PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V … · 2016-07-18 · Fakulteta za šport ZAHVALA V prvi vrsti bi se zahvalil obema staršema za podporo tekom študija ter punci

Fakulteta za šport

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13

V NOGOMETU

DIPLOMSKO DELO

MENTOR:

izr. prof. dr. Marko Šibila

SOMENTOR:

asist. dr. Marko Pocrnjič Avtor dela:

RECENZENT: ANDRAŽ DVORŠEK

doc. dr. Stanislav Pinter

Ljubljana, 2015

Fakulteta za šport

ZAHVALA

V prvi vrsti bi se zahvalil obema staršema za podporo tekom študija ter punci Tamari za

moralno podporo in potrpežljivost. Zahvalil bi se Branetu Elsnerju in Matjažu Jakliču z NZS

za pomoč, ki sta mi jo nudila in konec koncev tudi mentorju dr. Marku Šibili za usmerjanje

med izdelavo diplomske naloge.

Fakulteta za šport

Ključne besede: nogomet, primerjava, mlajši dečki, postavitev, model igre

PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V NOGOMETU

Andraž Dvoršek

IZVLEČEK

Nogometna zveza Slovenije se je v letu 2013 odločila, da bo sledila vzoru nekaterih držav po

Evropi (Avstrija, Nizozemska, Francija...) in spremenila način nogometne igre pri selekcijah

U13. Sprememba v sistemu pomeni spremembo igranja po širini igrišča s sedmimi igralci na

igro med obema kazenskima prostoroma (od 16m do 16m) z devetimi igralci. To spremembo

so prvo uvedli v Medobčinski nogometni zvezi Nova Gorica, leta 2014 pa so po vzoru MNZ

Nova Gorica spremembo uvedli tudi v ostalih medobčinskih nogometnih zvezah po Sloveniji.

Namen diplomske naloge je bil objektivno ugotoviti ali je za razvoj slovenskega nogometa

primeren tak prehod za mlade od 11 do 13 leta na večji prostor, z večjim številom igralcev in

temu prilagojeno razporeditev (sistem igre) po vzoru nekaterih držav v tujini. po vzoru

nekaterih držav v tujini. Namen je bil ugotoviti ali se in kako hitro se igra pri mladih

nogometaših izboljša, kateri segmenti igre se izboljšajo in nogometaša pripravijo na boljši

nadaljen razvoj in ali obstajajo kakšni problemi, ki so povezani z novimi spremembami.

Ugotavljali smo ali je pozitivnih lastnosti več kot negativnih. Pomembno je tudi ugotoviti, kaj

ta sprememba prinaša na infrastrukturni in finančni ravni v kratkem roku in seveda bolj

pomembno na dolgi rok. Namen dela in problem, ki se nanj nanaša je torej ugotoviti, ali bo

prehod na večje igrišče z večjim številom igralcev vplival na boljši izbor kvalitetnih igralcev

v prihodnje in ali se bo s tem dvignila tudi raven prve slovenske nogometne lige in državne

reprezentance.

Cilji, ki smo si jih zadali, da bi nas pripeljali do rešitve glavnega problema:

Primerjati število podaj in njihovo točnost

Primerjati število uspešnih preigravanj

Primerjati potek napadov (kontinuirani, z direktnimi podajami, protinapadi, preko

krila, preko sredine)

Primerjati posamično taktiko v obrambi in napadu

Primerjati skupinsko taktiko v obrambi in napadu

Primerjati moštveno taktiko v obrambi in napadu

Primerjati postavitve

Primerjati situacijo s tujino

Uvesti novo vpeljevanje v igro

Fakulteta za šport

Vzorec merjencev zajemajo igralci 10 ekip, povprečno 13 igralcev moškega spola, razen ene

osebe ženskega spola v MNZ Nova Gorica in igralci 12 ekip, povprečno 9 igralcev moškega

spola v MNZ Ljubljana. Poleg tega pa imamo še vzorec 10 otrok, ki sem jih spraševal po

motivaciji za nogometno igro in zakaj sploh igrajo nogomet. Starost otrok je 12 in 13 let, v

povprečju se z nogometom ukvarjajo dobra štiri leta. Otroci v MNZ Nova Gorica prihajajo po

večini s podeželjskega okolja in jim nogomet oz druženje ob nogometu predstavlja nekoliko

več kot tistim v MNZ Ljubljana, kjer jih velika večina prihaja z urbanega okolja.

Rezultati raziskave so pokazali, da s spremembo velikosti igrišča in s tem dodanim številom

igralcev, mladi nogometaši hitreje napredujejo, razvijajo svoje taktične in tehnične

sposobnosti boljše kot pri igri 1+6 in da so mentalno močnejši, kar se tiče nogometnega

razmišljanja. Igra je sicer postala nekoliko zahtevnejša vendar se mladi nogometaši hitro

privajajo in se s tem približajo igri na velikem igrišču.

Fakulteta za šport

Key words: football, comparison, younger boys, tactical layout, game model

COMPARISON OF TWO DIFFERENT GAME MODELS IN U13 SELECTION IN

FOOTBALL

Andraž Dvoršek

ABSTRACT

In 2013 the Football Association of Slovenia decided to follow the example of some countries

in Europe (Austria, Netherlands, France...) and changed the way football games at U13

selections. The change is in the system, from playing across the width of the field with seven

players in the game to playing between the two penalty areas (from 16m to 16m) with nine

players. This change was first introduced in the Intermunicipal Football Association of Nova

Gorica in 2013/2014 season. In 2014/2015 season all the other Intermunicipal Associations in

Slovenia followed the idea and began with the same style of play.

The aim of the diploma is to determine whether it is appropriate for the Slovenian space to

make such a change in the playing style like in some countries abroad. The purpose is to

determine whether and how fast the game of young players improve, which segments of the

game improve and does this prepare young players for better further development and

whether there are any problems in terms of the new game system. So it is necessary to

determine whether there are more positives than negatives in the new style of play. It is also

important to find out what this change brings to the infrastructure and financial levels in the

short term, and of course more important in the long run . The purpose of the work and the

problem to which it relates, is to determine whether the change will affect the gaming system,

a better selection of players in the future and that will this raise the level of the first Slovenian

football league and the national team.

There are a lot of minor objectives we must consider in order to come to the solution of the

main problem. We must point out some objectives that are basically the minor goals leading

to the solutions and are the main objectives of the research.

Fakulteta za šport

Compare the number of passes and their accuracy

Compare the number of successful dribbles

Compare the course of attack (continuous, direct attacks, counter attacks, through the

wings, through the middle)

Compare individual tactics in defense and attack

Compare team tactics in defense and attack

Compare layouts

Compare the situation with the rest of the world

Introduce a new introduction to the game

The sample includes 10 teams with an average of 13 players - all male, except for a female in

the Intermunicipal Football Association of Nova Gorica and 12 teams with an average of 9

players in the Intermunicipal Football Association of Ljubljana. In addition, we have a sample

of 10 children I have asked about their motivation for playing football. The age of children in

the research is between 12 and 13 years and they are playing football for about 4 years in

average. Children in the Intermunicipal Football Association of Nova Gorica come mostly

from the rural environment and socializing with football represents slightly more for them,

than for those in the Intermunicipal Football Association of Ljubljana, where the vast majority

come from the urban environment.

The results showed that with the extension of the playing field young footballers are

progressing more rapidly, they develop their tactical and technical skills better than in game

1+6 and that they are mentally stronger when it comes to making decisions in football. The

game has become a bit more difficult, but the young players quickly adapt to it and are

because of that closer to the game on a big pitch.

Fakulteta za šport

7

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................................. 9

1.1 SLOVENSKI PROSTOR .............................................................................................................. 9

2. METODE DELA ............................................................................................................................... 10

2.1 PREIZKUŠANCI ........................................................................................................................ 10

2.2 PRIPOMOČKI ............................................................................................................................ 10

2.3 POSTOPEK ................................................................................................................................. 10

3. REZULTATI IN RAZPRAVA ......................................................................................................... 11

3.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8 ................... 11

3.1.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED PRVIM IN DRUGIM DELOM

SEZONE V MNZ NOVA GORICA ............................................................................................. 12

3.2 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8 ........ 14

3.2.1 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED PRVIM IN DRUGIM

DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA .............................................................................. 16

3.3 POSTAVITVE IN ZNAČILNOSTI IGRALCEV V SISTEMU 1+8 ......................................... 18

3.3.1 POSTAVITEV 1-4-2-2 ........................................................................................................ 19

3.3.2 POSTAVITEV 1-3-3-2 ........................................................................................................ 21

3.3.3 POSTAVITEV 1-4-3-1 ........................................................................................................ 23

3.3.4 POSTAVITEV 1-3-2-3 ........................................................................................................ 25

3.4 POSTAVITVE IGRALCEV V SISTEMU 1+6 .......................................................................... 27

3.4.1 POSTAVITEV 1-3-1-2 ........................................................................................................ 27

3.4.2 POSTAVITEV 1-2-3-1 ........................................................................................................ 28

3.4.3 POSTAVITEV 1-3-2-1 ........................................................................................................ 29

3.5 GLAVNE RAZLIKE PO LINIJAH MED SISTEMOMA 1+8 IN 1+6 ...................................... 29

3.6 PRIMERJAVA POSTAVITEV IN TAKTIKE (INDIVIDUALNE TER MOŠTVENE)

PRVEGA IN DRUGEGA DELA SEZONE V SISTEMU 1+8 V MNZ NOVA GORICA ............. 30

3.6.1 POSTAVITEV 1-3-3-2 ........................................................................................................ 31

3.6.2 POSTAVITEV 1-4-2-2 ........................................................................................................ 33

3.6.3 POSTAVITEV 1-4-3-1 ........................................................................................................ 34

3.6.4 POSTAVITEV 1-3-2-3 ........................................................................................................ 35

3.7 GLAVNE RAZLIKE MED PRVIM IN DRUGIM DELOM PO LINIJAH V SISTEMU 1+8 . 36

4. SKLEP ............................................................................................................................................... 38

5. VIRI ................................................................................................................................................... 40

Fakulteta za šport

8

6. PRILOGE .......................................................................................................................................... 41

6.1 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA TRENIRANJE NOGOMETA PRI OTROCIH STARIH 12

LET .................................................................................................................................................... 41

6.1.1 POZITIVNE LASTNOSTI .................................................................................................. 42

6.1.2 NEGATIVNE LASTNOSTI ................................................................................................ 42

6.1.3 MOJE MNENJE ................................................................................................................... 43

6.2 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PROSTORA Z AVSTRIJSKIM (INTERVJU) ................... 43

KAZALO SLIK

Slika 1: postavitev 1-4-2-2 ..................................................................................................................... 19









Slika 10: postavitev 1-4-3-1 ................................................................................................................... 34

Slika 11: postavitev 1-3-2-3 ................................................................................................................... 35

Fakulteta za šport

9

1. UVOD

Nogomet se od svojega nastanka nenehno spreminja. Venomer se iščejo alternative in

izboljšave obstoječemu stanju z namenom, da igra postane bolj privlačna širši množici.

Glavna naloga in cilj nogometnih zvez v vsaki državi je čim bolj razviti svoj nacionalni

nogomet, pa naj bo to v kadrovskem, finančnem ali infrastrukturnem smislu. V Evropi se

nogomet kar se tiče tega najhitreje razvija, zato so evropske nogometne zveze primorane

vseskozi slediti novim trendom, ki jih ponuja nogomet.

1.1 SLOVENSKI PROSTOR

Nogometna zveza Slovenije se je po vzoru in pozitivnih rezultatih nekaterih evropskih držav

(Avstrija, Nizozemska, Francija...) leta odločila, za spremembo v sistemu igre pri

nogometaših starih 12 in 13 let. Prejšnjo igralno obliko 1+6 bo zamenjala igralna oblika 1+8.

S spremembo bodo v sezoni 2013/2014 začeli v medobčinski nogometni zvezi Nova Gorica.

Poraja se veliko vprašanj na katere je treba odgovoriti, da bi zvedeli ali so te spremembe

(velikost prostora, število igralcev) sploh primerne za slovenski prostor. Treba raziskati in

razčleniti vse podrobnosti in spremembe, saj so tu pomembni trije vidiki. Prvi je seveda

najpomembnejši za sam razvoj mladih nogometašev v Sloveniji in sicer za sam razvoj

nogometaša, tako tehnično-taktično kot tudi osebnostno. Kako bo ta sprememba vplivala na

razvoj igralcev? Ali imamo dovolj izobražen strokovni kader za ta preskok? Ali bodo otroci

bolj ali manj motivirani pri teh letih za tako spremembo in kaj na dolgi rok prinaša

sprememba v smislu razvoja oziroma dviga kvalitete nogometa v slovenskem prostoru? Drugi

vidik je finančni, ki se prepleta z infrastrukturnim v smislu ali bodo klubi morali graditi

dodatna igrišča za potrebe selekcije U13, ali imajo klubi dovolj golov in ali bodo dražje

sodniške takse. Tretji vidik pa je logistični v smislu združitve nekaterih klubov, saj nekateri

klubi ne bodo imeli dovolj otrok za prijavo na tekmo ali celo v ligo. Klubi se bodo morali

združiti in ali bodo glede na to starši pripravljeni peljati otroke dlje kot sedaj na treninge in

tekme. Prvi vidik bo najbolje viden skozi opazovanje igre, se pravi s spremljanjem statističnih

spremenljivk, s spremljanjem poteka igre, s spremljanjem gibanja igralcev in nenazadnje s

samo primerjavo z nogometno igro, ki se je uporabljala za 11-, 12- in 13-letne nogometaše v

slovenskem prostoru do sedaj.

Namen raziskave je bil ugotoviti kakšen vpliv bo imela sprememba velikosti igrišča in števila

igralcev pri selekciji, ki jo lahko štejemo za eno najbolj občutljivih, kar se tiče otrokovega

nogometnega oz. nasploh športnega razvoja. Vsi cilji, ki si jih je Nogometna zveza Slovenije

zadala z omenjeno spremembo verjetno ne bodo doseženi, saj povsod obstajajo odstopanja in

težko predvidimo dejansko stanje po neki večji spremembi.

Kratkoročni cilji spremembe bodo zadržanje ali povečanje stopnje zanimanja otrok starih 12

in 13 let za nogomet, kar se da hitra prilagoditev trenerjev na nov sistem in omogočenje

maksimalnemu številu klubov izpeljavo te spremembe. Dolgoročnih cilji pa so vezani

predvsem na kakovost in nogometno zrelost otrok in s tem lažji prehod z nogometa na

manjšem polju in manjšim številom igralcev na nogometno igro z večjim poljem in večjim

številom igralcev.

Fakulteta za šport

10

2. METODE DELA

2.1 PREIZKUŠANCI

V jesenskem delu tekmovanja je v MNZ Nova Gorica U-13 nastopalo deset ekip s skupno 161

registriranimi igralci. Od tega je bilo 159 dečkov, dve osebi pa sta bili deklici. V jesenskem

delu tekmovanja mlajših dečkov v MNZ Ljubljana je nastopalo dvanajst ekip s skupno 211

registriranimi igralci. Od tega je bilo 208 dečkov, tri pa so bile deklice. V spomladanskem

delu tekmovanja je v MNZ Nova Gorica U-13 nastopalo enako število ekip, tokrat s skupno

157 registriranimi igralci. Od tega je bilo 155 dečkov in dve deklici.

V povprečju se otroci, ki nastopajo pod okriljem MNZ Nova Gorica z nogometom ukvarjajo

dobra štiri leta (štiri leta ter en mesec) in je veliki večini to prvi šport, ki so ga oziroma ga

trenirajo, medtem ko se v MNZ Ljubljana povprečno otroci z nogometom ukvarjajo slabih pet

let (štiri leta ter deset mesecev), tretjina pa jih je bila pred nogometom ali vzporedno z njim

vpisana vsaj še na en drug šport. Ta razlika je verjetno prisotna, zaradi večje izbire in bližine

športnih dejavnosti v urbanem okolju Ljubljane kot v ruralnem okolju v okolici Nove Gorice.

2.2 PRIPOMOČKI

Pri snemanju videoposnetkov je bila uporabljena ročna kamera znamke Sony, pri beleženju

statistike pa zvezek in kemični svinčnik.

2.3 POSTOPEK

Statistični podatki kot so število podaj, udarci na gol, koti ter ostale spremenljivke so bili

pridobljeni z označevanjem s črtami, katere so bile na koncu tekme seštete, preračunane in

nenazadnje se je dobil odstotek natančnosti na primer podaj oziroma odstotek poteka napadov

čez sredino, preko krila ipd. Ko so bile vse spremenljivke ustrezno preračunane v odstotke, je

bila narejena primerjava med temi spremenljivkami v MNZ Nova Gorica in MNZ Ljubljana.

Video gradivo je bilo pridobljeno s snemanjem, vključno s komentarjem. Video se lahko

osredotoča na posameznega igralca, na posamezno linijo (obrambna) ali na ekipo v celoti,

odvisno od tega kakšne podatke smo potrebovali.

Primerjava z avstrijskim prostorom je bila narejena po intervjuju z vodjo mlajših selekcij na

avstrijskem Koroškem.

Fakulteta za šport

11

3. REZULTATI IN RAZPRAVA

3.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED SISTEMOMA 1+6 IN 1+8

V jesenskem delu tekmovanja je v ligi nastopalo deset ekip. Na 44 tekmah je padlo 257

zadetkov, kar pomeni 5.84 zadetka na tekmo. Torej v 60 minutah je vsaka ekipa povprečno

dosegla 2.92 gola, če upoštevamo vse ekipe in odstopanja (zadnjeuvrščena Adria je dosegla le

dva zadetka na devetih tekmah, Hit Gorica pa kar 58). Za primerjavo sem vzel 2. ligo mlajših

dečkov v MNZ Ljubljana, ker menim da so kakovostno ekipe zelo podobne. Na 264 tekmah je

padlo 1241 zadetkov, kar pomeni 4.70 zadetka na tekmo. To pomeni, da je v 30 minutah

povprečno vsaka ekipa dosegla 2.35 zadetka in če računamo, da je posamezna ekipa igrala

dve tekmi po 30 minut, to pomeni da je v 60 minutah posamezna ekipa povprečno dosegla

4.70 zadetka, kar je manj kot pri igri 1+8.

V statistiko sem vključil osem tekem jesenskega dela in sicer pet tekem 1+8 in tri tekme 1+6.

Opazoval in beležil sem statistiko podaj ene ekipe, vse ostale segmente pa statistiko obeh

ekip. Opazovani čas je pri 1+8 cela tekma (3x20 min), pri 1+8 tudi cela tekma vendar ta traja

30 min.

PODAJE: pri igri 8+1 je so ekipe v povprečju sestavile 264 podaj odstotek natančnih

podaj pa je bil 71%. Pri igri 1+6 so ekipe sestavile 108 podaj z natančnostjo 65%.

UDARCI NA GOL: pri 1+8 so ekipe na tekmo sprožile 19 strelov z 48% natančnostjo

v okvir vrat. Pri 1+6 so ekipe povprečno na gol udarile 11 krat z 45% natančnostjo v

okvir vrat.

PREIGRAVANJA: pri 1+8 so se igralci ekip za preigravanje odločili povprečno 34

krat z 64% uspešnostjo. Pri 1+6 so se igralci za preigravanje odločili 14 krat z 50%

uspešnostjo.

AVTI: pri 1+8 se je na tekmo v povprečju avt izvajal 33 krat. Pri 1+6 se je na tekmo

avt izvajal 24 krat.

KOTI: pri 1+8 se je kot v povprečju izvajal 13 krat na tekmo. Pri 1+6 se je na tekmo

izvajalo 8 kotov.

PREKRŠKI: pri 1+8 je bilo na tekmo storjenih v povprečju 10 prekrškov. Pri 1+6 je

bilo na tekmo storjenih 9 prekrškov.

OSTALE PREKINITVE (ROKA, INDIREKT...): pri 1+8 je do teh prekinitev prišlo 3

krat na tekmo. Pri 1+6 je do teh prekinitev prišlo 3 krat na tekmo.

Fakulteta za šport

12

Tabela 1: Statistika jesenskega dela MNZ Nova Goric

Tabela 2: Statistika jesenskega dela MNZ Ljubljana

3.1.1 PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV MED PRVIM IN DRUGIM

DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA

V spomladanskem delu tekmovanja je tako kot v jesenskem nastopalo 10 ekip. Odigranih je

bilo 46 tekem, se pravi dve več kot v jesenskem delu zaradi zaostale tekme. V 46 tekmah je

padlo 235 zadetkov, kar pomeni 5.10 zadetka na tekmo. V 60 minutah igre je vsaka ekipa

povprečno dosegla 2.55 zadetka, ne glede na to, da jih je najučinkovitejša ekipa

Birsa&Matavž Bilje dosegla 48, ekipa zadnjeuvrščene Adrie pa le tri.

Čeprav je število zadetkov v drugem delu upadlo sem za to našel nekaj razlogov. Ekipe so

močno napredovale v obrambi z vratarjem na čelu in čeprav je bilo v drugem delu na vrata

sproženih v povprečju več udarcev kot v prvem delu sezone, so bili ti od daleč ali s težkega

položaja pod pritiskom obrambe, tako da so vratarji imeli lažje delo. Drugi razlog je ta, da so

vratarji bolj osvojili postavljanje v vratih in so bili ob večini udarcev na pravem mestu, tako

da se je zdelo da je strel slab, vendar je bil le vratar dobro postavljen. Tretji razlog pa je

OLIMPIJA LJUBLJANA B : DOB

AVTI KOTI PREKRŠKI

OST.

PREKINITV

E

SPREMENLJIVKA

TEKMA

PODAJE - uspešne /

neuspešne (%)

STRELI - v vrata / izven

(%)

PREIGRAVANJA -

uspešna / neuspešna

(%)

65/39 (62,5%)

74/39 (65,4%)

70/37 (65,4%)

70/38 (65%)

SVOBODA : ŠMARTNO

DOLOMITI : BRAVO

POVPREČJE

2/3 (40%)

5/6 (45%)

6/7 (46,1%)

4/6 (40%)

8/6 (57,1%)

5/5 (50%)

7/7 (50%)

8/8 (50%)

4/7 (36,3%)

10/6

(62,5%)

7/9 (43,7%)

10/7

(58,8%)

7/7 (50%) 24

264/6 (40%)

22

8

8

8

9

24

1

9

10

11

7

3

3

4

VIPAVA : HIT GORICA U12

AVTI KOTI PREKRŠKIOST.

PREKINITVE

SPREMENLJIVKA

TEKMA

PODAJE - uspešne /

neuspešne (%)


(%)

PREIGRAVANJA -


(%)

192/75 (71,9%)

181/79 (69,6%)

190/80 (70,3%)

176/72 (70,9%)

197/77 (71,8%)

AJDOVŠČINA : VIPAVA

IDRIJA : VIPAVA

TOLMIN : RENČE

HIT GORICA U12 : HIT GORICA

U13

POVPREČJE 187/77 (71%) 9/10 (48%)

7/9 (43,7%)

10/13

(43,4%)

10/12

(45,4%)

8/10

(44,4%)

11/9 (55%)

10/14

(41,6%)

8/6 (57,1%)

9/13

(40,9%)

7/7 (50%)

6/6 (50%)

30/16

(65,2%)

24/14

(63,1%)

24/9

(72,7%)

11/10

(52,3%)

21/12

(63,6%)

21/14

(60%)

20/10

(66,6%)

22/12 (64%) 33

33

39

30

16/18

(47%)

24/10

(70,5%)

26/11

(70,2%)

36

13

16

11

12

10

15

29

2

10

16

6

10

11

8

3

4

4

3

2

Fakulteta za šport

13

nekoliko višja temperatura, saj so v zadnji tretjini tekme ekipe zgubljale na hitrosti in ostrini.

Ekipe ki so zmagovale so bolj zadrževale žogo v posesti, ekipam ki pa so zaostajale pa je v

zaključku zaradi utrujenosti zmanjkalo nekaj koncentracije. Kljub manjšemu številu zadetkov,

je njihovo število še vedno višje od tistega pri igri 1+6.

V samo statistiko sem vključil šest tekem spomladanskega dela. Tako kot v jesenskem delu

sem beležil statistiko podaje ene ekipe vse druge segmente pa sem beležil za obe ekipi. Vsem

spremenljivkam sem v spomladanskem delu dodal še število dvojnih podaj in število akcij, ki

so na nasprotnikovi polovici potekale izrazito v širino (prenos igre in nato predložek, iz

sredine na bok in nato zaključek oziroma predložek...) oziroma izrazito v globino (globinska

podaja na napadalca in nato hiter zaključek, globinska podaja na krilnega, ki vteka za zadnjo

linijo...). Žal mi je le da teh dveh segmentov nisem opazoval že v prvem delu tekmovanja, da

bi lahko neposredno preveril razlike.

PODAJE: v prvem delu sezone so ekipe v povprečju sestavile 264 podaj z 71%

uspešnostjo, v drugem delu pa so ekipe povprečno sestavile 206 podaj z 68%

uspešnostjo. RAZLOG: večje število tveganih podaj igralcem v napadalnih položajih

(poizkusi zaključnih podaj) in manj igranja v zadnji liniji od noge do noge.

UDARCI NA GOL: v prvem delu sezone so ekipe povprečno sprožile 19 strelov proti

vratom od tega jih je 48% bilo sproženih v okvir vrat, v drugem delu pa so ekipe

sprožile 29 strelov na gol s 52% uspešnostjo. RAZLOG: več poizkusov z razdalje in

manj »kompliciranja » v kazenskem prostoru pa tudi poznalo se je da je veliko ekip

igralo s tremi igralci zadaj in dvema klasicnima napadalcema (prej štirje zadaj in samo

eden klasičen napadalec, ki je sicer imel pomoč)

PREIGRAVANJA: v prvem delu sezone so se igralci za preigravanje odločili

povprečno 34 krat na tekmo z 64% uspešnostjo, v drugem delu pa je ta številka narasla

na 39 preigravanj z 62% uspešnostjo. RAZLOG: napadalci so bili bolj gibljivi kot v

prvem delu sezone kar se tiče odpiranja prostora veznim igralcem v širino in globino.

Posledično so vezni igralci imeli več praznega prostora za preigravanje v teku (štel

sem za preigravanje tudi če si je igralec porinil žogo mimo igrlaca, ki ga je markiral).

AVTI: v prvem delu sezone se je vsako tekmo avt izvajal povprečno 33 krat, v drugem

delu sezone pa 41 krat. RAZLOG: nekoliko več igre v širino, kar pomeni bližje avt

liniji in pa tudi poizkusi neuspelih prenosov igre, ki so končali v avtih.

KOTI: v prvem delu sezone so ekipe v povprečju kot izvajale 13 krat, v drugem delu

sezone pa 11 krat.

PREKRŠKI: v prvem delu sezone je bilo na tekmo storjenih 10 prekrškov, v drugem

delu pa 12.

OSTALE PREKINITVE (ROKA, INDIREKT...): v prvem delu sezone je do teh

prekinitev prišlo 3 krat na tekmo, enako je bilo v drugem delu sezone.

DVOJNE PODAJE: medsebojno sodelovanje oz. skupinska taktika se kaže tudi v

dvojnih podajah in le teh so igralci povprečno na tekmo poskušali izvesti 16 od tega

jih je kar 11 bilo uspešnih, predvsem zaradi neznanja igralcev ob pokrivanju prostora

ob dvojni podaji.

Fakulteta za šport

14

POTEK NAPADA NA NASPROTNIKOVI POLOVICI: beležil sem vse kontinuirane

napade in tudi protinapade, ki so se zaključili s strelom ali z neko obetavno pozicijo

igralca za strel, tudi če do tega ni prišlo. Nisem upošteval priložnosti do katerih je

prišlo zaradi napake nasprotnika na svoji polovici in priložnosti do katerih je prišlo po

žogi izbiti »na pamet«. Takih napadov je bilo na vsaki tekmi 43. Od tega jih je 36% v

povprečju potekalo v širino in 64% v globino. Če bi s spomina, ko sem opazoval

tekme prvega dela sezone, lahko primerjal to spremenljivko, bi z veliko verjetnostjo

lahko rekel, da vsaj 10% napadov več sedaj poteka preko bočnih položajev, če pa že

ne pride do napada pa vsaj žoga, ko jo ima ekipa v posesti zagotovo zaokroži tudi na

bok in nato nazaj v sredino.

Tabela 3: Statistika spomladanskega dela MNZ Nova Gorica

3.2 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED SISTEMOMA 1+6 IN

1+8

PODAJE: pri igri 1+8 je več podaj v globino kot pri 1+6, vendar je veliko manj podaj

na bok ali krilo. Vendar tu so še rezerve saj igralci z izkušnjami pridejo do znanja da

je lažje prebiti po krilu, kot pa po sredini. Tako kot pri 1+6 je tudi tu zelo veliko igre

po tleh, ni izbijanj žoge »na pamet« in nepotrebnih dvigovanj žoge, je pa morda malo

večji problem pri prenosu žoge na drugo stran ali pri predložkih, saj nekateri igralci še

nimajo dovolj moči za prenos žoge. Dvojnih podaj je več kot pri igri 1+6, saj je

prostora več.

UDARCI NA GOL: večino udarcev pride znotraj kazenskega prostora, ali najdlje z

roba, ker večina igralcev še nima dovolj moči ali preciznosti za strel z dlje. Večina

udarcev pride s sredine igrišča, kar je tudi posledica grajenja napadov skozi sredino.

Vratarji se v situacijah »ena na ena« znajdejo z napadalci prav tako pogosto kot pri

POVPREČJE 312114124/15 (62%)15/14 (52%)140/66 (68%) 11/5 (68,7%)

DVOJNE PODAJE -

uspešne / neuspešne

13/5

(72,2%)

12/6

(66,6%)

16/6

(72,7%)

7/5 (58,3%)

9/7 (56,2%)

10/3

(76,9%)

9/4 (69,2%)

8/6 (57,1%)

10/7

(58,8%)

9/6 (60%)

14/5

(73,6%)

12/4 (75%)VIPAVA : AJDOVŠČINA

AVTI KOTI PREKRŠKI

OST.

PREKINITV

E

SPREMENLJIVKA

TEKMA

PODAJE - uspešne /

neuspešne (%)


(%)

PREIGRAVANJA -


(%)

151/63 (70,5%)

142/62 (69,6%)

138/70 (66,3%)

136/66 (67,3%)

139/67 (67,4%)

BILJE : TOLMIN

BRDA : ADRIA

AJDOVŠČINA BILJE

HIT GORICA U12 : TOLMIN

IDRIJA : BRDA 134/68 (66,3%)

15/16

(48,3%)

12/13

(48%)

16/12

(57,1%)

12/12

(50%)

17/14

(54,8%)

17/18

(48,5%)

19/15

(55,8%)

16/14

(53,3%)

20/20

(50%)

8/8 (50%)

10/11

(47,6%)

13/15

(46,4%)

30/17

(63,8%)

26/17

(60,4%)

22/14

(61,1%)

30/17

(63,8%)

19/10

(65,5%)

18/9

(66,6%)

23/13

(63,8%)

44

35

35

47

20/17

(54%)

27/14

(65,8%)

25/19

(56,8%)

21/14

(60%)

26/16

(61,9%)

43

12

10

8

14

12

11

40

1

14

12

11

9

10

14

5

2

2

4

3

Fakulteta za šport

15

igri 1+6, saj tudi tu zadnji igralci delajo napake pri izbijanju žoge oz. pri oddaji žoge

na krilni položaj.

PREIGRAVANJA: preigravanj je veliko več kot pri igri 1+6, višji pa je tudi odstotek

uspešnih preigravanj. Igralci imajo tu več prostora in ko naredijo par korakov so v

teku in tako lažje preigrajo nasprotnikovega branilca. Bolj samozavestno igrajo, ko

imajo žogo v nogah in ker so samozavestni so tudi sproščeni in zato jim nemalokrat

uspe dober trik s katerim preigrajo nasprotnika. Pogrešal sem preigravanja »ena na

ena« po krilu. Tega je več pri igri 1+6, kjer tudi nekoliko več napadov poteka po

krilnih položajih.

POKRIVANJE: centralna branilca večinoma stojita dva na enem napadalcu bočna pa

pokrivata vezne igralce ali ob pritisku nasprotnika njihove napadalce, tako da

obrambni igralci večinoma pokrivajo vsak svojega igralca ali pa pokrivajo

kombinirano (trije obrambni in libero, ki pokriva prostor). Vezna linija pokriva

pretežno consko z izletavanjem na igralca, zadnji vezni pa ponavadi ne izpada in stoji

pred obrambno linijo in zapira prostor. Napadalci večinoma stojijo za žogo in se

pomikajo z njo. Pokrivanje je consko razen ob presingu napadalci tesno pokrijejo

centralne branilce, da imajo ti manj časa za natančno podajo veznim igralcem ali

napadalcem. Pokrivanje je zelo podobno tistemu pri igri 1+6, le prostor je nekako

sorazmeren z številom igralcev.

TEK Z ŽOGO: praktično vsi igralci imajo pri igri 1+8 več žogo v nogah kot pri 1+6,

če upoštevamo da se odkrivajo optimalno. Edino napadalci so morda lahko nekaj časa

brez žoge ali pa jo hitro izgubijo ob pokrivanju dveh branilcev. Igralci imajo pri

sistemu 1+8 več časa za razmislek kam naj oddajo žogo, glede na to da nobena ekipa

ne igra presinga po celem igrišču pridobivajo igralci na samozavesti, ko imajo čas

dvigniti glavo, popeljati žogo, izvesti preigravanje in konec koncov podati ali streljati

uspešno na gol.

TEK BREZ ŽOGE (ODKRIVANJE): teka brez žoge je nekoliko več kot pri igri 1+6,

saj je prostor večji, vendar še zdaleč ni izkoriščen ves potencial vtekanja in odkrivanja.

Na krilnih položajih je veliko prostora, igralci redko menjajo strani, nekoliko premalo

pa je tudi rošad med linijami. Če bi upoštevali te zadeve, bi bila igra še bolj živahna in

podobna klasični »enajst na enajst«, vendar bi morda s tem izgubili disciplino v igri.

KOTI: pri kotih je nekoliko večji problem kot pri igri 1+6, ker je razdalja od kota do

avta večja, zato igralci v kazenski prostor ne pošiljajo močnih in rezantnih žog, vendar

spodkopljejo žogo ta pa leti predolgo časa. Pri kotih v zaključek po večini pridejo

štirje igralci, eden stoji zunaj kazenskega prostora dva pa ostajata zadaj pri

nasprotnikovem napadalcu.

AVTI: avti se v večini tako kot pri igri 1+6 izvajajo po liniji. Odkrije se vezni igralec

ali en napadalec, drugi napadalec mu je za hrbtom v sredino pa pride ponavadi drugi

vezni igralec ali celo bočni z nasprotne strani s katere je izvajan avt.

GOL AVTI: velika večina jih je odigrana s strani golmana centralnemu branilcu ali

bočnemu igralcu, ki nato začne graditi napad. Veliko manj izbijanja in pošiljanja žoge

na nasprotno polovico kot pri 1+6.

Fakulteta za šport

16

3.2.1 PRIMERJAVA POSAMEZNIH ELEMENTOV IGRE MED PRVIM IN DRUGIM

DELOM SEZONE V MNZ NOVA GORICA

PODAJE: več je hitrih podaj v globino z večjo razdajo. Mogokrat je napad potekal

tako, da je ekipa v manj kot desetih podajah prišla v zaključek. Več je podaj na krilo,

tudi takih, ki bi jih lahko označili že za prenos igre z ene strani na drugo stran. Število

podaj se je zmanjšalo predvsem, zaradi hitrega prenosa igre v napad (ni več podajanja

in zadrževanja žoge v zadnji liniji). Več je tudi dvojnih podaj.

UDARCI NA GOL: število udarcev je naraslo, zaradi večjega števila poizkusov izven

kazenskega prostora. Več je tudi poizkusov nekoliko s strani, saj je zaradi manjšega

števila obrambnih igralcev nekajkrat prišlo tudi do igre »ena na ena« na krilu in nato

do zaključka.

PREIGRAVANJA: število preigravanj je kljub igri hitrih direktnih podaj naraslo, saj

so napadalci poskrbeli za praznenje prostora veznim igralcem, tako da so ti imeli več

prostora im možnosti v sredini. Tudi vezni igralci sami niso stali tako blizu eden

drugemu, tako da je prišlo v sredini ob preigravanju mnogokrat do situacije »ena na

ena«, pri kateri so bili večkrat v prednosti igralci z žogo. Veliko preigravanj se je

zgodilo tudi na bočnem oziroma krilnem položaju kjer sta se prej centralna branilca

vključila v napad z t.i. »overlapom« za vezno linijo, ti so jim odlagali žoge v prostor, v

naletu pa so bili potem bočni v veliki prednosti pred nasprotnikovimi oobrambnimi

igralci. Še vedno je večina preigravanj storjena na način, ko si igralec žogo brcne

mimo obrambnega igralca in ga prešprinta (skupaj z varanjem s telesom).

POKRIVANJE: v zadnji liniji imata vsak od centralnih branilcev svojega igralca, ki ga

pokrivata, libero je kot po pravilu za njima in je prost igralec. V primeru če nasprotnik

igra z enim napadalcem (kar je redko) , gre eden od centralnih branilcev višje v vezno

linijo ali pokriva prostor na boku (odvisno od tipa napada nasprotnika), drugi krije

napadalca in sicer stoji pred njim, libero pa krije napadalca tako da stoji za njim.

Branilci veliko bolje menjajo mesta in prevzemajo igralce kot v prvem delu sezone,

postavlja jih tudi vratar. Vezna linija pokriva skoraj izključno consko zaradi velikosti

prostora. Stojijo bliže svoje obrambne linije, kot v prvem delu sezone, tako da imajo

neko varovalo zadaj in da so številčnejši v branjenju. Če napad nasprotnika poteka

npr. po levem boku stopita eden od veznih igralcev na igralca z žogo, drugi mu

obvezno zapre z enim branilcem hrbet, tretji pa še vedno pokriva sredino in preprečuje

morebiten prenos igre. Branjenje je bolj dinamično igralci pa bolj fleksibilni. Naloga

napadalcev pri branjenju ostaja enaka kot v prvem delu sezone, le da sta (so) nekoliko

bolj agresivni kar se tiče pritiska na nasprotnikovo obrambno linijo, ko le-ta pride višje

in ima možnost za podajo v globino. Ob presingu celotne ekipe vsak napadalec pokrije

svojega centralnega branilca, drugače je pokrivanje samo consko.

Fakulteta za šport

17

TEK Z ŽOGO: v prejšnji analizi sem omenil prednosti igre 1+8 proti igri 1+6, kar se

tiče teka oziroma gibanja z žogo v nogah. Prednost pri igri 1+8 še vedno ostaja,

gibanje z žogo pa je postalo še bolj fleksibilno, saj so igralci uporabljali več možnosti,

ko so imeli žogo v nogah. Povečalo se je število podaj v prostor po preigravanju,

povečalo se je število dvojnih podaj po osvojitvi prostora, povečalo se je število

prebijanj po boku. Problem so seveda izgubljene žoge, ko igralci za seboj pustijo nekaj

praznega prostora, tu pa je pomemben naslednji segment in sicer...

TEK BREZ ŽOGE: velik pomen ima obrambna disciplina. Igralci lahko delajo višek,

hitro spravijo žogo v napadalno tretjino, prihajajo v situacije »ena na ena«, vendar

problem je ko nato ostane prazen prostor v sredini. Pomembno je, da so obrambne

linije zmanjšale razdaljo do svojih veznih igralcev, da ob izgubljeni žogi takoj eden od

igralcev naredi pritisk na nasprotnika z žogo ostali pa se v najkrajšem času vrnejo za

žogo v consko branjenje. Napadalci so v tem delu nekoliko izpopolnili odkrivanje (še

posebaj odkrivanje na krilo in nato v sredino) in menjavo mest. Menjave mest v vezni

liniji še vedno ni veliko, sem pa opazil povečano gibljivost centralnih branilcev, ki se

za hrbtom vezne linije (t.i. overlap) odkrivajo v prostor na krilih. Rošad med linijami

je tudi zaradi tega več, saj ob napadu ekipe po krilih vsaj eden vezni ostane v zadnji

liniji z liberom.

KOTI: število kotov ostaja podobno kot v prvem delu sezone. Igralci imajo nekoliko

manjši problem pri izvajanju kotov, saj so postali malo močnejši. Čeprav je še vedno

zelo malo žog rezantnih ali poslanih z »efejem« v kazenski prostor, jih približno slaba

tretjina najde svoj cilj. V postavitvi večjih sprememb nisem opazil, ponavadi so v

kazenskem prostoru štirje igralci, eden stoji zunaj kazenskega prostora, dva pa zadaj

krijeta napadalca nasprotne ekipe. Ko je ekipa v obrambi stoji ponavadi pet ali celo

šest igralcev v kazenskem prostoru (odvisno ali kdo stoji na prvi vratnici), eden stoji

zunaj kazenskega prostora, eden pa ponavadi visoko in čaka na protinapade.

AVTI: število avtov se je malo povečalo, zaradi več akcij, ki potekajo v širino glede

na prvi del sezone. Avti se še vedno večinoma izvajajo po liniji naprej na napadalca,

drugi napadalec mu pride za hrbet eden ali celo dva vezna pa prideta blizu v sredino.

Če se vezni igralec odkrije po liniji, mu za hrbet pride en napadalec, drugi pa čaka na

predložek v kazenskem prostoru.

GOL AVTI: enako kot v jesenskem delu, jih je večina odigrala s strani vratarja

centralnemu branilcu, ki je pomaknjen nekoliko na bočni položaj.

Fakulteta za šport

18

3.3 POSTAVITVE IN ZNAČILNOSTI IGRALCEV V SISTEMU 1+8

Tabela 4: Oznake igralnih mest

desni napadalec

srednji napadalec

levi napadalec

desni vezni (krilo)

desni srednji vezni

črne puščice predstavljajo napadalna vtekanja

desni srednji branilec

levi srednji branilec

levi branilec (bočni branilec)

vratar

IGRALNO MESTO

srednji vezni

levi srednji vezni

DSV

SV

LSV

LV levi vezni (krilo)

desni branilec

DN

SN

LN

DV

rdeče puščice predstavljajo obrambna vtekanja

OZNAKA

V

DB

DSB

LSB

LB

Fakulteta za šport

19

3.3.1 POSTAVITEV 1-4-2-2

Slika 1: Postavitev 1-4-2-2

4 ekipe so igrale v postavitvi 1-4-2-2.

SPREMINJANJE POSTAVITVE MED TEKMO

4 v zadnji liniji v 3+1 (katerakoli postavitev z štirimi v zadnji liniji): ker ni

nedovoljenih položajev se eden od srednjih branilcev pomakne nazaj v položaj libera,

lahko pa je tudi libero z igralcem, tako da en srednji branilec stoji pred nasprotnikovim

napadalcem libero pa tik za njim.

1-4-2-2 v 1-4-1-2-1: če so razdalje med linijami nasprotnikov prevelike in ker se

večinoma igra čez sredino so ekipe postavitev uporabile za obrambo mož na moža s

presingom in bile uspešne pri osvajanju žoge na nasprotnikovi polovici.

1-4-2-2 v 1-3-3-2: eden od bočnih branilcev se vključi v vezno linijo da pokrijejo

nasprotnika bolj agresivno. Če nasprotnik igra na napadalca dolge žoge stopi eden od

srednjih veznih igralcev bliže zadnji liniji tako da pride do 3+1 (trije centralni branilci

plus zadnji vezni).

1-4-2-2 v 1-4-1-3: igranje na dolge žoge ob predpostavki, da ima ekipa spredaj vsaj

enega visokega igralca.

Fakulteta za šport

20

ZNAČILNOSTI IGRALCEV

VRATAR:

Vratar gre ob svojem napadu njegove ekipe ven iz vrat in čaka na morebitne dolge

žoge nasprotnika.

Zelo malo je igre na vratarja.

OBRAMBA:

Srednja branilca se v napad ne vključujeta.

Ko stoji zadnja linija visoko eden od srednjih branilcev stoji na nasprotnikovem

napadalcu eden pa nekaj metrov zadaj.

Ko je zadnja linija blizu svojemu golu držita dva srednja branilca enega nasprotnega

napadalca (en pred njim en za njim) levi in desni branilec pa ožata prostor,

Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak od srednjih branilcev drži svojega napadalca

tretjega pa drži bočni igralec in sicer na tisti strani na katero se nasprotnikov napadalec

odkriva.

Levi in desni branilec se veliko premalo odpirata na bok oz. krilo.

V napadu sodelujeta, vendar le nekje do razdalje 15m od nasprotnikovega gola, vendar

stojita preveč na sredini in tako delata gnečo veznim igralcem. Po navadi se višje

vključuje eden drugi takrat ostane zadaj blizu svojih srednjih branilcev.

Ob presingu bočna igralca krijeta zelo visoko in sicer njihove vezne igralce ali celo

tvorita consko pokrivanje zadnje linije nasprotnika skupaj z vezno linijo, ko pa ima

nasprotnik tri ali več zelo ofenzivne nogometaše, vsaj eden bočni stopi v zadnjo linijo

in pokrije svojega igralca.

VEZNA LINIJA:

Ko ima žogo nasprotnik vedno eden vezni stoji blizu svoje obrambe in pomaga

pokrivati prostor oz. krije svojega igralca.

V napadu se v večini primerov vključujeta oba vezna igralca.

Če ekipa stoji visoko se vsaj en vezni postavi malo višje kot drugi in igra povlečenega

napadalca.

Vezna igralca večinoma ne prihajata po žogo do svoje obrambe, prihajata pa po žogo,

če obrambna linija stoji visoko.

Fakulteta za šport

21

NAPAD:

Eden od napadalcev stoji višje. Njegova naloga je bila, da povleče srednja branilca s

seboj čim bližje gola na katerega njegova ekipa napada, da se ustvari prostor med

obrambno in vezno linijo nasprotnika.

Napadalca se veliko odkrivata v širino in tako ustvarjata prostor veznim igralcem.

V obrambnih nalogah napadalca nista bila pretirano vključena. Njuna naloga je samo

zapiranje prostora in pomikanje za žogo ter izvajanje manjšega pritiska na srednje

branilce z žogo, razen ko je ekipa igrala presing. Takrat je vsak napadalec držal

nasprotnikovega srednjega branilca, da niso mogli odigrat žog v vezno linijo.





1-3-3-2 v 1-3-2-3: en vezni igralec se vključi v napad in igra povlečenega napadalca

oziroma napadalca, ki prihaja po žogo in predstavlja most med vezno linijo in

napadom.

Fakulteta za šport

22


VRATAR:

Enako pri vseh sistemih

OBRAMBA:

Srednji branilec se v napad ne vključuje.

Ko je zadnja linija blizu svojemu golu drži srednji branilec enega nasprotnega

napadalca levi in desni branilec pa ožata prostor in tako eden od njiju pokriva drugega

napadalca.

Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak od branilcev pokriva svojega napadalca.

Pri treh v obrambi pride do problema prevzemanja igralcev in pokrivanju prostora.


V napadu sodelujeta, vendar le nekje do razdalje 15m od nasprotnikovega gola, vendar

stojita preveč na sredini in tako delata gnečo veznim igralcem. Po navadi se višje

vključuje eden drugi takrat ostane zadaj blizu svojega srednjega branilca.

VEZNA LINIJA:


pokrivati prostor oz. pokriva svojega igralca .

Dva vezna stojita za žogo in pokrivata prostor ali svojega igralca, eden pa izvaja

presing na branilce skupaj z napadalcema. Če se nasprotni igralci odkrivajo v širino

dva vezna igralca vseeno ostajata na sredini in pokrivata prostor, eden pa je zadolžen

za zapiranje nasprotnikovih krilnih igralcev.

V napadu se v večini primerov vključujeta vsaj dva vezna igralca (SV in še eden).

Če ekipa stoji visoko se en vezni postavi višje in igra povlečenega napadalca (SV),

dva pa se pomakneta na krilne položaje (LV in DV).

Večina ekip ima enega igralca, ki zna žogo pripeljat visoko ali jo podati točno in

direktno v napad, zato je naloga ostalih veznih igralcev da naredijo temu igralcu čim

več prostora (širjenje ali pritisk na nasprotnikovo zadnjo linijo).

Eden od veznih igralcev (ponavadi LV ali DV) prihaja ob gradnji napada po žogo

blizu svoje obrambne linije.

Fakulteta za šport

23

NAPAD:

Eden ali celo oba napadalca sta stala zelo visoko. Njuna naloga je bila, da povlečeta

srednja branilca s seboj čim bližje golu na katerega njegova ekipa napada, da se

ustvari prostor med obrambno in vezno linijo nasprotnika.

Eden od napadalcev ima nalogo da prihaja po žogo (sodelovanje z SV igralcem),

drugi pa je vseskozi prisoten v kazenskem prostoru nasprotnika.

V obrambnih nalogah napadalca nista pretirano vključena. Njuna naloga je samo

zapiranje prostora in pomikanje za žogo ter izvajanje manjšega pritiska na srednje

branilce z žogo, razen ko je ekipa igrala presing. Takrat vsak napadalec strogo drži

nasprotnikovega srednjega branilca, da imajo ti težave z igranjem žog v vezno linijo.



2 ekipi sta igrali v postavitvi 1-4-3-1.

Fakulteta za šport

24


4 v zadnji liniji v 3+1 (katerakoli postavitev z štirimi v zadnji liniji): ker ni

nedovoljenih položajev se srednji branilec pomakne nazaj v položaj libera, lahko pa je

tudi libero z igralcem, tako da en srednji branilec stoji pred nasprotnikovim

napadalcem libero pa tik za njim.


VRATAR:

Enako pri vseh sistemih

OBRAMBA:

Srednja branilca se v napad ne vključujeta. Ko stoji zadnja linija visoko eden od

srednjih branilcev stoji na nasprotnikovem napadalcu eden pa nekaj metrov zadaj, en

vezni (SV) pokriva preostalega napadalca.

Ko je zadnja linija blizu svojemu golu držita dva srednja branilca enega nasprotnega

napadalca (en pred njim en za njim) levi in desni branilec ožata prostor, en vezni

igralec (SV) pa drži drugega napadalca.

Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak centralni branilec drži svojega napadalca

tretjega pa drži bočni igralec in sicer na tisti strani na katero se nasprotnikov napadalec

odkriva.


V napadu sodelujeta zelo malo in sicer nekje do sredine.

Bolj zaprta varianta različice 1-4-2-2.

VEZNA LINIJA:


pokrivati prostor oz. pokriva svojega igralca (SV) .

Ponavadi vsi trije vezni stojijo za žogo in pokrivajo prostor ali svojega igralca. Če se

nasprotni igralci odkrivajo v širino dva vezna igralca vseeno ostajata na sredini in

pokrivata prostor, eden pa je zadolžen za zapiranje nasprotnikovih krilnih igralcev.

V napadu se v večini primerov vključujeta dva vezna igralca (LV in DV).

Če ekipa stoji visoko se dva vezna igralca odpirata na krilne položaje (LV in DV).

Večina ekip je imela enega igralca, ki je znal žogo pripeljat visoko ali jo podati točno

in direktno v napad, zato je bila naloga ostalih veznih igralcev da naredijo temu

igralcu čim več prostora (širjenje ali pritisk na nasprotnikovo zadnjo linijo).

Fakulteta za šport

25

NAPAD:

Napadalec ne prihaja veliko po žogo, saj nanj igrajo dolge žoge in sicer ponavadi v

noge.

Napadalec je prvi, ki tvori obrambno formacijo in sicer s tekom od enega do drugega

branilca poskuša preprečiti nemoteno podajo nasprotnikovih branilcev v vezno linijo

ali napad.



1 ekipa je igrala v postavitvi 1-3-2-3.


1-3-2-3 v 1-3-1-4: obrambna linija ekipe se pomakne višje zato se posledično zmanjša

prostor na sredini za grajenje napada. En vezni igralec se pomakne na krilo in

praktično ekipa igra s štirimi v napadu. Nasprotnik mora nato imeti 4 v zadnji liniji

pomagata pa jim tudi vezna kar da več prostora obrambni liniji v zaključkih.

Fakulteta za šport

26


VRATAR:

Enako pri vseh sistemih.

OBRAMBA:

Branilci se v napad ne vključujejo, edino postavijo linijo višje.

Ko je zadnja linija blizu svojemu golu drži srednji branilec enega nasprotnega

napadalca levi in desni branilec pa ožata prostor in tako eden od njiju pokriva drugega

napadalca.

Če nasprotnik igra z tremi napadalci vsak od branilcev pokriva svojega napadalca.

Pri treh v obrambi pride do problema prevzemanja igralcev in pokrivanju prostora.

Naloga branilcev je kar se da hitro žogo podati v vezno linijo ali dolgo žogo v napad.

VEZNA LINIJA:


pokrivati prostor oz. krije svojega igralca.

V napad se vedno vključuje samo eden od veznih igralcev.

Vezna igralca večinoma prihajata po žogo do svojih obrambnih igralcev.

Vezna igralca se nikoli ne odpirata na krilne položaje.

NAPAD:

Eden od napadalcev (SN) vedno prihaja po žogo skupaj z veznima igralcema (le

nekoliko višje) in potem takoj išče preostala napadalca (LN in DN).

Krilna napadalca (LN in DN) se ogromno odkrivata na krilo, kjer imata tam možnost

sprejeti žogo in odigrati 1 na 1 z nasprotnikovimi branilci, mnogokrat pa se prvo

odkrijeta na krilo in potem z vtekanjem za obrambno linijo nasprotnika iščeta žogo, ki

je ponavadi odigrana s strani SN.

Obrambna naloga napadalcev je preprečevanje nemotenega odigravanja žog

nasprotnih branilcev v vezno linijo.

Fakulteta za šport

27

3.4 POSTAVITVE IGRALCEV V SISTEMU 1+6



6 ekip je igralo v postavitvi 1-3-1-2.

Fakulteta za šport

28




Fakulteta za šport

29



2 ekipi sta igrali v postavitvi 1-3-2-1.

3.5 GLAVNE RAZLIKE PO LINIJAH MED SISTEMOMA 1+8 IN 1+6

VRATAR

Razlika med vratarji pri igri 1+8 in 1+6 je gibanje vratarja, ko ima njegova ekipa

žogo.

Pri 1+8 imajo vratarji več poguma iti iz vrat in iz kazenskega prostora ko njihova

ekipa drži žogo daleč od svojega gola. To je pomembno za prestrezanje dolgih podaj ,

ko nasprotnik igra na protinapade.

Pri igri 1+8 igra manj z vratarjem (ne uporabljajo vratarja kot rešitev v primeru da

nasprotnik visoko pritiska na zadnjo linijo.

OBRAMBA:

Razlika med obrambno linijo pri 1+8 in 1+6 je, da ima pri prvem načinu obramba več

svobode ker pritisk ni tako velik.

Več napadov se začne graditi pri njih kot v igri 1+6, zato so igralci opogumljeni, da

imajo žogo več v svojih nogah in tako igrajo tudi samozavestnejše.

Pokrivati morajo tudi večji del prostora, zato se njihov pregled in gibalna vsestranost

razvijata bolje kot pri 1+6.

Fakulteta za šport

30

Problem nastane pri pokrivanju večjega prostora, saj je med igralci premalo

komunikacije.

Bočni igralci se držijo preveč sredine in se velikokrat ne odkrijejo do avt linije in s

tem povzročajo gnečo v sredini svojim veznim igralcem.

Premalo je tudi vtekanja bočnih igralcev za hrbet svojim veznim igralcem in

posledično predložkov.

VEZNA LINIJA:

Problem pri vezni liniji je za razliko od igre 1+6, da vezni igralci stojijo preveč stran

od svojih obrambnih igralcev, tako da ti potem velikrat napravijo napačno podajo in

ne morejo dobro zgraditi napada.

Preveč napadov poteka čez sredino in tudi če se napadalci in vezni igralci odkrivajo v

širino je to bolj za to da delajo prostor in raztegujejo nasprotnikovo zadno linijo, kot

pa zaradi tega da bi na krilu dobili žogo in probali v zaključek priti z igro 1 na 1 ali s

predložkom zaposliti napadalce in igralce iz drugega plana.

Pri 1+8 je prednost, da je maneverskega prostora več tako da imajo vezni igralci žogo

lahko dlje in več v svojih nogah in tako dobijo boljši občutek za žogo probajo pa več

tudi igrati v globino kot pri 1+6. Ker pa je prostora več se tudi večkrat opogumijo

odpeljati žogo več metrov in z preigravanji iz igre izločiti njihove vezne in obrambne

igralce.

NAPAD:

Za razliko od igre 1+6 so se napadalci tu manj odkrivali na krila, če pa so se že pa so

le redko dobili žogo, da bi prebili bočnega oz. centralnega branilca in šli na zaključek

s strani.

Prednost pri 1+8 je, da se napadalci veliko več gibajo, kar je pomembno da so

vseskozi pripravljeni.

Veliko več pa je tudi igre v globino zaradi večjega prostora in zaradi tega tudi pride do

večjega števila odprtih zaključkov.

Pomembno je tudi sodelovanje napadalcev z veznimi igralci (most med igralci), ki je

navkljub večjemu igrišču ostalo enako kot pri igri 1+6.

Napadalci se v sistemu 1+8 veliko bolj naučijo varčevati z energijo, kar se tiče

conskega pokrivanja nasprotnih branilcev.

Velika prednost pri igri 1+8 pa je, da imajo napadalci več prostora za razvijanje svoje

kreativnosti, kar se tiče preigravanj in vtekanja za obrambno linijo nasprotnikov.

3.6 PRIMERJAVA POSTAVITEV IN TAKTIKE (INDIVIDUALNE TER

MOŠTVENE) PRVEGA IN DRUGEGA DELA SEZONE V SISTEMU 1+8 V MNZ

NOVA GORICA

V spomladanskem delu tekmovanja je bil cilj spremljati in opaziti razlike, ki so se pojavile v

igri 1+8 glede na prvi, jesenski del tekmovanja.

Kakor v prvem delu tekmovanja je tudi v spomladanskem delu nastopalo deset ekip.

Opazovanih je bilo enajst tekem in na podlagi snemanja tekem in beleženja statistike so

nastale naslednje ugotovitve.

Fakulteta za šport

31



7 ekip je igralo v postavitvi 1-3-3-2 (v prvem delu 3).


1-3-3-2 v 1-4-2-2: pogosta postavitev ob pritisku nasprotnika ne glede ali je ta

kratkotrajen ali je napad dolg kontinuiran. Eden od veznih igralcev stopi skoraj v linijo

z branilci, s tem da se potem eden od branilcev (ponavadi srednji) pomakne se nekaj

korakov za obrambno linijo in tako igra libera oziroma, kot je danes bolj v uporabi

srednji branilec z nalogami kritja zadnje linije. Dva vezna tvorita zid pred obrambno

linijo in skrbita, da nasprotnik ne poizkuša z dolgimi streli, napadalca pa imata nalogo

pokrivati nasprotnikove branilce ob oddaji žoge in čakati na protinapade.

1-3-3-2 v 1-4-3-1: podobna postavitev prejšnji, le da gre za bolj zaprto varianto.

Sredina je zgoščena , zaprta pa sta tudi bočna položaja, ki zapirata prostor na krilu. Ob

osvojeni žogi takoj dolga žoga na napadalca ta pa odlaga žogo na boke (ena redkih

faz, kjer zadnja bočna zares prideta do zaključka).

3 v zadnji liniji v 2+1 (libero) ob obveznem vračanju za žogo vsaj enega veznega

igralca, zaradi precej direktne igre ekip v tem delu sezone.

Fakulteta za šport

32

SPREMEMBE ZNAČILNOSTI IGRALCEV

VRATAR:

Ni sprememb.

OBRAMBA:

Srednji branilec še bolj pogosto stoji za ostalima branilcema.

V napadu veliko več sodelujeta levi in desni branilec in tako večkrat prideta tudi do

predložkov napadalcem.

V gradnji napada se levi in desni branilec takoj pomakneta na bočne položaje.

VEZNA LINIJA:

Eden od veznih ne izvaja več presinga na nasprotnikove napadalce, ker mora pomagati

preostalima veznima igralcema pri pokrivanju sredine igrišča (bočni so postali bolj

napadalni).

Igra v vezni liniji se ne vrti več samo okoli enega igralca, vendar je več podaj in tako

bolj kontinuiran napad.

NAPAD:

Veliko več odkrivanja po principu: široko in nato v sredino.

Napadalca ne stojita več tako visoko, vendar sodelujeta več z veznimi igralci.

Fakulteta za šport

33



2 ekipi sta igrali v postavitvi 1-4-2-2 (v prvem delu 4).


1-4-2-2 v 1-3-3-2: podobna sprememba kot v prvem delu sezone. Eden od bočnih

igralcev se vključi v vezno linijo, da ima nasprotnik manj manevrskega prostora na

sredini in je tako prisiljen žogo vračati nazaj oz. igrati okoli.


VRATAR:

Ni sprememb.

OBRAMBA:

Eden od srednjih branilcev stopi ob napadu njegove ekipe nekaj korakov višje in tako

postane zadnji vezni igralec.

Levi in desni branilec se veliko več vključujeta v napad in prihajata tudi do zaključka

po praznenju prostora napadalcev.

Fakulteta za šport

34

VEZNA LINIJA:

Zaradi večjega vključevanja bočnih igralcev v napad, vedno eden od srednjih veznih

(LSV pri obeh ekipah) ostaja zadaj s srednjima branilcema.

Vezni igralec (LSV pri obeh ekipah) hodi po žogo in jo oddaja takoj bočnima

igralcema (LB in DB) ali desnemu srednjemu veznemu, nato pa ostaja zadaj.

NAPAD:

Napadalca se nekoliko manj odpirata v širino, saj morata delati prostor bočnima

branilcema (LB in DB).


Slika 10: postavitev 1-4-3-1

1 ekipa je igrala v postavitvi 1-4-3-1 (v prvem delu 2).

Fakulteta za šport

35


VRATAR:

Ni sprememb.

OBRAMBA:

Levi in desni branilec se veliko več vključujeta v napad in prihajata tudi do

zaključkov.

VEZNA LINIJA:

Srednji vezni igralec ni več edini ki gradi igro, saj je veliko žog odigranih tudi takoj na

bok oz. krilo.

Levi vezni igralec in desni vezni igralec se ne odkrivata več toliko v širino, vendar

bolj v globino.

NAPAD:

Ni sprememb


Slika 11: postavitev 1-3-2-3

Nobena od ekip ni več igrala v postavitvi 1-3-2-3 (v prvem delu 1).

Fakulteta za šport

36

3.7 GLAVNE RAZLIKE MED PRVIM IN DRUGIM DELOM PO LINIJAH V

SISTEMU 1+8

VRATAR:

Manjša razlika je v postavljanju oz. pozicioniranju v golu, katerega so glede na prvi

del sezone popravili, tako da so ob strelih nasprotnika večkrat na pravem mestu.

OBRAMBA:

Največja sprememba je v sami postavitvi, saj večina ekip igra s tremi branilci in ne s

štirimi kot prej.

Razlika med prvim in drugim delom sezone je izboljšanje prevzemanja igralcev in

pokrivanje prostora branilcev. Čeprav prevzemanja ni veliko, so obrambne linije bolj

usklajene kot jeseni.

Trije zelo redko stojijo v liniji, eden vedno krije prostor za srednjima branilcema in ga

lahko imenujemo libero (predvsem zaradi tega, ker ni prepovedanega položaja).

Srednja branilca sta bila v tem delu tudi več vključena v samo igro in v vtekanja za

hrbtom svoje vezne linije.

V prvem delu sezone, ko je večina ekip igrala s štirimi branilci, so nekaj dela v napadu

opravili bočni igralci, srednja branilca pa nič, sedaj pa je ob odvzemu žoge aktiven

vsaj eden srednji branilec.

Obrambni igralci stojijo nekoliko bliže svojim veznim igralcem.

VEZNA LINIJA:

Večina ekip igra s tremi veznimi igralci, ki stojijo širše kot v prvem delu sezone in

sicer zaradi večje fleksibilnosti v napadu (možnost igre v širino, širjenje

nasprotnikovih igralcev za možnost direktnih in hitrih žog v globino svojim

napadalcem.)

Levi in desni zunani vezni igralec morata za razliko od jesenskega dela več dela

opravljati pri kritju nasprotnikovih igralcev, ki se odkrivajo v širino. Ta dva igralca sta

zadolžena za pritisk na te igralce, saj mora zadnja linija ohranjati ozko postavitev,

zaradi globinskih žog.

V napad se ne vključujejo več vsi vezni igralci, kajti skoraj vedno eden od njih ostaja

blizu svojim obrambnim igralcem (zaradi tega, ker se skoraj vedno v napad vključi

eden od branilcev – ta postane bočni).

Vezni igralci ki so v jesenskem delu opravili večino dela v vezni liniji (grajenje

napadov – hitri in tehnično dobri igralci), so manj opazni, saj prevladuje bolj ekipna

igra, vendar imajo še vedno dovolj svobode v igri.

Več je hitrih dolgih podaj v globino, kljub odkrivanju igralcev v širino.

Nekoliko so ekipe odpravile problem netočnih podaj z obrambe v napad, saj ti dve

liniji stojita malo bolj skupaj.

Vezni igralci so manj statični kot v prvem delu (oddaja žoge in takoj spet odkrivanje).

Fakulteta za šport

37

NAPAD:

Napadalci veliko več menjajo mesta kot v prvem delu sezone (namen premešanja

obrambe).

V igri z dvema napadalcema ni več tako izrazitega, globokega prihajanja enega od

njiju po žogo, vendar se v primeru igre v širino eden od napadalcev izvleče na krilo na

tisto stran po kateri poteka napad, drugi pa ostaja v sredini.

Ko se napadalcema priključi zelo visoko tudi vezni igralec, se oba prvotna napadalca

odkrijeta prvo v širino, nato pa vtekata za linijo in lovita globinske žoge veznih

igralcev.

Ogromno odkrivanja po principu: široko - v sredino.

Napadalci so v tem delu sezone tudi veliko več poizkušali s streli na gol izven

kazenskega prostora.

Fakulteta za šport

38

4. SKLEP

Primerjava sistemov igre je imela dva poglavitna cilja. Ugotoviti ali je sistem 1+8 boljši za to

starostno skupino kot sistem 1+6 in pa ali se je v drugem delu sezone pokazal napredek v igri

1+8. Izkazalo se je da je pozitivnih segmentov v igri v sistemu 1+8 več kot negativnih, če

primerjamo oba sistema. Tisti detajli v igri, ki so negativni pa jih je možno popraviti s

treningom (vpeljevanje v igro), oziroma so vzrok pomanjkanja telesne moči igralcev.

Velika prednost je več žoge v nogah nogometašev, bolj svobodno gibanje, spoznavanje da je

potrebna večja disciplina pri branjenju in gradnji napada, se pravi da igralci tudi po mentalni

plati hitreje dozorijo kot pri igri 1+6. Igralci se morajo tu zavedati medsebojne pomoči in

komunikacije. Večje je število točnih podaj, večje število podaj v globino, uspešnih

preigravanj in če skupno gledamo vseh 18 igralcev je več koristne dinamike in manj

»nabijanja« dolgih žog ter bunkerja po zadetku kot pri 1+6. Vendar pri 1+8 trpi širina

postavitve, ker nekateri igralci še nimajo tako močnega udarca da bi poslali žogo na drugo

stran preskočili igralca in podali direktno žogo napadalcu po diagonali, vendar se je to v

drugem delu nekoliko izboljšalo. Težje je tudi izvajanje kotov, vendar se mi zdi pomembno,

tudi če te podaje niso točne in dovolj močne da otroci poskusijo s takimi podajami, da vidijo

igralca in da si vcepijo v glavo da imajo večje število možnosti, ki jih v napadu lahko

izkoriščajo. Čeprav na začetku ni bilo širine v igri so se igralci šele privajali na novo igrišče in

že v drugem delu sezone se je videlo, da bo slej ko prej stekla poleg igre v globino tudi igra v

širino.

Nasploh se je bilo v spomladanskem delu potrebno še bolj strinjati s tezo, da igra 1+8 prinaša

več dobrih segmentov v igri. Po opazovanju tekem spomladanskega dela sezone, si težko

predstavljam, da bi ekipe U13 še vedno igrale 1+6, ker se iz tekme v tekmo pojavljajo nove

zamisli in prednosti igre 1+8. Močno je naraslo število igralnih situacij kar se tiče skupinske

in moštvene taktike. Prvo kar bi opazil vsak nogometni laik je pametno gibanje igralcev po

igrišču. Igra je bolj dinamična tako v fazi napada z in brez žoge, kot tudi v obrambi z in brez

žoge. Tu ni prostora za igralce, ki se skrivajo in se jim preprosto na tekmi ne ljubi teči. Kljub

napredku bo morala vedno bolj napredovati posamična taktika še posebaj pa skupinska in

moštvena (večji prostor za pokrivanje v obrambi, prevzemanje, praznenje prostora v napadu,

križanje), s temi stvarmi pa tudi igralci postajajo bolj umsko zreli za nogometno igro. Sam

sem mnenja, da večina trenerjev mlajših selekcij ponudi svojim varovancem premalo

situacijckih trenigov, uigravanj napadalnih akcij pa seveda tudi uigravanj v sami liniji in

uigravanjem med linijami, ker naj bi s tem zanemarjali tehniko in celo škodili oz. zaustavljali

otrokov razvoj ali pa preprosto nimajo vizije in znanja kako početi te stvari. Vse kar je treba

je treba otrokom razložiti na njim jasen in zabaven način. Največji problem seveda še vedno

ostaja prenos žoge na drugo stran in diagonalne podaje zaradi same moči igralcev, vendar se

je proti koncu sezone že videl napredek tudi v tem segmentu igre, kar je pomembno kot sem

že omenil, zaradi tega da se igralec zaveda kakšne možnosti ima na igrišču in poskuša čimveč

teh možnosti v napadu tudi izkoristiti. Igra v širino ni bila več tako velik problem, saj so se

otroci v spomladanskem delu nekako navadili na širše igrišče.

Fakulteta za šport

39

Lahko torej potrdim da je igra 1+8 prinesla veliko svežine in novih možnosti za to selekcijo, s

tem pa tudi neke nove standarde in cilje, ki jih bo treba upoštevati in osvojiti.

Fakulteta za šport

40

5. VIRI

F. Driessler (osebna komunikacija, Februar 17, 2015)

B. Elsner (osebna komunikacija, Januar, 2014, April, 2014, September, 2014, Januar 2015)

G. Jolić (osebna komunikacija, Spetember 26, 2014)

Marinšek, M., Tušak, M., Tušak, M. (2008). Družina in športnik. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Železnik, M. (2014). Vpeljevanje v nogometno igro 9:9. Neobjavleno delo

Fakulteta za šport

41

6. PRILOGE

6.1 DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA TRENIRANJE NOGOMETA PRI OTROCIH

STARIH 12 LET

Nogomet najbolj priljubljena igra na svetu. Praktično na vsakem koraku lahko vidimo

reklame o nogometu, nogometne tekme, rekvizite, žoge, drese in tako dalje. Večina staršev

vpelje svoje otroke v nek šport ko so stari okoli 6 do 7 let. Že na samem začetku na izbiro

športa vpliva več dejavnikov: kateri šport so trenirali starši, v katerem športu starši vidijo

prihodnost, za kateri šport starši predvidevajo da je njihov otrok najbolj primeren glede na

morfološke značilnosti, kateri šport je staršem všeč, vse to se navezuje na starše. Po drugi

strani pa so dejavniki, ki se navezujejo na otroka samega: kateri šport je otroku všeč, s

katerim športom se ukvarjajo njegovi vrstniki in prijatelji, kateri šport mu je najljubši ko ga

igra s prijatelji. Največji vpliv pa imajo po mojem mnenju mediji, saj otrok na vsakem koraku

vidi slike zvezdnikov nogometa, zbirajo sličice igralcev, se v šoli pogovarjajo o nogometu, ga

gledajo po televiziji, igrajo nogometne igrice. Vsi te najbolj pa zadnji dejavnik vplivajo, da ni

zaznati upada v številu otrok, ki trenirajo nogomet, če gledamo zadnjih nekaj generacij.

V začetnih selekcijah je glavni namen treningov in tekem učenje osnov v kombinaciji z

zabavo in zdravim življenskim slogom. Pomembno je da se pri tej starosti otroci že zavedajo,

kako pomembno je gibanje in glede na to, da jih je vedno več, ki preživijo ure in ure za

računalnikom je kakršenkoli organiziran trening zelo pomemben, če se že sami v prostem

času ne ukvarjajo s športom.

V tej raziskavi sem se podrobneje poglobil v ekipo mlajših dečkov (U12), ki jo vodim pri

ogometnem klubu NK Arne Tabor 69. V selekciji je 22 otrok, vsi več ali manj redno trenirajo,

razen v primeru poškodbe ali učenja, vendar že v eni ekipi najdemo veliko različnih motivov

in dejavnikov, zakaj ti otroci sploh vztrajajo v treningu nogometa. Že na nekaj treningih in

tekmah lahko opazimo razlike med njimi. Imamo otroke, ki vsako vajo opravljajo vestno, če

je ne znajo dobro jo bodo radi ponavljali na treningu ali celo doma, pozorno bodo poslušali

razlage in gledali demonstracije. Med treningom jih ne zanimajo ostale stvari in teme in celo

mirijo soigralce, če trenerja med razlago motijo ali delajo vajo narobe oz nekorektno. Taki

otroci si želijo napredovanja in tudi bodo napredovali tudi če nimajo dobrih predispozicij za

nogomet. Napredovali bodo z vestnostjo in željo. Ti otroci izhajajo ponavadi iz družin kjer je

šport pomembna dejavnost, odločeni pa so tudi sami, da so se pravilno odločili za šport. Če

ima poleg take zavesti otrok še talent ali dobre predispozicije za nogomet, potem ob dobrem

vodenju skozi mlajše selekcije lahko postane odličen nogometaš. Vendar je v večini tako, da

so tisti boljši bolj leni na treningih, ker mislijo da so najboljši, ker imajo nekoliko več znanja

od ostalih. Taki otroci si ponavadi sami izberejo šport, ki jim leži podpirajo jih tudi starši,

vendar lahko močno nazadujejo, če jih ne postavimo na realna tla. Tak otrok se mora zavedati

svojih sposobnosti v povezavi s tem da je lahko vedno boljši. Imeti mora jasne cilje kaj želi

doseči stati pa mu je treba ob strani tudi takrat ko misli da le ni tako dober, ker lahko postane

tak kot opisuje naslednja skupina otrok. Ti otroci v večini trenirajo nogomet, ker trenirajo tudi

njihovi sošolci, prijatelji, ker je popularen, ker po TV gledajo njihove idoli in želijo biti takšni

kot oni tudi ker trenirajo njihovi bratje ali bratranci, v glavnem ker se na treningu lahko

Fakulteta za šport

42

družijo s svojimi vrstniki. Ti otroci so se za šport odločili sami, starši pa jih pri tem podpirajo,

vendar brez nekega nadzora, kako otroku gre na treningu, ali napreduje, kakšno je njegovo

obnašanje in odnos. Problem zakaj je veliko takih je, da večino dneva ti otroci preživijo pred

TV ekrani ali računalniki. Nekateri se dopoldne vidijo v šoli in se težko vse pogovorijo med

odmori in po koncu šole. Po koncu šole gredo hitro domov in pred računalnik ali TV, kjer do

treninga preživijo prosti čas, namesto da bi se z vrstniki dobili na igrišču, pred šolo ali kje

drugje in imeli stalno interakcijo. Tako postane trening tisti prostor, kjer si lahko izmenjajo

vse informacije o igricah, filmih, TV programih in podobnih zadevah, ki so se jim zgodile

zadnje čase. Trening postane moten tudi za tiste, ki imajo ambicije in ga lahko celo v

nekaterih primerih primerjamo s krožkom. Torej problem bi bil rešen, če bi se otroci več

družili v prostem času, če bi strogo ločili kaj je trening in kaj krožek in če bi imeli neke cilje v

športu, ki ga trenirajo v tem primeru v nogometu. Imamo pa še en tip otrok, to pa so tisti, ki

jim zares nogomet ne leži, vendar se trudijo zaradi staršev, ki jih silijo v ta šport ali pa so sami

toliko samoinciativni, da se zavedajo da je šport zdrav in so veseli, da lahko sodelujejo na

treningih in se morda še kaj novega naučijo. Torej motivov in dejavnikov v eni sami ekipi ni

malo, naloga mene kot trenerja pa je vzdrževati disciplino usmerjati pogled h cilju, da bodo

vsi napredovali ob tem da se dobro počutijo, tempirati težavnost nalog, dajati dopolnilne in

dodatne naloge posameznikom in držati skupaj ekipo, da bodo boljši na tekmi delali tudi za

slabše in da se bodo slabši po najbljših močeh trudili pomagati ekipi in z njo napredovali.

Ne glede na različne dejavnike in cilje pa imamo pozitivne in negativne lastnosti kar se tiče

posameznikov v treningu samem.

6.1.1 POZITIVNE LASTNOSTI

Kakršnokoli gibanje je zelo pomembno v človekovem življenju. V obdobju, ko se otrok

razvije je gibanje praktično nujno za dober razvoj. Ne glede zakaj otrok obiskuje treninge ali

ogranizirano vadbo je dobro za njegov telesni razvoj, psihološki razvoj, kot tudi za socialni

razvoj. Že tako ali tako se danes otroci v prostem času ne ukvarjajo veliko s športom oz

gibanjem v naravi, zato je pozitivno da se z njim srečajo vsaj tisto uro in pol na dan. Tu se

telo prebudi od celodnevnega sedenja v šoli, krepi pa se tudi otrokova samopodoba. Seveda

pa je pomembno tudi sklepanje prijateljstev in boljši odnos do medsebojne pomoči in do

narave.

6.1.2 NEGATIVNE LASTNOSTI

Najdemo pa lahko tudi nekaj negativnih lastnosti, kar se tiče udeleževanja treningov nekaterih

posameznikov in sicer, kot že omenjeno so nekateri otroci bolj motivirani za uspehe v

nogometu in imajo višje in bolj jasne cilje kot ostali. Za njih je lažje in bolj sigurno, da bodo

uspeli če trenirajo v skupini sebi enakih otrok. Tisti ki so tu le zaradi vrstnikov in zabave jih

mnogokrat motijo s svojo nedisciplino. Pomembna je tudi konkurenca, saj morajo otroci

vedeti, da se je treba pri vsaki vaji in na vsakem treningu potruditi, da si prislužiš mesto v

ekipi in da napreduješ. Seveda je to malo težje, če imaš velike razlike med otroci kar se tiče

znanja, motivacije in dejavnikov, zakaj sploh so na treningu.

Fakulteta za šport

43

6.1.3 MOJE MNENJE

Danes na splošno vsi porabimo premalo časa za gibanje, zato je vsaka oblika dobrodošla v

čim večji meri. V mojem primeru se strinjam, da otroci obiskujejo treninge, saj je za večino to

edino gibanje in ukvarjanje s športom poleg športne vzgoje v šoli. Klub na katerem treniram

je amaterski, torej nihče od igralcev ni za igro in treninge plačan, zato ne moremo od vseh

pričakovati sto procentno usmerjenost v treninge in igro. Vendar mislim, da je pomembno da

si otroci sami ob vstopu v osnovno šolo izberejo šport s katerim bi se radi ukvarjali. Do

nekega 9 leta je pomembno da otrok obiskuje športe, ki so zdravi za dobro rast telesa, kasneje

pa se lahko specializira za en šport, pri katerem dobi motivacijo za treniranje, si postavi nek

cilj, ki ga skuša doseči in na splošno uživa v tem športu. Seveda bodo na drugi strani vedno

obstajali taki primeri, ko si bo otrok zbral nek šport zaradi prijateljev in popularnosti, sam pa

ne bo imel nobene večje koristi od njega, niti si ne bo postavil nekih ciljev.

Menim, da tukaj najbolj do izraza pridejo nepopuščanje, disciplina in iznajdlivost trenerja, ki

lahko otroku, ki je tam zaradi drugih najbolj približa šport tako kot je otroku všeč s

poudarkom na nekih pravilih, otrok pa znotraj tega najde nek cilj in dodatno motivacijo.

6.2 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA PROSTORA Z AVSTRIJSKIM (INTERVJU)

Kdaj se je v Avstrijskem prostoru začela sprememba sistema s prejšnjega 1+6 na sedajšnjega

1+8? Sprememba se je začela pred štirimi leti v podzvezi Tiroler Fussballverband, ostale zveze pa so uvedle spremembo pred tremi leti.

Kakšni so bili prvi vtisi?

Prvi vtisi so bili v vseh zvezah enaki. Zelo veliko je bilo skeptičnosti in polemik okoli same

organizacije kar se tiče prevozov, ker so tudi posamezne manjše regije združili skupaj zaradi

števila otrok. To so rešili s takojšnjim povezanjem z nekaterimi šolami in z nogometnimi

krožki na teh šolah. Veliko je bilo deljenih mnenj v prvi polovici sezone.

Kakšna je željena postavitev avstrijske nogometne zveze (ÖFB) in katere pozicije smatrajo za

najpomembnejše?

Željena postavitev ÖFB (avstrijske nogometne zveze) in ostalih podzvez je 1-3-2-3. Želja je v

vezni liniji stati v obliki diamanta, tako da eden od zadnjih treh konstantno stoji pred linijo

srednjih branilcev, eden od igralcev bližje golu pa igra t.i. povlečenega napadalca oz.

napadalnega veznega igralca. V kadetski kategoriji naj bi ob dodajanju dveh igralcev dodali

samo še levega in desnega bočnega igralca, ki jih v primeru igre 9:9 nadomeščata tista dva v

sredini (1-3-2-3), ki se ob osvojitvi žoge pomakneta takoj v širino. Nekaj klubov igra tudi

3:3:2. Veliko pomembnost dajejo vratarju in centralnima branilcema, saj tu začnejo gradnjo

večine napadov, vratar pa pravzaprav nadomešča tistega v zadnji liniji, ki je pomaknjen višje

na mesto zadnjega veznega (v dimanatu) in igra libera, ko ima njegova ekipa napad.

Fakulteta za šport

44

Kateri so bili prvotni cilji, ko se je spremenil sistem?

Prvotni cilji so izboljšanje tehnike in kreativnosti mladih igralcev, saj je prostora več kakor

prej. Spodbujajo igro 1 na 1 kadar je to možno in tudi drzno razmišljanje o potezah, ki so

tvegane kar se tiče napada (globinske podaje z enim dotikom). Veliko je spodbujanja dveh faz

igranja, se pravi vsi igrajo napad in obrambo, razen morda enega napadalca, kateri pa ima

vseeno nalogo zapirati srednje branilce, da ti ne odigrajo nemoteno žog v vezno linijo. Po

izgubljeni žogi, naj bi se ta osvojila nazaj v 4 sekundah, če pa se to ne zgodi se vsi pomaknejo

v obrambne položaje.

Obstajajo tudi zunanje institucije, ki so povezane z nogometom v klubih?

Velika povezanost je med STS (srednja šola) in nogometnimi zvezami. Na STS imajo možnost,

da otroci z družinami živijo blizu šole, na kateri se udejstvujejo v športih ketere trenirajo.

Otroci imajo dva treninga na dan na katerih največ posvetijo igralnim oblikam in odkar v

Avstriji obstaja sistem 9:9 je delo na tej šoli veliko bolj produktivno.

Kateri je največji problem s katerim se soočate po spremembi sistema?

Največji problem spremembe je še vedno infrastruktura. Pomanjkanje števila golov tu

prednjači, saj si jih nekateri klubi, ki so blizu eden drugemu celo sposojajo za tekme. Velik

problem na začetku je bil tudi pomanjkanje žog (velikost 4), medtem ko z igrišči niso nikoli

imeli problemov. Velik poudarek pa so v zadnjem letu dali tudi šolanju trenerjev, saj je bil in

je nekje še vedno problem tudi taktična nezrelost trenerjev. Nekaj let nazaj seveda neke

taktike ni bilo, vendar se je z zagovarjanjem igralnih oblik in povečanjem igrišča in števila

igralcev ta pojavila, nekateri trenerji pa na to niso bili ustrezno pripravljeni.

So s klubi povezani tudi zunanji sodelavci?

Z otroci v boljših in večjih klubih sodelujejo tudi fitnes trenerji.

Se sprememba čuti tudi že na državni ravni?

Na državni ravni se je sprememba igralnega sistema močno poznala, saj tista prva in tudi že

druga generacija dosega veliko večje uspehe z reprezentanco, kot njihovi predhodniki. Tudi

bazen igralcev za mlade reprezentance se je na ta način povečal. Največje spremembe je tako

opaziti v hitrosti igre in kreativnem razmišljanju mladih reprezentanc, kar je tudi primarni

cilj večine ekip v podzvezah.

Fakulteta za šport

45

Documents

PRIMERJAVA DVEH MODELOV IGRE PRI SELEKCIJI U13 V … · 2016-07-18 · Fakulteta za šport ZAHVALA V prvi vrsti bi se zahvalil obema staršema za podporo tekom študija ter punci