija in fiziologija: Komparativna anatomija in fiziologija rib rakov in školjk. Fiziologija rasti in razvoja. Definicija rasti. Definirana in nedefinirana rast. Rast in staranje. Končna velikost. Fiziologija reprodukcije: Gametogeneza. Ovogeneza, spermatogeneza. Okolski faktorji. Hormonsko uravnavanje reprodukcije. Selekcija in genetska manipulacija:Ginogeneza, androgeneza, triploidizacija, proizvodnja populaciji enega samega spola. Izboljševanje gospodarskih lastnosti s selekcijo. Voda kot okolje: Fizikalni in kemijski parametri. Slanost, trdota, prosojnost, Ph vrednost, temperatura, kisik, ogljikov dioksid, amoniak, eutrofikacija. Zgradbe in naprave: Ribniki, pretočni bazeni, silosi, kletke, krmilniki, oksigenatorji, sortirniki. Načrtovanje in spremljanje proizvodnje: Priprava investicijskih načrtov, priprava poslovnih načrtov, načrtovanje, spremljanje in uravnavanje proizvodnje. Osnove tehnologije reje: Reja salmonidov, reja krapovcev, reja brancinov, orad, ostrig, dagenj. Trg in trženje rib, rakov in školjk: Posebnosti trženja, licitacije, postopki po ulovu in izlovu, predelava. Definiranje pojma ribištvo: obravnavanje rib in neribjih organizmov v okviru ribištva (morske rastline, mehkužci, raki, plazilci, vodni sesalci). Pomen ribištva: gospodarski ribolov, športni ribolov, količine ujetih vodnih organizmov, delež ulova glede na geografska območja/države, prelovljenost, razpoložljivi viri. Gospodarjenje s prostoživečimi vodnimi organizmi: ocena velikosti populacij, lovopust, najmanjša dovoljena mera, medmera. Pomen vrste, evolucijsko signifikantne enote, najmanjše upravljalne enote

32

v smislu upravljanja. Zakonodaja: Razni zakonski predpisi povezani z gospodarskim in športnim ribolovom. Tehnike gospodarskega ribolova: mreže, parangal, vrše, lov z ostmi. Tehnike športnega ribolova: Različni načini morskega in sladkovodnega ribolova (vleka, muharjenje, vijačenje, talni ribolov, beličarjenje). Ribolovni pribor. Podvodni ribolov.


Znanje in razumevanje: študentje bodo spoznali osnovne značilnosti vodnega okolja in živali, ki živijo v njem. Spoznali bodo osnovne postopke, ki se uporabljajo pri reji in lovu vodnih organizmov. Uporaba: principe bodo uporabili za evalviranje obstoječih praks in načrtovanje novih. Refleksija: znanja jim bodo omogočila razumevanje podobnosti in različnosti med agrikulturno in akvakulturno proizvodnjo. Lahko bodo refleksirali sklanost med teoretičnimi načeli, ki jih bodo spoznali in dejansko prakso v ožjem in širšem prostoru. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: naučijo se skupinskega dela ter identifikacije in reševanja problemov, ki nastopajo pri vsakdanjem delu pri reji in predelavi rib.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Ricker, W.E. Methods for assessment of fish production in fresh waters. Blackwell scientific publication, Oxford, 1968. 313 str. ISBN 0-632-04660-0. Treer in sod. Ribarstvo. Nakladni zavod Globus, Zagreb, 1995. 463 str. ISBN 953-167-055-2. McVey: Handbook of mariculture. CRC Press, Boston, 1983. Skalin: Ribogojstvo. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1993. 191 str. ISBN 961-203-034-0.


Slovenski Slovenski


Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena iz vaj. Obvezna prisotnost pri laboratorijskih vajah je 75%, pri terenskem delu pa 100%.


Predavanja, laboratorijske vaje, delo na terenu.


Opravljene laboratorijske vaje, opravljeno terensko delu, poročilo (dnevnik) o terenskem delu, opravljen seminar, pismeni kolokvij iz snovi laboratorijskih vaj, končni pismeni izpit.


Ocena vaj je aritmetična sredina: a) iz rezultata pismenega kolokvija iz snovi laboratorijskih vaj (50%) in b) ocene poročila o terenskem delu (50%). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina: a) iz končnega izpita (80%) in b) ocene seminarja (20%).


Predavalnica opremlejna z avdivizualnimi sredstvi. Laboratorij. Ribogojski obrat.


Anketa. Občasne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Jurij Pohar, prof. dr. Simon Horvat prof. dr. Jurij Pohar 1. Snoj, Aleš, Pohar, Jurij, Dovč, Peter. Rapid communication: The first microsatellite DNA marker

for marble trout, BFRO 001. J. anim. sci., 1997, let. 75, str. 1983. 2. Snoj, Aleš, Sušnik, Simona, Pohar, Jurij, Dovč, Peter. The first microsatellite marker (BFRO 004)

for grayling, informative for its Adriatic population. Anim. genet., let. 30, 1999, str. 74-75.

33

3. Snoj, Aleš, Sušnik, Simona, Pohar, Jurij, Dovč, Peter. Genetic and morphological variation between native and introduced brown trout (Salmo trutta L.) in Slovenia. V: Dovč, Peter (ur.), Bohanec, Borut (ur.), Peterlin, Borut (ur.), Filipič, Metka (ur.). Proceedings of the 1st Congress of the Genetics Society of Slovenia, 2-5 September 1997, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Genetics Society of Slovenia, 1997, str. 127-128.

prof. dr. Simon Horvat 1. Horvat, Simon. Inverzija spola pri kalifornijskih postrveh (Salmo gairdneri Richardson, 1836). V:

Kuzmin, Nada (ur.), Kreft, Ivan (ur.). Razvoj raziskovalnega dela v slovenskem kmetijstvu : posvet ob 90-letnici Kmetijskega inštituta Slovenije, Ljubljana 8. novembra 1988 : Symposium on 90th Anniversary of Agricultural Institute of Slovenia, Ljubljana, 8 November 1988, (Zbornik Biotehniške fakultete, Suplement, 12). Ljubljana: VTOZD za agronomijo Biotehniške fakultete: Kmetijski inštitut Slovenije, 1988, str. 209-220.

2. Horvat, Simon, Pohar, Jurij. Sex inversion in rainbow trout (Salmo gairdneri Richardson 1836) = Inverzija spola pri kalifornijskih postrveh (Salmo gairdneri Richardson 1836). V: CANKI, Nina (ur.). Izvlečki. [S. l.: Zveza društev genetikov Jugoslavije; Ljubljana: Društvo genetikov Slovenije, 1987, str. 42.

3. Horvat, Simon. Inverzija spola pri kalifornijskih postrveh (Salmo gairdneri R.) in uporaba maskulinizacije za proizvodnjo samih samic : diplomska naloga. Ljubljana: [S. Horvat], 1988. 100 f., ilustr.

34

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Zdravstveno varstvo domačih živali




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


50 15 5 5 75



Osnovni namen predmeta je seznaniti študente živinoreje z osnovnim znanjem o vzrokih za nastanek, širjenje in preprečevanje živalskih bolezni, z veterinarsko klinično in laboratorijsko diagnostiko, pristopom in ravnanjem z živalmi ter najpomembnejšimi in najpogostejšimi kužnimi, presnovnimi, deficitarnimi, parazitarnimi boleznimi s katerimi se soočamo in predstavljajo tudi največji problem v živinorejski proizvodnji iz ekonomskega stališča, vidika zdravstvenega varstva živali in očuvanja črednega zdravja.

11. Opis vsebine:

Veterinarska medicina, odnos živinoreja-veterinarska medicina, zdravstveno varstvo živali, skrb za dobro počutje živali. Splošna epizootiologija: Kužni krog- povzročitelj, vir okužbe, pota širjenja, vstopišče mikroorganizama, dovzetnost makroorganizma. Epizootiologija: Proučevanje vzrokov in pogojev za nastanek , razvoj in prenehanje bolezni ter ukrepi za preprečevanje kužnih bolezni. Osnove imunologije in laboratorijske diagnostike: Imunski odgovor organizma, vrste imunosti; klinično-laboratorijska diagnostika kužnih bolezni. Osnove klinične diagnostike: Osnovne preiskovalne metode: anamneza, avskultacija, perkusija, palpacija. Strokovni pristop k živali in metode fiksacije živali. Osnovni klinični pregled živali (dihanje, pulz, tel.temperatura, vampove kontrakcije), pregled vidnih sluznic, bezgavk, dlake, gibalnega aparata, vimena. Najpomembnejše kužne bolezni pri domačih živalih - osnovne značilnosti kužnih bolezni in nadzor nad njimi (v svetu in državi), epizootiološka situacija . Najpomembnejše akutne in kronične kužne bolezni (goveja kuga, slinavka in parkljevka, klasična prašičja kuga, afriška prašičja kuga, vezikularna bolezen prašičev, tuberkuloza, bruceloza, leptospiroza, enzootska goveja levkoza, ptičja gripa, bolezen modrikastega jezika itd). Bolezni centralnega živčnega sistema: steklina, prenosljive spongiformne encefalopatije (BSE, Scrapie).

35

Aktualne bolezni v prašičerejski proizvodnji PRCV (Porcine respiratory coronavirus infection),TGE (Transmissible gastroenteritis), PRRS (Porcine reproductive and respiratory syndrome, Cyrcovirosis), različne oblike PSS (prašičji stresni sindrom): Black muscle necrosis, Pal soft exudative muscles, Acute porcine stress syndrome), rdečica. Aktualne bolezni kopitarjev: infekciozna anemija kopitarjev, kužno vnetje maternice, kužni arteritis, tetanus. Aktualne bolezni prežvekovalcev: metabolične bolezni (ketoza, poporodna hipokalcemija), vnetje mlečne žleze. Driske različnih etiologij pri mladih živalih. Najpogostejše in najnevarnejše intoksikacje in parazitoze pri domačih živalih. Osnovna pomoč pri porodih in zdravstveno varstvo novorojencev.


Znanje in razumevanje: Osnovna znanja o nastanku, gibanju in preprečevanju bolezni ter patoloških procesih v organizmu. Osnovnih klinični znaki in njih ugotavljanje ob pojavu bolezni. Uporaba: Seznanjanje z najnevarnejšimi in najpogostejšimi boleznimi, ki vplivajo na proizvodnjo živali in ekonomičnost reje. Seznanjanje z ukrepi in možnostmi živinorejca kako preprečevati nastanek bolezni. Refleksija: S študijem domače in tuje literature ob uporabi pridobljenega znanja pri tem in drugih predmetih pri izdelavi projektne naloge študent pridobi izkušnje celovitega reševanja določenih nalog na področju zdravstvenega varstva živali. Prenosljive spretnosti: S predstavitvijo projektne naloge študent pridobi tudi izkušnje javnega nastopanja in uporabe didaktičnih pripomočkov. V primeru skupinske priprave projektne naloge pridobi izkušnje timskega dela.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Klinkon M. Osnove veterinarske epidemiologije in imunologije. Veterinarska fakulteta, Ljubljana, 2000, 58 str. Zadnik,T, Klinkon M, Mesarič M. Ravnanje s prežvekovalci. Veterinarska fakulteta, Ljubljana, 2001, 93 str. ISBN 961-6199-25-0. Skušek F. Osnove klinične diagnostike za veterinarje, Veterinarska fakulteta, Ljubljana, 1995, 311 srt. Radostits, OM, DC Blood, CC Gay. Veterinary medicine: a textbook of the diseases of cattle, sheep, pigs, goats and horses. Bailliere Tindall, London, Philadelphia, Sydney, Tokyo, Toronto, Nineth edition, 1999, 1881 str. ISBN 0-7020-2409-0. Brand A, JPTM Noordhizen, YH Schuken. Herd health and production management in dairy practice. Wageningen Pers, 1996. 543 str. ISBN 90-74134-34-3.


Slovenski Slovenski


Udeležba na laboratorijskih vajah in pri terenskem delu je obvezna. Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena seminarja in poročilo s terenskega dela .


Predavanja, vaje po skupinah (na živinorejskih obratih in laboratorijih) seminarsko delo (iskanje virov, konzultacije, izdelava in predstavitev projektne naloge).


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, vprašanja, hitri preizkusi znanja), b) udeležba pri laboratorijskih vajah in terenskem delu, c) javni zagovor seminarske naloge, d) poročilo s terenskega dela in e) pisni ali ustni izpit.

36


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (10 %), b) dveh vmesnih preizkusov znanja (10 %), c) javnega zagovora seminarske naloge (20 %) in d) končnega izpita (60 %). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) poročila o opravljeni laboratorijski vaji (30 %) in b) kolokvij s terenskega dela (70 %).


Predavalnica. Živinorejski obrati oz. klinični hlevi. Klinični laboratorij. Pri vajah je obvezna uporaba čiste delovne obleke (halje) in zaščita obuval.


Študentska anketa zadnjo uro predavanj oz. vaj pri tem predmetu.


Nosilec/nosilci: doc. dr. Martina Klinkon-Ogrinec Ostali izvajalci: asist. Jožica Ježek, dr.vet.med, asist. mag. Jože Stanič 1. Klinkon, Martina, Zadnik, Tomaž, Mesarič, Matjaž. The effects of the periparturient period on the

activity of enzymes AST, GLDH, GGT, LDH, ALP in blood of cows. Rev. Med. Vet., 2000, tome 151, no. 7, str. 722-723. JCR IF: 0.548, SE (55/127), veterinary sciences.

2. Klinkon, Martina. Osnove veterinarske epidemiologije in imunologije : študijski material za študente visokošolskega strokovnega študija zootehnike na Biotehniški fakulteti. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, Klinika za prežvekovalce, 2000. 58 str., graf. prikazi.

3. Klinkon, Martina, Klopčič, Marija, Osterc, Jože. Milk analyses used to achieve balanced diet and better health conditions in highly productive dairy herds . V: Szenci, Ottó (ur.), Brydl, Endre (ur.), Jurkovich, Viktor (ur.). 15th Middle-European buiatrics congress and 15. Magyar buiatrikus kongresszus. Hajdúszoboszló, Hungary, June 2-5. 2004. [The effect of herd health of cattle, sheep and goat on production efficiency : proceedings = előadások. Hajdúszoboszló: Magyar Buiatrikusok Társasága, 2004, str. 188-193.

37

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Specialna prehrana domačih živali




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 15 10 5 75



Cilj predmeta je poglobitev in razširitev znanja s področja prehrane različnih vrst in kategorij domačih živali, spoznavanju fizioloških osnov in posebnosti prehranskih potreb, spoznavanju problemov krmljenja, napak v prehrani ter praktičnega obvladanja sestavljanja krmnih obrokov in krmnih mešanic.

11. Opis vsebine:

Prežvekovalci: krave molznice: fiziološke osnove prehranskih potreb, praktična prehrana, prehrana in sestava mleka, somatske celice in mastiti; presušene krave: fiziološke osnove, vpliv na mlečnost in sestava mleka, obporodne bolezni, praktična prehrana, napake v prehrani; teleta in plemenske telice: praktična prehrana, napake v prehrani; pitanci: fiziološke osnove, praktična prehrana; klavne prvesnice in dojilje; plemenski biki; posebnosti prehrane ovac in koz. Neprežvekovalci: plemenskih svinj: fiziološke osnove, praktična prehrana, napake v prehrani; prehrana pujskov: fiziološke osnove, motnje v zauživanju krme; zdravstveno stanje prebavil, praktična prehrana, delovanje nekaterih krmil in krmnih dodatkov; prehrana pitancev: fiziološke osnove, prehrana in nalaganje beljakovin in maščob, praktična prehrana; mladice in merjasci: prehranske potrebe in krmljenje; prehrane nesnic: fiziološke osnove, prehrana in kakovost jajčne lupine, s prehrano pogojene presnovne motnje, tehnike krmljenja; jarkice: potrebe, posebnosti prehrane in krmljenja; rastoči piščanci: posebnosti prehrane; potrebe, obarvanost kože, tehnike krmljenja; purani: osnove krmljenja; konji: fiziološke osnove, potrebe, osnove krmljenja; kunci: fiziološke osnove, potrebe, osnove krmljenja. Praktično spremljanje dogajanj v čredi krav molznic in vodenje prehrane krav v tej čredi; izračun potreb in normativov za krmljenje glede na vrsto živali, kategorijo, okoliške vplive; izračun popolnih in dopolnilnih krmnih mešanic za prašiče in perutnino; linearno optimiranje krmnih mešanic; modeliranje prehranskih potreb.

38


Znanje in razumevanje: Študent osvoji poglobljena teoretična in praktična znanja s področja prehrane in krmljenja gospodarsko najpomembnejših vrst prežvekovalcev in neprežvekovalcev, predvsem goveda, prašičev in perutnine, pa tudi osnove posebnosti prehrane ovc, koz, konj ter kuncev. Študent zna voditi in načrtovati prehrano omenjenih živalskih vrst in zna reševati s prehrano pogojene zdravstvene motnje. Uporaba: Študent je sposobne poglobljenega reševanja praktičnih problemov prehrane in krmljenja. Študent zna izračun prehranske obroke in krmne mešanice s pomočjo enostavnih načinov in s pomočjo linearnega optimiranja. Študent se spozna z osnovami računalniškega moduliranja prehranskih potreb. Refleksija: Študent je sposoben kritične presoje praktične prehrane in krmljenja posameznih vrst domačih živali. Prenosljive spretnosti: Pridobljeno znanje lahko študent prenaša na druge živalske vrste.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Leeson in Summers. Nutrition of the Chicken. University books, Guelph, 2001, 320 str. ISBN 0-9695600-4-4. Close in Cole. Nutrition of sows and boars. Nottingham university press, 2000, 376 str. ISBN 1-897676-53-0. Jeroch in sod,. Ernährung Landwirtschaflicher Nutztiere, Ulmer Verlag, 1999, 543 str. ISBN 3-8252-8180-9. Nutrient requirements of dairy cattle, 7th revised edition, National Academy Press, Washington DC, 2001, 381 str. ISBN0-309-06977-1. Nutrient requirements of beff cattle, 7th revised edition: Update 2000, National Academy Press, Washington DC, 232 str. ISBN 0-309-06934-3. Pulina, G. Dairy sheep nutrition, CABI Publishing, Wallingford, 2004, 222 str. ISBN 0-85199-681-7. Freer, M. in Dove, H. Sheep nutrition, CABI Publishing, Wallingford, 2002, 385 str. ISBN 0-85199-595-0.


Slovenski Slovenski


Priporočeno opravljeni izpiti iz Kemija in biokemija, Fiziologija z anatomijo domačih živali, Osnove prehrana živali.


Predavanja, seminarsko delo, kabinetne vaje.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, vprašanja, hitri preizkusi znanja ....), b) poročilo z laboratorijskih vaj, c) poročilo s terenskih vaj, d) javni zagovor seminarske naloge, e) kolokvij, f) pisni ali ustni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) seminarske naloge (25 %) in b) končnega izpita (75 %). Končna ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) poročil o opravljenih vajah (40 %) in b) kolokvija iz seminarskih vaj (60 %).


Predavalnica in učni prostor za seminarsko delo z individualnim dostopom do medmrežja

39


Študentska anketa. Samoevalvacija v okviru BF. Kolegialne hospitacije


Nosilec/nosilci: prof. dr. Janez Salobir, doc. dr. Andrej Lavrenčič Ostali izvajalci: doc. dr. Tatjana Pirman, asist. dr. Vida Rezar prof. dr. Janez Salobir 1. Salobir, Janez, Pogorelec, Robert, Novak, Boštjan, Koman Rajšp, Mojca, Čedo, Bogdanić,

Malenšek, Alenka, Salobir, Karl, Orešnik, Andrej. The effect of beta-glucanase alone and in combination with xylanase on the nutritive value of diets based on barley of low or high viscosity in broiler chickens. Arch. Geflügelkd., 2000, band 64, heft 5, str. 231-236.


3. Salobir, Janez, Rezar, Vida, Pajk, Tanja, Levart, Alenka. Effect of nucleotide supplementation on lymphocyte DNA damage induced by dietary oxidative stress in pigs. Anim. sci., 2005, letn. 81, str. 135-140.

doc. dr. Andrej Lavrenčič 1. Lavrenčič, Andrej, Mills, C. R., Stefanon, B. Application of the Gompertz model to describe the

fermentation characteristics of chemical components in forages. Anim. sci. (Br. Soc. Anim. Sci.), 1998, let. 66, št. 1, str. 155-161. JCR IF: 1.373, SE (7/58), agriculture, dairy & animal science (7/139), veterinary sciences.

2. Lavrenčič, Andrej, Stefanon, Bruno. Prediction of in situ degradability of dry matter and neutral detergent fibre of temperate forages with in vitro gas production and fibre fraction. Zootec. nutr. anim., 2001, ano. 27, no. 5, str. 179-192.

3. Levart, Alenka, Salobir, Janez, Lavrenčič, Andrej. Vpliv prehrane živali na maščobnokislinsko sestavo mleka = Effect of nutrition on fatty acid composition of milk. V: Pen, Adolf (ur.), Babnik, Drago. Zbornik predavanj 12. posvetovanja o prehrani domačih živali "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi". Murska Sobota: Kmetijsko gozdarski zavod, 2003, str. 33-45.

40

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Znanost o krmi




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 10 15 5 65



Cilj izobraževalnega dela pri tem predmetu je poglobljeno spoznavanje osnov sistemov za ocenjevanje hranilne vrednosti krme za različne živalske vrste ter vplivov številnih dejavnikov (gnojenje, vlaga …) na hranilno vrednost krme. Slušatelji poglobijo poznavanje vpliva rastlinske celične stene na hranilno vrednot krme, prav tako pa poglobijo poznavanje načinov konzerviranja krme. Cilj predmeta je tudi kritično presojanje aktualnih pojavov, ki so povezani s krmo in krmili.

11. Opis vsebine:

Sistemi za ocenjevanje energijske in beljakovinske vrednosti krme. Osnove sistemov za ocenjevanje energijske in beljakovinske vrednosti krme pri domačih živalih. Vpliv gnojenja na hranilno vrednost krme. Vpliv gnojenja in drugih agrotehničnih ukrepov na hranilno vrednost krme. Vpliv bilance vlage na hranilno vrednost krme. Vpliv suše in klimatskih sprememb na hranilno vrednost krme. Rastlinska celična stena in njen vpliv na hranilno vrednost krme. Vrste vlaknine in njihov pomen v prehrani, sestava in zgradba rastlinske celične stene ter sestave in zgradbe rastlinskih organov ter njihovi vplivi na hranilno vrednost voluminozne krme. Anaerobno konzerviranje krme. Anaerobni mikroorganizmi in njihove značilnosti, vloga posameznih vrst mikroorganizmov na fermentacijo hranljivih snovi v silažah, aerobno kvarjenje silaž in hranilna vrednost pokvarjenih silaž, uporaba inertnih plinov za konzerviranje krme. Aktualne teme in novosti. (Miko)toksini in nezaželene snovi ter njihov vpliv na zdravje, prirejo in plodnost, genetsko spremenjeni organizmi, transmisivna spongiformna encefalopatija, druge aktualne teme.


Znanje in razumevanje: Študent poglobi poznavanje kazalnikov kakovosti in hranilne vrednosti krme in krmil. Seznani se z vplivi gnojenja in vlage na hranilno vednost krme, ter poglobi poznavanje

41

vplivov rastlinske celične stene na hranilno vrednost. Poglobi znanje o dejavnikih, ki vplivajo na konzerviranje krme ter se seznani z aktualnimi temami, ki so povezane s krmo in krmili. Uporaba: usposobitev slušatelja za poznavanje in usmerjanje poteka konzerviranja krme, za poznavanje vplivov na hranilno vrednost voluminozne krme ter za razumevanje sistemov za vrednotenje krme pri različnih živalskih vrstah. Slušatelj bo tudi usposobljen za kritično presojo vnosa novih krmnih rastlin (GSO) v prehrano živali in ljudi in vplive drugih dejavnikov na zdravje živali (dioksin, BSE, toksini …). Refleksija: poznavanje vsebin omogoča optimalno izkoriščanje potenciala krmnih rastlin v reji živali. Prenosljive spretnosti: Študent se nauči povezovati znanja in informacije iz različnih virov in jih uporabiti v praktičnih razmerah.


D'Mello, J.P.F. in Macdonald, A.M.C. 1997. Mycotoxins. Anim. Feed Sci Technol., 69, 155-166. Fishbein, L. 1998. Transmissible spongiform encephalopathies, hypotheses and food safety: an overwiev. Sci. Total Environ., 217, 71-82. Paparini, A. in Romano-Spica, V. 2004. Public health issues related with the consumption of food obtained from genetically modified organisms, Biotech. Ann. rev., 10, 85-122. Tusscher, G.W. in Koppe, J.G. 2004. Perinatal dioxin exposure and later effect - a review. Chemospere, 54, 1329-1336. Izbrana poglavja iz: Fahey,G.C. 1994. Forage quality, evaluation and utilization. ASA, CSSA, SSSA, Madison, ZDA. 998 str. ISBN 0-89118-119-9.


Slovenski Slovenski


Opravljeni izpiti iz Kemija in biokemija, Fiziologija z anatomijo domačih živali, Osnove prehrane živali, Krma in konzerviranje krme.


Predavanja, sodelovalno učenje, aktivno poučevanje, seminarske naloge, vaje po skupinah, vaje v kemijskem laboratoriju, delo na terenu.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, vprašanja, hitri preizkusi znanja ....), b) poročilo z laboratorijskih vaj, c) poročilo s terenskih vaj, d) javni zagovor seminarske naloge, e) kolokvij in f) pisni ali ustni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) seminarske naloge (30 %) in b) končnega izpita (70 %). Končna ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) hitrih preizkusov znanja pred vsako laboratorijsko vajo (10 %), b) poročil o opravljenih vajah (40 %) in c) kolokvija iz seminarskih vaj (50 %).


Predavalnica z opremo za Powerpoint predstavitve. Kemijski in in vitro laboratorij. Hlevi s fistuliranimi živalmi. Vzorno urejene kmetije, usmerjene v živinorejo.


Študentska anketa na koncu pedagoškega procesa pri predmetu, ob koncu študijskega leta, ob vpisu v naslednji letnik in na koncu študija za vse predmete v študijskem programu.

42


Nosilec/nosilci: doc. dr. Andrej Lavrenčič Ostali izvajalci: doc. dr. Tatjana Pirman, asist. dr. Alenka Levart, asist. dr. Vida Rezar, asist. Alojz Logar, univ.dipl.inž.zoot. 1. Lavrenčič, Andrej, Stefanon, Bruno, Toso, Barbara, Susmel, Piero. Determination of chemical

composition, in vitro dry matter digestibility and in vitro gas production of forage by nearinfrared reflecance spectroscopy = Določanje kemične sestave, in vitro prebavljivosti suhe snovi in in vitro produkcije plina z bližnjo infrardečo refleksijsko spektroskopijo. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 2001, letn. 78, št. 2, str. 151-160.

2. Lavrenčič, Andrej, Stefanon, Bruno. Prediction of in situ degradability of dry matter and neutral detergent fibre of temperate forages with in vitro gas production and fibre fraction. Zootec. nutr. anim., 2001, ano. 27, no. 5, str. 179-192.

3. Lavrenčič, Andrej, Stefanon, Bruno, Orešnik, Andrej. Ocenjevanje vsebnosti rudninskih snovi v voluminozni krmi z bližnjo infrardečo refleksijsko spektroskopijo = Estimation of mineral content in forages by near-infrared reflectance spectroscopy. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 2002, letn. 80, št. 1, str. 41-49.

43

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Kakovost mesa




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 10 15 5 75



Spoznavanje lastnosti mesa in njihove medsebojne povezanosti, metode ocenjevanja in možnosti za zagotavljanje določene kakovosti oziroma možnosti za spreminjanje posameznih lastnosti mesa.

11. Opis vsebine:

Definiranje kakovosti mesa in ključnih lastnosti. Spoznavanje histološke zgradbe mišičnega in maščobnega tkiva: kontraktilni aparat, krčenje, vezivno tkivo. Lastnosti mesa: kemična sestava mesa in maščobnega tkiva (beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, …), tehnološke lastnosti (pH, barva, sposobnost mesa za zadrževanje vode, …), senzorične lastnosti (mehkoba, sočnost, aroma, …). Postmortalna glikoliza: potek in razvoj normalne kakovosti mesa, napake v poteku glikolize in njihov vpliv na kakovost mesa, ravnanje z živalmi pred in med zakolom ter s klavnimi polovicami po zakolu. Zorenje mesa: potek in pomen pri različnih vrstah domačih živali, povezanost z metabolizmom in rastjo. Povezanost lastnosti mesa z drugimi pitovnimi in klavnimi lastnostmi, ki so pomembne za prirejo mesa. Možnosti za spreminjanje lastnosti mesa: razlike med posameznimi genotipi, vpliv tehnologije pitanja, uporaba različnih krmnih dodatkov, elektrostimulacija, način obešanja, hlajenje… Zagotavljanje kakovosti mesa, HACCP


Znanje in razumevanje: Poznavanje in razumevanje lastnosti mesa in postmortalnih procesov. Uporaba: Uporaba tega znanja za razumevanja vplivov ravnanja z živalmi pred med in po zakolu na kakovost mesa. Refleksija: Razumevanje medsebojne povezanosti med rejo, pitanjem, ravnajem z živalmi in kakovostjo mesa.

44

Prenosljive spretnosti: Študentje se usposobijo za spremljanje in kritično vrednotenje lastnosti mesa in s tem za reševanje tehnoloških problemov v času reje, transporta in zakola živali. Preko izvedbe seminarja se študent usposablja za samostojno analiziranje in reševanje problemov, ter javno nastopanje. To znanje bodo lahko uporabili tudi pri svetovalnem in razvojnem delu.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Pearson, A.M., Young, R.B. 1989. Muscle and meat bichemistry. Academic Press, Inc., San Diego, 457 str. Richardson, R.I., Mead, G.C. (Ed.). Poultry Meat Science. Poultry Science Symposium Series Vol.25, CABI Publishing,1999, 444 str. ISBN 0-85199-237-4. Swatland, H.J. On-line evaluation of meat. Technomic Publishing Co., Inc., Lancaster, 1995, 347 str. ISBN 1-56676-333-9. Jensen, W. K., C. Devine, M. Dikeman. (Ed.) 2004. Encyclopedia of Meat Sciences,Elsevier Academic Press, Amsterdam, 1473 str. ISBN 0-12-464970-X.


Slovenski Slovenski


Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena kolokvija, seminarja in poročil s terenskega pouka.


Predavanja, laboratorijske vaje v skupinah, seminarsko delo: individualno, skupinsko, konzultacije,…, terensko delo.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih, b) javni zagovor seminarske naloge, c) poročilo s terenskega pouka, d) kolokvij, e) ustni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (10 %) in b) končnega izpita (90 %). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) kolokvija (60 %), b) seminarja (20 %), c) sodelovanja na terenskem pouku (10 %) in d) poročil s terenskega pouka (10 %).


- predavalnica z AV opremo - šolska klavnica in razsekovalnica - obisk mesnopredelovalnega obrata


Študentska anketa.


Nosilec/nosilci: doc. dr. Silvester Žgur Ostali izvajalci: asist. dr. Nežika Petrič 1. Žgur, Silvester, Čepon, Marko, Čepin, Slavko. Influence of growth rate in two growth periods on

intramuscular connective tissue and palatability traits of beef. Czech J. Anim. Sci., 2003, letn. 48, št. 3, str. 113-119. JCR IF: 0.217, SE (37/41), agriculture, dairy & animal science

2. Žgur, Silvester, Salobir, Karl. Influence of dietary vitamin E supplementation on carcass and meat characteristics in cattle = Utjecaj dodavanja vitamina E u hranidbi goveda na značajke polovica i mesa. Krmiva, 2000, vol. 42, št. 3, str. 123-127.

45

3. Čepin, Slavko, Žgur, Silvester, Žlender, Božidar. Meat traits of veal calves from different production systems. V: Future of meat : congress proceedings [of the] 47th International Congress of Meat Science and Technology, august 26th - 31st, 2001, Kraków, Poland : 47th ICoMST. Warszawa: Meat and Fat Research Institute [etc.], 2001, str. 136-137, 2-P14.

46

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Mlekarstvo




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


45 15 5 10 75



Slušatelji spoznajo gospodarski pomen mlekarstva in pridobijo dovolj znanja za razumevanje vloge mleka kot živila in surovine za izdelavo mlečnih izdelkov. Seznanijo se z osnovnimi in sodobnimi tehnološkimi postopki in procesi v obdelavi in predelavi mleka in spoznajo glavne predstavnike v posameznih skupinah mlečnih izdelkov. Osvojijo osnovne principe dobre proizvodne prakse (GMP) in zagotavljanja varnosti in kakovosti v proizvodnji in predelavi mleka. Usposobijo se za razvojno, svetovalno in kontrolno delo v sektorju individualnih proizvajalcev (svetovalna in kontrolna služba).

11. Opis vsebine:

Uvod. Zgodovina in gospodarski pomen mlekarstva. Mleko kot biološka tekočin in surovina. Definicija, biosinteza in izločanje mleka, molža, vpliv genetskih, fizioloških in okoljskih dejavnikov na sestavo mleka. Struktura in osnovne fizikalne lastnosti mleka, kemijska sestava z opisom hranil in ne-hranilnih snovi. Vpliv sestave mleka na tehnološke lastnosti, kislinska in encimska koagulacija, primerjava mleka različnih sesalcev. Mikrobiologija mleka. Higijena molže, primarna in sekundarna mikroflora mleka, vpliv zdravstvenega stanja mlečne žleze in okoliških dejavnikov na velikost in sestavo mikroflore, pregled pomembnih skupin mikroorganizmov. Mastitis, povzročitelji, spremembe sestave mleka, preprečevanje, kontrola. Mleko in patogene bakterije - infekcije, intoksikacije, tipični patogenci, oportunisti. Mlečno kislinske bakterije. Pomen MKB v fermentaciji hrane in ekologiji prebavil, probiotiki Primarna obdelava in predelava mleka. Pomen hlajenja mleka, toplotnih obdelav mleka in opis glavnih skupin mlečnih izdelkov. Tehnologija izdelave fermentiranega mleka, smetane, masla, sira. Vloga mleka in mlečnih izdelkov v zdravi prehrani Sanitarno higijenski ukrepi in kontrola. Čiščenje in razkuževanje opreme za molžo, mlekarske opreme, postopki čiščenja. Biofilmi, obratna kontrola in kontrola izdelkov, pogostnost in mesta vzorčenja. Zagotavljanje kakovosti in varnosti, HACCP.

47


Znanje in razumevanje: študent pridobi dovolj teoretičnega znanja o fizikalno- kemijski in mikrobiološki sestavi mleka, encimatskih in biokemijskih procesih, ki potekajo pod vplivom različnih okoljskih pogojev (klimatski, genetika, zdravstveno stanje živali) in analizah, predpisanih z veljavnimi pravilniki, da je sposoben razumeti postopke, ki jih uporabljamo v tehnoloških procesih izdelave mlečnih izdelkov ter pomen in načine izvajanja kontrole mleka in mlečnih izdelkov. V okviru laboratorijskih vaj spozna delo modernega mlekarskega laboratorija, preko praktičnega dela pa osnovne principe sodobnih analiz mleka in izdelkov, predpisanih s pravilniki. Uporaba: pridobljena teoretična znanja bodo slušateljem omogočila pojasnjevanje tehnoloških postopkov in vpliva surovine na potek tehnoloških operacij in kakovost končnega izdelka ter s tem pomena dobre proizvodne prakse in kontrole. Refleksija: pridobljeno znanje bodo študentje preskušali v tehnološkem laboratoriju preko vaj in projektnega dela, ki bo obsegalo: ogled proizvodnega in industrijskega obrata, problemskega učenja v skupinah (pilotna sirarna); kislinska koagulacija, encimska koagulacija, sinereza, vzorčenje, meritve, obdelava podatkov, interpretacija rezultatov, poročilo. Prenosljive spretnosti: poleg zbiranja, analize in sinteze podatkov bo študent usposobljen za spremljanje proizvodnje mleka in osnovnih tehnoloških postopkov, identifikacije in reševanja tehnoloških problemov. Pridobil si bo sposobnost timskega dela, interpretacije rezultatov ter preko izdelave dnevnika pisnega dokumentiranja tehnoloških postopkov. Pridobljena znanja bo lahko uporabil pri razvojnem in svetovalnem delu.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Early, R. (Ed.) 1998. The technology of dairy products. 2nd edition. London, Weinheim, New York, Tokyo, Melbourne, Madras, Blackie academic & Professional, 446 str. ISBN 0-7514-0344-X. Fox, P. F., McSweeney, P. L. H. 1998. Dairy Chemistry and Biochemistry. London, Weinheim, New York, Tokyo, Melbourne, Madras, Blackie academic & Professional, 478 str. ISBN 0-412-72000-0. Rogelj, Irena. Mleko/Mlečni izdelki/Čiščenje in razkuževanje v mlekarski industriji. V: Bem, Zaviša (ur.), Adamič, Jelisava (ur.), Žlender, Božidar (ur.), Smole Možina, Sonja (ur.), Gašperlin, Lea (ur.). Mikrobiologija živil živalskega izvora. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2003, str. 513-539/541-577/631-647. ISBN 961-6333-31-3. Tratnik, L., 1998, Mlijeko - tehnologija, biokemija i mikrobiologija. Hrvatska mljekarska udruga, Zagreb, 391 s. ISBN 953-96089-4-5.


Slovenski Slovenski


Vpis v tekoči letnik študija. Obvezna udeležba pri laboratorijskih vajah, terenskem pouku in projektnem delu. Pogoj za opravljanje končnega izpita so opravljene laboratorijske vaje in pozitivna ocena iz vaj (kolokvij), oddano poročilo s terenskega pouka in pozitivno ocenjena predstavitev projektnega dela (skupinska predstavitev).


Predavanja. Laboratorijske vaje in vodenje laboratorijskega dnevnika. Projektno delo – skupinsko problemsko učenje - tehnološki laboratorij. Ogled mlekarsko predelovalnega obrata.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, hitri preizkus znanja), b) opravljene vaje, pozitivno ocenjen dnevnik in pisni kolokvij, c) poročilo s terenskega pouka in d) ustni izpit in predstavitev projektnega dela.

48


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) vmesnega preiskusa znanja (10 %), b) aktivnega sodelovanja pri projektnem delu (načrtovanje, izpeljava in spremljanje tehnološkega postopka, izvrednotenje rezultatov, komentar) (20 %), predstavitev (10 %) in c) ustnega izpita (60 %). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) preverjanja pripravljenosti pred vajami (20 %), b) dnevnika o opravljenih vajah (10 %), c) poročila s terenskih vaj (10 %) in d) pisnega kolokvija (60 %).


Avdiovizualno opremljena predavalnica. Laboratorijska vajalnica in laboratorij z ustrezno opremo za izvedbo standardnih in sodobnih analiz mleka in mlečnih izdelkov. Tehnološki laboratorij z ustrezno opremo; računalniško voden fermentor, termični blok, centrifuge, ultrafiltracija, sirarski kotel, klimatizirana zorilnica.


Študentske ankete. Kolegialne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Irena Rogelj Ostali izvajalci: asist. dr. Andreja Čanžek-Majhenič 1. Rogelj, Irena, Perko, Bogdan, Francky, Andrej, Penca-Habjan, Vanja, Pungerčar, Jože.

Recombinant lamb chymosin as an alternative coagulating enzyme in cheese production. J. dairy sci., 2001, letn. 84, št. 5, str. 1020-1026. JCR IF: 1.691, SE (2/44), agriculture, dairy & animal science (6/94), food science & technology.

2. Rogelj, Irena, Bogovič Matijašić, Bojana, Čanžek Majhenič, Andreja, Stojković, Saša. The survival and persistence of Lactobacillus acidophilus LF221 in different ecosystems. Int. j. food microbiol.. [Print ed.], 2002, vol. 76, no. 1, str. 83-91. JCR IF: 1.719, SE (6/92), food science & technology (41/82), microbiology.

3. Rogelj, Irena. Mleko/Mlečni izdelki/Čiščenje in razkuževanje v mlekarski industriji. V: Bem, Zaviša (ur.), Adamič, Jelisava (ur.), Žlender, Božidar (ur.), Smole Možina, Sonja (ur.), Gašperlin, Lea (ur.). Mikrobiologija živil živalskega izvora. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2003, str. 513-539/541-577/631-647.

49

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Krmne rastline in pašništvo




Izbirni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 20 15 75


10. Cilji in predmetno specifične kompetence: Cilj izobraževalnega in razvojnega dela na področju travništva in pašništva je razvijanje in uvajanje nove paradigme, ki temelji na dejstvu, da lahko z manj stroškov (delo živali) ustvarimo več vrednosti (funkcionalna hrana) predvsem v Sloveniji, kjer travinje predstavlja 64 % od vseh kmetijskih zemljišč, ki jih še imamo za pridelavo hrane. Znanje ter izkušnje pridobljene v okolju kjer želimo ohraniti biodiverziteto, doseči rekultivacijo opuščenih zemljišč in povečati rodovitnost zemlje, je najbolj dragocen vložek za razvoj trajnostnega kmetovanja. Z uvedbo izravnalnih plačil v EU obstaja vse večja pripravljenost boljšega nagrajevanja tistih, ki bodo to koristno delo opravljali.

11. Opis vsebine: Zgodovinski razvoj, travinje v svetu in pri nas, travna ruša in njene karakteristike (botanična sestava, rastlinska pestrost, proizvodnost – količina in kakovost pridelka, gostota poganjkov, sezonska rast travne ruše), rast in razvoj trav, rast in razvoj metuljnic, kemična sestava zelinja, hranilna vrednost zelinja, abiotični in biotični dejavniki rasti travne ruše (temperatura, osvetlitev, voda-tla-rastlina, rastlinska hranila, bolezni in škodljivci trav in metuljnic), pregled trav in metuljnic, travno-deteljne mešanice, krmni dosevki (koševine in korenovke), tehnologija pridelovanja travniške in njivske krme, ekološko travništvo in njegova multifunkcionalnost, alternativna raba krmnih rastlin. Pašnik kot ekosistem, kroženje energije in rudnin. Pogostost defoliacije in vegetativni razvoj trav ter detelj. Vpliv paše (defoliacija, gaženje, gnojenje) na spremembo tekmovalnosti med rastlinami ruše in na trpežnost populacije vrst rastlin. Sistemi nadzorovane paše za ravninska območja. Obtežba pašnika in pridelovalna zmogljivost ruše. Struktura ruše in masa zaužitega zelinja pri paši. Vodenje nadzorovane paše v hribovitih območjih in endoparaziti pašnih živali. Košnja ruše, venenje zelinja in spravilo krme pridelane na pašniku.

12. Predvideni študijski dosežki: Znanje in razumevanje: Bistvenega pomena je poznavanje naravnih razmer (konfiguracija in rodovitnost zemljišč, klima in vremenske razmere) za kmetovanje pri nas in tem razmeram bodo morali biti prilagojeni postopki reje domačih živali. Uporaba: Usposobitev diplomanta za oblikovnje trajnostnih (ekološko uravnoteženih) postopkov kmetovanja, v spremenjenih pogojih (trg, biodiverziteta, funkcionalna hrana) za izvajanje te gospodarske dejavnosti. Refleksija: Zaradi spremenjenih pogojev za kmetovanje je vse več razumevanja in zahtev po sprememi

50

postopkov reje domačih živali, kar se lahko velikokrat odraža v nasprotovanju spreminjanju obsteječih paradigem in teoretičnih razlag, ki so bile ustvarjene za drugačne pogoje življenja in dela. Prenosljive spretnosti: Velik povdarek za uspešno delo na področju vodenje rabe travnatega sveta je dan na skupinskem delu, saj je tudi pri praktičnem delu ravno s skupinskim pristopom dovolj kakovostno razvijati trajnostne postopke kmetovanja. Pašne skupnosti, vaški pašniki, planinski pašniki vse to so oblike kmetovanja pri katerih je zelo pomemmbno timsko delo. Pisanje člankov, socialne spretnosti, komuniciranje z ljudmi je za širjenje novega znanja na obravnavanem področju zelo pomembno, saj nihče drug ne širi teh znanj zaradi lastnega interesa (trgovina, industrija).

13. Temeljni študijski viri: Hopkins A. 2000. Grass its production & utilization. Blackwell Science, UK.440 str. ISBN 0-632-05017-9. Keller E. R./Hanus H./Heyland K. U. 1997. Handbuch des Pflanzenbaues: Band 1: Grundlagen der landwirtschaft. Pflanzenproduktion. Stuttgart, Verlag Eugen Ulmer, 860 str., ISBN0-88192-190-4. Izbrana poglavja v naslednjih virih: Hodgson J., Illius A.W. 1996. The ecology and management of grazing systems. CAB International, UK., 466 str., ISBN 0 85199 107 6. Hodgson J. 1990. Grazing management: science into practice. Longman Scietific& Technica, UK, 203 str., ISBN 0-562-45010-1. Vidrih T. 2005. Pašnik, najboljše za živali, zemljo in ljudi. Kmet.založba, 172 str., ISBN 961-6418-09-2. White, J., Hodgson, J. 1999. New Zealand pasture and crop science. Oxford University Press, Auckland, NZ, 350 str., ISBN 0 19 558375 2.


Slovenski Slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti: Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena kolokvija, izvedba seminarja in poročilo s terenskega pouka.

16. Metode poučevanja in učenja: Poučevanje v smislu reševanja problemov v razmerah naravnih zakonitosti in metode postopne analize (preparacija, inkubacija, iluminacija, verifikacija).

17. Obveznosti študenta: a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, vprašanja, hitri preizkusi znanja), b) javni zagovor seminarske naloge, c) kolokvij, pisni ali ustni izpit, d) predstavitev individualne naloge.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica: Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (10%), b) treh vmesnih preizkusov znanja (30%) in c) končnega izpita (60%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) hitrih preizkusov znanja pred vsako laboratorijsko vajo (30%), b) poročil o opravljeni vaji (10%) in c) kolokvija iz seminarskih vaj (60%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta: Predavalnica, laboratorijsko polje, pilotni / ogledni objekti na terenu.

20. Metode evalvacije kakovosti: Dogovorjeni postopki, ki veljajo za vse delavce univerze.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta: Nosilec/nosilci: prof. dr. Anton Vidrih Ostali izvajalci: asist. mag. Matej Vidrih, doc. dr. Jure Čop 1. Pogačnik, Milan, Vidrih, Tone, Kompan, Drago, Juntes, Polona, Lobnik, Franc. The use and

management of abandoned hilly karst areas and recultivation by animals as a tool. V: LIAO, Xiaohan (ur.). 1. International conference on the karst and caves of Guizhou, 1-14 August 2000, Guiyang, Guizhou, China. First International conference on the karst and caves of Guizhou : 1-14 August 2000, Guiyang, Guizhou, China : general information. Guiyang: [s. n.], 2000, str. 15.

2. Wilkins, Roger J., Vidrih, Tone. Grassland for 2000 and beyond. V: Soegaard, K... (ur.), Ohlsson, C (ur.), Sehested, J (ur.). Grasslands farming : balancing environmental and economic demands: Proceedings of the 18th General Meeting of the European Grassland Federation Aalborg,

51

Denmark, 22-25 May 2000, (Grassland science in Europe, Vol. 5). Tjele: DIAS, cop. 2000, str. 9-17.

3. Vidrih, Tone. 2005. Pašnik, najboljše za živali, zemljo in ljudi. Kmet.založba (v tisku). ISBN 961-6418-09-2.

52

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Magistrsko delo




Obvezni-strokovni

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


375 375



Izdelava magistrskega dela, kjer študent dokaže poznavanje in razumevanje znanosti o živalih s teoretičnega in praktičnega vidika, sposobnost identificiranja in reševanja konkretnih tehnoloških, razvojnih in/ali raziskovalnih problemov z izbiro ustreznih znanstvenih kvantitativnih in kvalitativnih metod. Študent razume strokovno in znanstveno literaturo, išče nove relevantne informacije ob uporabi sodobnih komunikacijskih poti in sistemov ter zna te informacije kritično ovrednotiti in jih uporabiti na različnih ravneh odločanja.

11. Opis vsebine:

Magistrsko delo je predvidoma eksperimentalno s področja znanosti o živalih, pa tudi drugih področij, odvisno od izbire kandidata in razpisanih tem s strani mentorjev. Magistrsko delo vsebuje: - uvod z delovno hipotezo - pregled objav - material in metode dela - rezultati - razprava in sklepi - povzetek - viri


Znanje, razumevanje in uporaba. Študent zna rešiti konkreten problem npr. najti živalim bolj prijazno, bolj učinkovito, manj zahtevno, okoljsko bolj sprejemljivo tehnološko rešitev, razume rejo živali za rzčične koristi kot interdisciplinarno panogo, dokaže samostojno reševanje konkretnih problemov s povezovanjem različnih dobljenih znanj in veščin, ki jih uporabi pri izdelavi magistrskega dela. Refleksija. Sintetizira in generira nove informacije, jih kritično analizira in uporabi pri določitvi in reševanju problemov. Prenosljive spretnosti. Pridobljeno znanje in praktične veščine je študent sposoben uporabiti pri

53

izboljševanju obstoječih tehnologij, pri načrtovanju in razumevanju novih tehnologij, pri izdelavi različnih projektov. Dobljene spretnosti mu omogočajo tudi smiselno uporabo pridobljenega znanja in veščin na različnih ravneh odločanja.


Navodila za oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na BF: http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/Navodila_BF.html. Relevantna literatura s področja prej omenjenih vsebin, ki jih študent izbere za magistrsko delo. Bartol T. in sod. 2001. Navodila za oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 29 str. ISBN 961-6379-00-3.


Slovenski Slovenski


Vpis v letnik, odobrena tema magistrske naloge na študijski komisiji.


Samostojna obdelava zastavljenega problema, konzultacije z mentorjem.


Pisno izdelana magistrska naloga (pozitivno ocenjena s strani mentorja in dveh članov komisije), javni zagovor.


Ocena pisnega dela diplomskega projekta in ocena javnega zagovora pred komisijo.


Knjižnica, dostopna literature.


Študentske ankete, samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljani.


Praviloma habilitirani učitelji, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa.

54

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Znanost o konjih




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 15 10 15 - - 70



Konj je v zgodovini igral pomembno vlogo pri razvoju civilizacij in selitvah narodov, zato zgodovin pasem konj v določeni meri odraža tudi zgodovino človeških populacij. Cilj predmeta je seznaniti študenta z metodami rekonstrukcije zgodovine populacij konj in načini ohranjanja biotske raznolikosti znotraj in med populacijami. Predmet študenta seznanja z reprodukcijskimi in genetskimi tehnikami za ohranjanje genskih virov in možnostmi za poseganje v genetski ustroj živali in izboljševanje proizvodnih in delovnih sposobnosti živali, predvsem v smeri izboljševanja športnih sposobnosti.

11. Opis vsebine:

Sistematika konj in kopitarjev, genetski odnosi med populacijami in pasmami. Zgodovinski aspekt nastanka in uporabe različnih pasem v povezavi z zgodovino človeštva. Genom konja in posebnosti njegove organizacije, ekspresijski profili, identifikacija genov , genskih družin in metabolnih poti, ki vplivajo na delovne in tekmovalne sposobnosti konj. Fiziološke omejitve za izboljševanje tekmovalnih rezultatov in možnost premagovanja teh ovir s sodobnimi metodami genskega in metabolnega inženirstva. Možnosti za izboljševanje rezultatov, ki jih nudijo prehrana, trening in selekcija z uporabo genskih markerjev. Uporaba biotehnoloških metod v reprodukciji in selekciji konj.


Znanje in razumevanje: Študent spozna podrobno zgodovino populacij konj, seznani se s pestrostjo njihove genetske sestave in metodami za njeno ohranjanje. Spozna najpomembnejše fiziološke omejitve za izboljšanje tekmovalnih rezultatov in metode, ki bi lahko doprinesle k njihovemu premagovanju. Uporaba: Pridobljeno znanje bodo študentje uporabljali kot vodje rejskih centrov, rejskih združenj, načrtovalci selekcijskih strategij in metod treninga. Refleksija: S poznavanjem metodoloških prijemov se študent usposobi za samostojno razvojno delo v konjereji.

55

Prenosljive spretnosti: Seznani se z biotehnološkimi in prehranskimi prijemi za izboljšanje tekmovalne sposobnosti konj in z metodami funkcijske genetike, ki omogoča identifikacijo ustreznih selekcijskih markerjev.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: A.T. Bowling. 1996. Horse Genetics, CABI Publishing, 200 str. ISBN 0-85199-101-7. A.T. Bowling, A. Ruwinsky. 2000. The Genetics of the Horse. CABI Publishing: 527 str. ISBN 0-85199-429-6. R.O. Parker, PH.D. Parker 2002. Equine Science. Thomson Delmar Learning. 688 str.


Slovenski Slovenski


Predmet spada k izbirnim živinorejskim predmetom, zato je potrebno znanje, ki ga pridobi pri predmetih Etologija in Splošna živinoreja. Študent mora opraviti seminar in oddati poročilo z vaj.


Predavanja, seminarji, aktivno poučevanje, vaje po skupinah.


Minimalno 80 % prisotnost na vajah. Seminar. Ustni izpit.


Oceno iz vaj predstavlja ocena kolokvija iz vaj. Končna oceno predmeta pa je tehtana aritmetična sredina ocene seminarske naloge (30%) in ustnega ali pisnega izpita (70%).


Predavalnica z opremo za PowerPoint predstavitve in predvajanje videofilmov. Konjerejski center s šolskimi konji, laboratorij, računalniška vajalnica.


Študentska anketa na koncu pedagoškega procesa pri predmetu.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Peter Dovč Ostali izvajalci: asist. dr. Klemen Potočnik, prof. dr. Ivan Štuhec 1. Kavar, Tatjana, Habe, Franc, Brem, Gottfried, Dovč, Peter. Mitochondrial D-loop sequence

variation among the 16 maternal lines of the Lipizzan horse breed. Anim. genet., 1999, vo. 30, str. 423-430.

2. Kavar, Tatjana, Brem, Gottfried, Habe, Franc, Sölkner, Johann, Dovč, Peter. History of Lipizzan horse maternal lines as revealed by mtDNA analysis. Genet. sel. evol. (Paris), 2002, letn. 34, št. 5, str. 635-648.

3. Curik, I., Zechner, P., Sölkner, Johann, Achmann, R., Bodo, I., Dovč, Peter, Kavar, Tatjana, Marti, E., Brem, Gottfried. Inbreeding, microsatellite heterozygosity, and morpohological traits in lipizzan horses. J. hered., 2003, vol. 94, št. 2, str. 125-132.

56

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Biotska raznovrstnost domačih živali




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


22 5 10 37



Spoznavanje biotske raznovrstnosti, konvencije, protokoli, sporazumi in ohranjanje živalskih genskih virov (biotske raznovrstnosti domačih živali). Raznolikost vrst živali, ki jih uporabljamo v kmetijstvu. Raznolikost in značilnosti pasem pri posameznih vrastah. Spoznavanje pomena raznovrstnosti živalskih vrst in pestrosti pasem v kmetijstvu. Študent se nauči povezovati biotsko raznovrstnost in njen pomen za pridelavo hrane, pomen za prirejo zdrave in varne hrane ter sozvočja z naravnimi danostmi in okoljem.

11. Opis vsebine:

Konvencija o biološki raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost, biološki (biotski) viri, država izvora genskih virov, država oskrbovalka genskih virov, udomačene ali gojene vrste, ohranjenje ex situ, ohranjenje in situ, trajnostna raba, Namen, vsebina in pomen konvencije, globalno ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna uporaba njenih sestavnih delov, delitev koristi od uporabe genskih virov, kmetijska biotska raznovrstnost kot sestavni del konvencije Kmetijska biotska raznovrstnost. Rastlinska in živalska biotska raznovrstnost, agrodiverziteta in človekova hrana, agrodiverziteta in prehranska varnost Pomen ŽGV, ohranjanje genetske variabilnosti, stanje ŽGV na svetu, v Evropi in v Sloveniji; avtohtone, tradicionalne in tujerodne pasme domačih živali pomembnih za kmetijstvo v Sloveniji; spremljanje ŽGV, trajnostna raba živalskih genskih virov v kmetijstvu (ŽGV) Vzroki ogroženosti ŽGV, efektivna velikost populacije, metode po FAO, Rare breeds, AGDB, Maijali, Metode za ocenjevanje genetske pestrosti, markerji, DNA knjižnice Zakon o živinoreji, rejski in selekcijski programi, ohranjanje genetske variabilnosti in genetske rezerve domačih živali, ustvarjanje novih ŽGV, rejski programi za male populacije, postopki priznavanje novih pasem (poudarek na avtohtonih pasmah), rekonstrukcija pasem Ustanavljanje in delovanje genskih bank v živinoreji; genske banke ŽGV in situ in ex situ, metode za določanje velikosti genskih bank Ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih pasem v izvornem okolju, domače tehnologije reje po načelih

57

trajnostnega razvoja, izvajanje rejskih in selekcijskih programov, Postopki ohranjanja avtohtonih in tradicionalnih pasem ex situ, izvajanje in organizacija ohranjanja ex situ, razlike med vrstami Programski in strateški dokumenti, mednarodne pogodbe, strategije, zakoni in predpisi na svetu, v EU in Sloveniji, neposredne podpore Informacijski sistemi na področju ŽGV: DAD-IS, AGDB, EFABIS, SAVE, ERFP, NORDBANK, Oklahoma State University – Breeds, Animal Genetic Resources (TGR), Organizacija ohranjanja ŽGV (FAO komisija za živalske genske vire v okviru CGRFA in ITWG-AnGR), ERFP, DAGENE, SAVE, ….; ureditev v Sloveniji Gospodarnost reje avtohtonih in tradicionalnih pasem, pomen domačih živalskih proizvodov, Spletna stran genska banka v živinoreji na www.bfro.uni-lj.si; druge spletne strani (FAO – animal genetic resources, Save, Programi ohranjanja po vrstah in pasmah – in situ in ex situ


Znanje in razumevanje: Študentje pridobijo znanja o vlogi in pomenu biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in živinoreji, o rabi pojmov in definicij ter o sposobnost za celovitejše razumevanje in obravnavanje strokovnih tem. Uporaba: Pri osvajanju vsebin tega predmeta dobi sposobnost povezovanja znanj pridobljenih pri temeljnih predmetih tega študijskega programa in predvsem znanja pridobljena pri predmetih: Biologija domačih živali, Fiziologija domačih živali, Splošna živinoreja, Obnašanje živali, Kvantitativna genetika in osnove selekcije in drugih. Refleksija: Ekonomske razmere v živinoreji silijo v uporabo novih modernih pasem in hibridnih linij domačih živali, kar pa ima za posledico vse večjega osiromašenja biotske raznovrstnosti tudi v kmetijstvu in živinoreji. Izguba pasem pomeni z vidika biotske raznovrstnost, varnosti in z vidika variabilnosti zmanjšanje možnosti za pridelavo kakovostne hrane, zato reja in pridelava ni in ne more biti samo ekonomska kategorija. V tem smislu so tudi svetovna prizadevanja k ohranitvi (FAO in drugi) za ohranitev čim večjega števila pasem domačih živali in biotske raznovrstnosti v kmetijstvu sploh in se zaradi trenutne manjše ekonomske učinkovitosti avtohtone pasme v EU vključujejo v posebne okoljske programe, ki so financirani s strani javnih sredstev. Prenosljive spretnosti: Poudarek je na razumevanju rabe živalskih genskih virov in vključevanje avtohtonih pasem domačih živali v programe ohranjanja na način, ki bo zagotavljal kmetu dolgoročno dohodkovno in ekonomsko stabilnost in hkrati osveščenost glede pomena ohranjanja. Pri terenskem pouku se usposabljajo za sposobnost povezovanja teorije in prakse ter kritičnega ovrednotenja pomena biotske raznovrstnosti v živinoreji. Pri pripravi pisnega izdelka (seminarske) se izrazi študentovo razumevanje teorije in uporabnost teorije v praksi. S pisanjem seminarja se študent usposablja za reševanje strokovnih problemov in pisanje strokovnih vsebin s pomočjo osvojenega znanja in dostopnih virov s področja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu ion živinoreji.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Čepon… Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu = The state of farm animal genetic resources in Slovenia. Domžale: Biotechnical Faculty, Zootehnical Department: = Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2003. 135 str. ISBN 961-6204-17-3. Kompan, Drago, Šalehar, Andrej, Holcman, Antonija: Ohranjene slovenske avtohtone domače živali: opis in slikovni prikaz nekaterih vrst. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1999, 39 str. ISBN 961-6204-05-X. FAO: The State of the World's Animal Genetic Resources for Food and Agriculture, FAO, 2006. Drugo: http://lead.virtualcentre.org/en/dec/toolbox/Indust/LossAgEA.htm http://www.fao.org/NEWS/2000/001201-e.htm http://www.bfro.uni-lj.si/Kat_center/genska_banka/Default.htm


Slovenski Slovenski

58


Vpis v tretji letnik študija. Predmet se navezuje na znanja iz naslednjih predmetov: Biologija domačih živali, Obnašanje živali, Splošne živinoreje, Fiziologija domačih živali, Kvantitativna genetika in osnove selekcije, Botanika. Opravljeni izpiti iz navedenih predmetov so pogoj za opravljanje izpita. Pogoj za opravljanje kolokvija: 100 % opravljene terenske in oddana seminarska naloga. Pogoj za opravljanje pisnega izpita: oddana in sprejeta seminarska naloga.


Predavanja v predavalnici in računalniški učilnici - pregled svetovnih baz podatkov o pasmah in njihovih značilnostih. Računanje stopnje ogroženosti, vzpostavljanje in komuniciranje z genskimi bankami po svetu (FAO, EAAP, EFABIS, DAGENE, NORDBANK…), vaje na terenu (ex-situ konzervacija, in-situ ohranjanje).


100 % prisotnost na terenskih vajah. Seminarska naloga se oceni. Pisni izpit.


Pisni izpit in seminarska naloga. Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina: a) ocene seminarja (50 %) in b) izpita (50 %).


Predavalnica. Računalniška učilnica, kmetijski obrati (kmetije), ki redijo avtohtone pasme domačih živali. Osemenjevalni centri in ustanove za kriokonzervacijo, ki hranijo seme, jajčne celice, zarodke ali drug genetski material avtohtonih pasem. Pri terenskih vajah je obvezna uporaba ustrezne čiste delovne in/ali zaščitne obleke in obutve.


Študentska anketa na koncu predavanj oz. vaj pri tem predmetu.


Nosilec/nosilci: doc. dr. Dragomir Kompan Ostali izvajalci: asist. dr. Marija Klopčič 1. Kompan, Drago, Zagožen, Franc, Pohar, Jurij, Kovač, Milena, Erjavec, E. Genetski parametri za

nekatere lastnosti populacije slovenskih pasem ovac. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Živinoreja, Agricultural issue, Zootechnica, 60 (1992), str. 177-186.

2. Piasentier, Edi, Valusso, Roberto, Leonarduzzi, Roberta, Pittia, Paola, Kompan, Drago. Quality of Italian Istrian milk lamb meat = Qualita della carne dell'agnello Istriano : influence of carcass weight and feeding system : influenza del peso della carcassa e del sistema di alimentazione. Ital. J. Anim. Sci., 2002, letn. 1, str. 65-77.

3. Kavar, Tatjana, Kompan, Drago, Dovč, Peter. Genetske razlike med istrsko pramenko, bovško ovco in jezersko-solčavsko ovco = Genetic differentiation among Istrian pramenka, Bovška sheep and Jezersko-Solčavska sheep. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 2002, letn. 80, št. 2, str. 193-201.

59

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Konzervacijska genetika




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 15 15 10 70



Osnovni cilj predmeta je seznaniti slušatelje, zakaj predstavlja ohranjanje genetske pestrosti enega izmed temeljnih izhodišč za ohranjanje biodiversitete. Predmet uvaja in razlaga osnovne pojme in koncepte, ki so potrebni za razumevanje pomena genetskih faktorjev, ki so udeleženi pri procesih izumiranja vrst, in načinov, kako te procese preprečiti ali ublažiti. Poleg striktno teoretičnih tematik predmet obravnava in podaja tudi računske izpeljave in predikcije, temelječe na zakonih mendelistične genetike in preproste statistike, s pomočjo katerih slušatelji v okviru vaj aktivno sodelujejo pri reševanju problemov s področja obravnavane tematike.

11. Opis vsebine:

Predavanja:ogroženost in izumranje vrste, IUCN, stopnje ogroženosti vrst, vzroki za izumiranje; genetska raznolikost; evolucijska genetika v naravnih populacijah; genetske značilnosti malih populacij; genetika in izumrtje; pojasnjevanje taksonomskih nejasnosti in opredeljevanje upravljalnih enot; genetsko upravljanje vrst v prostoživečem okolju (divjini); vzreja v ujetništvu in reintrodukcija; molekularna genetika v forenziki in razumevanje biologije vrste. Vaje: genetska raznolikost; evolucijska genetika v naravnih populacijah; genetske značilnosti malih; populacij; genetika in izumrtje; pojasnjevanje taksonomskih nejasnosti in opredeljevanje upravljalnih enot.


Znanje in razumevanje: Slušatelji se bodo spoznali z osnovnimi vsebinami konzervacijske genetike kot so izguba genetske pestrosti v malih populacijah, parjenje v sorodstvu, razreševanje taksonomskih nejasnosti, genetsko upravljanje z ogroženimi vrstami in vloga molekularne genetike v konzervaciji. Naučili se bodo osnovnih računskih principov za ocenjevanje genetskih parametrov populacije. Upraba: Slušatelji bodo osvojili postopke za ocenjevanje genetske strukture populacije in napovedovanje njene dinamike.

60

Refleksija: Sposobnost samostojnega prepoznavanja ogroženosti neke vrste ali populacije in iskanja ustreznih rešitev za njeno rehabilitacijo. Prenosljive spretnosti: Pridobljeno znanje bo prišlo prav slušateljem, ki nameravajo preučevati prostoživeče živali, bodočim ekologom, načrtovalcem v živalskih vrtovih in naravnih parkih, gozdarjem in rejcem na farmah.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Conservation Genetics. (1994) Eds. Loeschcke V., Tomiuk J., Jain S.K. Basel: Birkhauser, Frankham R. et al., 440 str. ISBN 3-7643-2939-4. Frankham, R., J.D. Ballou, D.A. Briscoe (2004). A Primer of Conservation Genetics. Cambridge University Press. 220 str. ISBN 0 521 83110 5 hardback; ISBN 0 521 53827 0 paperback. Ridley M. (2004) Evolution. 3rd edn. Oxford: Blackwell Science Ltd, 751 str. ISBN 1-4051-0345-0.


Slovenski Slovenski


Opravljen izpit pri predmetu Živalska genetika. Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena seminarja.


Predavanja, računske vaje, seminarji.


Izdelava in zagovor seminarske naloge ter pisni ali ustni izpit.


Izpit in seminarska naloga. Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocene seminarja (40 %) in izpita (60 %). Ocenjevalna lestvica v skladu s statutom UL in fakultetnimi pravili.


Učilnica z računalniškim projektorjem in tablo. Učni prostor za seminarsko delo z individualnim dostopom do Interneta.


Lastna anonimna študentska anketa. Občasne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Peter Dovč Ostali izvajalci: doc. dr. Simona Sušnik, asist. dr. Andrej Razpet 1. Sušnik, S., Berrebi, P., Dovč, P., Hansen, M. M., Snoj, A. Genetic introgression between wild and

stocked salmonids and the prospects for using molecular markers in population rehabilitation: the case of the Adriatic grayling (Thymallus thymallus L. 1785). Heredity, 2004, letn. 93, str. 273-282.

2. Jug, T., Berrebi, P., Snoj, A. Distribution of non-native trout in Slovenia and their introgression with native trout populations as observed through microsatellite DNA analysis. Biological Conservation [Print ed.], 2005, letn. 123, str. 381-388.

3. Snoj, A., Razpet, A., Tomljanović, T., Treer, T., Sušnik, S. Genetic composition of the Jadro softmouth trout following translocation into a new habitat. Conservastion Genetics, in press (2007).

61

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Tehnologija rekombinantne DNA




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


15 4 8 10 37



Predmet seznani študenta z osnovnimi tehnikami modifikacije, sinteze in analize molekul DNA. Uvede ga v laboratorijsko delo z genetsko spremenjenimi organizmi in analizo genoma ter ga seznani z osnovami bioinformatike.

11. Opis vsebine:

Odkritja, ki so omogočila razvoj tehnologije rekombinantne DNA in zgodovinski pregled področja. Kloniranje DNA, restrikcijski encimi in encimi, ki modificirajo DNA, vektorji za kloniranje v E. coli, B. subtilis, P. pastoris in S. cerevisiae, evakriontski vektorji. Verižna reakcija s polimerazo, design začetnih oligonukleotidov, sinteza oligonukleotidov, mutakeneza, sekvenciranje DNA, gelska elektroforeza, kapilarna elektroforeza, označevanje nukleinskih kislin, hibridizacijske tehnike, tehnike prenosa nukleinskih kislin na trdne nosilce (Southern, Northern). Gradientno centrifugiranje, izolacija DNA in RNA iz različnih tkiv (kri, koža, sperma, lasni mešički), purifikacija nukleinskih kislin, kolonska kromatografija, vezava nukleinskih kislin na trdne nosilce, separacija nukleinskih kislin v magnetnem polju. Forenzične aplikacije tehnologije rekombinantne DNA, izdelava DNA profilov, verjetnost izključitve napačnega osumljenca. Ekspresijski vektorji, in vitro ekspresijski sistemi, transfekcijske tehnike, elektroporacija. Osnove bioinformatike, iskanje v javnih bazah nukleotidnih zaporedij, iskanje specifičnih sekvenčnih motivov, primerjava sekvenc, konstrukcija dendrogramov.


Znanje in razumevanje: Študent se seznani z osnovnimi laboratorijskimi tehnikami za modifikacijo, pomnoževanje in analizo molekul DNA. Razume encimatske reakcije modifikacij DNA in pozna in zna uporabljati računalniška orodja za iskanje informacij in analizo zaporedij DNA. Uporaba: Pridobljeno znanje uporabi pri analizi molekulskih markerjev, izvrednotenju analitskih podatkov in izvedbi genetskih eksperimentov. Refleksija: S poznavanjem sodobnih tehnik rekombinantne DNA študent pridobi orodje, s katerim

62

lahko začne reševati konkretne probleme, povezane s poseganjem v strukturo DNA in analizo nukleotidnih zaporedij. Prenosljive spretnosti: Laboratorijske tehnike lahko uporabi pri izdelavi projektnih nalog, magistrske ga dela in pri lastnem razvojno raziskovalnem delu.


Izbrana poglavja iz: Old, RW, Primrose, SB: Principles of gene manipulation (1998). Blackwell Scientific Publications, Oxford, 409 str. ISBN0-632-01318-4.


Slovenski Slovenski


Vpis v tekoči letnik.


Predavanja, seminarske, laboratorijske vaje.


Prisotnost na vajah. Pisni izpit.


Končna ocena predmeta je ocena končnega izpita. Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) poročil o opravljenem delovnem projektu (50%) in b) kolokvija iz vaj (50%).


Predavalnica z audio-vizualno opremo (Oddelek za zootehniko, BF). Laboratorijska vajalnica, računalniška učilnica (Oddelek za zootehniko, BF).




Nosilec/nosilci: prof. dr. Peter Dovč Ostali izvajalci: asist. dr. Tanja Kunej 1. Achmann, R., Curik, I., Dovč, Peter, Kavar, Tatjana, Bodo, I., Habe, Franc, Marti, E., Sölkner,

Johann, Brem, Gottfried. Microsatellite diversity, population subdivision and gene flow in the Lipizzan horse. Anim. genet., avg. 2004, št. 4, letn. 35, str. 285-292.

2. Lenasi, Tina, Rogelj, Irena, Dovč, Peter. Characterization of equine cDNA sequences for [alfa]s1-, [beta]- and k-casein. J. Dairy Res., 2003, vol. 70, str. 29-36.

3. Seme, Katja, Poljak, Mario, Žužek-Rešek, Saša, Debeljak, Maruša, Dovč, Peter, Koren, Srečko. Molecular evidence for nosocomial spread of two different hepatitis C virus strains in one hemodialysis unit. Nephron, 1997, let. 77, str. 273-278.

63

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Osnove imunologije




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 5 10 20 75



Študent spozna zgradbo, funkcijo in način delovanja imunskega sistema pri nevretenčarjih ter pri nižjih in višjih vretenčarjih. Seznani se z osnovnimi značilnostmi in razlikami v oblikovanju in delovanju imunskih mehanizmov pri človeku in pri živalskih vrstah, ki so potencialno uporabne v živinoreji in animalni biotehnologiji. Spozna pomen imunskega statusa živali v živinoreji in biotehnologiji. Seznani se z osnovnimi imunskimi tehnikami, ke se uporabljajo v živinoreji in biotehnologiji.

11. Opis vsebine:

Osnovna zgradba imunskega sistema - organi, celice, molekule pri sesalcih, ptičih, nižjih vretenčarjih in nevretenčarjih. Evolucija imunske obrambe. Definicije pojmov: antigen, epitop, determinanta; prirojeni – pridobljeni; specifični - nespecifični, humoralni - celični imunski odgovor. Celice B in T kot nosilke imunskega odgovora (zorenje, aktivacija, diferenciacija, funkcija). Glavne molekule iz imunoglobulinske superdružine (MHC, BCR, TCR, CD4, CD8) – genetska osnova, biokemijska zgradba in funkcija. Protitelesa (osnovna biokemijska struktura, primerjalno pri različnih živalih in funkcija), genetska osnova njihove raznolikosti pri sesalcih in ptičih ter mehanizem njihovega nastanka (prepoznavanje, procesiranje in predstavljanje z MHC). Interakcija antigen-protitelo. Citokini – struktura in regulatorna vloga. Sistem komplementa. Potek imunskega odgovora (primarni, sekundarni; imunski spomin) in končni učinki imunske obrambe (humoralne in celične). Osnovne imunske tehnike: imunodifuzija, imunoelektroforeza, hemaglutinacija ter radioimunske, imunofluorescentne in imunoencimske tehnike. Uporaba imunskih tehnik v diagnostične in raziskovalne namene. Pomen vakcinacije v živinoreji in priprava antigenov za vakcine. Živinoreja-imunologija-biotehnologija.


Znanje in razumevanje: poznavanje zgradbe in funkcije posameznih elementov (organov, celic, molekul) imunskega sistema in razumevanje njihove medsebojne prepletenosti v delovanju. Razumevanje delovanja vseh tipov imunskega odgovora: prirojeni-pridobljeni, specifični-nespecifični,

64

humoralni-celični. Razumevanje nastanka protiteles in njihovega učinka. Razumevanje razlik v imunskem sisitemu med sesalci, ptiči in nižjimi vretenčarji. Uporaba: obvladovanje osnovnih imunoloških tehnik. Poznavanje možnosti uporabe osnovnih imunoloških orodij. Sposobnost izbrati ustrezno metodo in povezati rezultat imunodiagnostične metode in imunskega statusa živali. Refleksija: na primeru vakcinacij živali je možno v praksi preveriti razmevanje teorije in jo povezati s prakso (posledicami). Prenosljive spretnosti: sposobnost identifikacije in reševanja problemov v živinoreji, ki so povezani z imunskim statusom živali; sposobnost kritičnega spremljanja in vrednotenja aktualnih problemov v živinoreji – primeri okužb v obsegu epidemij in pandemij.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Marjan Vozelj: Temelji imunologije 2000. DZS, Ljubljana. 552 str. ISBN 86-341-2863-6. Janeway C.A./ P.Travers: Immunbiology- the immune system in health and disease 1999. Churchil Livingstone, Edinburgh. 635 str. ISBN 0 4430 6274 9. P.P. Pastoret/ P.G. Herve Bazin/ A. Govaerts: 1998, Handbook of vertebrate immunology, Academic Press, London, 673 str. ISBN 0-12-546401-0. Goldsby RA, Kindt TJ, Osborne BA, Kuby J: Immunology 2003. W.H. Freeman and Co., NY. 551 str. ISBN 0 7167 4947 5. E.L.Pasquier and G.W.Litman. 2000. Origin and evolution of the vertebrate immune system. Springer, Berlin, ISBN 3-540-66414-9.


Slovenski Slovenski


Predhodno opravljen izpit iz predmeta Biologija domačih živali na programu Zootehnika ali kakšnega drugega predmeta s splošno biološko vsebino iz drugih programov. Udeležba na laboratorijskih in semnarskih vajah ter predstavitev seminaskega dela so obvezne. Pogoj za opravljanje izpita je pozitivna ocean iz kolokvija in seminarske naloge.


Predavanja, seminarji, seminarske in laboratorijske vaje.


Aktivno sodelovanje na predavanjih (diskusije na v naprej napovedane teme, sprotno, hitro, preverjanje znanja), javna predstavitev seminarske naloge, kolokvij (pisni), izpit (pisni).


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (10%), b) seminarske naloge (10%) in končnega izpita (80%). Končna ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen a) sodelovanja na seminarskih vajah (10%), b) sodelovanja na laboratorijskih vajah (20%) in c) kolokvija (70%).


Učni prostror za virtualno podprta predavanja. Učni prostror za praktični pouk – vajalnica.



65


Nosilec/nosilci: prof. dr. Mojca Narat 1. Benčina, Dušan, Narat, Mojca, Bidovec, Andrej, Zorman-Rojs, Olga. Transfer of maternal

immunoglobulins and antibodies to Mycoplasma gallisepticum and Mycoplasma synoviae to the allantoic and amniotic fluid of chicken embryos. Avian pathol., 2005, letn. 34, št. 6, str. 463-472. JCR IF: 1.789, SE (6/129), veterinary sciences, x: 0.728.

2. Benčina, Dušan, Slavec, Brigita, Narat, Mojca. Antibody response to GroEL varies in patients with acute Mycoplasma pneumoniaeinfection. FEMS immunol. med. microbiol.. [Print ed.], 2005, letn. 43, str. 399-406. JCR IF: 2.371, SE (56/115), immunology, x: 3.722, SE (22/43), infectious diseases, x: 2.753, SE (37/86), microbiology, x: 3.016.

3. Lavrič, Miha, Benčina, Dušan, Narat, Mojca. Mycoplasma gallisepticum hemagglutinin VlhA, pyruvate dehydrogenase PdhA, lactate dehydrogenase and elongation factor to share epitopes with Mycoplasma imitans homologues. Avian dis., 2005, letn. 49, str. 507-513. JCR IF: 0.961, SE (41/129), veterinary sciences, x: 0.728.

66

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Analitske metode v prehrani živali




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


12 25 37



Namen predmeta je pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja s področja poznavanja, obvladanja, uporabe in razvoja kemijskih analitskih metod v prehrani živali, vrednotenje in interpretiranju analitskih rezultatov, razumevanje pomena in uporaba kemijske analize pri reševanju s prehrano povezanih problemov v reji živali ter poznavanje in upoštevanje pravil varnega dela v laboratoriju.

11. Opis vsebine:

Pregled analitskega postopka (od vzorčevanja do rezultata). Koncept kvantitativne analize (klasične – absolutne metode in instrumentalne – relativne metode). Osnovni merski principi, laboratorijska oprema (steklovina, tehtnice, sušilniki, centrifuge,…) in zgradba delovanje nekaterih laboratorijskih instrumentov (pH meter, atomska in molekulska absorpcija/emisija, kromatografske tehnike, NIR), uporaba različnih analitskih tehnik v praksi, interference. Priprava reagentov in raztopin (izražanje koncentracije, razredčevanje, tehtanje), kalibriranje instrumentov (linearnost, umeritvena premica, metoda najmanjših kvadratov), priprava vzorcev, interference pri merjenju in izračun rezultata. Dobra laboratorijska praksa (osnove validiranja metode, standardi, certificirani referenčni materiali, kontrolni vzorci, medlaboratorijske primerjave). Kritično ovrednotenje rezultatov (merilna negotovost). Zgradba poročila o preskusu in branje poročil, interpretacija rezultatov. Pomen kemijske analize in primeri uporabe v prehrani živali (sestava krme kot osnova za izračun obroka, minerali, maščobnokislinska sestava, vitamini, antinutritivne snovi), reševanje s prehrano povezanih problemov, prehranski poskusi (načrtovanje, vodenje in dokumentiranje, ovrednotenje in interpretiranje rezultatov). Poznavanje principov varnega dela v laboratoriju. Praktično izvajanje kemijskih analiz (po navodilih) v laboratoriju, vodenje laboratorijskega dnevnika, praktična obdelava in vrednotenje podatkov, izdelava poročila o preskusu, poročanje.


Znanje in razumevanje: razumevanje in poznavanje osnov kvantitativne kemijske analize, definirati in razumeti korake analitskega postopka (poznati pristope k vzorčevanju in konzerviranju vzorcev,

67

pripravi laboratorijskega vzorca, do rezultata), razložiti in razumeti zgradbo in delovanje laboratorijske opreme in nekaterih instrumentov, poznati uporabnost različnih kemijskih analiz v praksi, opraviti preprostejše izračune (priprava reagentov, razredčevanje, preračunavanje koncentracijskih enot). Uporaba: uporaba delovnih navodil (analitskih protokolov) in samostojno izvajanje nekaterih kemijskih analiz v laboratorij (predvsem volumetrija, gravimetrija in molekulska absorpcija, delno instrumentalne tehnike - AAS, kromatografske metode), uporaba pri načrtovanju in vodenju prehranskih poskusov. Refleksija: razumeti pomen dobre laboratorijske prakse in kontrole kakovosti rezultatov in poznati in upoštevati pravila varnega dela v kemijskem laboratoriju. Prenosljive spretnosti: kritično vrednotiti rezultate analiz, izdelati poročilo o preskusu in poročati


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Owosu-Apenten R. 2005. Introduction to food chemistry. Boca Raton, CRC Press. 249 str. ISBN 0-8493-1724-X. Skoog D.A., West D.M., F.J. Holler.1997. Fundamentals of analytical chemistry. Fort Worth, Saunders Colledge Publishing: ISBN 0-03-05938-0. Skoog D.A. 1998. Principles of instrumental analysis. Fort Worth, Saunders Colledge Publishing: 849 str. ISBN 0-03-002078-6. Nollet L.M.L. 1998. Handbook of food analysis. New York, Marcel Dekker, Inc.:2041 str. ISBN 0-8247-9683-7.


Slovenski Slovenski


Udeležba na laboratorijskih vajah je obvezna. Pogoj za opravljanje končnega izpita so opravljene laboratorijske vaje, pozitivna ocena za laboratorijski dnevnik in poročilo z laboratorijskih vaj.


Predavanja, aktivno poučevanje. Laboratorijske vaje.


a) Opravljene laboratorijske vaje, b) vodenje laboratorijskega dnevnika, c) izdelava poročila z laboratorijskih vaj in predstavitev rezultatov, d) ustni ali pisni izpit.


Ocena laboratorijskih vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) laboratorijskega dnevnika (50%), b) izdelave poročila laboratorijskih vaj (30%) in c) predstavitve rezultatov (20%). Končna ocena predmeta je rezultat ustnega ali pisnega izpita.


- predavalnica, opremljena z AV pripomočki - kemijski laboratorij - kemikalije in reagenti - instrumenti za merjenje - zaščitna oprema za varno delo (zaščitna očala, rokavice), zaščitno haljo študenti priskrbijo sami - študentje morajo biti nezgodno zavarovani (možnost nesreče pri delu v laboratoriju).


Samoevalvacija.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Janez Salobir Ostali izvajalci: asist. dr. Alenka Levart, doc. dr. Tatjana Pirman, asist. dr. Vida Rezar 1. Salobir, Janez, Rezar, Vida, Pajk, Tanja, Levart, Alenka. Effect of nucleotide supplementation on

68

lymphocyte DNA damage induced by dietary oxidative stress in pigs. Anim. sci., 2005, letn. 81, str. 135-140.

2. Rezar, Vida, Pajk, Tanja, Levart, Alenka, Salobir, Karl, Krsnik, Mladen, Osredkar, Joško, Salobir, Janez. Relevance of meat fat content and fruit and vegetable intake for the oxidativestatus of pigs. Ann. nutr. metab., 2006, letn. 50, 74-80.


69

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Predelava mleka




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


40 15 5 15 75



Slušatelji dopolnijo znanja o biokemijskih, mikrobioloških in encimatskih procesih, ki potekajo med obdelavo in predelavo mleka ter zorenjem in skladiščenjem mlečnih izdelkov. Spoznajo tehnološke postopke, načine usmerjanja biokemijskih procesov fermentiranih mlečnih izdelkov, ki zagotavljajo kakovostne, obstojne in zdrave izdelke. Usposobijo se za samostojno vodenje in načrtovanje tehnologij mlečnih izdelkov ter kontrolo procesov in seznanijo z vlogo mlečnih izdelkov v prehrani. Spoznajo pomen tradicionalnih mlečnih izdelkov, njihove karakteristike in načine ugotavljanja ter potrjevanja njihove avtentičnosti.

11. Opis vsebine:

Primarna obdelava in predelava mleka. Postopki pri pripravi konzumnega mleka – hlajenje, tipizacija, baktofogiranje, mikrofiltracija, homogenizacija in deodorizacija. Postopki termične obdelave mleka – termizacija, pasterizacija, direktna in indirektna sterilizacija ter opis tehnoloških postopkov kondenziranega mleka, evaporiranega mleka in mleka v prahu. Tehnologija mlečnih izdelkov. Mlekarske starterske kulture – vrste, lastnosti, izbira in priprava ter način uporabe. Vpliv surovine na potek tehnoloških operacij in kakovost končnega izdelka. Teoretične osnove tehnoloških procesov in načini njihovega vodenja. Opis tehnoloških postopkov izdelave mlečnih napitkov, fermentiranih vrst mleka, sladke in fermentirane smetane, masla, različnih tipov sira, topljenih sirov in sladoleda. Predelava in uporaba stranskih proizvodov – sirotka, pinjenec, kazein in kazeinati. Oblikovanje senzoričnih lastnosti in procesi kvarjenja. Biokemijski procesi, ki prispevajo k oblikovanju okusa, arome in teksture različnih mlečnih izdelkov ter vzroki in posledice napačnega poteka biokemijskih procesov, katerih rezultat so napake, kvarjenje in kratka obstojnost izdelkov. Standardi in zakonodaja ter procesna kontrola. Pregled standardov in spoznavanje načinov, kako dosegati zahtevno kakovost. Sanitarno higienski ukrepi. Čiščenje in razkuževanje mlekarske opreme in prostorov – alkalna in kisla čistilna sredstva, razkužila in postopki čiščenja. Kontrola uspešnosti čiščenja in razkuževanja.

70


Znanje in razumevanje: Študent spozna gospodarski pomen mlekarstva, osvoji znanja o fizikalno kemijski in mikrobiološki sestavi mleka in mlečnih izdelkov, biokemijske in mikrobiološke procese, ki potekajo v mleku in mlečnih izdelkih. Seznani se z tehnološkimi procesi obdelave in predelave mleka v mlečne izdelke tako fermentirane kot nefermentirane in njih vloga v zdravi prehrani. Usposobi se za presojanje, načrtovanje in vrednotenje mleka in mlečnih izdelkov ter kontrolo tehnoloških postopkov v mlekarstvu. Uporaba: Pridobljena znanja bodo študentom omogočila samostojno vodenje, usmerjanje, načrtovanje in procesno kontrolo v postopkih obdelave mleka in tehnologijah mlečnih izdelkov. Refleksija: Teoretično znanje bodo slušatelji uporabili v tehnološkem laboratoriju, ki je opremljen za izdelavo fermentiranega mleka in vseh tipov sira. Načrtovane tehnološke operacije bodo samostojno izpeljali od primerne obdelave mleka do končnega proizvoda. Z merjenjem različnih parametrov bodo poskušali usmerjati fermentacijske in biokemijske procese in ugotavljali skladnost s teoretičnimi načeli. Prenosljive spretnosti: Študent bo usposobljen za samostojno vodenje in načrtovanje tehnoloških postopkov mlečnih izdelkov. Znanje bo prenašal v prakso preko svetovalnega dela, razvoja in kontrole tako v industrijskem kot tudi zasebnem sektorju predelovalcev kravjega, ovčjega in kozjega mleka.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Early, R. (Ed.) 1998. The technology of dairy products. 2nd edition. London, Weinheim, New York, Tokyo, Melbourne, Madras, Blackie academic & Professional, 446 str. ISBN 0-7514-0344-X. Tratnik, L., 1998, Mlijeko - tehnologija, biokemija i mikrobiologija. Hrvatska mljekarska udruga, Zagreb, 391 str. ISBN 953-96089-4-5. Varman, A.H., Shutherlan, J.P., 1994. Milk and Milk Product, technology, chemistry and microbiology. Champan & Hall, London, Glasgow, New York, Tokyo, Melbourne, Madras, 451 str. Fox, P.F., 1993. Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology. Vol. 2. Champan & Hall, London, Glasgow, New York, Tokyo, Melbourne, Madras, 577 str. ISBN 0-412-53500-9.


Slovenski Slovenski


Vpis v tekoči letnik študija in opravljen predmet Mlekarstvo. Obvezna udeležba pri laboratorijskih vajah, terenskem pouku in projektnem delu. Pogoj za opravljanje končnega izpita so opravljene laboratorijske vaje in pozitivna ocena iz vaj (kolokvij), oddano poročilo s terenskega pouka in pozitivno ocenjeno poročilo ter predstavitev projektnega dela (skupinska predstavitev).


Predavanja. Laboratorijske vaje in vodenje laboratorijskega dnevnika. Projektno delo – skupinsko problemsko učenje (tehnološki laboratorij) in izdelava projektne naloge. Ogled mlekarsko predelovalnega obrata.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, hitri preizkus znanja), b) opravljene vaje, pozitivno ocenjen dnevnik in pisni kolokvij, c) poročilo s terenskega pouka, d) izdelava in zagovor projektne naloge in e) ustni izpit.

71


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) vmesnega preiskusa znanja (10 %), b) aktivnega sodelovanja pri projektnem delu (pregled literature, opredelitev, načrtovanje in izpeljava projektnega dela, izvrednotenje rezultatov in poročilo) (25 %), predstavitev in zagovor (15 %) in c) ustnega izpita (50 %) Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) preverjanja pripravljenosti pred vajami (20 %), b) dnevnika o opravljenih vajah (10 %), c) poročila s terenskih vaj (10 %) in d) pisnega kolokvija (60 %).


Avdiovizualno opremljena predavalnica, laboratorijska vajalnica in laboratorij z ustrezno opremo za izvedbo analiz mleka in mlečnih izdelkov. Tehnološki laboratoriji z ustrezno opremo, termični blok, viskubator, sirarski kotel, klimatizirana zorilnica, računalniško voden fermentor.


Študentske ankete in kolegialne hospitacije.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Bogdan Perko Ostali izvajalci: asist. dr. Andreja Čanžek-Majhenič 1. Rogelj, Irena, Perko, Bogdan, Francky, Andrej, Penca-Habjan, Vanja, Pungerčar, Jože.

Recombinant lamb chymosin as an alternative coagulating enzyme in cheese production. J. dairy sci., 2001, letn. 84, št. 5, str. 1020-1026. JCR IF: 1.691, SE (2/44), agriculture, dairy & animal science (6/94), food science & technology.

2. Perko, Bogdan, Bogovič Matijašić, Bojana, Rogelj, Irena. Izdelava probiotičnega sira z dodatkom Lactobacillus gasseri LF221(Rifr) in K7(Rifr) = Production of probiotic cheese with addition of Lactobacillus gasseri LF221(Rifr) and K7(Rifr). Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 2002, letn. 80, št. 1, str. 61-70.

3. Kalit, S., Lukač Havranek, Jasmina, Kapš, M., Perko, Bogdan, Cubric Curik, V. Proteolysis and the optimal ripening time of Tounj cheese. Int. dairy j.. [Print ed.], 2005, letn. 15, št. 6/9, str. 619-624. JCR IF (2004): 2.031, SE (9/94), food science & technology.

72

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Informacijske tehnologije v kmetijstvu




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 45 75



Cilj predmeta je usposobiti slušatelje za delo z informacijskimi sistemi in razvoj aplikacij za potrebe kmetijstva. Spoznajo se s podatkovnimi bazami, sistemsko analizo in programsko opremo za razvoj programja v kmetijstvu.

11. Opis vsebine:

Uvod. Strojna in programska oprema. Informacijski sistemi v živinoreji. Označevanje in identifikacija. Kontrola prireje in preizkusov. Mednarodni standardi. Zajemanje in prenos podatkov. Uravnavanje reje. Selekcija. Ekonomika. Analiza učinkovitosti. Urejanje podatkov. Vrste informacijskih sistemov. Podatkovne zbirke. Sistemska analiza. Procesni diagrami. Entitetno relacijski diagrami. Normalizacija. Podatkovni slovar in poslovna pravilna. Struktura podatkovne zbirke. Postavitev informacijskega sistema. Kreiranje podatkovne zbirke. Vnosi in uvozi podatkov. Kontrola podatkov. Vrste povpraševalnih stavkov. Izdelava aplikacij. Poročila in publikacija rezultatov. Izmenjava informacij in komunikacija med sistemi. Vzdrževanje podatkovnih zbirk. Pregled informacijskih sistemov v kmetijstvu. Dodatna programska oprema. Pregled obstoječe. Razvoj. Programski jeziki. Diagrami poteka. Algoritmi. Sledenje programa.


Znanje in razumevanje: Slušatelji bodo dobili osnove za razvoj programske opreme za potrebe kmetijstva. Spoznali bodo osnove programiranja, razvoja in vzdrževanja podatkovnih zbirk. Predmet je usmerjen aplikativno, kjer se slušatelji seznanijo z reševanjem specifičnih nalog. Uporaba: Znanja lahko slušatelji uporabijo neposredno za izgradnjo informacijskih sistemov v kmetijstvu in razvoj programskih orodij za potrebe kmetijstva. V kmetijstvu je vključevanje računalniških sistemov šele v razmahu. Zaradi biološkega značaja proizvodnje in naglega razvoja potreb je ob načrtovanju programske opreme težko predvideti vse možnosti. Vzdrževanje je tako stalno in drago, če za ta dela nismo usposobljeni. Refleksija: Znanja so dobrodošla pri vodenju proizvodnje, kontroli in selekciji domačih živali.

73

Prenosljive spretnosti: Metode sistemske analize so uporabne tudi pri drugih aktivnostih v kmetijstvu, ki so povezane z načrtovanjem ali preusmeritvami. Poleg tega slušatelji spoznajo različna programska orodja in tako postanejo bolj fleksibilni.


Kovač M., Malovrh Š. Informacijski sistemi v živinoreji (skripta in spletne strani). Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Yourdon E. 1989. Modern structured analysis. London, Prentice-Hall International: 672 str. ISBN 0-13-598632-X. Kodek D. 2000. Arhitektura računalniških sistemov. Ljubljana, Bi-tim: 451 str. ISBN 961-6046-09-8.


Slovenski Slovenski


Delo z računalnikom.


Aktivna predavanja s primeri. Skupinsko delo. Individualne vaje v računalniški učilnici. Vodeno utrjevanje doma.


80 % prisotnost na vajah.


Končna ocena vaj iz predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na vajah (30 %) in b) kolokvija (70 %). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih (30 %) in b) končnega izpita (70 %).


Predmet se izvaja v predavalnici in računalniški učilnici. Računalniki. Programska oprema.




Nosilec/nosilci: prof. dr. Milena Kovač Ostali izvajalci: asist. dr. Špela Malovrh, asist Darja Čop-Sedminek, univ.dipl.inž.zoot. 1. Drobnič, Marjana; Groeneveld, Eildert; Kovač, Milena; Tavčar, Jana; Šalehar, Andrej; Logar,

Betka; Ule, Irena; Marušič, Meta; Krašovic, Meta. Piggy Bank – program za podporo informacijskega sistema v prašičereji. Domžale, Oddelek za živinorejo BF.

2. Kovač, Milena. PeRun, programski paket za oceno parametrov disperzije, Verzija 1.0. Oddelek za zootehniko, Univerza v Ljubljani, Domžale.

3. Drobnič, Marjana, Kovač, Milena. The genetic improvement module in an information system for animal production = Modul "genetika"v informacijskem sistemu za živinorejo. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, Agricultural issue, Zootechnica, 1993, št. 62, str. 107-113.

74

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Okoljski monitoring




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 15 30 75



Študent se teoretično in praktično seznani z osnovnimi kemijskimi, fizikalnimi in biomonitoring metodami ter njihovim pomenom za relevantno spremljanje stanja v okolju, predvsem stopenj onesnaženosti. Primerjalno se seznani s prednostmi in pomanjkljivostmi posameznih načinov spremljanja okolja s poudarkom na biomonitoringu. Seznani se s primernimi indikatorskimi organizmi in z zakonitostmi, ki veljajo pri razvoju novih biomonitoring metod. Podano znanje naj bi v povezavi z ostalimi pridobljenimi znanji v okviru študija kmetijstva omogočilo opravljati presoje tveganja v okolju (v povezavi z ostalimi okoljskimi strokovnjaki), izbirati ustrezne remediacijske postopke za prizadeto okolje, spremljati uspešnost delovanja različnih čistilnih tehnologij in se odločati za tiste prakse in postopke v kmetijstvu, ki okolje čim manj prizadenejo.

11. Opis vsebine:

Študenti se najprej pregledno seznanijo s standardnimi načini spremljanja stanja v okolju in določanja stopenj onesnaženosti (kemijske, fizikalne in biološke metode). Predmet študente seznani s prednostmi bioloških načinov spremljanja stanja v okolju v primerjavi s čisto kemijsko in fizikalno analitiko in z osnovnimi zakonitostmi, ki jih je potrebno upoštevati pri razvijanju in uporabi metod okoljskega biomonitoringa. Sledi pregled indikatorskih organizmov po skupinah (mikrobi, rastline, živali), ki se uporabljajo v biomonitoringu, ter seznanitev z najpogosteje uporabljanimi specifičnimi in priznanimi metodami okoljskega biomonitoringa. Zaključni del obravnava vrednotenje in interpretacijo analiznih rezultatov in ocenjevanje okoljskih tveganj na podlagi kemijskih, fizikalnih in bioloških analiz. Podamo tudi pregled uporabe posameznih metod za monitoring okolja v Sloveniji in študente seznanimo z inštitucijami, ki jih izvajajo. Študentje po modelu problemsko temeljenega učenja osvojijo tudi osnovne pristope pri izdelavi okoljske presoje na kmetijskem področju. V zaključku sledi pregled in analiza možnosti za ustanavljanje majhnih biotehnoloških podjetij s tovrstno dejavnostjo.

75


Znanje in razumevanje: Študent osvoji temeljno znanje o načinih ugotavljanja in spremljanja onesnaženosti oz. čistosti okolja, principe biomonitorinja in razvoja biomonitoring metod ter temeljne principe presoje okoljskega tveganja Uporaba: Pridobljeno znanje omogoča izbiranje in načrtovanje analiz za vrednotenje onesnaženosti izbranega okolja oz. okoljskih vzorcev, izbiranje ustreznih remediacijskih postopkov za prizadeto okolje, spremljanje uspešnosti delovanja različnih čistilnih tehnologij in razvoj novih metod monitoringa (predvsem biomonitoringa) okolja Refleksija: Izbiranje okolju prijaznih kmetijskih tehnologij, izdelava presoj okoljskega tveganja, predlaganje ustreznih rešitev za prizadeto okolje Prenosljive spretnosti: Z opravljanjem izbranih laboratorijskih vaj, izvedbo seminarjev in individualnih nalog se študent usposobi za samostojno in z drugimi strokovnjaki povezano kritično analizo stanja danega okolja (sposobnost za timsko delo), za predlaganje okolju prijaznih kmetijskih praks in za predlaganje ustreznih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja oz. ustrezno reševanje problemov (izbira in predlog čistilnih tehnologij). Z opravljanjem ustnih in pisnih seminarjev ter se študent usposobi tudi za ustno in pisno poročanje ter pisanje člankov in refleksij na prebrano literaturo.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Standard methods for the examination of water and wastewater-20th Ed. 1999. (Ed.: Clesceri, L.S., Greenberg, A.E., Eaton A.D.), Washington, DC, American Public Health Association, 1325 str. ISBN 0-87553-235-7. Environmental Analytical Chemistry. 2000. (Ed.: Fifield, F. W., Haines, P.J.), London, Amazon, 490 str. ISBN 0-632-05383-6. Environmental biomonitoring: Exposure assessment and specimen banking. 1997.(Ed.: Subramanian, K.S., Iyengar, G.V.) NY, American Chemical Society, 298 str. ISBN 0-8412-3477-9. Environmental Biomonitoring: The biotechnology ecotoxicology interface. 1998. (Ed.:Lynch, J.M., Wiseman, A.), London, Cambridge University Press, 299 str. ISBN 0521621410. Biomonitoring in the water environment. 1997. (Ed.: Zimmer, R.), NY, Water Environment Federation, 159 str. ISBN 157278038X. Dodatna seminarska literatura je študentom na voljo pri nosilcu predmeta in poiščejo jo sami po spletnih bazah.


Slovenski Slovenski


Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija. Udeležba na seminarskih urah in laboratorijskih vajah je obvezna. Pogoj za opravljanje izpita je pozitivno opravljen kolokvij iz vaj in opravljen seminar.


Aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusije, vprašanja), seminarji (po metodi problemsko temeljenega učenja) z javno ustno predstavitvijo in pisnim izdelkom, laboratorijske vaje in individualne naloge.


Pisni kolokvij, javna predstavitev seminarske naloge in predstavitev v obliki pisnega izdelka in pisni izpit.


Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) ocene pisnega kolokvija (80 %) in b) ocene reševanja individualnih nalog (20 %). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) pisnega izpita (70 %) in b) ustne (20 %) in c) pisne seminarske naloge (10 %).

76


Avdiovizualno in informacijsko opremljena predavalnica. Laboratorijska vajalnica z ustrezno standardno opremo za izvajanje fizikalnih, kemijskih in bioloških analitskih postopkov.


Samoevalvacija


Nosilec/nosilci: prof. dr. Marinšek-Logar Romana Ostali izvajalci: asist. dr. Tadej Čepeljnik 1. Rezar, Vida, Marinšek-Logar, Romana, Ješe Janežič, Vesna, Pajk, Tanja, Salobir, Karl, Orešnik,

Andrej, Salobir, Janez. Wheat bran and oat bran effectively reduce oxidative stress induced by high-fat diets in pigs. Ann. nutr. metab., 2003, vol. 47, št. 1, str. 78-84. JCR IF: 1.81, SE (52/88), endocrinology & metabolism (20/53), nutrition & dietetics.

2. Lah, Barbara, Malovrh, Špela, Narat, Mojca, Čepeljnik, Tadej, Marinšek-Logar, Romana. Detection and quantification of genotoxicity in wastewater-treated Tetrahymena thermophila using the comet assay. Environ. toxicol., 2004, letn. 19, št. 6, str. 545-553. JCR IF: 1.373, SE (48/134), environmental sciences (47/75), toxicology (9/55), water resources.

3. Marinšek-Logar, Romana. Priročnik za vaje iz varstva okolja v živinoreji. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko in Medoddelčni študij mikrobiologije, Inštitut za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo, 2000. 29 f., ilustr.

77

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Biologija mlečne žleze




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


15 4 8 10 37



Predmet seznani študenta z biološkimi osnovami laktacije, možnostmi za modifikacijo delovanja mlečne žleze, proizvodnjo heterolognih proteinov v mlečni žlezi in modifikacijami sestave mleka. Študent pozna omejitve delovanja mlečne žleze in pozna dejavnike, ki vplivajo na razvoj mlečne žleze in pojav neoplazij.

11. Opis vsebine:

Zgradba in delovanje mlečne žleze, primerjalna fiziologija mlečne žleze pri različnih vrstah sesalcev. Mlečna žleza kot cikličen organ, potek laktacije, hormonalna regulacija laktacije, laktacijska krivulja. Uravnavanje izražanja genov v mlečni žlezi, procesiranje mRNA, alternativno izrezovanje eksonov, polimorfizmi laktoproteinskih genov in njihov vpliv na tehnološke lastnosti mleka, koncepti spremembe sestave mleka. Možnost proizvodnje mleka s prilagojeno sestavo za posebne skupine potrošnikov (laktozna intolerantnca, alergija na proteine mleka). Proizvodnja bioaktivnih substanc v mleku, proizvodnja heterolognih proteinov v mleku gensko spremenjenih živali. Mlečna žleza kot model za študij karcinogeneze, mišji model, celična signalizacija v mlečni žlezi, in vitro modeli za študij biologije mlečne žleze, primarne celične kulture, trajne celične kulture. Uporaba molekulskih markerjev za izboljšanje proizvodnje mleka, MAS, concept QTL.


Znanje in razumevanje: Študent se seznani z biološkimi osnovnimi laktacije, možnostmi za njeno manipulacijo in naravno variabilnostjo structure in izražanja genov v mečni žlezi. Spozna osnovne faktorje karcinogeneze in modele za študij razvoja raka mlečne žleze. Uporaba: Pridobljeno znanje uporabi pri apllikacijah biotehnoloških znanj v živalski proizvodnji in živalski biotehnologiji. Refleksija: S poznavanjem sodobnih tehnik in modelov študent pridobi orodje, s katerim lahko začne reševati konkretne probleme, povezane z uravnavanjem laktacije in modifikacijo sestave mleka. Prenosljive spretnosti: Znanje lahko uporabi pri sorodnih aplikacijah v biotehnologiji in pri razvoju

78

učinkovitejših proizvodnih strategij v živinoreji.


P. Dovč: Izročki s predavanj Aktualni članki s področja biologije mlečne žleze. Izbrana poglavja iz: Margot M. Ip, Bonie B. Asch: Methods in mammary gland biology and breast cancer research. 1997.Kluwer Academic, New York. ISBN 0-306-46397-0.


Slovenski Slovenski


Vpis v tekoči letnik


Predavanja, seminarske, laboratorijske vaje.


Prisotnost na vajah. Pisni izpit.


Končna ocena predmeta je ocena končnega izpita. Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) poročil o opravljenem delovnem projektu (50%) in b) kolokvija iz vaj (50%).


Predavalnica z audio-vizualno opremo (Oddelek za zootehniko, BF). Laboratorijska vajalnica, računalniška učilnica (Oddelek za zootehniko, BF).




Nosilec/nosilci: prof. dr. Peter Dovč Ostali izvajalci: asist. dr. Tanja Kunej, prof. dr. Mojca Narat 1. Lum, Lorriane S., Dovč, Peter, Medrano, Juan F. Polymorphisms of bovine beta-lactoglobulin

promoter and differences in the binding affinity of activator protein-2 transcription factor. J. dairy sci., 1997, let. 80, str. 1389-1397, ilustr.

2. Folch, Josep M., Dovč, Peter, Medrano, Juan F. Differential expression of bovine beta-lactoglobulin A and B promoter variants in transiently transfected HC11 cells. J. Dairy Res., 1999, vol. 66, no. 4, str. 537-544.

3. Lenasi, Tina, Kokalj-Vokač, Nadja, Narat, Mojca, Baldi, Antonella, Dovč, Peter. Functional study of the equine ß-casein and K-casein gene promoters. J. Dairy Res., 2005, letn. 72, spec. Iss., str. 34-43.

79

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Etologija divjih živali




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


12 10 10 5 37



Pomembna vloga divjih živali je vzdrževanje ravnotežja v okolju. V kolikor človek nasilno in nepremišljeno poseže v to ravnotežje, lahko povzroči hude posledice. Pri vsejedih in mesojedih divjih živalih je človek ustvaril zmotno mišljenje o nevarnosti in jih pobija. Če bi se zavedal njihove koristne vloge v omenjenem ravnotežju, bi jih skušal v primernem obsegu ohraniti. Cilj predmeta je bolje spoznati vlogo divjih živali v ekosistemu, ki ga uporablja tudi človek. Obravnava divjih živali s pomočjo etološkega znanja omogoča reševanje problemov na najbolj optimalen način.

11. Opis vsebine:

Najbolj razširjene vrste divjih živali v Sloveniji in odnos človeka do njih. Biologija obnašanja (pomen prilagoditvene sposobnosti za preživetje) in počutje živali (animal welfare). Definicija funkcionalnih krogov in najpomembnejši funkcionalni krogi. Študij etoloških značilnosti izbrane vrste divjih živali, izdelava seminarske naloge in njena predstavitev. Monitoring posameznih vrst divjih živali, ocena optimalnega števila divjih živali posamezne vrste na področju Slovenije, evidentiranje problemov človeka z divjimi živalmi in možni načini reševanja le teh z uporabo znanja etologije.


Znanje in razumevanje: Razumevanje osnov etologije kot vede o obnašanju živali in osnovnih etoloških značilnosti posameznih vrst divjih živali, razumevanje pomena zaščite živali in razumevanje pomena divjih živali v njihovem okolju. Uporaba: S pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem je študent usposobljen oceniti vlogo divjih živali v ekosistemu in oceniti velikost in določiti primerne ukrepe za vzdrževanje primerne populacije. Refleksija: Razvijanje živalim prijaznega načina razmišljanja pri obravnavanju divjih živali in kritično vrednotenje etoloških zakonitosti pri zaščiti divjih živali. Prenosljive spretnosti: Razumevanje etoloških in etičnih vidikov povezanih z zaščito divjih živali omogoča študentu bolj kompleksen pogled v vzdrževanje naravnega ravnotežja, kjer ima vsaka vrsta

80

živali določeno vlogo, razumevanje etoloških značilnosti posameznih vrst divjih živali omogoča študentu oblikovanje ukrepov za neškodljivo sobivanje z divjimi živalmi v širšem prostoru in za ugotavljanje gostote naselitve se nauči uporabljati različne načine monitoringa. Poskuša evidentirati probleme človeka z divjimi živalmi in poiskati optimalne rešitve.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Bolhuis J.J., Giraldeau L. 2005. The Behaviour of Animals. Mechanisms, Function and Evolution. Malden, Blackwell Publishing: 515 s. ISBN 0-631-23125-0. Kryštufek B., Krže B., Hönigsfeld M. Leskovic B. 1986. Zveri I. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, 321 s. Kryštufek B., Brancelj A., Krže B., Čop J. 1988. Zveri II. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, 319 s. Okarma H. 1997. Der Wolf. Ökologie – Verhalten – Schutz. Berlin, Parey. 160 s. ISBN 3-8263-8431-8. Scott G. 2005. Essential Animal Behaviour. Malden, Blackwell Publishing: 202 s. ISBN 0-632-05799-8.


Slovenski Slovenski


Predmet spada k izbirnim predmetom, zato je potrebno znanje, ki ga pridobi pri predmetu Etologija. Študent mora pred ustnim izpitom opraviti pisni kolokvij. Pogoj za prijavo h kolokviju so opravljene obveznosti, navedene v točki 17.


Predavanja, sodelovalno učenje, aktivno poučevanje, vaje po skupinah.


Minimalno 80 % prisotnost na vajah. Pisni kolokvij. Ustni izpit.


Pisni kolokvij – ocena kolokvija je aritmetična sredina ocen vseh vprašanj Ustni izpit – ocena izpita je tehtana aritmetična sredina: a) seminarske naloge (30 %) in b) končnega izpita (70 %).


Predavalnica z opremo za PowerPoint predstavitve in predvajanje videofilmov.




Nosilec/nosilci: prof. dr. Ivan Štuhec Ostali izvajalci: asist. Dušanka Jordan, univ.dipl.inž.zoot., prof. dr. Miha Adamič 1. Ladewig, J./ Schlichting, M.C./ Beneke, B./ von Borell, E./ Štuhec, I./ Smidt, D.: Physiological

Aspects of Social Space in Heifers and Pigs. CEE Meeting "Social Space in Farm Animals", Bruxeles, 1985-01-10/11. V: ZAYAN, R.: Social space for domestic animals. Dordrecht, Boston, Lancaster, Martinus Nijhoff Publ., 1985, s.151-159, ISBN 0-89838-773-6.

2. Jordan, D., Štuhec, I., Konečnik, M. Behaviour of horses on the pasture with regard to previous physical activity. 34. Internationale Arbeitstagung Angewandte Ethologie bei Nutztieren der Deutschen Veterinaermedizinischen Gesellschaft e. V. Fachgruppe Verhaltensforschung. Freiburg/Breisgau, 2002-11-21/23.V: HARDER, H. FRITZSCHE, S. (ur.). Aktuelle Arbeiten zur artgemäßen Tierhaltung 2002, :KTBL - Schrift, 418. Darmstadt, Kuratorium für Technik und Bauwesen in der Landwirtschaft, 2003, s. 102-108.

81

3. Markelj, U./ Štuhec, I.: Solving the problems of abandoned dogs in Slovenija. 12th International Symposium Animal Science Days, Bled, 2004-09-02/04. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Acta agriculturae slovenica, 1(2004), s. 239-244, ISSN 1581-9175.

82

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Sožitje človeka in živali




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


45 14 1 15 75



Domače živali lahko delimo na rejne (prireja mleka, mesa, jajc, volne, delo, …) in družne (so človeku za družbo). Med skupinama je težko postaviti mejo, ker so lahko rejne živali tudi družne, ponekod pa so družne živali tudi rejne. Pri rejnih živalih je človek videl neposredno korist v prireji, pri družnih pa jo šele odkriva (npr. AAT - Animal Assisted Therapy, AAA - Animal assisted Activity). Izobraževalni cilj predmeta je prikazati različne vloge živali v življenju človeka (statusni simbol, okrasek, pomočnik, družabnik, terapevt, …) in raznovrstne koristi, ki jih imata človek in žival v sožitju. Pomemben cilj je tudi opozoriti na morebitne negativne posledice lastništva družnih živali.

11. Opis vsebine:

Domače živali in vzgoja otrok Znanje otrok o živalih Odnos otrok do živali ter proces vzgoje in humanega izobraževanja Odnos odraslih do družnih živali Družne živali in ostareli ljudje Družne živali in njihova uporaba (žival kot okrasek, žival kot statusni simbol, žival kot človekov pomočnik, družna žival kot plemenska žival, uporaba živali za terapevtske namene) Najbolj razširjeni vrsti družnih živali in odnos človeka do njih od domestikacije do danes mačka, pes Preference ljudi do določenih vrst živali Spletanje vezi med živaljo in človekom, proces oblikovanja in socializacije Negativna stran lastništva družnih živali Dobro počutje družnih živali (animal welfare) v povezavi s koristjo, ki jo ima človek kot lastnik Terapija s pomočjo živali (AAT) in aktivnosti, v katerih sodelujejo živali (AAA); živali in ljudje, vključeni v AAT in AAA, koristi in morebitne negativne posledice vključevanja živali v AAT in AAA.

83


Znanje in razumevanje: Razumevanje procesa domestikacije in spletanje raznovrstnih vezi med človekom in živalmi, razumevanje pomena koristi, ki jih ima človek v sobivanju z živalmi in razumevanje, da imajo živali ugoden učinek predvsem na določene kategorije ljudi z obrobja človeške družbe (otroci, osebe z motnjami v razvoju, starostniki, gibalno, slušno, vidno prizadeti ljudje, zaporniki, ….). Uporaba: S pridobljenim teoretičnim in praktičnim znanjem je študent usposobljen oceniti primernost določene vrste živali za posameznega človeka in identificirati pozitivne in negativne lastnosti sobivanja človeka z živalmi. Refleksija: Razvijanje živalim prijaznega načina razmišljanja pri obravnavanju vezi človek – žival in zavedanje, da lahko samo žival, ki se pri človeku dobro počuti, vrača in mu daje korist. Prenosljive spretnosti: Razumevanje etoloških in etičnih vidikov povezanih z dobrim počutjem živali omogoča študentu bolj kompleksen pogled na reje hišnih živali (pes, mačka, ptiči, ribe, …) in seznani se z različnimi načini sodelovanja živali v AAT in AAA, njihovo izbiro, oskrbo in morebitno predhodno šolanje.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Otterstedt C. 2001. Thiere als therapeutische Begleiter. Stuttgart, Franckh-Kosmos Verlags-GmbH & Co.: 214 s. ISBN 3-440-08988-6. Podberscek A.L., Paul E.S., Serpell J.A. 2000. Companion Animals & Us: Exploring the Relationships between People & Pets. Cambridge, Cambridge University Press: 335 s. ISBN 0-521-63113-0. Price E.O. 2002. Animal Domestication and Behaviour. Wallingford, CAB International: 297 s. ISBN 0-85199-597-7. Robinson I. 1995. The Waltham Book of Human-Animal Interaction: Benefits and Responsibilities of Pet Ownership. Oxford, Elsevier Science: 148 s. Samraus H.H., Steiger A.. 1997. Das Buch vom Tierschutz. Stuttgart, Ferdinand Enke Verlag: 947 s., ISBN: 3-432-29431-X.


Slovenski Slovenski


Predmet zahteva znanje iz Etologije in Fiziologije domačih živali. Študent mora pred ustnim izpitom opraviti pisni kolokvij. Pogoj za prijavo h kolokviju so opravljene obveznosti, navedene v točki 17.


Predavanja, sodelovalno učenje, aktivno poučevanje, vaje po skupinah, delo na terenu.


Minimalno 80 % prisotnost na vajah, udeležba na terenskih vajah, pisni kolokvij in ustni izpit.


Pisni kolokvij, na katerem dobi študent oceno, ki je tehtana aritmetična sredina iz kolokvija a) s seminarskih vaj (70 %), b) preizkusa znanja pri laboratorijskih vajah (10 %) in c) sodelovanja na terenskih vajah (20 %). Ustni izpit na katerem dobi študent končno oceno, ki je aritmetična sredina vseh zastavljenih vprašanj.

84


Predavalnica z opremo za PowerPoint predstavitve in predvajanje videofilmov. Obisk zavetišča za živali. Obiski domov za ostarele kjer poteka AAT ali AAA. Obisk ustanov z otroci ali osebami z motnjami v razvoju kjer poteka AAT ali AAA.




Nosilec/nosilci: prof. dr. Ivan Štuhec Ostali izvajalci: asist. Dušanka Jordan, univ.dipl.inž.zoot. 1. Štuhec, I.: The role of animals in education and upbringing of children. V: Interactional

Communication Among Living Beings. Ethological Approach to Human-Animal Interaction Project: Ethology of Social Behaviour. Ljubljana, University of Ljubljana, Faculty of Social Science Institus of Social Science, Centre for Social Communication Research, 1996, s.48-57.

2. Štuhec, I.: Hišne živali v zrelem človekovem obdobju. Veterinarske novice, 22(1996)6, s.212-216. 3. Štuhec, I.: Ali lahko živali koristijo razvoju otrok?. Likovna vzgoja, 2(1998)7-8, s. 28-31.

85

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Pridelovanje poljščin




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 5 5 15 20 75



Predmet študentom sintetično posreduje postopke rastlinskih tehnologij, zlasti pridelave krmnih in drugih kmetijskih rastlin na njivah. Glavni cilj predmeta je, da študent spozna zakonitosti pridelave poljščin, zlasti tistih, ki lahko živinorejskemu obratu v srednje evropskem prostoru služijo kot vir krme za sestavo kompletnega krmnega obroka iz lastne pridelave ali kot vir krmnih komponent za sestavo kompletnih krmnih obrokov z dodatkom dokupljenih komponent. V učnem procesu študenti sodelujejo pri raziskovalnih programih učitelja, za namenom, da si pridobijo dovolj praktičnega in teoretičnega znanja za razumevanje trajnostnih načel pridelave, za kritično vrednotenje smeri razvoja v rastlinski in živalski proizvodnji ter za pridobitev kreativnosti za oblikovanje novih tehnologij.

11. Opis vsebine:

Biološki temelji pridelovanja poljščin. Rast in razvoj poljščin v odvisnosti od tal, klime in padavin. Morfologija generativnih in vegetativnih pridelkov. Količina in kakovost pridelka. Pojem semena. Izračun količine semena/ha. Načini setve. Kritične faze v rasti in razvoju poljščin, komponente pridelka. Načela pri pripravi njive za setev in pri oskrbi ter negi posevkov. Čas in način spravila ter skladiščenje poljščin. Agronomska razdelitev poljščin in postopki pridelave. - Žita. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje. - Stročnice: zrnate, voluminozne (detelje). Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje. - Oljnice. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, dodelava in skladiščenje. - Gomoljnice in korenovke. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje. - Krmne poljščine: glavne poljščine, mešanice, dosevki. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, spravilo. - Posebne poljščine: hmelj, njivske zdravilne rastline. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava,

86

uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje. - Semenski posevki. Setev, nega med rastjo, potrjevanje, spravilo, dodelava skladiščenje. - Poljedelstvo v evropskih in globalnih razsežnost, potenciali za nadaljnje povečevanje pridelave hrane. Alternativna raba poljščin kot obnovljivih virov energije.


Znanje in razumevanje: Študent pridobi temeljno praktično in teoretično znanje, ki mu omogoča, da lahko na kompetenten strokovni način komunicira s kmetijskimi strokovnjaki v okviru EU in na globalni ravni. Spozna termine, tehnologije, zakonitosti in zakone, avtorje ter postopke teoretičnih in praktičnih načel v poljedelstvu. Uporaba: Pridobljena praktična usposobljenost študentu omogoča, da na lahko identificira kritične točke v tehnološkem postopku, s teoretičnim znanjem pa poišče inovacije, s katerimi odpravi kritične točke v tehnološkem procesu. Refleksija Na temelju pridobljenega znanja je študent sposoben kritično oceniti realne možnosti aplikacije tujih izkušenj in strokovne literature v domači praksi. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Prek pisanja seminarskih nalog in študija domačih in tujih strokovnih virov, zbiranja in interpretiranja podatkov, oralne predstavitve svojih seminarjev s pomočjo didaktičnih pripomočkov se študent usposobi za podajanje strokovnih tem zainteresiranim uporabnikom njegovega znanja, prav tako pa pridobi osnovno tehniko pisanja strokovnih člankov.


Temeljna vira: Tajnšek A. Pridelovanje poljščin. Skripta za študente kmetijstva (MSc). (V pripravi, izide v letu 2008). Diepenbrock W., Elmer F. in Léon J. (2005). Ackerbau, Pflanzenbau und Pflanzenzüchtung, Grundwissen Bachelor. Verlag Eugen Ulmer Stuttgart, 366 s. Izbrana poglavja v naslednjem viru: Entrup N.L. in Oehmichen J. (2000). Lehrbuch des Pfanzenbaues Band 1 in Band 2. Verlag TH. MANN, Gelsenkirchen, 797 s. in 856 s. ISBN 3-7862-0119-6 in ISBN 3-7862-0117-X. Dopolnilna vira: Tajnšek A. (1991). Koruza. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 180 s. Tajnšek A. (1988). Pšenica. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 162 s.


Slovenski Slovenski


Udeležba na laboratorijskih vajah in seminarskih predstavitvah je obvezna. Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena kolokvija, seminarja in poročil s terenskega pouka.


Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji, projektno delo, individualne naloge, sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, laboratorijske vaje, delo na terenu, delavnice, simulacije, hospitacije, nastopi, pedagoška praksa itd.


Obveznosti študenta so: a) aktivno sodelovanje na predavanjih (vprašanja, diskusije, udeležba na hitrih preskusih znanja), b) javni zagovor seminarske naloge, c) kolokvij, d) pisni ali ustni izpit in e) poročilo s terenskih vaj.


Ocena snovi pri predavanjih: Končna ocena predmeta je ponderirana ocena aritmetičnih sredin ocen: a) aktivne udeležbe na predavanjih (10%), b) dveh vmesnih preskusov znanja (30%) in c) končnega izpita (60%). Ocena vaj je ponderirana aritmetična sredina ocen: a) hitrih preskusov znanja pred vsako laboratorijsko vajo (25%), b) poročil o opravljeni vaji (15%), c) kolokvija iz seminarskih vaj (40%) in d) poročil s terenskega pouka (20%).

87


Navajamo materialne pogoje za izvedbo predmeta: Laboratorij Katedre za poljedelstvo in sonaravno kmetijstvo, Laboratorijsko polje BF in CRKP Jable, IOSDV trajni poskusi Jable in Rakičan, kolekcija kmetijskih rastlin, rastlinjak, delavnice, praktično raziskovalno delo na CRKP Jable, terenski obiski vzornih obratov itd.


Samoevalvacija. Študentska anketa, institucionalna samoevalvacija in zunanja evalvacija so naloga fakultete kot celote in jih ni potrebno zapisovati v posamezen učni načrt.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Anton Tajnšek Ostali izvajalci: doc. dr. Barbara Čeh-Brežnik 1. Tajnšek, Anton. Die Wirksamkeit von Fungiziden auf Qualiatät und Ertrag der Sommergerste (

Hordeum vulgare L.) im Voralpengebiet Sloweniens. J. agron. crop sci. (1986), 1990, no. 165, str. 144-150, tabele.

2. Tajnšek, Anton, Šantavec, Igor, Čeh Brežnik, Barbara. Using "the third approximation of the yield law" for the determination of maximum yield and nitrogen fertilization of winter wheat. Arch. Acker - Pflanzenbau Bodenkd., october 2005, vol. 51, no. 5, str. 501-512, tabele, graf. prikazi.

3. Tajnšek, Anton. Je zastoj hektarskih pridelkov pšenice v Sloveniji samo posledica klimatskih sprememb = Is stagnation of wheat yields in Slovenia the results of climatic changes only?. Sodob. kmet., 2003, let. 36, št. 9, str. 13-20, ilustr.

88

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Evropske politike




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


20 5 10 35



Študentje spoznajo in razumejo strukturo in delovanje Evropske unije. Usposobijo se za spremljanje, analizo in uporabo politik, predvsem s področja kmetijstva in kohezije.

11. Opis vsebine:

Razvoj in mehanizmi odločanja Evropske unije (EU) Ekonomika integracijskih procesov. Razvoj evropske ideje in procesov. Širitve, poglobitve in prihodnost. Pravni red, politike in financiranje EU. Vrste pravnih predpisov. Evropske ustanove in mehanizmi odločanja. Zakonodajni postopki. Formalne in neformalne oblike in ravni odločanja. Lobiranje v EU. Dejavniki odločanja. Slovenija in EU. Skupna kmetijska politika (SKP). Zgodovinske korenine, oblikovanje in cilji SKP. Razvoj in mejniki SKP. Ekonomski učinki SKP. »Nosilci« odločanja SKP. Skupne tržne ureditve (CMO). Vrste ukrepov, finančni vidiki in implementacija CMO. Analiza mehanizmov odločanja SKP. Politološke teorije razlage odločanja v SKP. Primeri odločanja ob različnih mejnikih SKP. Razlaga odločanja s hevrističnim pristopom. Slovenija in SKP. Kohezijska politika in politika razvoja podeželja Vzroki in nameni, argumentacija in motivi. Zgodovinski razvoj strukturne politike. Cilji, finančni okvirji, načrtovanje politike in financiranje ter monitoring politike. Koordinacija in načini odločanja. Kohezijska politika. Politika razvoja podeželja. Pravne osnove in učinki politik. Finančni instrumenti.

Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Slušatelji/ce pridobijo interdisciplinarno (ekonomika, politologija, agrarna politika, pravo) znanje o Evropski uniji, ki je potrebno za razumevanje njene zgodovine, ustroja in delovanja. Poseben poudarek je dan razumevanju ustanov, pravnih predpisov ter Skupne kmetijske politike, politike razvoja podeželja in kohezijske politike. Uporaba: S projektnim delom slušatelji/ice razvijejo sposobnosti in veščine, potrebne za samostojno spremljanje in delovanje v evropskih zadevah povezanih s kmetijsko in kohezijsko politiko. Uporaba

89

možna v vladnih in nevladnih organizacijah, ali pri samostojni uporabi instrumentov različnih politik. Refleksija: Poglobljeno in kritično razumevanje evropskih zadev. Sistematičen pristop k uporabi instrumentov različnih politik in pravnega reda EU, neposredno prenosljiv za uporabo v gospodarstvu in državni upravi. Prenosljive spretnosti: Spremljanje, načrtovanje in izvedba instrumentov različnih javnih politik.


Avsec F., Erjavec E. 2005. Evropsko kmetijsko pravo. Ljubljana, GV Založba: 461 str. ISBN: 86-7061-393-X. Izbrana poglavja v naslednjih virih: Harrop J. 2000. The political economy of integration in the European Union. 3rd ed. Cheltenham, Elgar: 339 str. ISBN: 1-84064-114-2. Moussis N. 1999. Evropska unija – pravo, ekonomija, politike. Ljubljana, Littera picta. 575 str. ISBN: 961-6030-28-0. Moyer H. W., Josling T. E. 2002. Agricultural policy reform: politics and process in the EU and US in the 1990s. Burlington, Ashgate: 271 str. ISBN: 0-7546-3050-1. Peterson J., Bomberg E. 1999. Decision-making in the European Union. Houndmills: MacMillan Press: 336 str. ISBN: 0-333-60491-1. Ritson C., Harvey D.R. 1997. The common agricultural policy. 2nd ed. Wallingford, CAB International: 440 str. ISBN: 0-85198-988-8.

14. Jezik:

Predavanja Vaje

Slovenski Slovenski


Pogoj za vpis je vključitev v podiplomski program na drugi stopnji. Pogoj za pristop h končnemu izpitu so pozitivno ocenjene seminarske naloge.


Predavanja, seminarske vaje in preizkusi znanja.


a) aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarske vaje (razprava, vprašanja), b) izdelava seminarskih nalog, c) javni zagovor seminarske naloge, d) pisni ali ustni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanja na predavanjih in seminarskih vajah (10 %), b) seminarska naloga - pisni izdelek in zagovor (50 %) in c) koncnega pisnega ali ustnega izpita (40 %).


Predavalnica, vaje ob delu z osebnimi računalniki.


Samoevalvacija in šudentska anketa.


Nosilec/nosilci: prof. dr.Emil Erjavec Ostali izvajalci: doc. dr. Stanko Kavčič, doc. dr. Luka Juvančil, asist. Maja Kožar, univ.dipl.inž.agr. 1. Avsec F., Erjavec E. 2005. Evropsko kmetijsko pravo. Ljubljana, GV Založba: 461 str. 2. Erjavec E., Rednak M., Volk T. (ur.). 1997. Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Ljubljana,

Kmečki glas: 439 str. ISBN: 961-203-133-9. 3. Erjavec E. 2004. The role of institutions in the negotiations for accession to the European Union.

90

V: Huylenbroeck G., Verbeke W., Lauwers L. (ur.). Role of institutions in rural policies and agricultural market. Amsterdam, Elsevier: 61-73.

91

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Pravo obnovljivih naravnih virov


Znanost o živalih II. / 1. ali 2. 2. ali 3..


Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


50 5 20 75



Namen predmeta je poglobljen študij pravne ureditve obnovljivih naravnih virov, ob upoštevanju njene umeščenosti v širši sklop okoljskega prava in členitvi na posamezna zaokrožena vsebinska področja. Med temi področji ima posebno mesto kmetijsko pravo, ki med drugim določa tudi pravni okvir za obsežno in razvejeno kmetijsko politiko. Pridobljena znanja omogočajo razumevanje osnovnih rešitev, metod in dinamike v pravni ureditvi tega področja na globalni, evropski in državni ravni.

11. Opis vsebine:

Izhodišča in razvojni trendi v sodobni pravni ureditvi obnovljivih naravnih virov. Načelo varstva in trajnostnega razvoja. Znanstvena podlaga. Obvladovanje tveganj oziroma negotovosti. Previdnostno načelo. Internacionalizacija. Mnogostranske mednarodne pogodbe in drugi mednarodnopravni viri. Najpomembnejše mednarodne organizacije na področju kmetijstva, gozdarstva, živilstva, ohranjanja narave, varstva okolja, trgovine in intelektualne lastnine. Okoljevarstveni in trgovinski mednarodni sporazumi. Reševanje sporov. Področja okoljskega prava, povezana z obnovljivimi naravnimi viri. Ohranjanje narave in biološka raznovrstnost. Varstvo tal oziroma zemljišč. Varstvo voda. Varstvo zraka. Gozdarsko pravo. Lovsko pravo. Ribiško pravo. Ravnanje z odpadki. Pravne osnove skupne kmetijske politike. Skupni (notranji) trg in skupna kmetijska politika. Skupna kmetijska politika v širšem in ožjem smislu. Cilji, instrumenti (ukrepi) in financiranje. Povezanost skupne kmetijske politike z varstvom okolja ter drugimi skupnimi politikami in delovnimi področji Evropske skupnosti (varstvo zdravja, varstvo potrošnikov, ekonomska, teritorialna in socialna kohezija, skupna trgovinska politika, varstvo konkurence).Tržno cenovna politika: skupne tržne ureditve. Kmetijska politika razvoja podeželja. Pravni problemi skupne kmetijske politike. Pregled splošne tehniške, fitosanitarne, zootehniške, veterinarske in živilske zakonodaje. Tehnični predpisi in standardi. Predpisi o kemikalijah in kemijska varnost. Zdravstveno varstvo rastlin. Fitofarmacevtska sredstva. Gnojila. Predpisi o živinoreji: osnovni pojmi in opredelitve. Zaščita živali v reji (splošni predpisi in predpisi za posamezne vrste). Prevoz živali. Sonaravna živinoreja. Plemenske živali in plemenski materijal. Rejski programi. Prenos selekcijskih dosežkov v rejo. Organizacije in

92

javne službe v živinoreji. Predpisi o krmi. Osnove veterinarskega prava. Pojem in področja živilskega prava.


Znanje in razumevanje: Slušatelj/ica poglobi in razširi znanje, pridobljeno v 3. letniku pri predmetu Politika in pravo kmetijstva. Spozna temelje pravne ureditve obnovljivih naravnih virov in mednarodnopravne okvire za to ureditev. Seznani se s povezanostjo kmetijskega in gozdarskega prava z drugimi pravnimi področji, zlasti z okoljskim pravom. Uporaba: Slušatelj/ica lahko znanje iz tega predmeta uporablja bodisi pri neposrednem vodenju kmetijske, gozdarske ter s kmetijstvom in gozdarstvom povezanih dejavnosti bodisi pri izvajanju posameznih storitev ali javnopravnih nalog na področju urejanja obnovljivih naravnih virov in širšega okoljskega prava. Refleksija: Predmet zagotavlja temeljni vpogled v pravno vrednotenje večfunkcionalnosti kmetijstva, gozdarstva in drugih dejavnosti, ki uporabljajo obnovljive naravne vire, ter prispeva k boljšemu razumevanju vsebin iz agrarnopolitičnih in agrarnoekonomskih predmetov. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet: Slušatelj/ica se usposobi za samostojno iskanje in študij pravnih virov Slovenije, Evropske unije in različnih mednarodnih organizacij na področju kmetijskega, gozdarskega in širšega okoljskega prava.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Avsec, F., Erjavec, E. 2005. Evropsko kmetijsko pravo. Ljubljana, GV založba, 461 str. ISBN 86-7061-393-X. Avsec, F. 1997. Pravo v kmetijstvu. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 611 str. ISBN 961-90223-2-7. Norer, R. 2005. Lebendiges Agrarrecht: Entwicklungslinien und Perspektiven des Rechts im ländlichen Raum, Wien – New York, Springer, 673 str. Usher, J. A. 2002. EC Agricultural Law, Oxford University Press, Oxford, 254 str. Drugo: http://objave.uradni-list.si/index.jsp http://europa.eu.int/eur-lex/lex/JOIndex.do?ihmlang=sl).


Slovenski Slovenski


Pogoj za pristop je vpis v letnik študija.


Predavanja, seminarske vaje in preizkusi znanja.


Seminarska naloga (pisni izdelek in ustni zagovor v obliki delavnic), pisni izpit z ustnim zagovorom.


Vaje: 100% ocene iz seminarske naloge (pisni izdelek in ustni zagovor). Izpit: pisni izpit z ustnim zagovorom, enotna ocena.


Biotehniška fakulteta zagotavlja izpolnitev vseh pogojev v zvezi z izvedbo predavanj in kabinetnih vaj.


Samoevalvacija z anketo.

93


Nosilec/nosilci: prof. dr. Franci Avsec Ostali izvajalci: asist. dr. Aleš Kuhar 1. Avsec, F., Erjavec, E. 2005. Evropsko kmetijsko pravo. Ljubljana, GV založba, 461 str. - ISBN :

86-7061-393-X. 2. Avsec, F. 1998. Varstvo okolja in urejanje mednarodne trgovine s kmetijskimi pridelki. V:

Kmetijstvo in okolje / [urednika Metka Rečnik, Jože Verbič]. - Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, str. 57-62.- ISBN 961-6224-16-6.

3. Avsec, F. 1997. Pravo v kmetijstvu. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 611 str. ISBN: 961-90223-2-7.

94

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Trženje


Znanost o živalih II. / 1. ali 2 2. ali 3.


Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


30 30 15 75



Študentje razumejo pomen tržne zasnove poslovnega subjekta za uspešnost poslovanja. Seznanijo se s sistemom generičnih in posebnih strategij trženja. Naučijo se uporabljati temeljne kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja trga in trženja. Usposobijo se za samostojno analiziranje trga izdelka/pridelka in storitve, načrtovanje strategije trženja in izvedbo ustreznih tržnih akcij v verigi dodane vrednosti komercializacije obnovljivih naravnih virov.

11. Opis vsebine:

Veriga dodane vrednosti in njeni portfelji (struktura dejavnosti, oblike integracije, strukture ključnih trgov: surovine, končni izdelki/pridelki, storitve, notranji in zunanji razvojni vzvodi/dejavniki). Metode raziskovanja in napovedovanja trga/trženja izdelkov/pridelkov iz obnovljivih naravnih virov. Sistem trženja. Poslovni koncepti gospodarskih subjektov (gospodarske družbe, zadruge, kmetije). Razvojni vzvodi ponudbe in povpraševanja na prodajnem in nabavnem trgu. Strukture trgov in prilagodljivost gospodarskih subjektov. Preference in nakupno vedenje porabnikov na trgu končnih porabnikov in na medorganizacijskem trgu. Optimiranje politike tržnega spleta in njegovih sestavin. Strateška analiza trženja. Generične strategije trženja. Posebne strategije trženja. Trženjsko upravljanje strateških poslovnih enot. Modeliranje strategije trženja (vrednost za uporabnika in delničarja kot strateški cilj, postopki za izbiro strategije strategije trženja, modeliranje trženjskih aktivnosti po sestavinah tržnega spleta, postopki za izbiro trženjskih aktivnosti, model financiranja). Izvajanje strategije trženja (organizacija izvedbe, organizacija nadzora, informacijske podpore, metode za oceno učinkovitosti). Posebni vidiki trženja v verigi dodane vrednosti komercializacije obnovljivih naravnih virov (surovin in končnih izdelkov/pridelkov).


Znanje in razumevanje: Študentje se seznanijo s temeljnimi načeli in orodji trženja. Razumejo pomen trženjsko usmerjene poslovne zasnove. Sposobni so poimenovati in ponazoriti realne tržne situacije s

95

splošnimi trženjskimi načeli. Uporaba: Študentje znajo analizirati trg in rezultate smiselno sintetizirati ter uporabiti pri kritičnih refleksijah obstoječih trženjskih aktivnosti ter pri kreiranju alternativnih strateških in taktičnih rešitev. Refleksija: Poglobljeno in kritično razumevanje vzvodov konkurenčnosti in dejavnikov trženjske učinkovitosti. Sposobnost strateške trženjske refleksije. Prenosljive spretnosti: Sposobnost identificiranja in definiranja problemov s področja trženja in izbira ustreznih metodoloških aparatov za njihovo reševanje. Usposobljenost za samostojno zbiranje, analiziranje ter interpretiranje podatkov, ustno in pisno poročanje ter skupinsko delo.


Potočnik V. 2002. Temelji trženja: s primeri iz prakse. Ljubljana, GV založba: 531 str. ISBN: 86-7061-278-X. Kotler P. 2004. Management trženja. Ljubljana, GV založba: 706 str. ISBN: 86-7061-365-4. Izbrana poglavja v naslednjih virih: Gilbert A., Churchill, Jr. 1999. Marketing Research: methodological foundations (Seventh Edition). Forth Worth, ... The Dryden Press: 1017 str. ISBN: 0-03-023816-1. Padberg D.I., Ritson C., Albisu. L.M. 1996. Agro-food marketing. Wallingford, New York, CAB International: 492 str. ISBN: 0-85199-144-0. Cravens D. W. 1991. Strategic marketing. Homewood (Ill.), Boston, Irwin: 883 str. ISBN: 0-256-08793-8. Potočnik V., Umek A. 2001. Trženje v trgovini. Ljubljana, GV založba: 417 str. ISBN: 86-7061-259-3. Potočnik V., Umek A. 2004. Trženje storitev s primeri iz prakse. Ljubljana, GV založba: 345 str. ISBN: 86-7061-342-5. Sinclair S. A. 1992. Forest Product Marketing. New York, McGraw-Hill: 403 str. ISBN: 0-07-057546-0.


Slovenski Slovenski


Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija. Pogoja za pristop h končnemu izpitu sta: - predpisana zadovoljiva udeležba na vajah, - uspešno opravljena seminarska naloga.


Predavanja in raziskovalni seminar.


aktivno sodelovanje na predavanjih, obvezna udeležba na vajah, izdelava in zagovor seminarske naloge, pisni ali ustni izpit.


Končna ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanje na vajah (30%) in b) ocene seminarske naloge (70%). Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) sodelovanje na predavanjih (10%) in b) ocene izpita (90%).


Predavalnica opremljena z računalniki.


Pogovor s študenti, preverjanje razumevanja snovi, lastna anketa, študentska anketa.


Nosilec/nosilci: prof. dr. Katja Vadnal, doc. dr. Leon Oblak prof. dr. Katja Vadnal, 1. Vadnal K. (ur.). 1997. Razvoj tržnih potencialov slovenskih kmetijskih pridelkov. Ljubljana:

96

Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko: 139 str., ISBN 961-6190-06-7.

2. Oblak, L. 2005. Knowledge management in the companies - strategy. Manažment v teórii a praxi. 1, 2, str. 49-53.

3. Oblak, L. 2005. Študijsko gradivo za predavanja pri predmetu Organizacija in ekonomika podjetja. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 174 str.

doc. dr. Leon Oblak 1. Oblak, Leon, Zadnik Stirn, Lidija. The possibility of solving economic and environmental

protection problems in wood industry companies by the application of the method of fuzzy goal programming. Ekológia (Bratisl.), 2000, vol. 19, no. 4, str. 409-419. JCR IF: 0.109, SE (94/100), ecology.

2. Kropivšek, Jože, Oblak, Leon. The impact of business informatics develpoment on business operations in Slovenian wood industry companies. Zb. gozd. lesar., 2003, št. 72, str. 157-180.

3. Lipušček, Igor, Oblak, Leon, Zadnik Stirn, Lidija. Model for classifying wood products according to environment burdening during the process of manufacturing. Drev. výsk., 2003, vol. 48, no. 4, str. 43-54. JCR IF: 0.091, SE (17/18), materials science, paper & wood.

97

Univerza

v Ljubljani

Biotehniška

fakulteta



Znanstvena informatika in komuniciranje




Izbirni-širši

8. Kontaktne ure:


vaje Laboratorijske

vaje Terensko


25 10 15 25 75



Študent se usposobi za rabo različnih strokovnih, tehničnih in znanstvenih informacijskih virov. Obvlada napredne iskalne strategije in kompetentno vrednoti informacije s specifičnih podpodročij znotraj biotehniških, naravoslovnih oz. tehniških disciplin. Informacije uporabi pri sintezi podatkov v skladu z načeli in standardi za podajanje pisnih in elektronskih tehničnih in znanstvenih dokumentov.

11. Opis vsebine:

Značilnosti znanstvenih in tehniških informacijskih sistemov: Specializirani viri informacij, npr. za področje agronomije, biologije, biotehnologije, ekologije in varstva okolja, lesarstva, gozdarstva, zootehnike, živilstva, naravne in kulturne dediščine, ekonomike, zakonodaje ipd. Mednarodne zbirke magistrskih del in disertacij. Zbirke citatov. Strukturne značilnosti baz podatkov in namenskih iskalnih programov. Čezdisciplinarno povezovanje: Specifika iskanja naravoslovnih in tehnoloških informacij v družboslovnih ali humanističnih zbirkah. Specifične podatkovne zbirke faktografskega in numeričnega tipa. Domači in mednarodni spletni sistemi za pravne predpise, patente, standarde, statistične in poslovne informacije. Seznanitev z delom izbranih informacijskih centrov. Internet in spletno komuniciranje: Struktura spletnih informacij in napredne iskalne tehnike. Znanstvene in strokovne informacije na svetovnem spletu. Elektronski časopisi. Komuniciranje znanstvenikov prek spleta. Odprto publiciranje (Open Publishing) in odprt pristop (Open Access). Znanstveni dokumenti: Analiza besedil. Nekatere značilnosti znanstvenega jezika s poudarkom na strokovni angleščini. Terminološka problematika kontroliranih besednjakov, klasifikacijskih sistemov in sistemov prostih besedil. Podajanje in komentiranje raziskovalnih rezultatov: Pretakanje podatkov iz obstoječih zbirk v urejevalnike besedil ter gradnja lastnih bibliografskih zbirk za potrebe zbiranja literature in citiranja. Strukturiranje dokumentov po standardnem načelu IMRAD.

98


Znanje in razumevanje: Študent spozna načela nastajanja, zbiranja in prenosa informacij v znanosti in se usposobi za samostojno izražanje lastnih informacijskih potreb. Razume zakonitosti razkropljenosti strokovnih, tehnoloških, in znanstvenih virov. Nauči se najti, analizirati in interpretirati podatke v različno strukturiranih informacijskih sistemih, in sicer z najrazličnejših vsebinskih vidikov biotehnike, naravoslovja, oz. tehnike v širšem smislu. Razume potrebo po predstavljanju raziskovalnih dosežkov v strokovno priznani in standardizirani obliki, in sicer tako pisni kot elektronski. Uporaba: Študent razvije sposobnost samostojne kompetentne izbire informacijskih virov. Informacijske zakonitosti uporablja pri razrešitvi specifičnih oz. praktičnih vsebinskih problemov. Znanje uporablja pri pripravi pisnih izdelkov različnih tipov. Uspešno išče, izbira in sintetizira informacije pri drugih strokovnih predmetih in se usposablja za informacijsko samostojnost in samostojno raziskovalno delo. Ugotovitve lahko na ustrezen način podaja kolegom pa tudi različnim strokovnim javnostim. Refleksija: Študentje razvijejo kritičen odnos do vedno večje množice najrazličnejših informacijskih sistemov. Vire izbirajo premišljeno po kriteriju optimalne relevantnosti, na temelju poglobljene terminološke analize problematike in na temelju kritične redukcije informacijskega balasta. Problematiko informacijsko analizirajo in ovrednotijo na aplikativni biotehniški strokovni pa tudi drugih ravneh (čezdisciplinarno), vključujoč okoljevarstvene in družbene dimenzije. Prenosljive spretnosti: Samostojno vrednotenje znanstvenih informacij in raba optimalnih informacijskih sistemov in iskalnih tehnik; obogateno terminološko znanje; kakovostno in učinkovito podajanje lastnega znanja pri drugih strokovnih predmetih in argumentirano komuniciranje s kolegi; priprava in oprema lastnih dokumentov različnih tipov in v različnih formatih.


Izbrana poglavja iz naslednjih virov: Področje informacijske znanosti se hitro razvija, študijsko gradivo pa hitro zastara, zato so našteti viri le okvirni in konzultativni. Za predmet bo nosilec sproti pripravljal najustreznejši seznam virov, ki ga bo ažuriral v letu izvajanja predmeta. Day R. A. 1998. How to Write and Publish a Scientific Paper. Phoenix, Oryx: 275 str. ISBN: 1-57356-164-9. (izbrana poglavja). Silobrčić V. 2003. Kako sastaviti, objaviti i ocijeniti znanstveno djelo. 5. izd. Zagreb, Medicinska naklada: 220 str. ISBN: 953-176-219-8. (izbrana poglavja). Theisen M.R. 2005. Wissenschaftliches Arbeiten. Technik - Methodik - Form. Muenchen, Verlag Franz Vahlen: 292 str. ISBN: 3-8006-3128-8. (izbrana poglavja za študente, ki znajo nemško). Bartol T, Baričevič D. 2000. Scientometric analysis of science and technology bibliographic information sources with regard to genus Salvia. V: Sage: the genus Salvia. Amsterdam, Harwood Academic: 269-288. ISBN: 90-5823-005-8. Elektronski viri: FAO. 2003. Management of Electronic Documents Module. Information Management resource Kit. E-learning programme in agricultural information management. FAO and contributing partner organizations. 2003. [Elektronski učbenik s praktičnimi vajami, CD-ROM]. ISBN: 92-5-105024-4. Bartol T. 2004. Znanstveni dokumenti in podatkovne zbirke (izbor študijskega gradive za podiplomske vsebine iz univerzitetnega učbenika Biotehniška informatika in dokumentacija. Gradivo se vsakoletno ažurira glede na aktualnost problematike). http://www.informatika.bf.uni-lj.si/gradivo_podip.htm [Elektronski spletni vir]., ISBN: 961-6275-13-5. Viri so prosto dostopni prek spleta, CD-ROM-ov ali knjižnice.


Slovenski Slovenski


Pogoj za vključitev v delo je vpis v podiplomski program na drugi stopnji. Pozitivno ocenjeni pisni izdelki so pogoj za pristop h končnemu izpitu.

99


Predavanja; vaje v računalniškem laboratoriju z individualnimi nalogami; samostojno delo študentov s pomočjo referenčnega gradiva, dostopnega prek interneta. Obisk in vaje na izbranih slovenskih informacijskih centrih., dostopnih prek interneta; ustni nastop. Obisk izbranih slovenskih informacijskih centrov.


a) aktivno sodelovanje z razpravo pri predavanjih in vajah, b) izdelava individualnih pisnih izdelkov, c) praktično delo z informacijskimi viri in d) pisni izpit.


Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: a) aktivno sodelovanje pri predmetu (20 %), b) individualni praktični izdelek (25 %), c) ustna predstavitev informacijskih virov (25 %) in d) pisni izpit (30 %).


Predavalnica z računalnikom, priključenim na internet. Računalniški laboratorij z dostopom do univerzitetne mreže. Ustrezni namenski računalniški programi oz. programski paketi. Tiskalnik, scanner in druga potrebna periferna oprema.


Samoevalvacija, študentska anketa, institucionalna samoevalvacija in zunanja evalvacija.


Nosilec/nosilci: doc. dr. Tomaž Bartol 1. Bartol T., Hočevar M. 2005. The capital cities in the ten new European Union countries in

selected bibliographic databases. Scientometrics, vol. 65, no. 2: 173-187. JCR IF: 1.12 SE (24/83) - computer science, interdisciplinary applications, (14/54) - information science & library science.

2. Juvan S., Bartol T., Boh B. 2005. Data structuring and classification in newly-emerging scientific fields. Online inf. rev., no. 5, vol. 29: 483-498. JCR IF: 0.581 SE (48/78) - computer science, information systems, (24/54) - information science & library science.

3. Bartol T., Baričevič D. 2002. Bibliometric analysis of agricultural and biomedical bibliographic databases with regard to medicinal plants genera Origanum and Lippia in the period 1981-1998. V: Kintzios S. E. (ur.) Oregano: the genera Origanum and Lippia, (Medicinal and aromatic plants--industrial profiles, v. 25). New York, Taylor and Francis: 245-267.