P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Junij 2008 • Številka 6Leto: X - ISSN 1408-7103

Oglasi

2 - L O Č A N K A

And

rej K

oman

s.p

.

Podjetje z večletno tradicijo pri predelavi plastičnihmas in kot zanesljiv partner pri izdelavi zahtevnihorodij za brizganje plastičnih mas, zaradi povečanja proizvodnje vabi v svoje vrste::

VEČ DELAVCEV (m/ž) predvsem v oddelku MONTAŽE ter tudi v PROIZVODNJI,katerih delo bo obsegalo upravljanje s stroji za brizganje plastike in drugih raznovrstnih del v proizvodnji plastičnih izdelkov.

Pričakujemo:

●● samoiniciativnost, delavnost, natančnost in odgovornost do dela

●● zaželena dokončana poklicna šola

Vaše cenjene prijave pričakujemo v roku 14 dni po objavi na naslov POLYCOM Škofja Loka, d. o. o., Poljane nad Škofjo Loko 76, 4223 Poljane nad Škofjo Loko ali po e-pošti: tjasa.bericic@polycom.si.

MILČIPVC OKNA IN VRATA, Škofja Loka, Trata 34Proizvodnja: 041 223 595Razstavni salon: 040 932 640milan.dolinsek@siol.net

L O Č A N K A - 3

Ločanka predstavlja

HS200S

Prostornina: 196 ccm11 kW (15 KM) pri 8500 vrtljajih

Navor: 14,5 Nm pri 6500 vrtljajihMenjalnik: polavtomatskiŠtevilo prestav naprej: 5Število prestav vzvratno: 1

HS400S 4x4

Prostornina: 400 ccm

Navor: 30 Nm pri 6000 vrtljajihMenjalnik: avtomatski

- štirikolesni pogon (4W)

HS350ATV-2

Prostornina: 350 ccm

Število prestav naprej: 6Število prestav vzvratno: 1

1.340 EUR

2.790 EUR

3.490 EUR

PECKER d.o.o., Ljubljanska c. 39, 4000 Kranj

tel: 04 23 55 330, e-mail: info@pecker.si

Na praznik dneva državnosti Vas vljudno vabim na

OBČINSKO PROSLAVO OB DNEVUDRŽAVNOSTI,

ki bo v sredo, 25. junija, ob 19.30 na Mestnem trgu v Škofji Loki.

Kulturni program: Mestni pihalni orkester Škofja Loka

(V primeru slabega vremena bo slovesnost potekala na Loškem odru)

Pred občinskim praznikom se bomo v četrtek, 26. junija, ob 20.30 srečali na

VELIKEM KONCERTU SKUPINE SIDDHARTA

na škofjeloškem Mestnem trgu.

V petek, 27. junija, pa vas ob 19. uri vabim na Škofjeloški grad na

SLAVNOSTNO AKADEMIJO OBPRAZNIKU OBČINE ŠKOFJA LOKA.

Kulturni program: Simfonični orkester RTV Slovenija.

(V primeru slabega vremena bo slovesnost potekala na Loškem odru, na Spodnjem trgu 14)

Župan Občine Škofja LokaIgor Draksler

Ljudska Univerza Škofja Loka

Podlubnik 1a4220 Škofja Loka

tel.: 04/506 13 00fax: 04/512 08 88www.lu-skofjaloka.si

Srednješolski programi poklicnega,strokovnega in poklicno tehniškegaizobraževanja za naziv:

VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROKEKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI)TURISTIČNI TEHNIKPRODAJALECBOLNIČAR - NEGOVALECADMINISTRATOR

Vpisujemo tudi v program za pridobitevNPK Socialni oskrbovalec na domu ter vbrezplačni program Osnovne šole zaodrasle.

S 1. septembrom uvajamo prenovljene pro-grame. Vpis v stare programe je mogočše do 31. avgusta 2008.

Vabimo zainteresirane, da se še pred do-pusti oglasite in se pozanimate o vseh po-drobnostih za nadaljevanje izobraževanja,pridobitev prvega poklica, prekvalifikacijo.Prekvalifikacija v prodajalca traja samoosem mesecev.

Informacije: 506 13 60www.lu-skofjaloka.si

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Junij 2008 • Številka 6Leto: X - ISSN 1408-7103

Na predvečer kolesarske dirke po Sloveniji, ki je eno od etapzačela tudi v Škofji Loki, so prebivalci Spodnjega trga nad ce-sto napeljali transparent z jedrnatim napisom ?Obvoznica?. Stem so Lontržani želeli široko javnost opozoriti na problem, kiga v občini niso uspeli rešiti v preteklih treh desetletjih in zakaterega se bojijo, da ga tudi sedaj ne bodo. Gradbeno dovo-ljenje za gradnjo glavnega dela škofjeloške obvoznice je predmeseci ministrstvo za okolje in prostor zaradi pritožbe zavrni-lo in ga vrnilo škofjeloški upravni enoti v vnovično obravna-vo, investitorjem pa naložilo, da dopolnijo vlogo. Kaj to pome-ni? Bo gradnja obvoznice spet obtičala, saj se lahko upravnipostopki vlečejo več mesecev? Ali odobreni državni in evrop-ski denar za obvoznico lahko ob predolgem zavlačevanju izgu-bijo, s tem pa tudi cesto, na katero vsi skupaj že zelo dolgo ča-kajo. Najtežje jo zagotovo čakajo prebivalci Spodnjega trga inPoljanske ceste, saj se tik mimo njihovih oken vsak dan valipločevinasta reka proti Poljanski dolini in v nasprotno smer,ljudje pa požirajo dim, pešci, kolesarji in mlade mamice z vo-zički se mukoma izogibajo hrumečih štirikolesnikov, hiše setresejo ob težkem tovornem prometu ... skratka nočna in dnev-na mora. Lontržani in drugi, ki jih dnevno ogroža vse večjipromet skozi mesto, so bili doslej tiho, toda zavrnjeno gradbe-no dovoljenje je zbudilo skrb, da Poljanske obvoznice še ne botako kmalu ali pa je sploh ne bo. Niso ustanovili civilne inici-ative, niso s svojimi telesi fizično zaprli prometa, niso se pri-klenili ali skupinsko prečkali ceste v najhujši prometni konici,niso množično izrazili svojega nezadovoljstva. Očitajoča vpra-šaja ob besedi obvoznica sta še dokaj milo opozorilo, ki pa jihkanijo meščani v prihodnje zaostriti, če ne bodo kmalu dobilijasnih odgovorov in zagotovil, da obvoznica bo.

Škofjeloška obvoznica pa ni le njihova nočna mora. Skrbikmeta na drugem koncu, kjer je zarisana trasa obvoznice, kerželi obvarovati svojo zemljo. Skrbi skupino občanov, združenihv civilno pobudo, ki trdijo, da se bo hud prometni problem, kiga sedaj čutita Lontrg in Poljanska, prenesel na njihov konecobčine. Zagotovo pa je obvoznica tudi županova nočna mora:občani jo pričakujejo, svoja pričakovanja stavijo na vodstvoobčine in tudi odgovornost, če je ne bo. Krmiliti mora medrazličnimi interesi ljudi na eni in javnih interesom na drugistrani, hkrati pa ubraniti tudi svojo kredibilnost, čeprav sicerdokaj gotovo zatrjuje, da bo škofjeloška obvoznica pač poča-kala še nekaj mesecev, če je doslej čakala toliko let.

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj:

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj(bostjan.bogataj@g-glas.si)

novinarji:Boštjan Bogataj, Mateja Rant, Vilma Stanovnik,Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič,Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, MajaBertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozličuredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: info@g-glas.si

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47(neprekinjeno, 24 ur na dan na telefonskem odzivniku)uradne ure: vsak dan od 8. do 19. ure

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Set, d. d., Ljubljanadistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 50. številke Gorenjskega glasa,24. junija 2008. V nakladi 14.000 izvodov jo dobijovsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov vškofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 29. julija 2008.

L O Č A N K A

Danica Zavrl Žlebir

Škofjeloška nočna mora

Na naslovnici: Aldijana Hrnčić iz ŠkofjeLoke, foto: Gorazd Kavčič

Najave

L O Č A N K A - 5

Jadralno padalska tekmaKlub jadralnih padalcev ”Krokar” organizira jadralno padalsko

tekmo Pokal Ratitovec Open, ki bo letos od 25. do 28. junija, z vzlet-nim mestom na Ratitovcu in pristankom v Studenem. Organizator boprijave zbiral pred tekmo na pristajalnem prostoru, tekmovalci pamorajo biti ustrezno opremljeni, imeti dovoljenje za jadralnega pa-dalca in veljavno FAI izkaznico. Informacije KJP Krokar (Igor Eržen, 040/505 915, www.klub-krokar.si).

Revija ustnih harmonikVeč organizatorjev, med njimi tudi Kulturno društvo dr. Ivan Tav-

čar Poljane, sekcija Poljanski orgličarji, za to soboto, 28. junija, na-povedujejo Revijo ustnih harmonik. Do roka za prijavo je svoj nastoppotrdilo 15 orgličarjev iz vse Slovenije, ki bodo nastopili na letnemvrtu Gostilne na Vidmu v Poljanah z začetkom ob 20. uri (v prime-ru slabega vremena bo revija prestavljena v Kulturni dom Poljane).

Vikend športa in zabave v ŽirehKlub žirovskih študentov od 4. do 6. julija organizira 11. Vikend

športa in zabave, ki bo v športnem parku pri Osnovni šoli Žiri. Pri-pravljajo tekmovanja v košarki, nogometu, odbojki in nagradne igre.V petek zvečer bo potopisno predavanje o Tanzaniji, v soboto velikikoncert na prostem skupine Big foot mama, v nedeljo pa bo najmlaj-še obiskovalce zabaval klovn Žare. Vstopnine ni. Informacije:www.klub-kzs.si

Kolesarska dirka na vrh Dražgoške gore Športno društvo Dražgoše 6. julija ljubitelje gorskega kolesarstva

vabi na zanimivo rekreativno dirko, ki bo vodila od Dražgoš (šport-no igrišče) do vrha Jelovice. Pot je lepo urejena in ne preveč strma,dolga 14 kilometrov, višinska razlika znaša 550 metrov. Dražgošaniletos dirko organizirajo že devetič. Inforamcije: ŠD Dražgoše (Pri-mož Lušina, 041/758 645).

Tradicionalno srečanje Janezov Turistično društvo Sovodenj 12. julija tradicionalno pripravlja Sre-

čanje Janezov v Novi Oselici. Začeli bodo ob 15. uri z uro in pol dol-gim pohodom ob Rapalski meji. Pohodu bo sledila zabava Janezov,ki bo popestrena z zabavnim programom in igrami. Informacije: TDSovodenj (Edo Podobnik, 519 50 91).

Praznik koscev v Novi OseliciLe dan po srečanju Janezov (13. julija) Turistično društvo Sovodenj

pripravlja še etnološko prireditev Praznik koscev, s katero želijoohraniti stare običaje, predvsem košnjo, spravilo sena ter ostalaopravila iz časov, ko kmetijski stroji še niso krojili in lajšali kmečke-ga dela. Začeli bodo ob 14. uri s tekmovanjem koscev in grabljic,delu pa bo sledil bogat zabavni in kulturni program. Informacije: TDSovodenj (Edo Podobnik, 519 50 91).

Alenka Godec in Goran KaranV sklopu prireditev Poletna Loka (projekt Pisana Loka) bosta juli-

ja na Mestnem trgu dva velika koncerta znanih izvajalcev. V soboto,19. julija, ob 20.30 bo nastopila Alenka Godec s skupino, v petek,25. julija, pa Goran Karan s skupino. Informacije: TD Škofja Loka(Marko Pleško, 512 02 68).

Lepo je res na deželiTuristično društvo Žirovski Vrh bo v soboto, 26. julija, pripravilo

prireditev Lepo je res na deželi (začeli bodo ob mraku) na kmetiji Ja-vorč. Domača igralska skupina bo predstavila igro z domačo tema-tiko, ki bo zajemala tudi komične vložke in hkrati prikazovala trdodelo naših prednikov, šege in navade ter njihova verovanja. Sledilabo zabava z živo glasbo. Informacije: TD Žirovski Vrh (Anton Ko-šir, 041/398 508).

Praznik žetve na Žirovskem VrhuV nedeljo, 27. julija, TD Žirovski vrh vabi na 11. praznik žetve na

Žirovskem vrhu (kmetija Javorč), kjer bodo nazorno prikazali žetevin z njo povezana kmečka opravila. Začeli bodo ob 15. uri, programin prikaz kmečkih del pa bodo popestrile stojnice domačih dobrot,klekljarice, izdelovalci košar in bogat srečelov. Informacije: TD Žirovski Vrh (Anton Košir, 04/398 508).

Planinska zabava na RatitovcuPlaninsko društvo za Selško dolino Železniki v nedeljo, 27. julija,

vabi na semenj na Jakobovo nedeljo, ki ga danes imenujejo tudi Pla-ninska zabava Ratitovec raja. Organizirajo ga že vse od izgradnjekoče leta 1954, prek katere so želeli spodbuditi planince k obiskuponosa Selške doline. Člani Planinskega društva si želijo, da bi si naJakobovo nedeljo vzeli več časa, preživeli prijeten dan v družbi pri-jateljev, uživali v lepotah gorskega sveta ter zaplesali ob zvokih na-rodno zabavnega ansambla. V Krekovi koči bodo poskrbeli za okus-no hrano ter pijačo. Informacije: PD za Selško dolino Železniki(Lojze Lotrič, 031/613 426).

Boštjan Bogataj

NAROČAM

Ime in priimek: _______________________________________________

Naslov:_____________________________________________________

Podpis:__________________________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopis z bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljneleto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti. Zavas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetna vprašanja. Mordavas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitev in zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilogami, kot stanpr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisom GORENJSKA - darilom predbožično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplač-no (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

Ločanka je redna priloga časopisa

Objave Občine Škofja Loka

6 - L O Č A N K A

Škofja Loka - O tem občutljivem vpraša-nju bo izredna seja, ki pa besedah županaIgorja Drakslerja ne more rešiti ničesar, pačpa lahko že tako zapleteno zgodbo še bolj za-plete.

V zvezi z gradnjo obvoznice so se sedajdvignili prebivalci Spodnjega trga, ki stransparentom opozarjajo, kako nujno jepotrebna. Kaj jim lahko odgovorite?

”Prebivalci Spodnjega trga imajo sevedavso pravico (in celo dolžnost), da opozorijona svoj problem. V tem protestu jih človeklahko samo podpre. Sicer pa projekt obvozni-ce teče naprej v skladu z odločbami in zako-nodajo. To pomeni, da je krožišče v Zmincutako rekoč gotovo. Hkrati inženirji pripravlja-jo dopolnjeno vlogo za gradbeno dovoljenjeza upravno enoto. Sicer pa menim, da če smona loško obvoznico čakali trideset let, lahkozaradi upravnih postopkom počakamo tudi šekak mesec. Vnovično vlaganje dokumentaci-je za gradbeno dovoljenje sicer pomeni dolo-čeno oviro, vendar nam to pri vztrajanju, dazgradimo škofjeloško obvoznico, ne bo vzelopoguma.”

Na to temo je sklicana tudi izredna seja.Kaj bo prinesla?

”Res je sklicana izredna seja, zahtevala joje opozicija v občinskem svetu. Izredna sejane more rešiti obvoznice, stvari lahko še boljzaplete.”

Bi bila Poljanska obvoznica po termin-skem planu lahko dokončana do konca va-šega mandata? Je lahko zaradi odlaganjagradnje ogrožena pridobitev državnega(in evropskega) denarja?

”Če bi letos začeli graditi del obvoznice odkrižišča z Ljubljansko cesto do predora podStenom, bi jo do leta 2010 lahko končali, takopa bo vsaj devet mesecev zamude, torej doleta 2011 in tako do konca mojega mandatane bo dokončana. Zaenkrat je ogrožen samože zagotovljeni denar iz državnega proraču-na, v primeru dolgotrajnega cincanja in ne-pridobitve dovoljenj pa je lahko ogrožen tudievropski denar.”

Vaša in sosednje občine spet vozite sme-ti na odlagališče v Drago. Zakaj se ob temniso znižale tudi cene, ki ste jih povišalimedtem, ko ste odpadke odlagali v Logat-cu?

”To ne drži. Znižali smo vrednost cene od-voza, tako da je cena nižja za transportnestroške. Poleg tega je treba povedati, da jeobčina devet mesecev to razliko plačevala izobčinskega proračuna.”

Do kdaj pa boste še lahko vozili smeti vDrago?

”Predvidevamo, da bo odlagališče do koncaleta zapolnjeno. Po novem letu tam ne bomosmeli več odlagati odpadkov, do 30. junijaprihodnje leto pa mora biti odlagališče sani-rano.”

Kam boste odlagali smeti potem?”Po pravici povedano, ne vemo. Če bi ime-

li na Gorenjskem pokrajino, bi pokrajinskaoblast lahko kompetentno odločila, kakoskupno ustrezno rešiti problem odlaganja od-padkov in bi odlagališče tako že lahko imeli.Tako pa sedaj vsaka občina to rešuje po svo-je.”

Kdaj bodo končana dela na Škofjelo-škem gradu?

”Vprašanje, do kdaj bo še stal oder na Škof-jeloškem gradu, je bilo postavljeno tudi nazadnji seji občinskega sveta. Svetnik, ki ga jeto zanimalo, bi lahko vedel, kaj je določeno v

občinskem proračunu, za naše občane pa najpovem, da bodo dela končana in oder odstra-njen do srede julija. Potem bo urejena še do-vozna pot z dvižnim mostom in če bo vse posreči, bodo vsa dela do konca julija končana.Ob tem pa na Loškem gradu poteka tudi ob-nova notranjosti.”

Kako ste se pripravili na povečan vpis vvrtce za to jesen?

”Odprli bomo šest novih oddelkov v dija-škem domu, ob tem pa se bo moral občinskisvet na julijski seji odločiti o dodatnih sred-stvih, ki naj bi jih zagotovili za opremo igral-nic in postavitev dvigala. Gre za 140 tisoč ev-rov, ki naj bi jih prerazporedili znotraj prora-čuna.”

Najbrž ste dobili vabilo na odprtje poš-tnega muzeja v Polhovem Gradcu? Ta mu-zej se je izselil iz Starološkega gradu, v ka-terem trenutno ni nobene dejavnosti.Kako kaže zamisli, da bi se vanj vselilaglasbena šola?

”O tem za sedaj ni nobenih novih vesti. Po-tekajo dogovori z ministrstvoma za delo in zakulturo, vključiti pa moramo tudi šolsko mi-nistrstvo. Zaenkrat imamo vsaj zagotovilo

Igor Draksler, župan občine Škofja Loka

Po obnovi bo julija zasijalŠkofjeloški grad

Ko bo mimo občinsko praznovanje, bodo v Škofji Loki znova zagrizli v svoje najbolj kislo jabolko, Poljansko obvoznico.

Prebivalci Spodnjega trga so opozorili na svoj problem.

Igor Draksler

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Objave Občine Škofja Loka

L O Č A N K A - 7

ministrstva za delo, da bodo financirali po-pravilo strehe. Radi pa bi čimprej doseglitudi pisen dogovor, ki bi pomenil nekakšnoobvezo tudi za naprej, saj so jeseni volitve inne želimo, da bi ob morebitnih spremembahv vladi pri tem ostali praznih rok.”

Kako urejate razmerja z državo gledebazena v centru slepih in slabovidnih?

”Prejšnji teden sem podpisal pogodbo oprenosu lastništva bazena z države na občino.Menim, da si občina ne more privoščiti, da bizaprla še zadnjo malo večjo ”banjo”, ki je ob-čanom na voljo za rekreacijo. Zato tudi pre-nos tega (prej državnega) premoženja. Načrtiza naprej pa so naslednji: Zavod za šport boizpeljal celovito obnovo, stroške bo pokrilobčinski proračun, bazen pa bo namenjenpredvsem vrtcem in osnovnim šolam za pla-valno opismenjevanje in tudi nekaterim sku-pinam starejših za rekreacijo. Občina bo tudizagotovila, da bo na novo urejeno ogrevanjena plin, ker je prejšnja kotlovnica izredno do-trajana. Vse skupaj bo stalo 300 tisoč evrov.”

Kaj pa lahko rečete v zvezi z vašim let-nim kopališčem, eno od propadajočih ne-premičnin Zavarovalnice Triglav?

”Na zavarovalnico smo naslovili pobudo,da, če tega problema ne znajo rešiti drugače,naj to nepremičnino brezplačno prenesejo naobčino, potem pa se bomo sami lotili obnove.Takšne nesnage, kakršna je sedaj na nekda-njem kopališču v Puštalu, ni več mogoče tr-peti, zato bomo na lastnika še pritiskali.”

Stari del mesta je še vedno poln avtomo-bilov. Kdaj ga boste fizično zaprli z novimipotopnimi stebrički?

”Potopni stebrički so sedaj že na obeh vho-dih v stari del mesta zamenjani, sedaj bo ste-klo obdobje uvajanja novega kartičnega siste-ma. Trenutno znova preverjamo vse upravi-čence do kartic. Nekaj časa zadeva še ne bočisto utečena, ta čas pa redarstvo Mestni trgpoostreno nadzira. Pričakujemo, da bo nov re-žim uveljavljen do konca meseca. Naj še po-vem, da bodo ob vhodih nameščene kamere invsi prekrški na vstopnih rampah tudi posneti.”

Ko govoriva o ureditvi Mestnega trga, ševprašanje v zvezi z njegovo arhitekturnoureditvijo. Menda ste pred leti odsloviliuglednega arhitekta Borisa Podrecco, kervam njegove rešitve niso bile všeč?

”Pred petimi leti je bil arhitekt Boris Po-drecca izbran na natečaju za ureditev staregamestnega jedra. Z njegovimi predlogi pa vobčini nismo bili ravno preveč zadovoljni za-radi nekaterih neustreznih tehničnih rešitev(več hiš na Cankarjevem trgu ne bi imelomožnosti dovoza do svojih domov). V takš-nem primeru ima investitor možnost dati ute-meljene pripombe, arhitekt pa naj bi v takihprimerih stopil investitorju nasproti in neko-liko popraviti projekt, a žal naših predlogovni jemal resno.”

Mesto pa je junija zaživelo v številnihprireditvah. Kako se nanje odzivajo obča-ni?

”Malo nam je nagajalo vreme, tako da smonekatere prireditve preselili v zaprte prosto-re. Obisk je kar dober, samo na prireditvi znarečnimi vižami, ki je bila v dvorani Poden,je bilo blizu 1500 obiskovalcev. O’glasbenaLoka po različnih kotičkih starega dela Škof-je Loke je pokazala, kaj znajo slušatelji škof-jeloške glasbene šole, ki je tokrat postreglatudi z novostjo, lastnim pihalnim orkestrom.Tradicionalno dobro je obiskana Venerinapot, na ostale prireditve, ki se bodo še zvrsti-le do konca meseca, pa so občani še lepo po-vabljeni. Vabimo jih tudi na koncertne prire-ditve, ki se bodo nadaljevale oba poletna me-seca. Sicer pa je del Mestnega trga (v celotiga zaradi obnove Kristalne dvorane ne more-mo okrasiti) v prazničnem juniju okrašen spisanimi trakovi. Gre za nadaljevanje zgodbes konca minulega leta, ko je bila Loka vbožično-novoletnem času okrašena z belimitrakovi, za velikonočni čas pa bo z rdečimi.”

Prijavili ste se še na en regionalni turi-stični projekt, panoramsko cesto po lo-škem hribovju?

”Kot prvi v regiji smo na območju vseh šti-rih škofjeloških občin in še nekaterih, ki sejih dotikajo, pripravili projekt za ureditevprve faze panoramske ceste. Pred tednom dnismo projekt, s katerim kandidiramo za sred-stva iz evropskih strukturnih skladov, že od-dali. Gre pa za edini tovrstni regijski turistič-ni projekt, ki je na Gorenjskem zaenkrat pri-javljen.” Danica Zavrl Žlebir

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Pobratimi na prazničnih prireditvahŠkofja Loka - Dogodkov ob škofjeloškem občinskem prazniku so

se ali se jih še bodo udeležili tudi gostje iz pobratenih ali prijatelj-skih mest v drugih državah. Tako sodelujejo predstavniki bavarske-ga Freisinga, Zgornje Bele iz Avstrije, češkega Tabora, belgijskegaMaasmechelna in Medicine v Italiji. Slednja s Škofjo Loko sodeluježe štiri desetletja in ob tej priložnosti sta predstavnika obeh mestpodpisala spominsko listino. Prireditev ob občinskem prazniku pa sebodo udeležili tudi gostje iz Carlowa na Irskem in iz Sovodenj obSoči, s katerimi Škofja Loka sodeluje že trideset let. Ta kraj pravtako kot Škofja Loka praznuje ob koncu junija in škofjeloška občin-ska delegacija se bo s svojega praznovanja že naslednji dan odpravi-la v Sovodnje. D. Ž.

Zadnji praznični tedenŠkofja Loka - Večji del junijskih prazničnih prireditev je že mimo,

z dogodki bogat pa je tudi ta teden. Jutri, 25. junija, bo ob 19.30 naMestnem trgu prireditev ob dnevu državnosti. 26. junija bodo ob 11.uri v galeriji v občinski stavbi odprli fotografsko razstavo fotografoviz irskega Carlowa, zvečer ob 20.30 pa se bo začel koncert skupineSiddharta. 27. junija bo ob 19. uri slavnostna akademija ob občin-skem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj. Praznična dogajanjase bodo končala v nedeljo, 29. junija, ko bo ob 11. uri v cerkvi sv.Jurija v Stari Loki koncert pod naslovom Slovenski glas v ŠkofjiLoki. Nastopili bodo trije pevski zbori, domači Lubnik, zbor iz bel-gijskega Maasmechelna in iz Mendoze v Argentini. V ponedeljek,30. junija, pa k vrstnikom v Škofjo Loko pride skupina 40 upokojen-cev iz češkega Tabora. D. Ž.

Fotografi v Carlowu in v Škofji LokiŠkofja Loka - Zaživela je izmenjava med občino Škofja Loka in

irskim mestom Carlow. Škofjeloški Foto klub Anton Ažbe je od 12.do 15. junija v Carlowu priredil razstavo fotografij svojih članov, na-slovil pa jo je Lepote Slovenije. Odprtja razstave se je udeležila tudidelegacija iz občine Škofja Loka (na sliki skupaj z gostitelji). Irskifotografi pa bodo razstavo pripravili v Škofji Loki. 26. junija jo bo vgaleriji občine slovesno odprl irski veleposlanik v Sloveniji.

D. Ž., foto: Peter Pokorn

Objave Občine Škofja Loka

8 - L O Č A N K A

Škofja Loka - Na Škofjeloškem gradu bo27. junija osrednja praznična prireditev, kjerpričakujejo vrhunski nastop Simfoničnegaorkestra RTV Slovenija, z njim bo kot solist-ka nastopila domača flavtistka Ana Kavčič -Pucihar. Ob tej priložnosti pa bodo podelilitudi občinska priznanja. Po treh letih letosspet podeljujejo naslov častnega občana. Zadnja ga je leta 2005 dobila pesnica NežaMaurer Škofič, letos pa bo deseterico laurea-tov dopolnil še en umetnik, slikar Franc No-vinc z Godešiča, sicer tudi profesor na Aka-demiji za likovno umetnost v Ljubljani.Franc Novinc je o priznanju, ki ga prejemaza svoje delo in za katerega ga je predlagalaskupina njegovih sovaščanov, v pogovoru zaLoški glas dejal: ”Prijetno je občutiti pozor-nost, ki ti jo posveča javnost. Hkrati pa se mizdi to tudi priznanje likovni umetnosti vŠkofji Loki.”

Zlati grb občine Škofja Loka dobi zdravnikdiabetolog Tomaž Camlek, predlagatelji so

v škofjeloškem društvu diabetikov, predlogpa podpirajo tudi v Centru slepih, slabovid-nih in starejših, kamor je Tomaž Camlek večlet hodil kot splošni zdravnik, sedaj pa tamskrbi za okoli petdeset sladkornih bolnikov.Eni in drugi pravijo, da zdravnik zanje nare-di več, kot mu veleva poklicna dolžnost.

Srebrni grb občine Škofja Loka so nameni-li Rokometnemu društvu Knauf Insulati-on. V tem letu so škofjeloški rokometaši po-stali najboljši rokometni kolektiv v Sloveniji,ob članski ekipi imajo tudi odlične mladince.Sicer pa je srebrno priznanje občine prišloravno v letu, ko praznujejo petdesetletnico.

Srebrni grb dobi tudi Ciril Peternel, domav vasi Draga, za aktivno delo v KS Trata,predlagatelji pa so člani tamkajšnjega krajev-nega odbora, kjer cenijo Cirilov trud pri pri-zadevanjih za boljše življenje ljudi na desnembregu Sore. Dobitniki bronastih grbov so tri-je. Mirjam Jan Blažič je trenutno občinskasvetnica in podžupanja občine Škofja Loka, v

političnem in družbenem življenju občine paje dejavna že več kot tri desetletja. Nagrajen-ka pa občinsko priznanje prejema zlasti kotuspešna gospodarstvenica. Dve desetletji jevodila podjetje TCG Unitech LTH-OL, ki seje v tem času izjemno uveljavilo na svetovnihtržiščih. Rok Potočnik iz Bukovice dobi bro-nasti grb za aktivno sodelovanje v PGD Bu-kovica in v KS Bukovica-Bukovščica, polegtega pa je tudi predan kulturni delavec v do-mačem kraju in pevec pri dveh pevskih zbo-rih. Tretji bronasti nagrajenec je StanislavFerle, ki mu občina podeljuje priznanje zapožrtvovalno delo v KS Zminec. Poleg tegaje Stanislav Ferle tudi zelo aktiven član ob-činske komisije za vračanje vlaganj v telefo-nijo, za svoje lastno veselje in druženje zljudmi pa tudi član ribiške družine ter planin-skega in upokojenskega društva.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič, Tina Dokl,

Igor Kavčič

Podelili bodo občinska priznanjaVrhunec letošnjih prireditev ob škofjeloškem občinskem prazniku bo slovesna akademija s podelitvijoobčinskih priznanj. Podelili bodo naziv častnega občana, zlato, dve srebrni in tri bronasta priznanja.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Rokometno društvo Knauf Insulation Franc Novinc

Tomaž Camlek Ciril Peternel Mirjam Jan Blažič Rok Potočnik Stanislav Ferle

Škofja Loka - Pravzaprav ni bilo ravnouradno, bolj obisk s prigrizkom, kozar-čkom osvežilne pijače in klepetom, vendarso želeli svojim poslovnim partnerjem instrankam dati vedeti, da so sedaj v novihprostorih. Prostori so ”na istem naslovu inv isti zgradbi, le da prostornejši in naši”, soČelikovi zapisali v prijazno vabilo. Da nisonič vraževerni, so odvrnili na naše vpraša-nje, ko so dogodek priredili ravno na pe-tek, 13., kajti trinajstica je v življenju njiho-vih družinskih članov pomembna in nikakorne nesrečna številka.

Brane Čelik, v zavarovalništvu že preka-ljen maček, je leta 1996 začel kot samo-stojni podjetnik. Do leta 2003 je sodelovalle z zavarovalnico Slovenica, za katero pra-vi, da jo je pripeljal in uveljavil v škofjelo-škem okraju. Pozneje je ustanovil družbo zomejeno odgovornostjo in sklenil pogodbez drugimi zavarovalnicami. Sedaj sodelujes KD Življenje, Zavarovalnico Maribor, KDGroup, Allianz, Vzajemno, Tilio, Generali inz zavarovanjem Arag, slednja nudi zavaro-vanje pravne zaščite.

Delajo z dovoljenjem Agencije za zavaro-valni nadzor, je povedal Brane Čelik. Skle-pajo vse vrste zavarovanj ”za vaš avto,dom, podjetje, življenje”, kakor pravi njihovslogan. ”Trudimo se, da bi strankam ponu-dili najboljšo varianto premoženjskih in av-tomobilskih zavarovanj. Ponujamo različnevrste zavarovanj za vse ciljne skupine, priavtomobilskem denimo z raznimi ugod-

nostmi dajemo poudarek tako izkušenimkot tudi mladim voznikom začetnikom, pravtako tudi prevoznikom. Avtomobilska inpremoženjska zavarovanja so med vseminajpogostejša. Pri premoženju se ukvarja-mo z zavarovanji stanovanj, hiš in malihpodjetij, medtem ko smo za velika podjetjazgolj posredniki,” pojasni Brane Čelik. Za-varovalniški trg se je zelo razvil in na njemvlada tudi močna konkurenca, vendar se je

v Agenciji Čelik ne bojijo. Dobro delajo,strank imajo vse več in kot pravijo, so ssvojim delom zadovoljni. V dvanajstih letihso marsikaj dosegli, eden od njihovih ciljevje tudi, da svojo agencijo preselijo v lastne,večje in strankam prijaznejše prostore.

V njih so že od februarja, stranke ževedo, da jih najdejo v pritličju stanovanj-skega kompleksa na Trati, Frankovo nase-lje 68. Tu so si lepo uredili, poslovnih pros-torov je še enkrat več kot v prejšnjih, opre-mili so jih s slikami škofjeloških umetnikov,uredili so tudi okolico, stanovalci nad njimiso jih lepo sprejeli, prav tako širša okolica.Nič čudnega, saj Brane Čelik na tem ob-močju nastopa tudi kot sponzor za mali no-gomet in za motoristične zbore, saj ve, daje sodelovanje z okolico za podjetnika veli-kega pomena. To navado je ohranil še izobdobja, ko je kot zavarovalni zastopnikhodil po terenu in je za otroke iz okolicevedno imel v žepu pest bonbonov.

V Agenciji Čelik je šest zaposlenih, pre-težno družinskih članov. Poleg Braneta innjegove žene Irme sta v agenciji tudi sinUrban in hči Polona, slednja vodi posloval-nico v Kranju, ob njih pa še Tanja Kovače-vič in Uroš Krek. Kakega zaposlenega biše potrebovali, saj se jim obseg dela moč-no povečuje. Trije zastopniki delajo na te-renu, stranke pa so se navadile prihajatitudi k njim v poslovne prostore. Delajo zaobmočje Škofje Loke in obeh dolin, Kranj,Medvode in Ljubljano z okolico.

Brane Čelik

Čelik posluje v novih prostorihAgencija Čelik iz Škofje Loke, ki se ukvarja z zavarovalniškim zastopanjem, že od februarja

posluje v novih prostorih v Frankovem naselju 68, sredi junija pa je poslovne partnerje in stranke povabila na uradno odprtje.

Agencija Čelik, d. o. o.Frankovo nas. 68, Škofja Loka.

Tel.: 51 54 250Škofjeloška c. 1, na Laborah v Kranju,

Tel.: 23 63 680

Del. čas: od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 11.00Agencija Čelik v novih, večjih prostorih

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

118

, Š

kofja

Lok

a

Reportaža

Rudnik Žirovski vrh je zaradi informiranjajavnosti, predvsem pa okoliške javnosti innjenega strahu pred dolgoročnimi posledica-mi sanacije jalovišč, v začetku meseca naogled največjega rudnika urana v zapiranjuna svetu - podjetje Wissmut v nemškem ru-dogorju. Krajani, ki živijo na vplivnem ob-močju nekdanjega rudnika urana v Žirov-skem vrhu, so si tako lahko ogledali rudnikav mestih Ronnenburg in Schlema, kjer so pri-dobili 240 tisoč ton urana. Za primerjavo, vŽirovskem vrhu so proizvedli 380 ton urana.

”Na območju nemškega rudogorja ob nem-ški meji s Češko in Poljsko so rudniki že večkot pol tisočletja, uran pa so začeli pridobiva-ti po letu 1945 za potrebe Rusije oziroma ta-kratne Sovjetske zveze,” pojasnjuje Peter Do-lenc, novi direktor rudnika. Velika rudnikaRonnebrug in Schlema sta v relativno kratkizgodovini dela pridobila po 80 tisoč urana.Posebej zanimiv je kraj Schlema, kjer je biloše pred drugo svetovno vojno zdravilišče zradioaktivno vodo, uran pa so našli sredi vasis 5.000 prebivalci in ga sredi vasi tudi začelikopati, zato so čez čas rudniški jaški pokopa-li celotno naselje.

Jalovino so odlagali kjerkoli, tudiza bližnjimi hišami

Zaradi rudarjenja se je celotno naselje zače-lo posedati in se kasneje tudi udrlo. Za razlikood Schleme, so v Ronneburgu izvajali dnevnikop. Na 2.000 dolgem in 1.000 metrov širo-kem zemljišču so zakopali 280 metrov globo-ko. Jalovino so odlagali na različnih podro-čjih, za razliko od Žirovskega vrha se je je na-bralo na sto milijone ton. ”S proizvodnjo soleta 1990, enako kot pri nas, prenehali iz eko-

nomskih razlogov. Zanimivo, tudi ruda je bilapribližno enako bogata kot v Žirovskem vrhu.Pred 18 leti se je začela tudi sanacija,” pravisogovornik. Sanacije so se lotili tako, da sorudniško jamo dnevnega kopa v Ronneburguzasuli z jalovino, na njenem mestu pa je sedajnastal grič visok 280 metrov.

Krajani so si s predstavniki rudnika ogleda-li tudi odlagališče hidrometalurške jalovine,za razliko od rudarjenja v Žirovskem vrhu,kjer so jo sušili, pa so jo v primeru Wissmu-ta odlagali mokro in imajo danes s tem veli-ke težave. ”V Schlemi so z rudarjenjem uni-čili terme, ob sanaciji pa so skupaj z lokalnoskupnostjo in rudarskim podjetjem obnoviliterme. Na jalovišču je nastal sprehajalnipark, ki je popolnoma varen, terme pa so da-nes popolnoma nove,” pove Peter Dolenc.

Ta del Nemčije je bil tudi sicer zelo onesna-žen in nepopularen. Zato so lani, ob zaključe-vanju sanacije, pripravili vsenemško razstavocvetja. Ob tej priložnosti so na nekdanja jalo-višča posadili raznovrstno cvetje, kar sedajostaja kot nekakšen sprehajalni park, rekrea-tivna površina ter spominski park in muzej narudarjenje. ”Naša želja je bila, da okoliškimprebivalcem pokažemo, kako sanacijo oprav-ljajo v Nemčiji in kako velike površine mora-jo urediti. Danes lahko trdim, da so njihovajalovišča v primerjavi z našimi ogromna inpredvsem, da so njihova jalovišča veliko bliž-ja naselju kot pri nas, saj so bila kar v vaseh,”o namenu ekskurzije pravi direktor.

Meje sevanja pri nas bolj ostreV Žirovskem vrhu so meje sevanja bolj os-

tre kot v Nemčiji, kjer velja mejna vrednost 1milisivert, v Žirovskem vrhu pa velja vred-

nost 0,3 milisiverta oziroma bo ta meja v pri-hodnje še manjša. ”Lani se je sevanje nekoli-ko dvignilo nad mejo, vendar je to odvisnotudi od del pri sanaciji jalovišč in vremena,”pravi Dolenc, ki zagotavlja, da po sanacijimejna vrednost, ki je določena za vplivnoobmočje rudarjenja v Žirovskem vrhu, ne bopresežena. Krajani so v Nemčiji tudi spozna-li, da se v sodelovanju z rudnikom in lokalnoskupnostjo lahko ustvari tudi marsikaj dobre-ga za prihodnost.

V Žirovskem vrhu preobrazba v velike par-ke in sprehajalno-rekreativne površine vtakšnem obsegu sicer ne bo možna, saj soslovenski predpisi drugačni od nemških,predvsem pa so odlagališča manjša od obis-kanih v nemškem rudogorju. ”Odlagališči vNemčiji sta dolgi približno dva kilometra inširoki kilometer, obe na relativno ravnem te-renu in urejeni v park. Pri nas imamo ome-jen prostor, odlagališč ni možno uporabljativ druge namene, zato kot edino možno reši-tev predlagamo enega od objektov za dolgo-ročno upravljanje in spremljanje jalovišč terhkrati za informiranje in izobraževanje.Predvidevamo, da bi na tem mestu lahkouredili obsežno zbirko uranovih mineralov zvsega sveta,” je še razložil Peter Dolenc.Krajane je zanimalo tudi, ali so bili prebival-ci vplivnega območja rudarjenja upravičenido odškodnin, vendar nemška zakonodajatega ne predvideva, še več, takšnih ugodno-sti ni deležna niti lokalna skupnost. Nemčijadovoli le uporabo saniranih jalovišč, kot žeomenjeno za parke, na enem so zgradili golfigrišče z 18 luknjami, na enem pa letališčeza modelirana letala.

Boštjan Bogataj, foto: arhiv rudnika

Na ogled urejenih jaloviščV začetku meseca so krajani Žirovskega Vrha Sv. Urbana, Bačen, Todraža ter Gorenje in Dolenje

Dobrave s predstavniki Rudnika Žirovski vrh obiskali nekdanje rudnike urana v nemškem rudogorju.

10 - L O Č A N K A

Sanirano območje posedanja zemljišča v Schlemi, na sliki park in zdravilišče. Sanirano jalovišče Ronnenburg, kjer je urejen sprehajalni park.

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 11

Gorenja vas-Poljane - Krajani, ki upo-rabljajo regionalno cesto na Sovodenj, daljčasa opozarjajo na njeno katastrofalnost.Nekaj vzdrževalnih del je opravljenih lepred vsakoletnim maratonom Franja, si-cer pa se zdi, kot da cesta ne zanima večnikogar. Župan Milan Čadež se je tudi vimenu Sovodenjčanov v začetku mesecasestal s predstavniki Družbe RS za ceste:

”Sestali smo se z vodjo vzdrževanja regio-nalnih cest, pregledali najbolj kritične odsekena tej cesti in v vsej občini. Na regionalkiTrebija-Sovodenj bodo najbolj kritične odse-ke v kratkem na novo preplastili, sanacijausadov pa se bo nadaljevala prihodnje leto,saj letos v državnem proračunu ni za ta na-men nobenega denarja. V letih 2009 in 2010pa je zagotovljen denar, ko se bo tudi nadalje-vala sanacija po načrtih, torej najbolj kritič-nih delov ceste.”

Ogledali ste si tudi druge slabe odsekeregionalne ceste.

”Ogledali smo si problematiko bankin nacesti Gorenja vas-Todraž, kjer vozi veliko to-vornjakov zaradi sanacije jalovišč nekdanjegarudnika. Od Podgore do Trebije so predlaga-ni trije prehodi za pešce, na kar smo večkratopozorili. Ni še rečeno, da jih bomo dobili,vendar imamo sedaj vsaj konkretni naslov, nakaterega se lahko obrnemo. Vse najbolj izpo-stavljene probleme na regionalnih cestah smopregledali in premleli možne rešitve.”

Z družbo za ceste ste se tudi dogovorili,da bo občina izdelala državni lokacijskinačrt za obvoznico Gorenja vas. Zakaj?

”Menimo, da bo zaradi tega projekt hitrejeizveden, saj pred sprejemom tega akta državakot večinski investitor izgradnje obvoznice nemore začeti niti z odkupi zemljišč na trasi.Naj ob tem primeru poudarim, kako zelo po-trebujemo pokrajine, ki bodo v prihodnje re-ševale takšne probleme. Razlog, da se bomosami lotili državnega lokacijskega načrtaoziroma po novem občinskega podrobnegaprostorskega načrta, je torej v tem, da bi lah-ko obvoznico čim hitreje začeli graditi.”

Ostanke smeti tudi iz vaše občine že nekajmesecev spet vozite na deponijo v Drago,cene pa ostajajo enake. Pred letom ste jihpodražili prav zaradi odvoza v Logatec.

”Razlog za zadnjo podražitev cene smetari-ne ni bil le odvoz v Logatec, temveč je bilapodražitev nujna tudi zaradi rasti drugih stro-škov. Stroški zbiranja so se v letu 2007 nomi-nalno povečali za 16 odstotkov, medtem ko so

se stroški deponiranja za kar 93 odstotkov.Kljub podražitvi so bili prihodki iz smetarinev letu 2007 še vedno nekoliko nižji od stro-škov. Zaradi navedenega cena smetarine v letu2008 ostaja nespremenjena, vendar je še ved-no med najnižjimi na škofjeloškem območju.”

Na zadnji seji so svetniki sprejeli vašpredlog po razveljavitvi pravilnika o plači-lu takse za priključitev na javno kanaliza-cijo, sprejet pa je bil odlok o odvajanju inčiščenju voda. Zakaj?

”Zaradi spremembe zakonodaje nismo ime-li več osnov za zaračunavanje takse oziromapriključnine za priklop na vodovod in kanali-zacijo, zato je bilo potrebno tudi preklicatipravilnik. Odlok o odvajanju in čiščenju od-padne vode je bilo potrebno uskladiti s pred-pisi. Zaradi obsega sprememb smo se odloči-li za izdajo novega odloka. Z zakonodajoskladen odlok je tudi eden od pogojev za do-ločitev območij, ki do leta 2015 ne bodoopremljena z javno kanalizacijo, kar je tudipogoj za oprostitev plačila okoljske dajatveza obremenjevanje okolja zaradi odvajanjaodpadnih vod na teh območjih. Kjer bo čiš-čenje zagotovila občina, bo treba po uvelja-vitvi odloka in pridobitvi soglasja ministr-stva za okolje in prostor plačevati ekološkotakso za obremenjevanje voda.”

Občina je kot polovico odškodnine na ra-čun omejene rabe prostora zaradi rudar-jenja od Rudnika Žirovski vrh pridobilaveč stanovanj v vrednosti pol milijona ev-rov. Kako boste gospodarili z njimi, jih bo-

ste prodali in se bodo morali sedanji sta-novalci izseliti?

”Občina bo vseh osem stanovanj v najkraj-šem času skušala prodati, sedanji stanovalcipa imajo kot prvi možnost odkupa stanovanj.Občina ima že sedaj nekaj stanovanj, vendarjih večje število ne želimo imeti, le toliko, dalahko po zakonu poskrbimo za minimalno so-cialno varnost. Odškodnina je namenjena zagradnjo infrastrukture v občini, kar pomeni ši-rok in ozek pojem, torej za gradnjo kanalizaci-je, vodovoda ali ceste. Občinski svet je žesprejel odločitev, da s tem denarjem zgradimokanalizacijske priključke na vplivnem območ-ju rudnika. S stanovanji tega ne moremo.”

Vse glasnejše so spet zahteve, da bi tudi vobčini Gorenja vas-Poljane zrasel dom zaostarele. Kakšne možnosti imate za prido-bitev koncesije in kje bi dom lahko stal?

”Sestali smo se z upokojenci Poljanske do-line in občinskim odborom Desus, ki so izra-zili željo, da bi tudi v naši občini gradili tak-šen dom. Pripravljamo se za kandidaturo zapridobitev koncesije v letu 2010. Ob upošte-vanju lokalnega okolja in njihovih želja bidom morali imeti. Na ta račun bom imenovalkomisijo, ki bo morala zavihati rokave, saj jevse skupaj še povsem na začetku, vendar jeprav ta faza najbolj zahtevna. Naša želja je,da bi pridobili zasebnega investitorja, ki biomogočil bistveno hitrejšo gradnjo in kasnej-še upravljanje, z javnim denarjem pa gradilizelo dolgo, predolgo.”

Boštjan Bogataj

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane

Občina bo prodala stanovanjaStanovanja, ki jih je občina prejela kot odškodnino na račun omejene rabe prostora,

bodo prodali.

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Milan Čadež

Cesta Trebija-Sovodenj bo boljše čase videla šele prihodnje leto, letos bodo opravili le nujna vzdrževalna dela.

Podblegaške novice

12 - L O Č A N K A

Žirovski Vrh Sv. Urbana - ”Prvenec je izšelv začetku junija, slučajno na prvi rojstni danhčere Klare,” zadovoljno pove Lucija Kavčičiz Žirovskega vrha in na naše začudenje ob na-slovu Plečnte u mauhnte, šolnte u župnte -Folklorne in ljudske pripovedi ŽirovskegaVrha doda: ”Izhaja iz zgodbe Pošten berač, kimi jo je povedal stari oče.” Govori o tem, kakoso domači želi na polju, mimo hiše pa je pri-šel berač. Vstopi v prazno hišo, v peči najdeješprenj, malo pomeša in potegne ven pleče inga spravi v torbo, v ješprenj pa vrže čevelj ...Ko odide od hiše, se ustavi na polju in pozdra-vi žanjce in žanjice in reče: ”Plečnte u mauhn-te, šolnte u župnte. Hiter se usuknte, pa dedcaprsmuknte.” Z drugimi besedami jim pove, daje vzel meso, v ješprenj vrgel čevelj ter naj sepodvizajo in ga preženejo.

”Bila bi škoda, ko bi zgodbe, šege in nava-de pustila pozabi, saj čez deset, dvajset let nebi bilo nikogar, ki bi mi znal vse to poveda-ti,” pojasni pisateljica, ki jo je za delo navdu-šila mama Tončka Oblak, pri delu pa ji jepomagala dr. Marija Stanonik. Zanimivihzgodb v že drugi knjigi o Žirovskem Vrhu(pred letom jo je izdala tudi Cilka Štucin) nemanjka. Lucija Kavčič se je najprej dotakni-la zgodovine Žirovskega vrha, vse od prveomembe pisnega vira, prek prvih kmetij (Je-ran in Podlešan) do urbarja iz leta 1825, ko jebilo v Žirovskem Vrhu že 40 domačij.

Sledi poglavje o šegah, ki si sledijo skozicerkveno leto, od božiča prek ostalih cerkve-nih praznikov, ki so značilni za Žirovski Vrh.Podrobno je razloženo tudi godovanje, ki jebilo tu bolj prisotno kot praznovanje rojstne-ga dne. ”Zbrala sem tudi podatke, ki jih do-mačini danes še vedo o najrazličnejših te-mah, vse od vere, prehrane, ljudi in hiš,” po-jasni Kavčičeva, torej o tem, kako so se vča-sih oblačili, kaj so jedli, kako so skrbeli zahiše, pa tudi o tem, kakšen vpliv je imela (inima še!) luna na delo, opisala je tudi kmečkaopravila, naštela in opisala je mline in doma-če obrti.

V četrtem poglavju so predstavljene šege inpripovedi o življenju, začne se z nosečnostjo inkonča s smrtjo. ”Zanimivo je, kako so skrbeliza dojenčke. Po večernem mraku so morali bitiv hiši, prišlek, ki je prišel v mraku, je moralpočakati kako uro, preden se ga je lahko dotak-nil,” z žarom pove Lucija Kavčič. Tako opiševse, tudi rojstvo, otroštvo, šolanje, ženitovanjein vasovanje, zakonsko življenje. Tudi o smrtinam zaupa eno od šeg. Posodo s kadilom, ki sojo nosili ob pokojnikovi zadnji poti, so v času,ko je domačija zginila iz njihovega obzorja, vr-gli čez ramo. Na ta način naj pokojnikova dušane bi prihajala nazaj in strašila, hkrati pa prihiši vsaj leto ne bi bilo več smrti.

V več poglavjih so zbrane tudi povedke: o za-govarjanju, bajeslovne, razlagalne, strašljive,

zgodovinske, socialne in šaljive. ”Pisala semtudi o beračih, ki so včasih hodili po Žirov-skem Vrhu - Jerebovem Tončku, TratarskemNacetu, požrešnem Sneduhu, Štrajtovi Lucijiin drugih, pa tudi o ljudeh, ki so zaznamovaliali pa bodo še zaznamovali Žirovski vrh.”

Boštjan Bogataj

Zgodbe, šege in navade iz Vrha”Plečnte u mauhnte, šolnte u župnte” je izvirni naslov prvenca Lucije Kavčič, ki govori vse od prve

naselitve Žirovskega Vrha pa do različnih šeg, navad in običajev Žirovskarjev.

Roman, Lucija in Klara Kavčič, ki na drugačen načinpišejo zgodovino Žirovskega Vrha.

Gorenja vas - V začetku junija se je gorenjevaška lekarna po trehmesecih gostovanja v kletnih prostorih vrnila v prenovljene, svetlejše innekoliko večje prostore. ”Pridobili smo tudi prostor za svetovanjenašim kupcem in nekatere druge prostore, po pravilniku je urejen tudislužbeni vhod za dostavo zdravil,” je pojasnila Nataša Šifrar, vodjalekarne, ki spada pod okrilje Gorenjskih lekarn.

Zanimivo je, da so v lekarni ohranili približno sto let staro pohištvo,ki je sedaj prenovljeno in eno redkih v Sloveniji, ki ga že toliko letuporabljajo za lekarništvu. ”V sprejemnem prostoru je nov tudi aparatza tehtanje in merjenje višine, ki se je v prvih tednih izkazal za zeloželenega, enako velja tudi za merjenje krvnega tlaka. Oboje je brez-plačno, aparat pa poleg rezultatov svetuje pri prehrani, športnih ak-tivnostih in podobno,” pojasnjuje Šifrarjeva.

Za razliko od prisilnega domovanja v kleti imajo danes v lekarni v zalogi vedno dovolj zdravil in tudi drugo raznoliko, a kvalitetno ponud-bo, ki ustreza standardom Gorenjskih lekarn. ”Dobro je, da smo ostaliv Zdravstvenem domu, kjer odlično sodelujemo z zdravniki in pacien-ti in upam, da bo tako tudi ostalo,” še dodaja vodja, ki zagotavlja, dapoleti, kljub temu da sta zaposleni le ona in kolegica Mojca Mravlja,lekarna ne bo zaprta. Julija in avgusta bo odprta od 8. do 16. ure.

Boštjan Bogataj

Prenovljena lekarna s starinskim pohištvom

Prenova lekarne v Gorenji vasi ni odnesla lepega, starinskega pohištva,hkrati pa je prostor večji in svetlejši.

Objave Občine Žiri

Žiri - V preteklih letih se je občina v so-delovanju z ministrstvom za kulturo lotilaobnove Stare šole oziroma v Starih Žireh.Po obnovi je mesto v njej že dobil žirovskimuzej, na eni od sej pa so svetniki tudisklenili, da bodo zgornje prostore preselilitudi knjižnico. Več o tem župan BojanStarman:

”Pri Stari šoli je dokončno sprojektiranatudi mansarda za novo namembnost, to jeprej omenjeno knjižnico. Trenutno potekajofinalna inštalacijska gradbena dela v mansar-di, v srednjem delu bodo kmalu vgrajenaokna, tlaki so že položeni. V tem delu nasčaka le še ureditev sten (oplesk in beljenje)ter montaža svetil. Podobno je tudi v kleti,kjer je potrebno tlak še položiti. Celoten ob-jekt je že lepši, fasado so in še barvajo prav vteh dneh, do izida naslednje Ločanke pa bopodrt oziroma odstranjen tudi gradbenioder.”

Ali je vsebina objekta sedaj dokončnodoločena?

”Okvirno je določena, torej vsebino že kardobro poznamo. V pritličju bo na eni stranistalna muzejska zbirka, informacijska pisar-na in turistični biro, zdajšnjo zbirko o življe-nju ob meji pa bomo vključili v zbirko v pr-vem nadstropju z naslovom Žiri v vrtincihpolitike. V avli prvega nadstropja bo prostorza razstave, v večnamenski dvorani pa boprostor za spomin na Antona Jobsta in ži-rovske slikarje. Razmišljamo, da bi dvoranoimenovali po Jobstu. Na vrhu bo knjižnica,ki se bo v nove prostore vselila po zaključ-ku gradbenih del. Pričakujem, da bo knjiž-nica v Stari šoli začela delovati do zime. Čestrnem, v Starih Žireh dobivamo kulturnicenter.”

Ali je sedaj že jasno, kaj bo s prostori,kjer knjižnica deluje sedaj?

”Prostore v Zadružnem domu, kjer sedajdeluje knjižnica, bomo v vsakem primerupreuredili v prostore za vrtec. Upamo, dabomo po novem letu lahko odprli dva novaoddelka vrtca, ki deluje pod okriljem Osnov-ne šole Žiri.”

Na Škofjeloškem znova vsi vrtci beležijorekordne vpise. Razlog je v veliki rodnosti,pa tudi v novosti, ki staršem omogočabrezplačen vrtec za drugega ali več otrok.Kako je v Žireh?

”Lani je bilo v Žireh rojenih 68 otrok, v vr-tec pa je bilo letos prijavljenih nekaj čez 90otrok. To bistveno odstopa od dolgoletnega

povprečja, kljub temu pa bomo nastalo situa-cijo skušali rešiti s prej omenjenim prosto-rom v Zadružnem domu na 120 kvadratnihmetrih. Kot kaže, pa ne bomo mogli zagoto-viti prostora za vse otroke. Letos bo v žirov-skih vrtcih skupaj že čez 230 otrok, še predosmimi leti je bilo v vrtcu 120 otrok in 45 vmali šoli, ki je danes ni več. S tem želim leponazoriti, kako hitro se veča število otrok vvrtcih, občina pa je v preteklih letih že zago-tovila večje število prostih mest. Z investicijov vrtec smo pred leti le zagotovili normalnepogoje delovanja, vendar so danes prostoriznova pretesni.”

Ostanke smeti tudi iz vaše občine že ne-kaj mesecev znova vozite na deponijo vDrago, cene pa ostajajo enake. Pred letomste jih podražili prav zaradi odvoza v Lo-gatec.

”Nismo jih podražili, novembra lani smo leprešli na štirinajstdnevni odvoz odpadkov.Razlog je bil prav v tem, da nam ni bilo potreb-no dražiti zbiranja in odvoza odpadkov, torej dapoložnice niso višje. Dejstvo je, da se cene rav-nanj z odpadki dvigajo, zato zbrani denar nepokrije stroškov za zbiranje, odvoz in deponi-ranje odpadkov. Z drugimi besedami, del tehstroškov je na svoja pleča prevzela občina injih pokrivamo iz občinskega proračuna. Zne-sek na položnicah se bo kljub sedanjemu odvo-zu na deponijo Draga lahko le povišal.”

Pred kratkim ste z javnim razpisom izbi-rali koncesionarja za odvoz odpadkov. Alibo v prihodnje prišlo do sprememb?

”V teh dneh se je zaključil razpis, tako dakomisija še proučuje prispele ponudbe. V na-slednjih dneh bo tudi jasno, kateri izvajalecbo v prihodnje izvajal to javno gospodarskoslužbo.”

Podoben razpis se je zaključil tudi za iz-vedbo komunalnega opremljanja gospo-darske cone v Žireh. Kdo je bil izbran, kajbo narejeno?

”Res je, izvajalec je znan. SGP Zidgrad izIdrije smo izbrali na osnovi javnega razpisa,na katerega sta se javila dva ponudnika. Dokonca septembra bo moral idrijski izvajalecopraviti vsa za letos predvidena dela, to jegradnja povezovalne ceste od Industrijske doStrojarske ulice, pod njo pa kanalizacijo, vo-dovod in druge vode, urediti javno razsvetlja-vo. Nujnost izvedbe del do konca septembraje v tem, da sicer evropskega denarja nebomo letos dobili nazaj, saj je rok njihovegaplačila 90 dni. Pri evropskih projektih je pačtako, da mora investitor kljub odobritvi pro-jekta najprej sam založiti denar, tri mesecepo opravljenih delih pa ga pridobi nazaj. Mismo za izvedbo 1,5 milijona evrov vrednegaprojekta prejeli dobre pol milijona evrov izevropskega sklada za razvoj regij.”

Boštjan Bogataj

Bojan Starman, župan občine Žiri

Stara šola dobiva oblekoKnjižnica bo v Stari šoli do konca leta, v prostorih Zadružnega doma,

kjer deluje sedaj, pa bo vrtec.Bojan Starman

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Stara šola pridobiva novo obleko, vsebina bo prišla na vrsto do konca leta.

L O Č A N K A - 13

Žirovske novice

14 - L O Č A N K A

Žiri - Ob našem prvem obisku pred me-secem dni se je zdelo, da je celotno župniš-če gradbišče. Takrat so prestavljali vhod,poleg župnišča pa je zijala velika luknja. Vslabem mesecu je povsem drugače. Žup-nik Igor Jereb je zopet na svojem, zidoviprizidka pa so v pritličju (kljub slabemuvremenu) postavljeni.

”Splača se potrpeti, saj bodo gradbena deladokaj hitro mimo. Nekoliko težje je bilo le,ko je bil objekt povsem odprt. Izvajalci so sezavezali, da bo novogradnja do avgusta podstreho,” je zadovoljen domači župnik, ki nepozabi dodati, da novi prostori ne bodo na-menjeni bivanju župnika oziroma kaplana,ampak za ljudi, farane, mlade. ”Investicija je

nujna, saj bomo le takolahko pridobili primer-ne prostore za številnedejavnosti. V kletibodo res tri garaže inprostor za mladino z bi-ljardom, ročnim nogo-metom in podobno, vpritličju pa dvorana inkapela obenem,” pojas-njuje Jereb.

Dvorana bo sprejela od 140 do 150 sedežev,nad njo pa bosta še dve učilnici. Do sedaj soimeli zgolj dve, neprimerni učilnici (z nizki-mi stropi) in za vsega 20 do 25 udeležencev.Na vrhu bo celotno podstrešje prazno, v njempa bi lahko uredili tudi zasilna prenočišča.”Pričakujem, da bi nas lahko obiskali skavtiali romarji, ki bi si tu lahko uredili ležišča.Upam, da jih bo čim več spoznalo Žiri kot za-nimiv kraj in se bodo radi podali v naše noveprostore,” pojasni župnik. V obstoječem delubo z investicijo urejena tudi kuhinja in sobaza vaje.

Investicija je zaenkrat na plečih župnije.Prvi, dokaj velik del so pridobili s prodajo

nekdaj kmetijskega zemljišča v Rakulku, zakaterega je župnik Igor Jereb vložil zahtevopo spremembi namembnosti in s prodajostavbnega zemljišča pridobil začetni vir inve-sticije. ”Vendar denarja ni dovolj, saj je inve-sticija do tretje gradbene faze vredna 317.200evrov, kar pomeni brez oken, inštalacij in no-tranje opreme, do tega zneska pa župnijimanjka še 60.000 evrov. Računam in vabimna pomoč farane ter tudi druge Žirovke in Ži-rovce, da nam priskočijo na pomoč,” apeliraJereb.

Hitrost zaključka gradnje je odvisna od do-brodušnosti Žirovk in Žirovcev, torej od vseh,ki bodo pristopili k investiciji. ”V kratkembom k darovanju pozval gospodinjstva, daprispevajo kolikor lahko,” pojasni župnik indoda, da projekt podpira tudi občina, ki ureja

dokumente, prispevali pa so tudi nekaj de-narja, saj vedo, da gre gradnja prizidka v do-bro delovanja kraja. Župnija je zelo živahna,v sklopu katere delujejo štirje pevski zbori pamladinska, svetopisemska in birmanska sku-pina, skavti, župnijski pastoralni svet in klju-čarji. Vsak drugi julijski teden organizirajotudi oratorij, ki bo tudi letos gostoval v šoli,kasneje pa ga bodo lahko pripravili v lastnihprostorih.

Nedeljske maše obišče okoli 1.000 faranovoziroma več kot 300 na mašo, z novo dvora-no, ki bo hkrati kapela, pa bo župnik Igor Je-reb lahko gostil tudi sv. maše v ogrevanemprostoru. Tako bo faranom pri obredih velikolažje, uporabljali pa jo bodo lahko tudi otrociiz Vrtca pri sv. Ani.

Boštjan Bogataj

Ob župnišču raste kapelaKapela, ki bo hkrati tudi dvorana za mnogo dejavnosti, pa ni edina pridobitev novogradnje ob žirovskem

župnišču. Župnik Igor Jereb pričakuje pomoč faranov oziroma vseh Žirovcev.

Žiri - Ob občinskem prazniku, ki ga v Žireh praznujejo 25. juni-ja, je župan Bojan Starman za danes, 24. junija, ob 19.30 sklicalslavnostno sejo občinskega sveta. Seja bo v veliki sejni sobi ObčineŽiri, župan bo ob slavnostnem nagovoru podelil tudi letošnja občin-ska priznanja.

Priznanja Občine Žiri bodo prejeli: Frančiška Primožič, dolgolet-na direktorica zadruge M Sora, ki se je pod njenim vodstvom izmajhne in slabo poznane zadruge razvila v močno podjetje, po do-seženem prometu drugo podjetje v Žireh, ki zaposluje 160 sodelav-cev; Anton Oblak, ki je s svojim dolgoletnim delom v gospodar-

stvu, društvih in organih lokalne samouprave prepričal občinskesvetnike - med drugim je bil ustanovitelj Smučarskega kluba Alpina,tajnik TVD Partizan in predsednik Čebelarskega društva Žiri; DarijErznožnik je z neutrudnim učiteljevanjem od srede petdesetih letprejšnjega stoletja do upokojitve sooblikoval generacije Žirovk in Ži-rovcev, priznanje pa bo prejel tudi za izjemne tekmovalne uspehe ko-šarkaških ekip, za ustanovitev šolskega športnega društva in za dvigzavesti o zdravem načinu življenja v kraju. Priznanje župana bo pre-jel slikar, naivec Ivan Gluhodedov.

B. B.

Danes slavnostna seja občinskega sveta

Novogradnja ob župnišču bo pod streho do avgusta, nadaljevanje pa je odvisno od pomoči faranov, Žirovkin Žirovcev.

Župnik Igor Jereb

Objave občine Železniki

L O Č A N K A - 15

Železniki - Gradnja sekundarne fekalnekanalizacije Selca-Dolenja vas bo potekalav dveh fazah, v letih 2008 in 2009. PodjetjiHidrotehnik iz Ljubljane in Puh, podjetjeza urejanje hudournikov, bosta v prvi fazizgradili dobrih 2,5 kilometra sekundarnekanalizacije v naselju Dolenja vas, v drugifazi pa 260 metov sekundarne kanalizacijev Dolenji vasi in 600 metrov v Selcih.Vrednost investicije je ocenjena na 1,2 mi-lijona evrov, od tega je 748 tisoč evrov ob-čini prvič doslej uspelo pridobiti iz evrop-skih strukturnih skladov. Dela naj bi sezačela v teh dneh. Kako bo gradnja kana-lizacije Selca-Dolenja vas potekala v nada-ljevanju, pa župan Mihael Prevc:

”Še letos nameravamo objaviti razpis za iz-gradnjo 760-metrskega glavnega fekalnegakanala do čistilne naprave v Dolenji vasi.Zgradili ga bomo s pomočjo dobrih 200 tisočevrov, ki nam jih je odobrilo Ministrstvo zaokolje in prostor. V prihodnjem letu bomozačeli graditi tudi čistilno napravo v Dolenjivasi. Ta investicija je ocenjena na 665 tisočevrov, pričakujemo tudi sredstva okoljskegaministrstva.”

Na evropska sredstva upate tudi prigradnji odprtega širokopasovnega omrež-ja elektronskih komunikacij ...

”Tako je. Pred kratkim smo se prijavili nadrugi razpis ministrstva za gospodarstvo zapridobitev sredstev iz Evropskega sklada zaregionalni razvoj za gradnjo, vzdrževanje inupravljanje odprtega širokopasovnegaomrežja elektronskih komunikacij. Če bomona razpisu uspešni, bomo z izbranim izvajal-cem Tritelom odprto širokopasovno omrežjeomogočili kar 870 gospodinjstvom, ki doslejte možnosti niso imela. Vrednost investicijeznaša 3,5 milijona evrov, od tega upamo na2,6 milijona evrov evropskih sredstev, razlikobo zagotovil izvajalec - zasebni partner. Teh-nologija odprtega širokopasovnega omrežjaje v naši občini še precej ‘oddaljena’, s temprojektom pa bi jo zagotovili po celotni obči-ni. V nekaterih naseljih, še posebej v zgor-njem delu Selške doline, priklop na internetsploh ni možen, marsikje pa so te storitve ne-kakovostne in bi jih bistveno izboljšali. Čebomo na razpisu uspeli, se bo gradnja odpr-tega širokopasovnega omrežja začela nasled-nje leto, trajala pa bi dve leti.”

Pred kratkim ste izbrali izvajalca za sa-nacijo zdravstvenega doma na Racovniku.Kdaj se bo začela obnova?

”Sklepa o izbiri izvajalca še nismo moglipodpisati, ker finančna konstrukcija še nipovsem zaprta. Na ministrstvu za okolje inprostor so morali izdelati revizijo projekta, naosnovi katere so nam potrdili višino sredstev,ki jih bomo prejeli iz sanacijskega programa.Prav tako od nekaterih donatorjev, ki smo jihvključili v finančno konstrukcijo, še nismodobili pisnega odgovora o donaciji. Pričako-vali smo, da bodo na razpis za izbiro izvajal-ca prispele ugodnejše ponudbe; prejeli smoštiri ponudbe v cenovnem razponu od 1,3 dodveh milijonov evrov. Izbrali bomo najugod-nejšega ponudnika, podjetje Zidgrad Idrija.Upam, da bomo še ta teden izdali sklep o iz-biri izvajalca. Temu sledi desetdnevni pritož-beni rok, podpis pogodbe, nato pa bi se delalahko začela.”

Ostanke smeti tudi iz vaše občine že ne-kaj mesecev znova vozite na deponijo Dra-ga, cene pa ostajajo enake. Pred letom stejih podražili prav zaradi odvoza v Loga-tec.

”Odvoz in deponiranje v Logatcu sta bilabistveno dražja kot v Dragi. Ker smo čakalina potrditev cen s strani ministrstva, smo delstroškov pokrili iz občinskega proračuna.Kljub vnovičnemu odvozu v Drago smo seodločili, da cen ne znižamo in na ta način po-krijemo sedem mesecev kritja stroškov izproračuna.”

Na deponijo Draga bo odvoz odpadkovmožen le še nekaj mesecev. Kam bostenato vozili odpadke?

”Ker regijskega centra še ne bo, se dogovar-jamo, da bi z januarjem 2009 odpadke začeliodvažati na Malo Mežaklo, računamo, da zaisto ceno kot v Logatec.”

Že dlje časa se govori o celoviti obnovi šolev Železnikih. So postopki v zvezi s tem žestekli?

”Konec maja smo s podjetjem Projekt izNove Gorice podpisali pogodbo za izdelavocelovite dokumentacije za preureditev prosto-rov centralne šole vključno s pridobitvijo grad-benega dovoljenja. Projekt bo drag, vreden 117tisoč evrov, a je bila to najbolj ugodna ponud-ba. Na šoli se že dolgo soočajo s pomanjka-njem prostora. Objekt je energetsko izjemnopotraten, nima nikakršne izolacije, podstrešjeje neizkoriščeno. Za vključevanje otrok s po-sebnimi potrebami bo treba odstraniti vrsto ar-hitektonskih ovir. Obnova šole bo v prihodnjeeden velikih in dragih projektov v občini, zatopričakujemo tudi pomoč ministrstva za šolstvoin šport.”

Konec meseca se izteče razpis za prostodelovno mesto občinskega inšpektorja, ki siga boste delili z občino Cerkno. Kdaj bo in-špektor začel delovati v Železnikih?

”Konec julija. Prostori zanj so na naši občiniže pripravljeni. V Železnikih bo prisoten tri dniv tednu. Nadzoroval bo vsa področja, ki jih do-ločajo občinski predpisi: od mirujočega pro-meta, problematike napačnega parkiranja, od-laganja odpadkov, javnega reda in miru, lokal-ne in javne ceste ... Prepričan sem, da bo imelv naši občini dosti dela.” Ana Hartman

Mihael Prevc, župan občine Železniki

Z evropskim denarjem do kanalizacije

V teh dneh se bo začela gradnja sekundarne kanalizacije Selca-Dolenja vas.

Šola v Železnikih čaka na celovito obnovo, saj je premajhna in energetsko zelo potratna.

Mihael Prevc

Obč

ina

Žel

ezni

ki, Č

ešnj

ica

48, Ž

elez

niki

Železnikarske novice

16 - L O Č A N K A

Železniki - V nedeljo ob 20. uri bo v šport-ni dvorani v Železnikih slavnostna akademi-ja ob občinskem prazniku, na kateri bodo po-delili občinska priznanja in nagrade. Prejelijih bodo Janez Božič, Prostovoljno gasilskodruštvo Železniki, Filip Gartner, AndrejRant, Marko Lotrič in Prostovoljno gasilskodruštvo Zali log.

Listino častnega občana bo prejel JanezBožič iz Selc za prizadevanja v dobrobit ob-čanov Železnikov. Božič, po izobrazbi magi-ster znanosti s področja delovnih procesov, jepoklicno pot začel v gradbenih podjetjih SGPTehnik in SCT Ljubljana, nadaljeval jo je kotpredsednik uprave družbe DARS in prometniminister, zdaj pa je direktor podjetja AMZS.Takoj po nastanku nove občine Železniki se jeaktivno vključil v njeno delovanje. Prvi županAlojz Čufar ga je imenoval za podžupana.Zelo dejaven je bil pri različnih projektih napodročju cestne in komunalne infrastrukture.Zaradi odgovornih nalog kasneje ni mogelveč aktivno sodelovati v občinski politiki, po-stal pa je nepogrešljiva vez med občino inrazličnimi ministrstvi.

Plaketo občine bo prejel smučarski strokov-njak Filip Gartner za dolgoletno uspešnodelo v vrhunskem športu in prispevek k pre-poznavnosti Slovenije v svetu. Gartner, porodu s Češnjice, je svoje smučarsko znanjenajprej prenašal na prijatelje iz Selške doline,nato pa je postal prvi slovenski poklicni trenerv Smučarskem klubu Branik. Temu je sledil‘veliki skok’ na mesto reprezentančnega tre-nerja v letu 1978. Nato je 24 let treniral mo-ške tehnične ekipe Jugoslavije, Avstrije inNorveške ter žensko reprezentanco Avstrije.Njegovi tekmovalci so dosegli najvišja odlič-ja na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvihin tekmovanjih za svetovni pokal. V znak traj-nega obeležja njegovega plodnega dela in živ-ljenja so leta 2002 ustanovili Gartnerjev inšti-tut za šport, športno medicino in fizioterapijo.

Plaketo občine bodo podelili tudi Prosto-voljnemu gasilskemu društvu Železniki ob

110-letnici delovanja. Ob ustanovitvi leta1898 je društvo štelo 52 članov. Leta 1958 sose gasilci veselili prvega avtomobila. Ob 90-letnici si je društvo prislužilo nov avto s ci-sterno, kar je bil velik napredek, ob 100-let-nici novo orodno vozilo in kasneje še kombi-nirano vozilo. V društvu, ki danes šteje 96članov, so z opremljenostjo zadovoljni. Želi-jo si pridobiti še žensko ekipo, ki je pred ča-som že obstajala. Izkazali so se tudi ob sep-tembrskih poplavah.

Občinsko priznanje bo prejelo Prostovolj-no gasilsko društvo Zali Log ob 70-letnicidelovanja. Vseskozi je pomembno prispevalok zagotavljanju varnosti pred požari in drugi-mi nesrečami. Ekipe društva na tekmovanjihdosegajo pomembne rezultate. Društvo jebilo vedno uspešno pri pridobivanju mlajšihčlanov, kar je zagotavljalo nadaljevanje in ši-ritev dejavnosti, zastavljene v letu 1938. Ga-silci z Zalega Loga so se aktivno vključilitudi v odpravo posledic po poplavah.

Občinsko priznanje bo prejel tudi MarkoLotrič iz Selc za dosežke na področju podjet-ništva in družbenih dejavnosti. Kot samostoj-ni podjetnik se je leta 1991 začel ukvarjati sservisiranjem tehtnic, danes pa je glavna de-javnost podjetja Lotrič z 22 zaposlenimi teh-nično preizkušanje in analiziranje procesov,meril in naprav na področju mase, sile, pros-tornine, tlaka, temperature, vlage, zvoka,dolžine. Ob tem je Lotrič dejaven v številnihodborih in društvih.

Občinsko priznanje bodo podelili še An-dreju Rantu iz Železnikov za dolgoletno de-lovanje na humanitarnem področju in v Dru-štvu upokojencev za Selško dolino. Med leti1996 in 2008 je kot predsednik skrbel za do-bro delovanje upokojenskega društva. Vse-skozi se je zavzemal za vključevanje upoko-jencev v različne dejavnosti. Zelo je podpiralprojekt Stari za starejše in druge humanitar-ne dejavnosti društva, za katere je zadolženše danes. Ana Hartman,

foto: Tina Dokl

Letos šest občinskih nagrajencevNa slavnostni akademiji ob občinskem prazniku bodo v nedeljo podelili šest občinskih nagrad.

Častni občan bo postal Janez Božič.

Janez Božič Damjan Mohorič,predsednik PGDŽelezniki

Filip Gartner Franci Mihelčič,predsednik PGD Zali Log

Marko Lotrič Andrej Rant

Soričani obiskali InnichenSorica, Innichen - Sredi junija so Sori-

čani odkrivali izvorne tirolske korenine.40 domačinov se je odpravilo na izlet vmesto Innichen, od koder je leta 1283 frei-sinški škof 80 družin preselil na soriškoozemlje. Ob tem so si tekači in kolesarjidomačega športnega društva zadali pravposeben podvig - premagati več kot 240-kilometrsko razdaljo od Innichena do So-rice. Pobudo zanj je dal ultramaratonecPolde Taler, po rodu iz Sorice, ki je ediniv celoti v dobrih dveh dneh pretekel potsvojih prednikov. V težkih razmerah in de-ževnem vremenu ga je izmenjaje za spod-budo na poti spremljalo deset domačih te-kačev. Dan za njimi je 240-kilometrskorazdaljo začelo premagovati še osem kole-sarjev. Talerju in maratoncu RomanuKejžarju, ki je vztrajnega tekača sprem-ljal zadnjih pet kilometrov, so domačini nacilju v Sorici pripravili presenečenje injima simbolično izročili svečo. Spomin naprvotno domovino so namreč soriški ded-je do prve svetovne vojne ohranjali tako,da so vsaka tri leta odhajali na božjo pot vInnichen, kjer so v cerkvi darovali velikosvečo in denar za mašo, ki je veljala kotprošnja, da Bog varuje njihovo zemljopred mrčesom.

Soričani so po dolgih letih obudili običajprednikov in v stolno cerkev v Innichenponesli svečo. Na Tirolskem so bili njiho-vega obiska zelo veseli, sprejel jih je tudižupan Innichena Josef Passler. ”Že samiso razmišljali, da bi navezali stike s po-tomci v Sorici, a smo jih mi prehiteli. Sti-ke želimo ohranjati. Sami bomo obisk po-navljali na tri leta, v Innichenu pa obiskSorice načrtujejo čez dve leti,” je povedalMatjaž Čemažar, predsednik krajevneskupnosti.

A. H.

L O Č A N K A - 17

Železnikarske novice

Železniki - Predsednik republike DaniloTürk si je v začetku junija ogledal, kako pote-ka sanacija v lanski ujmi najhuje prizadete ob-čine Železniki. Ocenil je, da je bilo po popla-vah v občini veliko narejenega, na področjuurejanja vodotokov in zagotavljanja poplavnevarnosti pa bo po njegovem mnenju treba delo-vati bolj pospešeno. ”Pri urejanju vodotokov vhribih ni pravega napredka. Zaostajamo, a nesamo v teh krajih, tudi drugod po Sloveniji. Popoplavah je bilo precej rečenega o dolgoroč-nem reševanju tega problema, potem pa je raz-prava nekoliko zamrla,” je opozoril predsednik,ki je v družbi župana Mihaela Prevca obiskalpodjetje Domel, obnovljen muzej, začasnizdravstveni dom v Selcih, seznanil pa se je tudis problematiko obnove nogometnega igrišča vNjivici in si ogledal uničeno cesto v Davčo.

Za zasilno obnovo davške ceste je pred krat-kim državni zbor z rebalansom državnega pro-računa zagotovil 330 tisoč evrov. Čeprav se ne-kateri krajani bojijo, da bi vzpostavitev začasneprevoznosti lahko povzročila odmik celoviterekonstrukcije te ceste, pa župan zagotavlja, daje ta bojazen odveč: ”Z začasno obnovo bodoopravljena le najbolj nujna vzdrževalna dela,da bo cesto možno odprti za promet. Zgradilibodo nekaj opornih zidov, postavili odbojneograje in z asfaltom preplastili makadamske

odseke.” Kdo bo izvajalec začasne obnove, kinaj bi se zaključila do septembra, še ni znano.Cestno podjetje Kranj pa bo v teh dneh pristo-pilo k rekonstrukciji ceste v spodnjem deluDavče po prejšnjem projektu v dolžini 1,2 kilo-metra. Investicija je vredna 1,3 milijona evrov.

”Do konca leta naj bi bili izdelani projekti zacelovito obnovo davške ceste, ki bo stala blizudeset milijonov evrov. K obnovi bi po zagotovi-lu prometnega ministra lahko pristopili že vletu 2010,” je še povedal Prevc.

Ana Hartman, foto: Tina Dokl

Predsednik Türk v ŽeleznikihPredsednik države Danilo Türk je opozoril, da bo treba bolj pospešeno delati na urejanju vodotokov

in zagotavljanju poplavne varnosti.

Železniki - Konec maja je praznovanje 40-letnice vrtca Železnikidoseglo vrhunec. V športni dvorani so pripravili slovesno prireditevVrtec in dom z roko v roki za srečno otroštvo, ki so jo sooblikovalivzgojiteljice, starši in otroci. Kot je poudaril ravnatelj Franc Rant,nameravajo tudi v prihodnje slediti zahtevam časa: ”Prvi večji izzivje zagotovitev dodatnih prostorov, saj so želje po vpisu znatno pre-segle naše prostorske zmožnosti. Še pomembnejše je kakovostno iz-vajanje programa, znotraj katerega dajemo otrokom osnovo za vstopv šolo. Najdragocenejše darilo, ki ga lahko damo otrokom, je nav-dušenje. Brez sodelovanja s starši kaj takega ne bi bilo mogoče. Najgresta vrtec in dom z roko v roki.”

Prvi vrtec so pred 40 leti odprli v prostorih šole, vanj je bilovključenih 12 otrok. Vrtec je leta 1972 dobil nove prostore za 72otrok v preurejeni stanovanjski hiši v bližini šole. A že leta 1978 jebil vrtec prvič polno zaseden, leta 1982 pa so se potrebe po orga-niziranem varstvu pokazale tudi v Selcih. Leta 1996 so se po dolgo-letnih prizadevanjih veselili novega vrtca ob šoli v Železnikih, ki seje že po nekaj letih izkazal za premajhnega.

Vrtec v letošnjem šolskem letu obiskuje 176 otrok. Sedem oddelkovje organiziranih v Železnikih, dva pa v podružnični šoli v Selcih. Je-seni bodo morali zavrniti čez trideset otrok. Za ublažitev prostorskestiske nameravajo do novega leta odpreti nov oddelek v vrtcu v Sel-cih, dodatne prostore naj bi pridobili tudi s prenovo šole v

Železnikih. Drugih večjih problemov po besedah vodje vrtca Mar-tine Markelj nimajo: ”Vrtec v Železnikih je star 12 let, prostori sodobro opremljeni. Veseli bi bili nekoliko večjih zunanjih površin,razmišljati bo treba tudi o zamenjavi pohištva v vrtcu Selca.”

Ana Hartman, foto: Tina Dokl

Danilo Türk med obiskom Domela, kjer so poplave povzročile za več kot osem milijonov evrov škode. Predsedniku so predstavili tehnologijo gorivnih celic in ga popeljali skozi proizvodnjo elektromotorjev.

Vrtec praznoval 40-letnico

Otroci so se predstavili z deklamacijami, petjem in plesom.

Pogovor

18 - L O Č A N K A

Žiri - Že Katjina mama je bila športnica, šedanes jo je videti med balinarji, kjer upoko-jencem pridno zadeva pokale in medalje, očepa je izhajal iz znane Frelihove družine.Otroke je navdušil za hribe, stric je bil držav-ni prvak v namiznem tenisu, sestrična Polonaje bila olimpijka, ki je tekmovala v Barcelo-ni. Katja poudarja, da sta se s sestro Rado za-čeli posvečati športu v bolj zrelih letih. ”Z mo-žem sva še kot fant in dekle raje tekla po Rož-niku kot obiskovala študentske žure. Pozneje,ko sva se poročila, sva, dokler nisva imelaotrok, hodila v gore, plezat, na turne smuke,alpinistično smučanje.

Matjaž je doma s Tolminskega?”Ja, iz manjše vasi pri Drežnici, tam sem ga

ugrabila in pripeljala v Žiri /smeh/. Je pa rojenhribolazec, na Krnu je bil kuhan in pečen. Vsrednji šoli mogoče malo manj, a ko sva prišlaskupaj, pa precej več.”

Velikokrat sta bila na turnih smučanjih.Kje?

”V gorah je bolj dejaven Matjaž, ker je tudigorski reševalec. Več bo povedal sam, ko sevrne z večernega teka. Skupaj imava kar nekajpreplezanih sten. Kar se tiče alpinističnihsmukov, sva preizkusila vse klasične, od Krnado Jalovca, Ozebnika, Mojstrovke. Tudi kak-šen ledeni slap sva preplezala. Bila sva na Mt.Blancu in še nekaterih avstrijskih gorah. Leta1999 sva se za pet tednov odpravila v Ande.Takrat sva starejšega sina morala pustiti doma,žal. Prvič sva šla tako daleč od doma ... V An-dih pa sva obrala kar nekaj pettisočakov in trišesttisočake.”

Se je zgodila kaj takega, kar se vama je šeposebej vtisnilo v spomin?

”Ljudje. Poleg hribov, seveda. Takrat semobčutila tudi revščino, ki se je kazala na vsa-kem koraku. In otroci, ..., njihova beda, zane-marjenost, umazanija, smrkelj, ki se jim je ma-zal po obrazu. Ko sem se vrnila domov, sembolj cenila to, da lahko dam svojemu otrokudrugačno varnost. Doživeli smo tudi gorskonesrečo, ko je moral Matjaž posredovati priplazu. Bilo je več mrtvih in zelo neprijetno.”

Ali lahko, za vmes, vprašam, kako gleda-te na številne nesreče v naših gorah, čemurbotruje predvsem planincev?

”Sem proti takšnemu odnosu do gora. Če niopreme in samopripravljenosti, v gorah nima-mo kaj iskati. Že tako se včasih zgodijo objek-tivne okoliščine, ko se sproži plaz, nepričako-vane nevihte, snežni meteži. Nenehno govo-rim, da se v hribe odpravljamo le stoodstotnopripravljeni. Ko smo hodili smučat, smo se, naprimer, zmeraj držali pravila, da en teden posneženju ne hodimo v hribe.”

Ali otroci ne predstavljajo nobene ovire?”Če se znaš dobro organizirati, je vse mož-

no. Ko smo gradili hišo, sva dala otroke zve-čer spat in šla potem še za kakšno uro teč. Inče naju je kdo videl, si je gotovo mislil, dasva malo preč, ampak, nič zato, šport je tistimagnet, ki nama obema prinaša sprostitev inzadovoljstvo. Če so otroci zdravi, če se znašdogovarjati, usklajevati, se da marsikaj poče-ti. Sicer pa ima Cene že enajst let, Nace osemin Bine štiri.”

Kako jih vključite v športne aktivnosti?”Dokler niso obiskovali organizirane šolske

vadbe, smo veliko hodili v hribe. In čepravsmo prehodili le polovico načrtovane poti, sinismo belili las. Z Matjažem sva se prilaga-jala njim in to je bilo dobro, ker so tudi to-vrstno druženje doživljali kot nekaj lepega inedinstvenega. Otroci sami pokažejo svoj in-teres, tega se ni bati. Midva kot starša jih lah-ko le spodbujava, da vztrajajo. Nace pravi, daon ni rojen za tek. Njegova babi v šali pri-pomni, da ji bo pa balinčke pomagal nositi,pa bo /smeh/.”

Kako si organizirate posamezne dneve?Ko sva se dogovarjali za ta pogovor, ste viravno odhajali, mož pa je od nekod priha-jal?

”Glede na to, da imamo različne interesnedejavnosti, si z možem obveznosti porazdeli-va. Ko je Nace pri športnem plezanju, s Ce-netom trenirava atletiko, tudi Matjaž si vza-me čas za tek, če je že doma. Eden od najumora biti tudi pri Binetu, ki je še premajhen,da bi bil sam. Zvečer pa se vsi drenjamo ingužvamo na kavču, se pogovarjamo, in ker jekavč prekratek, se včasih zgodi, da primanj-kuje prostora. Logično, da pade tudi kakšnanogometna tema.”

Veliko staršev se pritožuje, da se otrociizgubljajo njihovemu nadzoru, da jih nedohajajo več. Imate kdaj podobne težave?

”Eh, tisti, ki komplicirajo pri sebi, bodotudi pri otrocih. Stvari je potrebno jematitake, kot so, tudi če ni zmeraj tako, kot si star-ši želimo. Nace bi rad igral na kitaro, veselasem, da bo vsaj eden počel še kaj drugega, če-prav sem mnenja, da nam ravno šport nudiogromno delovnih navad in vztrajnosti, kar panam v življenju vedno pride prav.”

Medtem se je vrnil domov tudi Matjaž.Prijateljem je obljubil, da bodo skupaj tekliin je moral držati besedo. Zanimalo nas je,kako se je znašel med gorskimi reševalci.

”Bolj kot ne je bila družba tista, ki me je pri-vabila vase. Moj sorodnik je bil reševalec že25 let, skupaj smo hodili v hribe, in če semzraven naredil še kaj koristnega za sočloveka,sem dobil neko osebno zadoščenje, da sem ko-risten, da sem naredil dobro delo. Ena prvihakcij je bilo reševanje kolesarja iz gorskegakanjona. Bil je teže poškodovan, zanimiv pa jebil njegov odziv. Še ves polomljen nas je vpra-šal, ali bo lahko še gonil kolo. V enoti za reše-vanje izpod plazov imamo tudi pse. Enegavzgajam tudi sam. Tovrstnih nesreč je, zlastipoleti, veliko. Pes s svojimi sposobnostmi vo-hanja zazna človekov strah, tesnobo, bolečino.Pes je naš višji čut.”

S Katjo ste v gorah doživeli že veliko lepihtrenutkov. Ali v Žireh kaj pogrešate ”viša-ve”?

”Sedaj smo precej vpeti v službo. Vendar sivzamemo čas za hribe, predvsem konec ted-na, če je le spodobno vreme. Brez športa bitežko živel. To mi pomeni več kot polnjenjebaterij po napornem dnevu.”

Andreja Kopač

Družina predana športuKatjo in Matjaža Rakuščka iz Žirov pogosto srečujemo na različnih športnih tekmovanjih, na sprehodih

proti Javorču ali na kolesu. Njun sin Cene je nedavno osvojil prvo mesto na tekmi v gorskem teku.

L O Č A N K A - 19

Radio Sora je v sodelovanju zGeržina videotonom in Mediabutik tudi letos uspešno izpeljalže 8. večer slovenskih viž v na-rečju. Tokrat zaradi slabega vre-mena v Športni dvorani Poden,kar pa ni ustavilo številnih obis-kovalcev, ki so dvorano napolnilikot ob največjem športnem der-biju.

Letos se je predstavilo desetansamblov z desetimi povsemnovimi narečnimi vižami in poeno skladbo po lastnem izboru.Obiskovalci so uživali v nastopihansamblov Modri val, Notranjci,ans. Roka Žlindre, Poljanski ko-ledniki, Vasovalci, Mladi upi,Krajcarji, Trio Šubic, Zarja inJani ter Franci Pirš z ansamblom.”Komisija je bila tako dobro iz-brana, da ni bilo zadrege pri iz-boru zmagovalca, čeprav tako le-pega programa ni zaslediti poslovenskih festivalih. To je bil le-tošnji najboljši festival,” je poprireditvi povedal Tomaž Tozon,predsednik strokovne komisije,sicer glasbeni producent in dol-goletni član Slovenskega oktetain kvarteta Do.

Nagrada za najlepše novo na-rečno besedilo je šla po izborustrokovne komisije v roke Nata-še Klinc Vybiralik za skladboCajti zdej rejs čudni sa. ”Oziralasem se v vsakdanje življenje intemo besedila tudi črpala iz tematerije. Vse drži,” je povedala

nagrajenka. Nagrado za najbolj-šo melodijo po izboru strokovnekomisije je prejel Jože Umek zaskladbo Ni več prela, v izvedbiVasovalcev. Prvo nagrado stro-kovne komisije za izvedbo jeprejel Ansambel Modri val, dru-ga nagrada je šla v roke ansam-bla Roka Žlindre in tretje do-mačemu Triu Šubic. Kot je obi-čajno, so najboljše izbrali tudiposlušalci. Nagrade so prejeliAnsambel Roka Žlindre ter avto-rja besedila Nataša Klinc Vybi-ralik in glasbe Rok Žlindra. An-sambel bo do naslednjega festi-vala hranil tudi prehoden pokal -vandrovčka, leseno skulpturo,delo kiparja Petra Jovanoviča izŽetine.

Marjan Jahn iz ansambla Mo-dri val je po prejemu nagrade po-vedal: ”Konkurenca je bila karhuda, zato smo se na festival do-bro pripravili, če si želiš dobregarezultata. Nam je uspelo!” ”To jepresenečenje! Skladba je sicerkvalitetna in besedilo lepo, upalismo na uspeh, sedaj pa se jeuresničilo,” pa je povedal RokŽlindra. Gostje večera so biliansambel Štajerskih 7 in gledali-ška skupina Uržah iz Gorenjevasi, generalni pokrovitelj Obči-na Škofja Loka, Jurčič transportpa je vsem obiskovalcem omo-gočil prost vstop.

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Odličen večer odličnih vižNa letošnjem Večeru slovenskih viž v narečju so poslušalci uživali v osmih polkah in dveh valčkih.

Nagrada v roke ansamblov Modri val in Roka Žlindra.

Prvo nagrado strokovne komisije za izvedbo je prejel Ansambel Modri val. Poslušalci so prvo nagrado namenili Ansamblu Roka Žlindra.

www.gorenjskiglas.si

POLETNIMENJALNIŠKI TEČAJIZA HRVAŠKE KUNEPreverite dnevni menjalniški teèaj na spletnih straneh www.gbkr.si ali v katerikoli ekspozituri Gorenjske banke.

Ločanka predstavlja

20 - L O Č A N K A

V osrčju Poljanske doline v okviru splošne Knjižnice Ivana TavčarjaŠkofja Loka delujeta dve knjižnici: Krajevna knjižnica Gorenja vas in Kra-jevna knjižnica Poljane.

Gorenjevaška knjižnica ima svoja vrata odprta za uporabnike dvakratna teden, v ponedeljek in četrtek, Poljanci pa knjižnico v svojem krajulahko obiščejo ob sredah. Obisk obeh knjižnic se iz leta v leto povečuje,ravno tako pa se veča tudi fond knjižničnega gradiva. Zato se tudi tuponavlja zgodba številnih knjižnic: pesti nas prostorska stiska, zmanjku-je prostora tako za knjižnično gradivo kot tudi - in še bolj - zaobknjižnične dejavnosti. Veseli pa smo, da je Občina Gorenja vas-Pol-jane zaznala, da je tudi vloga knjižnične dejavnosti koristna in potrebna.

Knjižnici v Poljanah se tako vendar obetajo boljši časi, saj se že urejanov, dodatni prostor in knjižnica se bo, predvidoma v jesenskih mesecih,s sedanjih 20 kvadratnih metrov razširila na 71 kvadratnih metrov.

Upamo, da se bodo tudi za knjižnico v Gorenji vasi kmalu našli ustrezninovi prostori. Kako imenitno bi bilo, ko bi bili enkrat knjižnici namenjeniprav zanjo zgrajeni prostori!!!

V obeh knjižnicah bralcem ponujamo zares dober izbor leposlovne lit-erature za otroke in odrasle, med strokovno literaturo pa so največkratizposojene knjige z gospodinjskimi nasveti, kuharice, dela s področjapsihologije, pa tudi knjige o živalih, rastlinah.

V obdobju od oktobra do aprila izvajamo tako kot v drugih enotahKnjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka dejavnosti za otroke. Doslej so otro-ci enkrat na mesec prihajali k uram pravljic, enkrat pa so lahko pokazalisvoje spretnosti in se prepustili domišljiji v ustvarjalnih delavnicah.Želimo si, da bi število teh dejavnosti v prihodnosti lahko povečali.

Knjižnico v Gorenji vasi pridno obiskujejo tudi skupine iz vrtca: pris-luhnejo pravljici, si izposodijo knjige. Za tovrstne obiske je vsako letovečje zanimanje, število obiskov vse več. Tako že najmlajši otroci spoz-navajo knjižnico. Zato - bravo otroci in vzgojiteljice Vrtca Zala v Gorenjivasi! V gorenjevaško knjižnico pa prihajajo učenci tudi k bibliope-dagoškim uram, v okviru katerih jim predstavimo knjižnično dejavnostin knjižnico. S širitvijo v nove prostore v Poljanah bodo teh dejavnostilahko deležni tudi otroci iz vrtca in osnovne šole v Poljanah. Mi se tegaže veselimo.

Pa še vabilo v knjižnico! Ker je poletje in z njim čas počitnic in dopus-tov že tu, pridite in si ta čas popestrite in oplemenitite tudi z dobro knji-go. Pomagali vam bomo poiskati tisto pravo, po vaši meri. Na svidenje,torej! Bernarda Buh

V poljanskih knjižnicah radi beremo

Knjiž

nica

Ivan

a Ta

včar

ja Š

kofja

Lok

a, Š

olsk

a ul

ica

6., Š

kofja

Lok

a

46. Čipkarski dnevi v Železnikih od

12. do 20. julija 2008Čipkarski dnevi v Železnikih, v organizaciji Turističnega društva Železniki, predstavljajo izjemno kulturno, etnolo-ško, športno in zabavno prireditev v kraju. Dogajanje je raz-novrstno, rdeča nit prireditve pa ostaja čipka, postavljena naogled in v počastitev.

Od sobote, 12. julija, do nedelje, 20. julija Športna tekmovanja za ”zlato čipko” v kolesarjenju, kegljanju,balinanju, tenisu, streljanju in nogometu.Sobota, 12. julijaOb 14. uri: podelitev priznanj tekmovalcem v kolesarjenju za”zlato čipko”.Ob 18. uri: odprtje razstave intarzij v Špendalovi hiši. Nedelja, 13. julijaOb 9. uri: peti pohod po poti preko Martinj Vrha. Od 17. do 21. ure: odprtje Kačjega gradu.

Četrtek, 17. julijaOb 20. uri: slovesno odprtje 46. Čipkarskih dni v galeriji Mu-zeja. Petek, 18. julijaOb 19. uri: odprtje razstave čipk in popisanih kapelic in zna-menj v Kulturnem domu Železniki. Ob 21. uri: podoknice v Egrovem vrtu z vokalno skupino Can-temus.Sobota, 19. julijaOb 18. uri: otroški živ-žav z Adije