PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Rok Pevec

PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO VODOTESNIH

BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI«

Diplomsko delo

Maribor, oktober 2015

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE

KADI«

Študent: Rok PEVEC

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Konstrukcijska

Mentor: doc. dr. Samo Lubej

Somentor: doc. dr. Andrej Ivanič

Maribor, november 2015

Stran I

Stran II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr Samo Lubeju, za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem komentorju, doc. dr.

Andreju Ivaniču.

Posebna zahvala tudi vsem bližnjim družinskim

članom, prijateljem, sošolcem in sodelavcem za

spodbudo v času študija in pri izdelavi diplomskega

dela.

Stran III

PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI«

Ključne besede: gradbeništvo, hidroizolacija, bela kad, črna kad UDK: 666.972.162:699.82(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu je predstavljena primerjava različnih sistemov izvedbe zaščite

podzemnih delov objekta pred prodorom vode v notranjost. Predstavljeni sta tehnološka in

ekonomska primerjava različnih sistemov hidroizolacij in sicer izvedba po sistemu bele

kadi ali sistemu črne kadi.

Stran IV

COMPARISON AND IMPLEMENTATION OF THE WATERPROFFING

OBJECTS USING WATERPROOF CONCRETE ACCORDING TO THE “WHITE

TANK SYSTEM” AND SYSTEM WITH POLYMER MATERIALS

Key words: civil engineering, hydroinsulation, white tank, black tank

UDK: 666.972.162:699.82(043.2)

Abstract The diploma thesis presents a comparison of different systems, implementation of

protection of underground parts of the building before the penetration of water into the

interior. It presents technological and economic comparison of different waterproofing

systems namely the implementation of a white tank system or the system of polymer

materials.

Stran V

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 SPLOŠNO O HIDROIZOLACIJI ............................................................................. 2

2.1 NAMEN HIDROIZOLACIJ .......................................................................................... 2

2.2 SISTEMI IZVEDBE HIDROIZOLACIJ ........................................................................... 2

3 ČRNA KAD .................................................................................................................. 3

3.1 PROJEKTIRANJE HIDROIZOLACIJE PO SISTEMU ČRNE KADI ...................................... 3

3.1.1 Možnim vodnim virom na lokaciji predvidenega objekta .................................. 3

3.1.2 Izbiri ustreznega sistema hidroizolacije ............................................................ 3

3.1.3 Podrobnejši preučitvi izbranega sistema hidroizolacije ................................... 4

3.2 MATERIALI ZA IZVEDBO ZAŠČITE OBJEKTOV PO SISTEMU ČRNE KADI ..................... 4

3.2.1 Sintetične folije ................................................................................................. 5

3.2.2 Bitumenski trakovi ............................................................................................ 7

3.2.3 Bentonitne membrane ........................................................................................ 9

3.2.4 HDPE čepaste folije ........................................................................................ 10

3.2.5 Premazne hidroizolacije .................................................................................. 11

3.3 DETAJLI IZVEDBE .................................................................................................. 12

3.3.1 Sintetični trakovi in bentonitni trakovi ............................................................ 12

3.3.2 Bitumenski trakovi ........................................................................................... 14

3.4 MOŽNE NAPAKE PRI IZVEDBI ................................................................................ 15

3.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI ČRNE KADI ..................................................................... 16

4 BELA KAD ................................................................................................................ 17

4.1 TEHNOLOGIJA IZVEDBE ........................................................................................ 17

4.2 PROJEKTIRANJE VODOTESNIH KONSTRUKCIJ ........................................................ 18

4.2.1 Stopnja izpostavljenosti konstrukcije na vodo ................................................. 18

4.2.2 Lastnosti betonskih mešanic ............................................................................ 20

4.2.3 Geometrija konstrukcijskih elementov............................................................. 20

4.2.4 Omejitev nastanka razpok ............................................................................... 21

4.3 IZVEDBA DELOVNIH STIKOV ................................................................................. 21

4.3.1 Izvedba stikov z uporabo PVC trakov ............................................................. 21

Stran VI

4.3.2 Izvedba stikov z uporabo pločevinastih trakov ................................................ 23

4.3.3 Izvedba stikov z uporabo nabrekajočih trakov ................................................ 24

4.3.4 Izvedba stikov z injektirno cevko ..................................................................... 24

4.4 DETAJLI IZVEDBE DELOVNIH STIKOV .................................................................... 26

4.4.1 Vertikalni delovni stik talna plošča – talna plošča ......................................... 27

4.4.2 Horizontalni delovni stik talna plošča – stena ................................................ 28

4.4.3 Vertikalni delovni stik stena – stena ................................................................ 30

4.4.4 Navidezni vertikalni delovni stik – vgradnja iniciatorjev razpok .................... 30

4.4.5 Horizontalna dilatacija plošče ........................................................................ 32

4.4.6 Delovni stik obstoječa konstrukcija – nova konstrukcija ................................ 33

4.4.7 Izvedba in zatesnitev prebojev ......................................................................... 34

4.4.8 Spajanje PVC trakov, tesnilne pločevine in nabrekajočih trakov ................... 36

4.4.9 Izvedba križanj tesnilnih trakov ....................................................................... 39

4.5 NAPAKE PRI UPORABI TESNILNIH TRAKOV ZA TESNJENJE STIKOV ......................... 41

4.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI BELE KADI ...................................................................... 45

4.7 SANACIJA NETESNOSTI DELOVNIH STIKOV ............................................................ 45

4.8 BETONSKE MEŠANICE ZA IZVEDBO SISTEMA BELE KADI ........................................ 46

4.8.1 Preizkušanje odpornosti betona na prodor vode ............................................. 46

5 PRIMERJAVA MED BELO IN ČRNO KADJO PRI IZVEDBI TESNJENJA

OBJEKTA ZBIRNEGA BAZENA ODPADNIH VOD V TE ŠOŠTANJ .................... 47

5.1 SPLOŠNO O OBJEKTU ZBIRNI BAZEN ODPADNIH VOD ............................................ 47

5.2 PODATKI ZA IZVEDBO HIDROIZOLACIJE ................................................................ 48

5.2.1 Podatki o lokaciji in pogojih ........................................................................... 48

5.2.2 Zahteve o zaščiti stavb pred vlago ................................................................... 48

5.3 IZVEDBA HIDROIZOLACIJE Z BITUMENSKI VARILNI TRAKOVI ................................ 49

5.3.1 Izbira ustreznega materiala ............................................................................. 51

5.3.2 Zahteve pri izvedbi hidroizolacije iz bitumenskih varilnih trakov .................. 52

5.3.3 Zaščitne plasti varilne bitumenske hidroizolacije ........................................... 53

5.4 IZVEDBA HIDROIZOLACIJE S SINTETIČNO FOLIJO ................................................... 54

5.4.1 Izbira ustreznega materiala ............................................................................. 54

5.4.2 Zahteve pri vgradnji sintetičnih folij ............................................................... 54

5.4.3 Zaščitne plasti sintetične folije ....................................................................... 55

Stran VII

5.5 IZVEDBA HIDROIZOLACIJE PO SISTEMU BELE KADI ................................................ 56

5.5.1 Klasifikacija objekta glede na zahtevano vodoneprepustnost ......................... 56

5.5.2 Dimenzioniranje .............................................................................................. 59

5.6 TEHNOLOŠKA PRIMERJAVA IZVEDBE NA OBJEKTU ZBIRNI BAZEN ODPADNIH VOD 64

5.6.1 Poraba materiala ............................................................................................. 64

5.6.2 Časovna primerjava ........................................................................................ 65

6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 69

7 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 70

8 PRILOGE ................................................................................................................... 73

8.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 73

8.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 76

8.3 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 76

8.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 77

1

PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z UPORABO

VODOTESNIH BETONOV PO SISTEMU »BELE KADI« IN SISTEMOV »ČRNE KADI« Stran 1

2 UVOD

Dandanes je potreba po prostoru velika predvsem v mestnih središčih. Arhitekti,

projektanti in urbanistični delavci zato vedno več etaž stavbe predvidijo pod nivojem

obstoječega terena. V teh prostorih praviloma predvidijo garaže, strojnice, skladiščne

prostore, arhive itd. Vendar s pozicioniranjem etaž stavbe pod nivojem terena narašča tudi

nevarnost prodora vode v sam objekt. S prodorom vode v objekt lahko nastane škoda na

sami konstrukciji (propadanje betona, korozija armature) ter opremi, ki je predvidena v

etažah objekta, ki so projektirani pod nivojem terena. Prav tako je potrebno pri

nestanovanjskih gradnjah, kot so čistilne naprave, zbirni bazeni odpadnih vod, industrijski

objekti namenjeni proizvodnji kemikalij, jezovi itd., zagotoviti odpornost konstrukcije na

prodor vode in ostalih tekočih snovi iz samega objekta v naravo.

Splošno znano je dejstvo, da je večina konstrukcij, katere so predvidene pod nivojem

terena ali so predvidene za zadrževanje vode in nevarnih snovi, narejena monolitno iz

betona ali so zidane iz betonske opeke. Ker material, kot je beton ali betonska opeka sam

po sebi ni vodotesen, moramo konstrukcijo pred prodorom vode v ali iz objekta zaščititi z

ustrezno hidroizolacijo.

Za izgradnjo objektov pod nivojem terena se danes lahko uporabi dve osnovni tehnologiji

izvedbe hidroizolacij, ki ju imenujemo tehnologiji črne in bele kadi.

Črna kad je najpogostejša in tudi najstarejša oblika izvedbe hidroizolacije. Pri črni kadi

konstrukcijo pred prodorom vode zaščitimo na zunanji ali notranji strani stene, temeljne ali

stropne plošče. Pri tem se največkrat uporabijo hidroizolacije na bazi bitumna ali plastičnih

mas.

Bela kad se dandanes vedno pogosteje pojavlja pri izvedbi zaščite konstrukcije pred

prodorom vode. Pri sistemu bele kadi beton poleg osnovne funkcije nosilnosti prevzame

tudi vlogo vodotesnosti. Zelo pomembni sta receptura betona in dobra zatesnitev delovnih

stikov med fazami betoniranja.

V diplomskem delu bom primerjal oba sistema ter materiale, kateri se uporabljajo pri

izvedbi hidroizolacij po omenjenih sistemih. Izvedbo sistema bom analiziral na

konkretnem primeru iz prakse.



3 SPLOŠNO O HIDROIZOLACIJI

3.1 Namen hidroizolacij

Osnovni namen hidroizolacije je preprečiti prehod vlage skozi konstrukcijski element.

Hidroizolacija ščiti objekt pred prodorom vode v notranjost objekta ali prodorom tekočin

iz objektov (bazeni, čistilne naprave itd). Izvedba hidroizolacije mora biti natančna, saj

lahko naknadne sanacije objektov povzročijo dodatne stroške, ki niso primerljivi s

stroškom dodatne pazljivosti v času izvajanja hidroizolacije.

3.2 Sistemi izvedbe hidroizolacij

Poznamo dve osnovni tehnologiji izvedbe zaščite objektov pred prodorom vode,

imenovani črna in bela kad.

Sistem izvedbe hidroizolacij po sistemu črne kadi je osnovni sistem tesnjenja objektov,

katerega so uporabljali že Sumerci in Babilonci. V osnovi je sistem črne kadi zasnovan

tako, da na konstrukcijski element (temeljno ploščo, steno) nalepimo, pritrdimo ali

premažemo tesnilno maso, ki objekt ščiti pred vlago. Prve izvedbe hidroizolacije so bile

zasnovane na osnovi bitumna, od koder je sistem dobil tudi ime črna kad (črna barva

bitumna). Z razvojem plastičnih mas so se pri izvedbi pojavile tesnilne folije in tesnilni

premazi, katere povsem enakovredno bitumenskim izvedbam hidroizolacije ščitijo objekt

pred prodorom vode. Tesnjenje objekta po sistemu črne kadi lahko izvedemo z

naslednjimi material:

bitumenskimi trakovi (varilnimi, samolepilnimi),

sintetičnimi folijami,

tesnilnimi premazi.

Sistem hidroizolacije po sistemu bele kadi vedno pogosteje nastopa pri izvedbi konstrukcij.

Po sistemu bele kadi moramo že v samem načrtovanju objekta upoštevati izvedbo delovnih

stikov, dilatacij in pozicijo armature. Sistem temelji na izvedbi vodotesnih betonov in

natančni izvedbi vseh delovnih stikov in prebojev. Izvedba po omenjenem sistemu je

hitrejša in hkrati cenejša od izvedbe po sistemu črne kadi.



4 ČRNA KAD

Sistem izvedbe zaščite objekta pred vlago po sistemu črne kadi temelji na zaščiti objekta z

vodoneprepustnim ovojem. Ovoj je lahko iz različnih materialov, kateri imajo različne

načine vgradnje in možnosti uporabe. Ovoj se lahko vgradi že pred izvedbo

konstrukcijskih elementov (sintetične folije, bentonitne membrane) ali se vgrajuje

naknadno na že izveden konstrukcijski element (bitumenski trakovi, premazi). Zaščitni

ovoj se pogosteje izvede na zunanji strani objekta, lahko pa tudi na notranji. Ovoj mora biti

ustrezno zaščiten pred mehanskimi poškodbami. Sistem se uporablja na objektih, kjer je

zahtevana visoka stopnja zaščite pred vlago.

4.1 Projektiranje hidroizolacije po sistemu črne kadi

Ovoj stavbe mora biti izveden skladno z veljavnimi nacionalnimi standardi in mora

zaščititi objekt za predvideno življenjsko dobo. Za zagotovitev vodotesnosti objekta in s

tem funkcionalno uporabo objekta moramo v fazi projektiranja hidroizolacije po sistemu

črne kadi pozornost nameniti:

4.1.1 Možnim vodnim virom na lokaciji predvidenega objekta

Za pravilno izvedbo hidroizolacije objekta moramo najprej preučiti možne vodne vire

za izbrano lokacijo in konstrukcijo objekta. Voda lahko deluje na objekt na naslednje

načine:

gravitacijsko,

vetrni in zračni tokovi,

kapilarna vlaga,

voda pod hidrostatičnim pritiskom.

4.1.2 Izbiri ustreznega sistema hidroizolacije

Za izvedbo hidroizolacije po sistemu črne kadi lahko izbiramo med tremi sistemi in

sicer:

Kesonski



Temelji na kompletni izvedbi neprekinjenega vodotesnega ovoja površin

izpostavljenim vodi.

Drenažni

Objekt zaščitimo z izvedbo drenažnega sistema ob stenah objekta, kateri zbira vodo in

le to odvaja od objekta.

Preusmeritveni

Sistem preusmerja vodo stran od objekta, s pomočjo drenažnih sistemov in naklonov

površin.

4.1.3 Podrobnejši preučitvi izbranega sistema hidroizolacije

V tej fazi je potrebno za izbrani sistem podrobno preučiti izvedbo za obravnavan

objekt. Da med gradnjo objekta ne prihaja do napak pri izvedbi hidroizolacij, je

potrebno podrobno preučiti:

faze izvedbe posameznih konstrukcijskih sklopov objekta,

ali karakteristike izbranega materiala ustrezajo projektu hidroizolacije,

izvedbo detajlov pri dilatacijskih stikih in prebojih,

posvetovati se s proizvajalcem hidroizolacijskega materiala o izvedbi pritrjevanja,

obdelavi prebojev in drugih specifičnih detajlov.

4.2 Materiali za izvedbo zaščite objektov po sistemu črne kadi

Tesnjenje objekta po sistemu črne kadi lahko izvedemo z različnimi materiali, katere

izberemo glede na obremenitve vode na sam objekt. Izvedbo tesnjenja objekta po sistemu

črne kadi lahko glede na izbiro materiala izvedemo na več načinov. Materiali, kateri se

najpogosteje uporabljajo, so:

sintetične folije,

bitumenski varilni trakovi,

bentonitne membrane,

HDPE čepaste folije,

premazi.

Našteti materiali imajo različne sisteme vgradnje in različna območja uporabe glede na

lokacijo objekta in hidrogeološke pogoje.



4.2.1 Sintetične folije

So izdelane na osnovi različnih umetnih materialov in sicer:

mehki polivinil klorid (PVC-P),

etilenvinilacetat (EVA),

polizobutilen (PIB),

etilenkopolimerizatbitumen (ECB),

etilen propilen dien monomer (EPDM),

klorpolietilen (PE-C),

poliolefin (TPO oz. FPO).

Sintetične folije imajo širok spekter uporabe in se uporabljajo za tesnjenje ravnih streh,

podzemnih delov stavb, tunelov, vodnih zadrževalnikov, komunalnih odlagališč itd.

Sintetične folije so na razpolago v različnih debelinah od 0,6 mm (tesnjenje hidrostatično

manj obremenjenih objektov) do 3 mm (tesnjenje hidrostatično močno obremenjenih

objektov).

Sintetične folije delimo v dve skupini:

Homogene fleksibilne vodotesne membrane

Uporabljajo se za kesonsko tesnjenje konstrukcij tako vertikalnih kot horizontalnih površin

objekta. Folije se spajajo s pomočjo toplega zraka, kot je prikazano na sliki 1. Tovrstne

folije je potrebno položiti na predhodno vgrajen geotekstil na trdno, uravnano podlago,

brez ostrih robov in vdolbin s pritrdili predpisanimi s strani proizvajalca. Primer pritrdil je

prikazan na sliki 2. Posebno pozornost je potrebno nameniti obdelavi stikov, robov in

prebojev. Ti se morajo izvesti v skladu s proizvajalčevimi navodili in detajli projekta. Po

vgradnji folije je potrebno površino in zvarjene stike pregledati in po potrebi tudi

preizkusiti. Po opravljenem pregledu in odpravi napak je potrebno folijo pred vgradnjo

armature in betona ustrezno zaščititi za preprečitev morebitnih poškodb med nadaljnjim

izvajanjem del. Zaščita se lahko izvede s plastjo geotekstila in PE folije. Homogene

fleksibilne vodotesne membrane se pogosto uporablja tudi pri izvedbi hidroizolacij

tunelov.



Slika 1: Lepljenje stikov z vročim zrakom (vir: Lespatex)

Slika 2: Pritrdila za pritrjevanje sintetične folije (vir: Sika)

Samolepilne tesnilne membrane

Prav tako se uporabljajo za kesonsko tesnjenje konstrukcij vertikalnih in horizontalnih

površin. V primerjavi z navadnimi vodotesnimi membranami se razlikujejo v možnosti

hladne izvedbe stikanja med segmenti folije. Folijo je potrebno položiti na trdno in

uravnano podlago, kot je prikazano na sliki 3. Prednost samolepilnih membranskih

tesnilnih sistemov je v direktnem polaganju armature na samo folijo, saj je zmožna prenesti

večje točkovne obremenitve (polaganje armature na točkovne distančnike). Samolepilne

tesnilne membrane imajo dodatno nanesen sloj, kateri reagira po ulitju betonske mešanice.

Tako se membrana popolnoma zlepi z betonsko konstrukcijo. Uporaba samolepilnega



membranskega tesnilnega sistema nam omogoča lažje odkrivanje lokacije morebitnih

poškodb membrane med samo vgradnjo armature, saj voda ne more prodreti med betonsko

konstrukcijo in membrano. Tako lahko hitro odkrijemo lokacijo puščanja in le to ustrezno

saniramo s pomočjo injektiranja.

Slika 3: Položena folija pred izvedbo armiranja talne plošče (vir: Sika)

4.2.2 Bitumenski trakovi

Uporabljajo se za tesnjenje horizontalnih in vertikalnih konstrukcijskih elementov objekta

(pasovni temelji, talne plošče, zidovi, ravne strehe itd.). Trakovi so izdelani na osnovi

bitumna z dodanimi nosilci iz poliestra, steklene tkanine ali kovinske folije, kateri

omogočajo prenašanje nateznih sil ob morebitnih posedkih in deformacijah objekta.

Bitumenski trakovi so debeline od 3 mm do 5 mm. Število slojev se določi na podlagi

hidrogeoloških pogojev na lokaciji objekta. Kot osnovna zaščita bitumenskih trakov se

pred zlepljenjem v svitku uporabijo PE folija, smukec ali fini peščeni posip.

Površina, na katero pritrjujemo bitumenske trakove, mora biti brez ostrih robov in vdolbin,

katere bi poškodovale bitumenski trak v fazi izvedbe ali kasneje zaradi pomikov in

deformacij objekta. Površina mora biti očiščena prahu, madežev in olj. Prav tako moramo

v slabših vremenskih razmerah paziti na suhost podlage, na katero pritrjujemo bitumenske

trakove. Pri izvedbi preklopnih stikanj horizontalnih in vertikalnih bitumenskih plasti in

izvedbi prebojev je potrebno upoštevati navodila proizvajalca bitumenskih trakov. Odvisno

od proizvajalca bitumenskih trakov je potrebno površino predhodno premazati z ustreznim

spojnim sredstvom za zagotovitev boljšega stika med hidroizolacije in konstrukcije

objekta. Bitumenske trakove je potrebno po vgradnji ustrezno zaščititi z mehansko zaščito



(EPS, XPS, čepasta folija), da se med izvajanjem ostalih gradbenih del in morebitnih

kasnejših posedkov konstrukcije ta ne poškoduje.

Bitumenske trakove delimo v dve skupini:

lepljeni z odprtim plamenom

Trakove na predhodno pripravljeno podlago varimo s pomočjo odprtega plamena, s

katerim segrevamo površino traku in postopoma varimo trak na konstrukcijo, kot je to

prikazano na sliki 4. Istočasno je potrebno segrevati tudi spoje s predhodno položenim

bitumenskim trakom, da dobimo homogen in tako vodo neprepusten spoj.

Slika 4: Varjenje bitumenske hidroizolacije na betonsko površino (Vir: Fragmat)

samolepilni bitumenski trakovi

Samolepilni trakovi se pritrjujejo na konstrukcijo s hladnim postopkom. Trakove s

pomočjo valčkanja prilepimo na konstrukcijo objekta. Posebno pozornost moramo

nameniti detajlom in vremenskim pogojem uporabe trakov predpisanih s strani

proizvajalca. Primer izvedbe hidroizolacije stene s samolepilnimi bitumenskimi trakovi je

prikazan na sliki 5.



Slika 5: Izvedena hidroizolacija iz samolepilnih bitumenskih trakov (vir: Lespatex)

4.2.3 Bentonitne membrane

Uporabljamo jih v primerih hidroizolacij sten in talnih plošč, na katerih je stalno prisoten

hidrostatični pritisk.

Bentonitna membrana je sestavljena iz sloja polipropilenske tkanine in netkane

polipropilenske tkanine, med katerima je plast hidratiziranega natrijevega bentonita. Te tri

plasti so med seboj mehansko spojene. Hidratiziran natrijev bentonit je material, pridobljen

iz gline vulkanskega izvora, kateri ob stiku z vodo poveča svoj volumen do 15-kratnika

osnovnega volumna.

Uporaba bentonitne membrane je mogoča tako pri izvedbi horizontalne in vertikalne

hidroizolacije, pred ali po betoniranju. Priporočljiva je vgradnja pred betoniranjem, saj s

tem zagotovimo oprijem netkane tkanine s svežim betonom in s tem onemogočimo prodor

vode med konstrukcijski element in hidroizolacijo. Hidratiziran natrijev bentonit po stiku z

vodo ustvari vodotesni gel in s povečanjem svojega volumna zatesni razpoke v konstrukciji

in morebitna druga šibka mesta.

Bentonitne membrane lahko vgrajujemo tudi na že utrjeno tamponsko nasutje (ni potrebe

po podložnem betonu), opaž ali stene primarno namenjene varovanju gradbene jame pred

izvedbo betoniranja, kot je prikazano na sliki 6. Vse površine morajo biti gladke, brez

večjih vdolbin in ostrih robov, da med deformacijami objekta in posedki ne prihaja do

poškodb bentonitne membrane. Bentonitno membrano lahko uporabimo tudi za izvedbo

hidroizolacij že izvedenih konstrukcij, na katero le to mehansko pritrdimo s pritrdili



prikazanimi na sliki 7. Pri vgradnji je potrebno upoštevati detajle in navodila proizvajalcev

bentonitnih membran.

Slika 6: Vgrajena bentonitna membrana na vertikalni steni prvotno namenjeni varovanju

gradbene jame (vir: Voltex)

Slika 7: Točkovno pritrjevanje bentonitne membrane (vir: Voltex)

4.2.4 HDPE čepaste folije

Čepaste folije (pogost izraz tudi bradavičaste folije) uporabljamo za hidroizolacijo

objektov v primeru prisotnosti talne vlage in precejajoče se vode. Čepaste folije niso

primerne za hidroizolacije, kjer pričakujemo večje hidrostatične pritiske.

Folija je izdelana na osnovi HDPE (high-density polyethylene; polietilen visoke gostote)

folije in je profilirana v obliki votlih čepkov.

Folijo lahko vgrajujemo v vseh vremenskih razmerah, saj ni občutljiva na kratkotrajno

izpostavljenost nizkim ali visokim temperaturam. Čepasta folija se uporabi za horizontalno



in vertikalno hidroizolacijo. Za izvedbo horizontalne hidroizolacije le to položimo na zbito

in uravnano peščeno podlago, tako da se čepki vtisnejo v peščeno podlago. Pritrditev folije

na stene izvedemo s pomočjo mehanskih pritrdil, skladno z navodili proizvajalca. Folije

med seboj zlepimo s pomočjo samolepilnih trakov na butilni osnovi in s stiskanjem čepkov

na mestih predfabriciranih preklopov, kar je prikazano na sliki 8.

Slika 8: Čepasta folija in način spajanja folije (vir: Lespatex)

4.2.5 Premazne hidroizolacije

Premazne hidroizolacije se uporabljajo za zaščito objekta proti talni vlagi in redkeje proti

precejni vodi. Posebej primerne so pri izvedbi tesnitev detajlov pri prebojih in hitro

spreminjajočih in neravnih površinah, kjer bi bila izvedba hidroizolacije s pomočjo trakov

otežena.

Premazne hidroizolacije delimo glede na osnovni material na:

premaze na osnovi cementa,

premaze na osnovi polimerov,

premaze na osnovi bitumna.

Premazne hidroizolacije se uporabljajo za izvedbo horizontalnih in vertikalnih

hidroizolacij. Nanos slojev vršimo s pomočjo valjčkov, čopičev, zidarskih lopatic ali maso

nanesemo s pomočjo brizganja. Debelina posameznega nanosa znaša 1–2 mm, odvisno od

izbranega izdelka, medtem ko je število nanosov odvisno od hidrogeoloških pogojev na

predvideni lokaciji objekta. Pri izvedbi je potrebno paziti na enakomerno in zadostno

debelino sloja, katero je potrebno preverjati z meritvami med nanašanjem posameznih



slojev. Površina za nanos prvega sloja premaza mora biti očiščena umazanij, brez štrlečih

delcev, obenem pa tudi dovolj hrapava (metličen beton ali naknadno peskanje površine),

katera zagotavlja potrebno oprijemljivost nanosa s konstrukcijskim elementom. Vsebnost

vlage na površinah, katere izoliramo, mora biti čim manjša, da preprečimo pojav mehurjev.

Hidroizolacija se lahko izvaja na različne površine (beton, les, jeklo, zidane stene, PVC),

katere morajo ustrezati zahtevam proizvajalcev premaznih hidroizolacij.Med dilatacijskimi

stiki in ostalimi predvidenimi gibajočimi se stiki ali preboji se lahko med posameznimi

nanosi vgradi sloj iz steklenih vlaken ali geotekstila, kateri omogoča prenašanja večjih

pomikov in deformacij. Premazne hidroizolacije niso trajno odporne na UV svetlobo in

proti obrabi zaradi frekvence prehodov, zato jih je potrebno ustrezno zaščititi.

4.3 Detajli izvedbe

V nadaljevanju so predstavljeni posamezni detajli izvedbe hidroizolacij z uporabo

sintetičnih, bentonitnih in bitumenskih trakov.

4.3.1 Sintetični trakovi in bentonitni trakovi

- detajl prekrivanja (Vir: FLAG sistem),

- detajl pritrjevanja in izvedba hidroizolacije na mestih pritrjevanja (1. slika –

stransko pritrjevanje; 2. slika – pritrjevanje z letvijo) (Vir: FLAG sistem),



‐ izvedba horizontalnih prebojev (vir: Mapei),

‐ izvedba vertikalnih prebojev (vir: Mapei),

‐ izvedba okrog pilotov (vir: Mapei),



‐ detajl izvedbe stika temeljna plošča – stena (vir: Fragmat),

4.3.2 Bitumenski trakovi

- detajl kesonske izvedbe (vir: Fragmat),



- detajl izvedbe preboja AB plošče (vir: Fragmat).

4.4 Možne napake pri izvedbi

Pri izvajanju hidroizolacije po sistemu črne kadi lahko pride do naslednjih napak:

- neustrezno skladiščenje trakov in materialov (neustrezna UV zaščita, mraz),

- poškodbe pri prevozu in razkladanju,

- napačna izbira sistema glede na obremenitve,

- nepravilna izvedba na dilatacijskih in gibajočih stikih,

- neustrezna izvedba priključka vertikalne na horizontalno hidroizolacijo,

- nepravilna izvedba okrog prebojev,

- naknadna izvedba prebojev,

- nepravilna zaščita izvedene hidroizolacije,

- neustrezno pripravljena površina,



- prevelika vlaga konstrukcijskih elementov pred izvedbo – nastanek mehurjev,

- neenakomeren nanos premazne hidroizolacije,

- neustrezna nega in zaščita premaznih hidroizolacij po vgradnji,

- neustrezni vremenski pogoji v času izvajanja del.

4.5 Prednosti in slabosti črne kadi

Prednosti črne kadi:

Tovarniško pripravljeni trakovi in premazi – manjše možnosti napak materiala.

Že dolgo znana in preizkušena tehnologija izvedbe – predvsem bitumenski trakovi.

Slabosti črne kadi:

Zahtevna in ekonomsko draga sanacija v primeru poškodb in napak pri izvedbi.

Večji stroški materiala in delovne sile zaradi večjega števila faz.

Pri vgradnji so nekateri sistemi odvisni od vremenskih pogojev.



5 BELA KAD

Tehnologija izvedbe objekta po sistemu »bela kad« temelji na sistemu vodotesnosti

zunanje betonske lupine objekta (temeljne plošče in sten). Beton poleg osnovne funkcije

konstrukcijske nosilnosti prevzame tudi funkcijo vodotesnosti. Poseben poudarek pri

gradnji objekta je na izvedbi in položaju delovnih stikov ter prebojev, ki morajo biti

izvedeni zelo kvalitetno. Z uporabo tehnologije sistema bele kadi skrajšamo potrebni

izvedbeni čas in stroške izvedbe zaščite objekta pred prodorom vode. Sistem se ne

uporablja na konstrukcijah, kjer je zahtevana nizka relativna vlažnost in na objektih z

veliko dinamično obtežbo.

5.1 Tehnologija izvedbe

Izvedba objektov, pri katerih se bo kot tehnologija tesnjenja uporabila tehnologija bele

kadi, ni dovoljena brez ustreznega projekta. Projekt mora upoštevati vse dejavnike, kateri

vplivajo na izvedbo konstrukcije.

V projektu mora biti definirano:

sestava ustreznega vodotesnega betona,

posamezni gradbeni odseki z zaporedjem betoniranja,

lokacije delovnih stikov in

prilagoditev armature glede na izvedbo posameznih odsekov.

Zelo pomembni sta izvedba vseh delovnih in dilatacijskih stikov ter izvedba stikov z

obstoječo konstrukcijo, da zadostimo pogoju vodotesnosti konstrukcije. Način izvedbe

tesnjenja izberemo glede na obliko, namembnost konstrukcije ter zunanje vplive, ki

delujejo na konstrukcijo. Pri izbiri sistema tesnjenja je priporočljivo izvesti enoten sistem

za celotno konstrukcijo, predvsem zaradi lažjega spajanja tesnilnih trakov. Delovni stiki se

tesnijo s pomočjo PVC, pločevinastih in nabrekajočih trakov ali s pomočjo injektirne

cevke. Poseben poudarek moramo nameniti izvedbi prebojev.

Betoni za sistem bele kadi morajo dosegati visoke standarde vodotesnosti in vgradnje.

Vgradnja betona mora potekati natančno po zahtevah ustreznega tehničnega standarda.

Pomembna sta pravilno zgoščevanje betona in nega betona v času pridobivanja trdnosti.



5.2 Projektiranje vodotesnih konstrukcij

Pri projektiranju konstrukcij, pri katerih je predvideno tesnjenje po tehnologiji bele kadi,

moramo vključiti:

‐ stopnjo izpostavljenosti konstrukcije na vodo,

‐ lastnosti betonskih mešanic in

‐ geometrijo konstrukcijskih elementov.

Posebno pozornost moramo pri projektiranju nameniti omejitvi nastanka razpok v

konstrukciji.

5.2.1 Stopnja izpostavljenosti konstrukcije na vodo

Pri načrtovanju objekta je potrebno upoštevati zanesljive podatke o nivoju vode in vodnih

pritiskov na konstrukcijske elemente na predvideni lokaciji gradnje objekta. Določitev

razreda neprepustnosti mora biti praviloma vnesena v pogodbene dokumente med

investitorjem in izvajalcem, kjer se opredeli odgovornost izvajalca za kakovost izvedbe

vodotesnosti konstrukcije. V spodnji preglednici 1 so prikazane posamezne stopnje

zahtevane vodoneprepustnosti.



Preglednica 1: Razredi zahtevane vodoneprepustnosti

Zahtevn

ostni

razred

Kratek

opis

Opis betonske

površine

Presoja

vlažnih mest

Dopustne napake (vlažna

mesta, razpoke) na

betonski površini

Dodatni ukrepi Zgledi uporabe Izved

be

As - posebni

razred

Popol-

noma

suho

Ni nikakršnih

vidno določljivih

mest (temnih

obarvanj).

Brezpogojno

potrebna gred.

Fizikalna preiskava in

klimatizirane

prostora.

Skladišče za blago,

ki je izredno

občutljivo na vlago.

Kon

stru

kcij

a iz

za

vodo

nep

repu

stne

ga b

eton

a

A1 Pretežno

suho

Posamezno

vizualna

določljiva vlažna

mesta (medlo

temno

obarvanje).

Po dotiku s

suho roko na

njej ni opaziti

sledov vode.

0,1 % površine

konstrukcijskega elementa

sme biti vlažen.

Potrebna je gradbeno-

fizikalna preiskava

katere rezultat je

lahko potreba po

klimatiziranju

prostora (npr. dalj

časa trajajočem

zadrževanju ljudi).

Prometni objekti z

visokimi

zahtevami. Bivalni

prostori, skladišča,

hišne kleti

(skladiščni

prostori), prostori

hišne tehnike s

posebnimi

zahtevami.

Nep

repu

stne

zaš

čitn

e st

ene

A2 Rahlo

vlažno

Vizualno in

ročno določljiva

posamezna

lesketajoče se

vlažna mesta na

površini.

Merjenje

količine

odtekajoče

vode ni

možno. Po

dotiku z roko

so na njej

opazni sledovi

vode.

1 % površine


sme biti vlažen.

Posamezne vodne lise, ki

se na betonski površini

posameznega


posušijo.

V posebnih primerih

utegne biti potrebno

klimatizirane.

Garaže, Prostori

hišne tehnike (npr.

kotlovnice,

kolektorji),

prometni objekti.

A3 Vlažno Voda izhaja po

kapljicah; tvorba

trakastih lis.

Količina

odtekajoče

vode se lahko

meri v lovilnih

posodah.

Za stene, temeljne plošče

in zaščitne stene velja:

max. dopustna količina

vode na vsako

pomanjkljivo mesto oz.

ne-delovne stike zaščitne

stene znaša 0,2 l/h, pri

čemer izstopanje vode na

m2 stene v povprečju ne

sme biti večje od 0,01 l/h.

Predvideti je

potrebno ukrepe

dreniranja.

Garaže (z

dodatnimi ukrepi,

npr. z drenažnimi

koritnicami).



A4 Mokro Voda curlja iz

posameznih mest

v temeljih

ploščah, stenah

in zaščitnih

stenah.

Količina

odtekajoče

vode se lahko

meri v lovilnih

posodah.

Maksimalna dopustna

količina vode na vsako

pomanjkljivo mesto znaša

2 l/h, pri čemer izstopanje

vode na m2 stene v

povprečju ne sme biti

večje od 1 l/h.

Predvideti je

potrebno ukrepe

dreniranja.

Zunanja lupina

dvolupinske

izvedbe.

5.2.2 Lastnosti betonskih mešanic

Za zagotovitev vodotesnosti objekta moramo zagotoviti primerno mešanico betona, ki

zagotavlja vodotesnost. Betonska mešanica mora biti pred vgradnjo v objekt preizkušena z

vsemi predpisanimi preizkusi. Nastanek razpok v betonu je odvisen od razvoja natezne

trdnosti, oddajanja hidratacijske toplote, krčenja in lezenja betona. Za vodotesen beton se

sme uporabiti beton s posebnimi lastnostmi, za kar se smatra beton trdnosti C 25/30 ali

več. Za vodotesen beton je lahko vodocementni faktor največ 0,6.

5.2.3 Geometrija konstrukcijskih elementov

Pri načrtovanju konstrukcije za izvedbo katere se predvideva tehnologija bele kadi,

moramo že pred začetkom gradnje upoštevati predvsem:

obliko konstrukcije kot celote,

uskladitev projekta s terminskim planom gradnje,

določitev posamezne izvedbene faze gradnje z upoštevanjem opažnih sistemov,

razporeditev delovnih stikov.

Geometrija objekta mora biti v vseh ravninah čim enostavnejša, s čimer preprečimo

nastanek vsiljenih napetosti v konstrukcijskih elementih. Upoštevati moramo tudi

minimalno debelino konstrukcije, ki je podana v preglednici 2.

Preglednica 2: Minimalna debelina konstrukcijskih elementov

Konstrukcijski element Minimalna debelina elementa

Podložni beton 5 cm

Talne plošče 25 cm

Stene 30 cm



5.2.4 Omejitev nastanka razpok

Konstrukcija je vodotesna takrat, ko nastale razpoke, ki so lahko posledica različnih

dejavnikov, ne dovoljujejo prehoda vode skozi element. Razpoke moramo omejiti na

maksimalno širino 0,2 mm. Pri predvidevanju razpok moramo poleg običajnih obtežb,

katere delujejo na konstrukcijo, predvideti tudi obremenitve vsiljenih deformacij, ki jih

povzročajo oddajanje hidratacijske toplote, krčenje in temperaturne obremenitve. Velikosti

teh deformacij lahko zmanjšamo s pravilno izbiro konstrukcijskih elementov, sestave

betonskih mešanic in izvedbe zadostnega števila dilatacij.

5.3 Izvedba delovnih stikov

Pri izvedbi delovnih stikov moramo biti izredno previdni med vgradnjo tesnilnih PVC,

pločevinastih, nabrekajočih trakov ali injektirnih cevk. Vsaka napaka pri vgradnji tesnilnih

trakov ali injektirne cevke ima kasneje kot posledico puščanje vode v ali iz objekta.

Sanacija nekakovostne izvedbe je lahko izredno draga, saj je napako potrebno locirati in

nato tudi izvesti sanacijo kritičnega mesta.

5.3.1 Izvedba stikov z uporabo PVC trakov

Stiki iz PVC trakov so lahko locirani na zunanji strani delovnega stika ali v notranjosti

elementa, na katerem poteka delovni stik, kot je prikazano na slikah 9 in 10.

Slika 9: Skica in slika zunanjega tesnilnega traku (vir: Sika)



Slika 10: Skica in slika notranjega PVC tesnilnega traku (vir: Sika)

Za izvedbo lomov delovnih stikov proizvajalci PVC tesnilnih trakov nudijo različne

prefabricirane kose, ki se prav tako delijo na notranje in zunanje. Prav tako lahko obstoječe

zunanje ali notranje PVC trakove varimo med seboj in oblikujemo PVC trak glede na

obliko delovnega stika, kot prikazujeta sliki 11 in 12.

Slika 11: Prefabricirani fazonski kosi zunanjih in notranjih PVC tesnilnih trakov (vir: Sika)



Slika 12: Varjeni zunanji PVC tesnilni trak (vir: Sika)

5.3.2 Izvedba stikov z uporabo pločevinastih trakov

Pločevinasti trakovi se najpogosteje uporabljajo za horizontalne stike temeljna plošča –

stena, stena – stropna plošča in vertikalne stike stena – stena. Pločevina se vedno namesti

na sredino stene na območju delovnega stika, kot kaže slika 13. Širina pločevin je lahko

različna, odvisna je od debeline stene, hidrostatičnega pritiska in kakovosti vgrajenega

betona. Nekateri proizvajalci na površino pločevine nanesejo premaz, kateri še dodatno

izboljša stik betona s pločevino in s tem prepreči prodor vode ob pločevini.

Slika 13: Vgrajen pločevinasti trak v horizontalni stik temeljna plošča – stena

(vir: Lespatex)



5.3.3 Izvedba stikov z uporabo nabrekajočih trakov

Za izvedbo delovnih stikov, kjer ni mogoče tesniti delovnega stika s PVC ali jeklenimi

tesnilnimi trakovi (gosta armatura), se uporabijo nabrekajoči trakovi. Nabrekajoče trakove

namestimo na sredino konstrukcijskega elementa. Za dodatno zagotovitev tesnosti

delovnega stika med obstoječim betonom in nabrekajočim trakom se za pritrditev uporabi

tesnilna pasta. Nabrekajoči trak lahko po potrebi še dodatno fiksiramo z žeblji ali vijaki

(vertikalni stiki). Pri izvedbi del moramo paziti, da nabrekajočega traku ne zmočimo pred

pričetkom betoniranja, saj so narejeni iz materialov, ki v stiku z vlago (betonsko mešanico,

vodo) razširijo svoj volumen tudi do 400 %. Nabrekajoči trak tako zapolni razpoke v

delovnem stiku in s tem prepreči prehod vode v ali iz objekta.

5.3.4 Izvedba stikov z injektirno cevko

Injektirne cevke se vgrajujejo samostojno ali v kombinaciji s tesnilnimi trakovi na

posebnih in ekstremno obremenjenih konstrukcijah. Sestava injektirne cevke je prikazana

na sliki 14.

Slika 14: Podrobna sestava injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant concrete

structures)

Vgradnja injektirne cevke kot samostojnega elementa poteka na sredini konstrukcijskega

elementa in vsaj 8 cm od roba konstrukcijskega elementa. Cevka se pritrdi s posebnimi

pritrdili, tako da je cevka ves čas v stiku z že izvedeno betonsko površino, kot prikazuje

slika 15. Tako preprečimo nastanek dvojnega stika.



Slika 15: Skica pravilno vgrajene injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant

concrete structures)

Dolžina enega odseka injektirne cevke ne sme biti daljša od 10 m, da še lahko izvedemo

kontrolirano injektiranje. Injektiranje se izvede po preteku 28 dni od betoniranja

konstrukcijskega elementa. Injektiranje izvajamo tako, da najprej cevko z ene strani

polnimo z injekcijsko maso, dokler ne začne iztekati na drugi strani. Nato en konec

injektirne cevke zapremo in tako povečamo pritisk v cevi. Material skozi pore v cevki

prehaja v razpoke, ki so nastale v betonu med samim betoniranjem. Postopek ponovimo

večkrat iz obeh strani cevke.

Injektrine cevke v kombinaciji s tesnilnim trakom uporabimo kot neke vrste varovalo pred

možnimi napakami pri izvedbi delovnega stika s tesnilnimi trakovi, kot prikazuje slika 16.

Na ta način saniramo območje okoli tesnilnega traku v primeru nehomogenosti betona,

slabe vgradnje tesnilnega traku ali po preteku ocenjene življenjske dobe tesnilnih trakov.



Slika 16: Skica in slika pravilne vgradnje injektirne cevke v kombinaciji s tesnilnim

trakom (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures)

5.4 Detajli izvedbe delovnih stikov

Pri izvedbi konstrukcije le te ni možno izvesti monolitno. Tako vedno nastanejo delovni

stiki med različnimi konstrukcijskimi elementi ali pa nam velikost objekta preprečuje

izvedbo konstrukcijskega elementa v enem kosu. Na stikih teh konstrukcijskih elementov

moramo zagotoviti vodotesnost delovnega stika. To storimo s prej omenjenimi tesnilnimi

trakovi in tesnilnimi masami. Lahko imamo horizontalne ali vertikalne stike med

posameznimi konstrukcijskimi elementi ali deli konstrukcijskega elementa.

Horizontalni delovni stiki:

talna plošča – stena,

talna plošča – talna plošča,

stena – plošča,

stena – stena.

Vertikalni delovni stiki:

talna plošča – talna plošča,

stena – stena.



Prav tako moramo pri konstrukcijah upoštevati raztezke vgrajenih materialov in predvideti

ustrezne dilatacije. Dilatacije moramo prav tako zatesniti z ustreznimi tesnilnimi trakovi in

tako preprečiti prodor vode v ali iz objekta skozi samo dilatacijo.

5.4.1 Vertikalni delovni stik talna plošča – talna plošča

Pri izvedbi talnih plošč večjih dimenzij le te ni možno monolitno zaliti. Tako moramo

predvideti delovne stike, kateri nam omogočajo izvedbo konstrukcijskega elementa v več

fazah. Te stike običajno tesnimo s PVC trakovi, ki pa so lahko locirani na sredini

(notranji) ali na zunanjem delu talne plošče, kot prikazuje slika 17.

Slika 17: Notranji in zunanji PVC tesnilni trak na stiku talna plošča – talna plošča

(vir: Sika)

PVC trakove za izvedbo delovnega stika se polaga vzdolž osi delovnega stika na podložni

beton (zunanji PVC tesnilni trak) ali na polovici debeline talne plošče. V 1. fazi betoniranja

se zabetonira polovica tesnilnega traku do osi tesnilnega traku tako, da ostane druga

polovica prosta in se zabetonira še v 2. fazi. Del tesnilnega traku, kateri se ne zabetonira v

1. fazi, se ne sme mehansko poškodovati oz. ga moramo ustrezno zaščiti pred poškodbami.

Prav tako moramo pred betoniranjem 1. in 2. faze temeljne plošče trak temeljito očistiti

nečistoč. Pri izvedbi betoniranja se ne smejo pojaviti gube ali druge nepravilnosti, ki bi

povzročile nezadostno sprejemljivost betona s trakom.

Pri izvedbi stika se najpogosteje uporablja zunanji PVC tesnilni trak, saj je izvedba opaža

delovnega stika bistveno lažja kot pri izvedbi delovnega stika z uporabo notranjega PVC

tesnilnega traku.



5.4.2 Horizontalni delovni stik talna plošča – stena

Na horizontalnem delovnem stiku talna plošča – stena lahko kot tesnilni material

uporabimo tako PVC, pločevinaste, nabrekajoče trakove ali injektirne cevke. Pri izvedbi

delovnega stika moramo že v fazi izvedbe opaženja in pred betoniranjem talne plošče

vstaviti izbrano tesnilno sredstvo. Upoštevati moramo tudi minimalne odmike tesnilnih

trakov od položene armature, katere podajajo posamezni proizvajalci tesnilnih trakov.

Pri uporabi PVC tesnilnih trakov na omenjenem delovnem stiku moramo pred

betoniranjem talne plošče v os stene vstaviti in ustrezno pritrditi tesnilni trak, katerega

polovica sega v talno ploščo konstrukcije in se zabetonira v 1. fazi betoniranja kot

prikazuje slika 18. Druga polovica tesnilnega traku pa se pred betoniranjem 2. faze

ustrezno pritrdi in očisti nečistoč. Prav tako moramo pri uporabi PVC tesnilnih trakov na

delovnem stiku paziti, da tesnilni trak vgradimo popolnoma vertikalno in da pri betoniranju

2. faze trak še vedno ostane v svojem položaju.

Podobno kot je opisano v poglavju Delovni stik talna plošča – talna plošča (poglavje 4.4.1)

lahko uporabimo za zatesnitev delovnega stika zunanji tesnilni trak, le da je tesnilni trak v

tem primeru obrnjen vertikalno.

Slika 18: Skica in slika pravilno vgrajenega PVC tesnilnega traku v stiku temeljna

plošča – stena (vir: Fugaplast)

Pri izvedbi stika s pomočjo tesnilne pločevine moramo le to namestiti že v fazi armiranja

talne plošče. Pločevina se pritrdi s pomočjo pritrdil v os stene, tako da med betoniranjem

ne spremeni svoje začetne lege. Pločevinasti trak se vgradi tako, da v 1. fazi betoniranja

(talna plošča) tesnilni trak sega v beton do svoje osi ali do armature talne plošče (zaščitni



sloj talne plošče) kot prikazuje detajl na sliki 19. Pred 2. fazo betoniranja se odstranijo

pritrdila in očisti površina delovnega stika. Različni proizvajalci tesnilnih pločevin na samo

površino pločevine nanašajo dodatni tesnilni sloj, kateri omogoča še boljšo oprijemljivost

pločevine z betonom. Tesnilni nanos je zaščiten s folijo, katero moramo pred 1. fazo

betoniranja odstraniti do polovice tesnilnega traku, pred pričetkom 2. faze pa še drugo

polovico.

Slika 19: Skica vgradnje tesnilne pločevine (vir: Primorje Ajdovščina)

Zatesnitev delovnega stika se lahko izvede tudi s pomočjo nabrekajočega tesnilnega traku.

Nabrekajoči tesnilni trak se vgradi že na zabetonirano temeljno ploščo vzdolž osi

delovnega stika. Pritrdi se lahko s pomočjo žebljev, vijakov ali se položi v nabrekljivo

tesnilno maso. Trak se mora vedno položiti na suho in čisto podlago. Kot je že omenjeno,

nabrekajočega traku pred betoniranjem 2. faze (sten) ne smemo močiti, saj začne v stiku z

vodo nabrekati. Volumen nabrekajočega traku se lahko poveča za 4-kratnik osnovnega

volumna in tako zatesni vse razpoke, ki so nastale v delovnem stiku, kot je prikazano na

sliki 20.



Slika 20: Nabrekajoči trak pred in po reagiranju z vodo (betonom) (vir: Volteco)

Pri izvedbi delovnega stika temeljna plošča – stena se najpogosteje uporablja tesnilni trak

iz pločevine, pri katerem ni potrebno toliko paziti pri sami vgradnji traku in kasneje pri

vgradnji betona v stene – pločevina obdrži vertikalnost ob normalni vgradnji betona.

5.4.3 Vertikalni delovni stik stena – stena

Za izvedbo delovnega stika se uporabljajo PVC, pločevinasti ali nabrekajoči tesnilni

trakovi. Pri predhodnem načrtovanju delovnih faz moramo že v izvedbi delovnega stika

temeljna plošča – stena predvideti mesto izvedbe vertikalnega delovnega stika stene. Na

tesnilni trak, ki je položen v stiku temeljna plošča – stena, moramo privariti še dodatni krak

tesnilnega traku za vertikalno izvedbo tesnitve delovnega stika. Postopek vgradnje

tesnilnih trakov je že podrobneje opisan v prejšnjem poglavju in se v tem delovnem stiku

bistveno ne spreminja.

Priključitev tesnilnega traku vertikalnega delovnega stika stena – stena na tesnilni trak

horizontalnega delovnega stika temeljna plošča – stena se lahko izvede na različne načine

in bo opisan v naslednjih poglavjih.

5.4.4 Navidezni vertikalni delovni stik – vgradnja iniciatorjev razpok

Z uporabo iniciniatorjev razpok preprečimo nastanek razpok v zabetonirani steni, oz. sami

ustvarimo razpoko, katero obenem že zatesnimo. Priporoča se vgradnja na maksimalnih

razdaljah 2,5-kratnika višine stene. Iniciniatorje se vgrajuje v osi stene in sicer na

predhodno zabetoniran horizontalni tesnilni trak delovnega stika temeljna plošča – stena,

kateri mora biti izveden izključno iz PVC ali pločevinastega tesnilnega traku. Iniciatorje

se na omenjena tesnilna trakova priključi tako, da v steno iniciatorja ustvarimo zarezo, v

katero vgradimo horizontalni tesnilni trak. Iniciator je potrebno zarezati tako, da v smeri



nastanka želene razpoke usmerimo gladka rebra, kot prikazuje slika 21. Med dnom

iniciatorja in temeljno ploščo mora biti razdalja 5 cm, s čimer dosežemo, da pri betoniranju

sten beton iz spodnje strani prodre v iniciator. Iniciatorji morajo od dna do vrha izvedene

stene oziroma do tesnilnega traku na delovnem stiku stena – plošča potekati v enem

segmentu, kot je prikazano na sliki 22. Ob zaključku betoniranja sten je potrebno

iniciatorje dobro zapolniti z betonom.

Slika 21: Skica pravilne vgradnje iniciatorja v betonsko steno (vir: Sika)

Slika 22: Iniciator pred vgradnjo betona v stene (vir: Joint sealing in water-resistant




5.4.5 Horizontalna dilatacija plošče

Na mestih dilatacij talnih plošč se za ustrezno tesnjenje uporabljajo dilatacijski PVC

tesnilni trakovi. Izvedbo zaščite dilatacijskega stika lahko izvedemo z notranjim ali

zunanjim tesnilnim trakom, kot je prikazano na sliki 23.

Slika 23: Notranji in zunanji dilatacijski PVC trak (vir: Lespatex)

Izvedba dilatacije z zunanjim tesnilnim trakom je enostavnejša kot vgradnja notranjega

dilatacijskega tesnilnega traku.

Pri izvedbi notranjega tesnilnega traku je potrebno skrbno izdelati opaž, da le ta tesnilni

trak ustrezno pridrži in se ta pri razopaženju ne poškoduje, kot prikazuje slika 24. Potrebna

je vgradnja kril dilatacijskega traku s pomočjo spojk, prikazanih na sliki 25, in pod kotom

15°, da beton dobro oblije trak in tako zagotovi vodoodpornost dilatacijskega delovnega

stika. Pri izvedbi dilatacij talne plošče moramo že v fazi projektiranja predvideti ustrezno

obliko armature, katera omogoča vgradnjo tesnilnega traku.

Betoniranje v območju tesnilnega traku moramo izvajati posebej previdno, da traku ne

poškodujemo ali izmaknemo iz idealne lege.

Slika 24: Pravilna vgradnja notranjega dilatacijskega traku (vir: Lespatex)



Slika 25: Spojka za pritrditev dilatacijskega tesnilnega traku (vir: Lespatex)

5.4.6 Delovni stik obstoječa konstrukcija – nova konstrukcija

Izvedba vodotesnosti delovnega stika na že obstoječi konstrukciji, v kateri ni vgrajen

tesnilni trak in novi konstrukciji, katera še ni izdelana, se vrši s tesnilnim trakom z

vgrajeno prirobnico, kot je prikazano na sliki 26. Zaradi različnih pomikov med obstoječo

in novo konstrukcijo je ta stik izveden z vmesnim prostorom, kateri omogoča pomike obeh

delov konstrukcije. Prvi del tesnilnega traku se pritrdi na obstoječo konstrukcijo z vijaki.

Drugi del tesnilnega traku se zabetonira v beton novo izvedene konstrukcije na način, kot

je predstavljen v poglavju delovni stik talna plošča – talna plošča.

Slika 26: Notranji in zunanji tesnilni trak za stikanje obstoječe konstrukcije z novo

konstrukcijo (vir: Sika)



5.4.7 Izvedba in zatesnitev prebojev

Vodotesnost objekta moramo zagotoviti tudi na območju prebojev raznoraznih inštalacij

(vodovod, elektrika, telekomunikacije, kanalizacija itd.). Tesnjenje prebojev se izvaja z

uporabo ustreznih tesnilnih manšet, katerih tip je odvisen od vrste vgrajene inštalacijske

cevi. Preboji se lahko izvedejo z vstavitvijo vlaknocementnih cevi – glej sliko 28, PVC ali

jeklenih cevi s prirobnico – glej sliki 27 in 29 – na mestu predvidenega preboja pred

betoniranjem konstrukcijskega elementa.

Slika 27: Plastična ali kovinska prebojna cev s prirobnico (vir: Doyma)

Slika 28: Vlaknocementna prebojna cev (vir: Doyma)



Slika 29: Izvedba preboja na mestu horizontalnega tesnilnega traku (vir: Joint sealing in

water-resistant concrete structures)

Prav tako se lahko preboj izvede z naknadnim vrtanjem, kjer moramo paziti na velikost

odkruškov, ki se lahko pojavijo na nasprotni strani stene, skozi katero vrtamo preboj.

Prednost načina z naknadnim vrtanjem je predvsem v času izvedbe in prilagodljivosti v

času izvajanja inštalacij.

Po vstavitvi inštalacijske cevi skozi prebojno cev se prostor med prebojno in inštalacijsko

cevjo zatesni s pomočjo tesnilne manšete, prikazane na sliki 30.

Slika 30: Prostorski pogled, prerez in slika tesnilne manšete (vir: Doyma)

Preboji potrebni za vezanje opažev so običajno manjšega premera, od 20 mm do 30 mm, in

morajo biti iz vlaknocementnega materiala. Te odprtine tesnimo s tesnilnimi čepi ustrezne

velikosti in ustreznim lepilom. Postopek izvedbe je prikazan na sliki 31.



Slika 31: Izvedba tesnitve mikroarmiranega distančnika namenjenega za vezavo opažev

(vir: Sigi)

5.4.8 Spajanje PVC trakov, tesnilne pločevine in nabrekajočih trakov

5.4.8.1 PVC trakovi

Varjenje PVC trakov se lahko izvaja po principu toplega in hladnega spajanja. Spajanje

trakov mora izvajati kvalificirana oseba.

Toplo spajanje tesnilnih trakov se izvaja s pomočjo spajkalnika, kjer oba dela traku

istočasno segrevamo do temperature topitve. Konca stisnemo skupaj in pridržimo, dokler

se material ne ohladi.

Hladno spajanje poteka s pomočjo lepila. Oba spojna dela moramo očistiti nečistoč. Na

čela trakov se nanese lepilni trak proizvajalca, na kar se trakova stakneta. Čez stik se

nanese gumijasti pokrivni trak, katerega utrdimo z vstavitvijo tesnilnega traku v primež.



Slika 32: Primeri pravilnih in nepravilnih stikanj PVC tesnilnih trakov (vir: Joint sealing in

water-resistant concrete structures)

5.4.8.2 Pločevinastih trakov

Pločevinaste tesnilne trakove spajamo glede na vrsto tesnilnega traku z ali brez tesnilnega

nanosa.

Trakove brez nanosa lahko med seboj:

zavarimo (minimalno prekrivanje od 20 do 30 mm),



Slika 33: Varjen pločevinast trak na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant


spojimo z spojnimi klemami (spojne kleme imajo vgrajeno nabrekajoče polnilo),

Slika 34: Skica pravilnega stikovanja s spojnimi klemami (vir: Joint sealing in water-

resistant concrete structures)

s prekrivanjem (tesnilne pločevine tesno spojimo s pomočjo mehanskih spon, razdalja

prekrivanja >300 mm)



Trakove z nanosom spajamo tako, da najprej odstranimo zaščito tesnilnega nanosa v

razdalji potrebni za prekrivanje, kot je prikazano na sliki 35. Oba konca tesnilnih trakov

spojimo z mehanskimi spojnimi sredstvi.

Slika 35: Stikovanje traku z bitumenskim nanosom (vir: Joint sealing in water-resistant


5.4.9 Izvedba križanj tesnilnih trakov

Pri izvedbi delovnih stikov moramo pri načrtovanju izvedbe del upoštevati odseke, v

katerih bomo betonirali posamezne konstrukcijske elemente.

Za izvedbo križanja PVC tesnilnih trakov proizvajalci ponujajo različne prefabricirane

trakove križanj, ki jih na gradbišču spojimo s standardnim tesnilnim trakom – glej sliko

36.

Slika 36: Različne oblike prefabriciranih križanj tesnilnih trakov (vir: Sika)

Prav tako lahko PVC tesnilne trakove zvarimo v nestandardne oblike, ki ustrezajo

delovnim stikom, zahtevanim s projektom.



5.4.9.1 Detajl stika horizontalnega in vertikalnega tesnilnega traku

Pri izvedbi stika talna plošča – talna plošča moramo tesnilni trak položiti do

horizontalnega stika talna plošča – stena. V osi sten v horizontalnem stiku se izvede

tesnitev delovnega stika s tesnilno pločevino. Tesnilno pločevino s PVC trakom povežemo

s pomočjo spojk, s katerimi pločevino pritrdimo na PVC trak, kot je prikazano na slikah 37

in 38.

Slika 37: Stik PVC traku s tesnilno pločevino (vir: Lespatex)

Slika 38: Skica priključitve vertikalnega in horizontalnega tesnilnega traku (vir: Primorje

Ajdovščina)



5.5 Napake pri uporabi tesnilnih trakov za tesnjenje stikov

Do nekakovostne izvedbe tesnjenja na mestih delovnih in dilatacijskih stikov lahko pride

zaradi:

nepravilnega skladiščenja, kot prikazuje slika 39.

Slika 39: Nepravilno skladiščenje tesnilnih trakov na gradbiščni deponiji (vir: Joint sealing

in water-resistant concrete structures)

nepravilne izvedbe stika – nepravilnega stikanja vertikalnega PVC tesnilnega traku

in horizontalnega pločevinastega tesnilnega traku. Spoj bi bilo potrebno izvesti s

spojnimi klemami in ne kot prikazuje slika 40, kjer je možen prehod vode med

PVC in pločevinastim tesnilnim trakom.

Slika 40: Razmik med pločevinastim in PVC trakom – možen prehod vode (vir: Joint

sealing in water-resistant concrete structures)



neočiščene površine tesnilnega traku, katere onemogočajo oprijem tesnilnih trakov

z betonsko mešanico. Primer neočiščene površine prikazuje slika 41.

Slika 41: Ostanki lesa, umazanije na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant


zračnih gnezd pod tesnilnim trakom, ki lahko nastanejo zaradi nezadostnega

vibriranja betonske mešanice med vgradnjo ali zaradi neočiščene površine, kot

prikazuje slika 42.

Slika 42: Pravilna in nepravilna pozicija tesnilnih reber (vir: Joint sealing in water-resistant


izmika tesnilnega traku iz predvidene/idealne lege, je posledica nepravilnega

pritrjevanja tesnilnega traku na opaž. Posledica je prikazana na sliki 43.



Slika 43: Izmik tesnilnega traku iz predvidene linije (vir: Joint sealing in water-resistant


neupoštevanja radija krivljenja tesnilnega traku. Posledica premalega radija

krivljenja so prevrežna tesnilna rebra, kot prikazuje slika 44, in posledično ujet zrak

pod rebri, ki onemogoča oprijem betona s tesnilnim trakom.

Slika 44: Prevrnjena tesnilna rebra (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures)

nepravilnega pritrjevanja trakov na opaž z mehanskimi pritjevalnimi sredstvi, kot

prikazuje slika 45



Slika 45: Nepravilno pritrjen dilatacijski PVC trak z žičnikom (vir: Joint sealing in water-


nepravilne zaščite vgrajenega tesnilnega traku. V primeru na sliki 46 lahko med

izvedbo ostalih del pride do preboja tesnilnega traku na armaturni palici.

Slika 46: Možnost preboja armaturne palice skozi tesnilni trak (vir: Joint sealing in water-


nekontaktne vgradnje injektirnih cevk. Injektirna cevka se mora po vsej dolžini

delovnega stika tesno prilagajati izvedeni betonski površini in ne kot je prikazano

na sliki 47.



Slika 47: Nekontaktno prilaganjanje injektirne cevke na obstoječo betonsko površino (vir:

Joint sealing in water-resistant concrete structures)

5.6 Prednosti in slabosti bele kadi

Prednosti bele kadi:

Beton poleg nosilnosti prevzame tudi funkcijo vodotesnosti konstrukcije.

Hitrejša izvedba.

Znižanje stroškov materiala in delovne sile.

Potek izvedbe vgradnje tesnilnih elementov v večini ni odvisen od vremenskih

pogojev.

Slabosti bele kadi:

V vseh delovnih stikih mora biti vgrajen tesnilni trak.

V primeru nepazljive vgradnje tesnilnih trakov lahko pride do prepuščanja vode na

stikih.

5.7 Sanacija netesnosti delovnih stikov

Kot je že omenjeno, pri vgradnji tesnilnih trakov lahko pride do različnih napak, ki so

lahko razlog za prepuščanje vode v sam objekt. Sanacija napak je možna z že omenjeno

predhodno vgradnjo dodatnih injektirnih cevk ob tesnilnih trakovih (že vnaprej predvidimo

možne napake) ali z injektiranjem območja slabega izvedenega delovnega stika s pomočjo

različnih poliuteranskih smol, katere v stiku z vodo nabreknejo. Injektiranje izvajamo s



pomočjo pakerjev, katere vstavimo v predhodno izvrtane luknje na mestu napake. Nato s

pomočjo visokotlačne injektirke v paker dovajamo poliuteransko smolo, dokler ne

zapolnimo vseh razpok in odprtin v delovnem stiku. Ta postopek ponavljamo, dokler ne

saniramo mesta napake z zgoščevanjem vgradnje pakerjev lokaciji dotokov vode.

5.8 Betonske mešanice za izvedbo sistema bele kadi

5.8.1 Preizkušanje odpornosti betona na prodor vode

Odpornost betona proti prodoru vode je potrebno preizkušati po standardu EN12390-8 pri

starosti betona med 28 in 35 dni. Preizkus se izvede na treh preizkušancih, kateri so

izdelani iz vzorcev svežega ali strnjenega betona iste starosti in vrste. Vzorce svežega

betona je potrebno odvzeti iz različnih mest šarže ali pripeljane količine betona. Preizkus

se izvaja skladno s standardom SIST EN 12390-8. Preizkus poteka tako, da površino kocke

obremenimo s konstantnim vodnim pritiskom 5 barov, kateremu je kocka neprekinjeno

izpostavljena 72 ur. Po preteku časa se izvede cepitev kock in meritev največjega prodora

vode v notranjost betonske kocke. V preglednici 3 so podane največje dovoljene vrednosti

prodora PV za posamezne skupine. V preglednici so podane tudi vrednosti največjih

dovoljenih odklonov vrednosti od posamezne vrednosti PV.

Preglednica 3: Stopnja odpornosti betona proti prodoru vode

Stopnja odpornosti proti

prodoru vode

Največji dovoljeni prodor

vode [mm]

Največji dovoljen odklon

[mm]

PV-I 50 +15

PV-II 30 +10

PV-III 20 +5



6 PRIMERJAVA MED BELO IN ČRNO KADJO PRI IZVEDBI

TESNJENJA OBJEKTA ZBIRNEGA BAZENA ODPADNIH VOD

V TE ŠOŠTANJ

6.1 Splošno o objektu Zbirni bazen odpadnih vod

Zbirni bazen odpadnih vod je eden izmed objektov nadomestnega bloka 6 v TE Šoštanj.

Objekt bo služil zbiranju in čiščenju umazanij in olj vseh meteornih vod s površin na

območju Glavnega pogonskega objekta Bloka 6. Objekt je lociran med obstoječim

hladilnim stolpom bloka 4 in novo upravno stavbo TE Šoštanj in je od reke Pake oddaljen

90 m. Bazen je armiranobetonske izvedbe, tlorisnih dimenzij 17,50 x 26,90 m in globine

do 11,65 m ter je v celoti pod koto končne zunanje ureditve.

Hidroizolacija Zbirnega bazena odpadnih vod je bila prvotno projektirana po principu črne

kadi – izvedba hidroizolacije s sintetično folijo (Sikaplan). Zaradi časovne stiske in

posledično racionalizacije stroškov se je pred gradnjo objekta spremenil sistem

hidroizolacije. Objekt se je v celoti izvedel po sistemu bele kadi. Objekt je manjših

dimenzij, zato nima predvidenih dilatacijskih stikov, ima pa odprtini za dotok meteornih

vod in za odtok očiščene vode v obstoječo meteorno kanalizacijo.

V nadaljevanju diplomskega dela bo predstavljena primerjava med tremi sistemi

hidroizolacij na objektu Zbirnega bazena odpadnih vod in sicer:

hidroizolacija z varilnimi bitumenskimi trakovi,

hidroizolacija s sintetičnimi folijami (izvedba zajeta v osnovnem projektu),

tesnjenje po sistemu bele kadi (dejansko izvedeno).

Za vse tri sisteme bomo preverili ali določili potrebne materiale in količine le teh, ter na

koncu tehnološko primerjali dejansko izvedbo (bela kad) s predvideno izvedbo po PZI

(sintetična folija).



6.2 Podatki za izvedbo hidroizolacije

6.2.1 Podatki o lokaciji in pogojih

Nivo podtalne vode je bil v času geomehanskih preiskav na koti -4,20 m, vendar je

potrebno pri dimenzioniranju hidroizolacije upoštevati možnost dviga podtalne vode do

višine končne ureditve oziroma do zgornje kote objekta. Največja globina objekta znaša

11,65 m, kolikor znaša tudi višina hidrostatičnega pritiska. Zaradi hidrostatičnih pogojev se

odločimo za zaščito objekta po sistemu kesona.

6.2.2 Zahteve o zaščiti stavb pred vlago

Pri projektiranju objekta moramo zadostiti pravilom, zapisanim v uradnem listu Republike

Slovenije glede zaščite stavb pred vlago. Pravilnik obravnava zaščito objekta pred vlago

iz naslednjih virov:

talna voda in vlaga,

atmosferske padavine,

vode iz napeljave stavbe (1. člen).

Ovoj novozgrajenega objekta mora biti projektiran, izveden in vzdrževan v skladu s 3.

členom pravilnika, tako da zaščiti objekt pred:

prodorom vlage v notranjost stavbe ali

navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala,

povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove lastnosti do te mere, da bi bila

ogrožena konstrukcijska stabilnost objekta (3. člen).

Zunanje stene objekta morajo biti zaščitene pred atmosferskimi padavinami in njihovimi

posrednimi vplivi in talno vlago, z namenom, da preprečijo dvig kapilarne vlage v

notranjost objekta oz. v posamezne elemente konstrukcije, katere bi vlaga lahko

poškodovala. Vsi preboji skozi zunanje stene morajo biti izdelani tako, da preprečimo

vdor meteorne vode oziroma talne vlage v objekt ali med posamezne konstrukcijske

elemente (8. člen).

Stene, katere so v kontaktu s terenom, morajo biti zaščitene tako, da preprečimo talno

vlago do tlaka v objektu oziroma do spoja, katerega bi talna vlaga lahko poškodovala (10.

člen).



Hidroizolacijo objekta pred talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom je potrebno

izvesti po veljavnih standardih (SIST DIN 18195-1 do 10) oziroma smernicah za tovrstna

dela (11. člen).

Način zaščite objekta pred vlago je treba opisati v tehničnem poročilu načrta arhitekture v

projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izpolnjevanje zahtev tega pravilnika pa

mora izhajati iz tehničnega poročila in risb načrta arhitekture v projektu za izvedbo – PZI

(17. člen).

6.3 Izvedba hidroizolacije z bitumenski varilni trakovi

Projektiranje hidroizolacije objekta, pri kateri bomo uporabili bitumenske varilne trakove,

moramo izvesti skladno s standardom SIST DIN 18195.



Preglednica 4: Razvrstitev hidroizolacije glede na vrsto tal in vrste obremenitve z vodo

(SIST DIN 18195 – 1. del)

Vrsta vgradnje Vrsta vode Situacija na objektu Vpliv vode Potrebna

hidroizolacija po

normah

Stene in tla proti

terenu, nad nivojem

talne vode

Kapilarna voda,

vezana voda,

precedna voda

Dobro prepustna tla k>10-4

m/s

Talna vlaga,

nezastajoča

precedna voda

DIN 18195-4

Slabo

propustna

zemljina

k<10-4 m/s

Z drenažo

Brez drenaže Zastajajoča

precedna voda

DIN 18195-6

del 9

Horizontalne in

poševne površine na

prostem in v terenu,

stene in tla v mokrih

prostorih

Meteorna voda,

precedna voda,

zastajoča voda,

uporabna voda

Balkoni in podobni deli v

stanovanjskih stavbah, mokri

prostori v stanovanjskih

stavbah

Nepritiskajoča

voda, manjša

obremenitev

DIN 18195-5

razdelek 8.2

Izkoriščene strehe, intenzivno

ozelenjene strehe, mokri

prostori ( razen v

stanovanjskih stavbah),

kopališča

Nepritiskajoča

voda, večja

obremenitev

DIN 18195-5

razdelek 8.3

Neizkoriščene strehe

izpostavljene vremenskim

vplivom, brez uporabnih

slojev, vključno sekstenzivno

ozelenjenimi strehami

Nepritiskajoča

voda

DIN 18531

Stene, tla in stropi

proti terenu, pod

nivojem talne vode

talna voda, visoka

voda

Vse vrste zemljine, zgradb in

gradbenih konstrukcij

Od zunaj

pritiskajoča voda

DIN 18195-6

del 8

Ker je objekt v celoti pod nivojem končne ureditve, ga je potrebno projektirati skladno s 6.

delom standarda SIST DIN 18195 – poglavje 8 – Izvedba izolacije proti pritiskajoči vodi,

kot to prikazuje preglednica 4.

Glede na zahteve iz standarda moramo pri projektiranju hidroizolacije z bitumenskimi

varilnimi trakovi upoštevati naslednje dele standarda:



SIST DIN 18195-2 – Materiali,

SIST DIN 18195-3 – Zahteve za podlago in obdelava materialov (vgrajevanje),

SIST DIN 18195-6 – Tesnjenje pred pritiskajočo zunanjo vodo in pronicajočo vodo, ki

zastaja – Dimenzioniranje in izvedba,

SIST DIN 18195-9 – Preboji, prehodi, priključki in zaključki,

SIST DIN 18195-10 – Zaščitne plasti in varovalni ukrepi.

6.3.1 Izbira ustreznega materiala

Na podlagi znanih podatkov in zahtev iz Pravilnika o zaščiti objektov pred vlago oziroma v

tem primeru pred pritiskajočo vodo moramo najprej izbrati material, ki bo zadostil

zahtevam. V našem primeru bi izbrali izvedbo z varjenimi bitumenskimi trakovi.

Material in število potrebnih slojev za naš primer izberemo skladno s standardom SIST

18195-6 – izdelava hidroizolacije proti pritiskajoči vodi, na podlagi preglednice 5.

Preglednica 5: Število potrebnih slojev glede na višino hidrostatičnega pritiska

Zap. Št. 1 2

1 Globina Minimalno število slojev in vrsta materiala

2 Do 4 m 2 sloja z nosilcem iz poliestra

3 Pod 4 do 9 m 3 sloji z nosilcem iz poliestra

4 1 sloj z nosilcem iz poliestra

+ sloj z nosilcem bakrene folije

5 Pod 9 m 2 sloja z nosilcem iz poliestra

+ sloj z nosilcem bakrene folije

Na podlagi preglednice 5 se odločimo za materiale slovenskega proizvajalca FRAGMAT

in sicer:

IZOTEKT T4 (hidroizolacijski bitumenski trak z nosilcem iz steklene tkanine) – 2

sloja



- BITALBIT AL V4 (hidroizolacijski bitumenski trak z nosilcem iz aluminijaste

folije) – 1 sloj

Oba izbrana materiala ustrezata zahtevam o izbiri ustreznega materiala po standardu SIST

18195 – del 2 – tabela 3.

6.3.2 Zahteve pri izvedbi hidroizolacije iz bitumenskih varilnih trakov

Za kakovostno izvedbo hidroizolacije z bitumenskimi varilnimi trakovi je potrebno

skladno s 3. delom standarda SIST DIN 18195 podlago kakovostno pripraviti oz.

pregledati.

Priprava podlage

Podlaga, na katero bomo vgradili hidroizolacijo, mora biti trdna, ravna, brez lukenj, suha in

čista. Pri delu v zimskem času moramo posebno pozornost nameniti morebitni zamrznjeni

podlagi, na katero ne smemo vgrajevati hidroizolacije.

Posamezne odprtine, kot so razpoke, dilatacije in manjše poglobitve večje od 5 mm,

morajo biti z ustrezno malto. Odprtine in neravnine velikosti do 5 mm pa moramo zatesniti

z gosto bitumensko maso ali izravnati s tankoslojno malto. Na območju robov

konstrukcijskih elementov moramo le te ustrezno zaobliti ali v primeru notranjih vogalov

(stik temeljna plošča – stena) le te ustrezno zapolniti z malto ali bitumensko maso.

Pri izvedbi hidroizolacije s pomočjo bitumenskih trakov moramo nivojske prehode površin

hidroizolacije med seboj kar se da izravnati in zmanjšati na minimum.

Zahteve pri vgradnji varilne bitumenske hidroizolacije

Bitumenske trakove je potrebno znotraj posamezne površine polagati v isti smeri in v

ustreznem zamiku. Na spojih se morajo prekrivati v širini minimalno 80 mm, na križanjih

in priključkih pa minimalno 100 mm.

Trakove varilne bitumenske hidroizolacije lahko vgrajujemo na 2 različna načina,

določena v standardu (poglavje 6.2), glede na zahteve v projektu in površine izvedbe

(horizontalno, vertikalno) in sicer:

Vgrajevanje z ognjem



Pri postopku z ognjem moramo na podlago nanesti dodaten sloj lepilne mase iz bitumna v

zadostnih količinah, katera mora biti enakomerno porazdeljena po celotni površini. Pred

lepljenjem trakov bitumna je potrebno sloj bitumna z dovodom toplote raztopiti in trdno

navite trakove bitumna nalepiti v lepilno maso. Pri navpičnih ali strmo nagnjenih

površinah se lahko vgrajuje bitumenske trakove maksimalne širine do 0,75 m, razen če

dela izvajamo s pripomočkom, kateri omogoča vgrajevanje večjih širin.

Vgrajevanje z varjenjem

Izvajamo na način, da moramo za kakovostno spajanje podlage in bitumenskih trakov le te

zadostno zagreti, kakor tudi podlago, na katero pritrjujemo bitumenski trak. Med podlago

in trakom mora po celotni dolžini nastati sloj tekočega raztopljenega bitumna, tako da

bitumen na robovih trakov izstopa. Odvečen bitumen moramo takoj površinsko razporediti.

Za širine posameznih trakov pri izvedbi vgradnje veljajo ista priporočila kot pri zgornjem

postopku (vgrajevanju z ognjem).

6.3.3 Zaščitne plasti varilne bitumenske hidroizolacije

Po izvedbi bitumenske hidroizolacije je le to potrebno ustrezno zaščititi pred morebitnimi

mehanskimi in vremenskimi vplivi za predvideno življenjsko dobo objekta. Uporabljeni

zaščitni materiali morajo biti kompatibilni z bitumensko hidroizolacijo.

Zaščitna plast mora biti prosto položena in tako ločena oz. nelepljena na plast izvedene

bitumenske hidroizolacije. Zaščitne plasti morajo biti pri višinskih prehodih in prebojih

prekinjene (upoštevati zadosten odmik) in prekrite, da v življenjski dobi ali v času gradnje

ne pride do poškodb hidroizolacije pri morebitnem premikanju zaščitnih plasti.

V našem primeru lahko izvedemo zaščito skladno z zahtevami standarda SIST 18195 – del

10 in sicer z naslednjimi materiali:

Zaščitni sloj iz betona

- Minimalna debelina 50 mm.

- Pri vertikalnih površinah potrebno armiranje.

- Minimalna trdnost betona vsaj C8/10, pri armiranju C12/15.

Zaščitni sloj iz malte

- Minimalna debelina 20 mm kategorije II. ali III.

Zaščitni sloj iz betonskih plošč



- Položeno v malto ali pesek granulacije 4/8 mm.

- Minimalna skupna debelina vsaj 50 mm.

Zaščitni sloj iz umetnih mas

- Uporaba EPS ali XPS.

- Predhodno dovoljenja investitorja.

6.4 Izvedba hidroizolacije s sintetično folijo

Za izvedbo hidroizolacije objekta zbirni bazen odpadnih vod je bila prvotno predvidena

sintetična folija. V tem poglavju bomo preverili ustreznost izbire materiala Sikaplan 20

WP 1100-20HL glede na zahtevan standard SIST DIN 18195.

Pri izvedbi hidroizolacije s sintetičnimi folijami standard za objekt zahteva, da moramo pri

projektiranju in izvedbi upoštevati iste dele standarda, kot smo jih upoštevali pri varilnih

bitumenskih trakovih.

6.4.1 Izbira ustreznega materiala

Sintetična folija Sikaplan WP je homogena tesnilna membranska folija debeline 2 mm na

osnovi polivinilklorida (PVC-P), z 0,6 mm debelim signalnim slojem. Sintetična folija ni

združljiva z bitumenskimi ali plastičnimi (razen PVC) hidroizolacijskimi materiali.

Izbrani material v PZI projektu je v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 18195 – 2.del

in sicer po tabeli 4 – Umetne mase in sintetične folije vrstica 5 – Mehki PVC nezdružljiv z

bitumnom.

Predvidena sintetična folija v PZI dokumentaciji je izbrana ustrezno, kot je to zahtevano v

tabeli 4 – 2. stolpec (standard 18195) in sicer, da mora zadostiti pogojem v standardu SIST

EN 13967.

Debelina sintetične folije Sikaplan ustreza tudi zahtevam standarda po minimalni debelini

(18195-6, tabela 5 – minimalna debelina hidroizolacije) glede na višino hidrostatičnega

tlaka.

6.4.2 Zahteve pri vgradnji sintetičnih folij

Za kvalitetno izvedbo hidroizolacije s sintetično folijo moramo upoštevati navodila iz 3.

dela standarda SIST DIN 18195.



Priprava podlage

Pri pripravi in pregledu podlage, na kateri bomo izvajali hidroizolacijo iz sintetičnih

trakov, moramo upoštevati navodila omenjena v poglavju 5.3.2 – Priprava podlage pri

izvedbi z varilnimi bitumenskimi trakovi.

Zahteve pri vgradnji sintetičnih folij

Za vgradnjo sintetičnih tesnilnih folij je v standardu določena minimalna širina prekrivanja

v vzdolžni in prečni smeri, katera mora biti široka vsaj 5 cm pri izvedbi z varjenjem in

minimalno 8 cm pri stikovanju trakov z lepljenjem.

Pri izvedbi horizontalne hidroizolacije s sintetično folijo Sikaplan le to ohlapno položimo

na vnaprej ustrezno pripravljeno podlago in jo ustrezno ploskovno obremenimo.

Vgradnja sintetične folije na vertikalne površine se izvede z ohlapnim polaganjem le te na

predhodno pripravljeno podlago, na katero jo je potrebno ustrezno pritrditi. Za pritrjevanje

sintetične folije, točkovno ali linijsko, uporabimo mehanska sredstva ali samolepilne

trakove. Pritrdilna sredstva morajo biti iz ustreznih materialov, predpisanih s strani

proizvajalcev.

6.4.3 Zaščitne plasti sintetične folije

Izvedba zaščite hidroizolacije se mora izvesti skladno z zahtevami, že opisanimi pri

bitumenskih varilnih trakovih (poglavje 5.3.3).

V našem primeru je bila predvidena zaščita sintetične folije na objektu Zbirni bazen

odpadnih vod v naslednji sestavi:

Horizontalne površine (sestava gledano noter proti zunaj):

- beton C8/10 – 5 cm,

- geotekstil – 300 g/m2,

- PVC folija,

- sintetična folija – Sikaplan,

- geotekstil – 500 g/m2.

Vertikalne površine (sestava gledano noter proti zunaj):


- sintetična folija – Sikaplan,




- eksturdiran poliestiren – 5 cm.

Predvidena zaščita sintetične folije ustreza zahtevam iz standarda SIST 18195 – del 10.

6.5 Izvedba hidroizolacije po sistemu bele kadi

Pri izvedbi hidroizolacije objekta po sistemu bele kadi moramo že v fazi projektiranja

objekta določiti zahteve investitorja po zahtevani vodoneprepustnosti objekta. V ta namen

moramo upoštevati vse dejavnike pri uporabi tesnilnih materialov in betonskih mešanic. V

nadaljevanju bomo predstavili projektiranje in konstruiranje bele kadi po avstrijskih

smernicah OBV- Weiße Wannen.

6.5.1 Klasifikacija objekta glede na zahtevano vodoneprepustnost

Najprej je potrebno določiti razred hidrostatičnega pritiska, kateri deluje na objekt. Razred

določimo po preglednici 6.

Preglednica 6: Razredi hidrostatičnega pritiska na konstrukcijo

Razred vodnega

pritiska Opis

W0 vodni pritisk 0–1,0 m

W1

vodni pritisk >1,0–5,0

m

W2

vodni pritisk >5,0–10,0

m

W3

vodni pritisk >10,0–

20,0 m

W4 vodni pritisk >20,0 m

Glede na projektirano višino hidrostatičnega tlaka v=11,65 m, obravnavani objekt spada v

razred W3.



Razred tesnosti konstrukcije moramo skupaj z investitorjem določiti po tabeli 1 (poglavje

4), po kateri izberemo potreben razred za kvalitetno rabo objekta v celotni življenjski dobi.

Objekt lahko na podlagi tabele uvrstimo v razred A2, kar pomeni, da mora ustrezati

naslednjim zahtevam:

Objekt je lahko v notranjosti rahlo vlažen.

Lahko so vidna posamezna vizualno določljiva lesketajoča vlažna mesta na površini.

Merjenje količine odtekajoče vode ni možno.

1 % površine konstrukcijskega elementa je lahko vlažen.

Vodne lise na betonski površini konstrukcijskega elementa se posušijo.

Po izbranih razredih hidrostatičnega pritiska in zahtevanemu razredu tesnosti objekta

določimo stopnjo konstrukcije po sliki 39.

Slika 48: Diagram za določitev konstrukcijskega razreda objekta (vir: Waisse-wanne)



Skladno z diagramom na sliki 48 obravnavani objekt spada v konstrukcijski razred Kon1.

Zahteve podane za določen konstrukcijski razred so prikazane v preglednici 7.

Preglednica 7: Razredi konstrukcije (vir: Waisse-wanne)

Konstrukci

jski razred

Minimalna

debelina AB

elementa [m]

Dimenzioniranje z

upoštevanjem

vsiljenosti

Dimenzioniranje z

upoštevanjem

obtežbe

Standard

betona

Druge konstrukcijske zahteve

Kons > 0,45 glej sliko 4/5 Omejitev širine

razpoke na

<0,15mm

BS1 Maksimalna dolžina konstrukcijskih

elementov: razmike

med: - dilatacijskimi stiki, prostorskimi stiki:

<15m

- delovnimi stiki v stenah: <10m

Vgradnja drsnih folij za ločitev zunanje

lupine od notranje, eventuelno predvideti

prednapenjanje ali dvojen tesnilne trakove za

stike, izogibati se višinskim skokom in

paziti, da zaradi kontakta z okolico ne pride

do oviranja premikov

Kon1 > 0,25 do 3 m

vodnega pritiska

glej sliko 4/6 Omejitev širine

razpoke na <0,20

mm

BS H, BS1 Priporočljive dolžine konstrukcijskih

elementov: razmiki med: - dilatacijskimi

stiki, prostorskimi stiki: 15–30 m -

delovnimi stiki v stenah <15 m. Višinske

skoke izvesti kot rampe pod kotom 30 st..

Priporoča se vlaganje ločilnih folij. Izvedba

tempraturnih in skrčitvenih polj. pri izvedbi

kot sovprežni sistem (tesno zobčasta

povezava z zunanjo steno) dolžina bloka

<40,0 m.

> 0,35 m do 20

m vodnega

pritiska

>0,60 m nad 20

m vodnega

pritiska

BS1

Kon2 > 0,25 do 3 m

vodnega pritiska

glej sliko 4/7 Omejitev širine

razpoke na <0,20

mm

BS H, BS2 Priporočljive dolžine konstrukcijskih

elementov: razmiki med: - dilatacijskimi

stiki, prostorskimi stiki: 30–60 m -

delovnimi stiki v stenah < 15 m. Dovoljen je

kontak z okolico, delitev bloka pri

spremmebah prečnih prerezov oz togosti,

višinske skoke je treba konstrukcijsko

upoštevati( izvedba v obliki rampo pod

kotom 30 st., ločevanje itd.) Izvedba

temparaturnih in skrčitvenih polj

> 0,30 nad 3 m

vodnega pritiska

BS2



Za obravnavani objekt iz zgornje tabele pridobimo naslednje podatke glede na razred

konstrukcije:

Minimalna debelina konstrukcijskega elementa mora znašati 35 cm.

Širina razpoke mora biti manjša od 0,2 mm in temu moramo prilagoditi armaturo.

Upoštevati standard betona BS1.

Ni potrebna izvedba dilatacijskih stikov.

Izvedba delovnih stikov v stenah na minimalno vsakih 15 m.

Ni potrebna izvedba temperaturnih in skrčitvenih polj.

V naslednjih poglavjih bomo predstavili dimenzioniranje:

Minimalna potrebna armatura (omejitev širine razpok).

Tesnilni trakovi na delovnih stikih.

Sestava betonske mešanice.

6.5.2 Dimenzioniranje

Armatura ( razpoke)

Avstrijske smernice - Waisse-wanne za lažje določanje minimalnega preseka potrebne

armature v konstrukcijskih elementih prikazuje na različnih diagramih. Diagrami so

narejeni na osnovi standarda SIST EN 1992. Diagrami prikazujejo minimalno potrebno

armaturo glede na izbran konstrukcijski razred (izbrana dovoljena širina razpoke), izbrano

debelino elementa (ta mora biti večja od predlagane v smernicah, prikazanih v tabeli za

določitev razreda konstrukcije – preglednica 7) in debelino zaščitnega sloja armature.

Armatura pri armiranju konstrukcijskih elementov mora tvoriti mrežo z maksimalnim

okencem 15 cm med posameznimi armaturnimi palicami.

Skladno z napotki podanimi v smernicah in na podlagi predhodno določenih podatkov o

razredu konstrukcije moramo konstrukcijske elemente za obravnavani objekt armirati

minimalno z armaturnimi palicami fi 14 mm na medosni razdalji 15 cm v obeh smereh.

Odčitek je prikazan na sliki 49, kateri ustreza izbranemu razredu konstrukcije in debelini

zaščitnega sloja armature.



Slika 49: Minimalna armatura omejitev razpok za razred konstrukcije Kon1 (Wk=0,20

mm), zaščitni sloj armature c=4,0 cm (vir: Waisse-wanne)

Tesnilni trakovi

Za izvedbo tesnjenja objekta na delovnih, dilatacijskih in navideznih stikih lahko le to

izvedemo na različne načine, kot je to prikazano v poglavju 4, kjer je že podrobno

predstavljena izvedba tesnjenja navedenih stikov.

Avstrijske smernice za izvedbo objektov po sistemu bele kadi predvidevajo uporabo

tesnilnih trakov iz različnih materialov, kateri se uporabljajo v različnih vrstah stikov in

principih tesnjenja ter so prikazani v preglednici 8.



Preglednica 8: Tabela tesnilnih materialov in tesnilnih principov

Material Princip

tesnjenja

Spajanje med

trakovi

Uporaba

trakov ( glede

na tip stika)

Zahteve

PVC-P,

Termoplastični

labirint termično,

varjenje

dilatacijski,

delovni

natezna trdnost : >8N/mm2;

raztezek pri pretrganju: >300 %;

raztezek pri pretrganju (- 20C):

>200 %; odpornost: pred trajno

vodo, komunalno vodo, sol,

razredčene anorganske kisline in

baze, bitumen, kurilnemu olju,

gorivu

Elastomerni

(naravni,

sintetični)

labirint vulkanizacija dilatacijski,

delovni

PVC/NBR,

Kombinirani

polimeri

labirint termično,

varjenje

dilatacijski,

delovni

Pločevine z

nanosom ali brez

vključevalni varjenje,

lepljenje,

prekrivanje

Delovni Kvaliteta jekla S235

Nabrekajoči

trakovi

stiskanja čelno, bočno

prekrivanje

delovni, Stopnja nabrekanja: min 200 %;

materialne lastnosti: - ni pralno, -

ni krhko

Injecirne cevke zapolnjevanje prečno

prekrivanje

delovni,

dilatacijski( v

kombinaciji z

ostalimi

trakovi)

Lepljenji trakovi lepljenje zvar dilatacijski,

delovni

Dodatne zahteve pri negativnem

pritisku: Natezna trdnost

>4N/mm2; Raztezek pri pretrgu

400 %; odpornost: pred trajno

vodo, komunalno vodo, sol,

razredčene anorganske kisline in

baze; začasno proti : bitumnu,

kurilnemu olju, gorivu, etanolu,

metanolu, nafti



Dimenzioniranje tesnilnih trakov za izvedbo tesnjenja izvedemo skladno s preglednicama 9

in 10, kateri se razlikujeta glede na vrsto stika:

Delovni stiki

Preglednica 9: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za delovne stike

Razred vodnega

pritiska Razred spoja Material

Minimalna

širina [cm]

Minimalna

debelina [mm]

W0 / W1 1

PVC;

PVC/NBR 24 3,5

Elastomer 24 8

Pločevina 30 2

Nabrekajoči

trak 2 7

W2/ W3 2

PVC;

PVC/NBR 32 4,5

Elastomer 32 8

Pločevina 35 2

W4

3

PVC;

PVC/NBR 50 6

Elastomer 50 10

Pločevina 50 2



Dilatacijski stiki

Preglednica 10: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za diltacijske stike

Trakovi za izvedbo notranjih dilatacijskih stikov

Razred vodnega

pritiska

Razred

tesnilnega

traku Material

Minimalna

širina [cm]

Minimalna

debelina [mm]

W0 / W1 1

PVC;

PVC/NBR 24 4

Elastomer 24 9

W2/ W3 2

PVC;

PVC/NBR 32 5

Elastomer 32 12

Elastomer/

pločevina 32 10/1

W4 3

PVC;

PVC/NBR 50 6

Elastomer 50 13

Elastomer/

pločevina 50 12/1

Za obravnavani primer objekta skladno z določenim razredom konstrukcije smo po

preglednici 9 odčitali tudi razred tesnilnega traku, ki je odvisen od razreda vodnega pritiska

in zahtevanega razreda tesnosti. V našem primeru moramo uporabiti tesnilne trakove,

kateri spadajo v 2. razred tesnilnih trakov.

Za tesnjenje delovnih stikov obravnavanega objekta lahko skladno s preglednico 9

uporabimo tesnilne trakove iz naslednjih materialov in dimenzij:



PVC; NBR dimenzije 320/4,5 mm,

elastomerni dimenzij 320/8 mm,

pločevinasti dimenzij 350/2 mm.

6.6 Tehnološka primerjava izvedbe na objektu Zbirni bazen odpadnih vod

V primerjavi med posameznimi sistemi bomo v nadaljevanju prikazali tehnološko razliko

med posameznimi sistemi, skladno s predvideno izvedbo v zgornjih treh poglavjih.

Primerjava se bo prikazala na osnovi dejanskega izvedenega sistema po beli kadi in

projektiranega sistema po črni kadi z uporabo sintetične folije Sikaplan WP 1100.

V nadaljevanju bomo primerjali izvedbo posameznega sistema glede na porabo materiala

in časa.

6.6.1 Poraba materiala

Izvedba po sistemu bele kadi – dejanska izvedba objekta

V preglednici 11 je prikazana dejanska poraba tesnilnega materiala, kateri je bil uporabljen

za izvedbo kompletnega objekta Zbirni bazen odpadnih vod. Seveda bi lahko prišlo do

nekaterih razlik pri količini porabljenega materiala, ki pa so odvisne od terminskega plana

izvedbe, velikosti in tehnologije opažev.

Preglednica 11: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu bele kadi

Podlaga izvedbe Potreben material

Enota

mere Količina

horizontalni delovni

stiki

Pločevina širine 350 mm z obojestranskim

nanosom m' 142,70

Nabrekajoči trak m' 165,30

vertikalni delovni

stiki Črna pločevina širine 350 mm

m' 70,20



Izvedba po sistemu črne kadi z uporabo sintetične folije – prvotni PZI načrti

V preglednici 12 je prikazana poraba materiala, na osnovi PZI projektne dokumentacije.

Preglednica 12: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu črne kadi

z uporabo sintetične folije

Podlaga izvedbe Potreben material Enota mere Količina

Horizontalne površine

(sestava gledano noter

proti zunaj):

Beton C8/10 – deb. 5 cm m3 52,09

Geotekstil – 300 g/m2 – 10 % prekrivanja m2 1.146,04

Sintetična folija – Sikaplan WP 1100 –

2,5% prekrivanje m2 1.067,90


Vertikalne površine (

sestava gledano noter

proti zunaj):


Sintetična folija – Sikaplan WP 1100 –

2,5 % prekrivanja m2 1.026,82

Geotekstil – 500 g/m2 – 10% prekrivanja m2 1.101,96

Eksturdirani poliestiren (XPS) – deb. 5

cm m2 1.001,78

Kot je razvidno iz preglednic 11 in 12, je velika razlika med uporabljenimi materiali med

izvedbo hidroizolacije objekta po sistemu bele kadi in izvedbo le te s sintetično folijo. Pri

izvedbi hidroizolacije po sistemu črne kadi je potrebna večja količina materiala, za kar so

potrebni zadostni ustrezni skladiščni prostori, da potreben material ustrezno skladiščimo.

6.6.2 Časovna primerjava

Izvedba po sistemu bele kadi - dejanska izvedba objekta

Preglednica 13 prikazuje dejansko porabljen čas, potreben za izvedbo vgradnje trakov v

delovne stike na objektu, skladno s PZI dokumentacijo in pravili vgradnje.



Preglednica 13: Poraba časa za vgradnjo tesnilnih trakov po sistemu bele kadi

Podlaga

izvedbe potreben material

Enota

mere Količina

poraba časa/EM

[ura]

poraba časa –

komplet [ura]

KV

delavec

PK

delavec

KV

delavec

PK

delavec

- horizontalni

delovni stiki

Pločevina širine 350

mm z obojestranskim

nanosom m' 142,70 0,15 0,15 21,41 21,41

Nabrekajoči trak m' 165,30 0,08 0,08 13,22 13,22

- vertikalni

delovni stiki

Črna pločevina širine

350 mm m' 70,20 0,15 0,15 10,53 10,53

SKUPAJ

URE: 45,16 45,16

Izvedba po sistemu črne kadi z uporabo sintetične folije – prvotni PZI načrti

V preglednici 14 je prikazana poraba časa hidroizolacije objekta po sistemu črne kadi z

uporabo sintetične folije, skladno z veljavnimi normativi.



Preglednica 14: Poraba časa za izvedbo sistema črne kadi z uporabo sintetične folije

Potreben material Enota

mere

Količina normativ poraba časa/EM

[ura]

poraba časa- komplet

[ura]

KV

delave

c

PK

delavec

KV

delavec

PK

delavec

Beton C8/10 – deb. 5

cm

m3 52,09 GNG 2.368 1,6 1,6 83,35 83,35

Geotekstil – 300 g/m2

– 10 % prekrivanja

m2 1.146,04 GNG 3.726 0,05 0,00 57,30

Sintetična folija –

Sikaplan WP 1100 –

2,5% prekrivanje

m2 1.067,90 OZS-

Krovsko-

kleparska

dela

0,384 0,384 410,07 410,07



m2 1.146,04 GNG 3.726 0,05 0,00 57,30



m2 1.101,96 GNG 3.726 0,05 0,00 55,10

Sintetična folija –

Sikaplan WP 1100 –

2,5 % prekrivanja

m2 1.026,82 OZS-

Krovsko-

kleparska

dela

0,384 0,384 394,30 394,30


– 10% prekrivanja

m2 1.101,96 GNG 3.726 0,05 0,00 55,10

Plast eksturdiranega

poliestirena (XPS) –

deb. 5 cm

m2 1.001,78 GNG 3.712 0,13 0,13 130,23 130,23

SKUPAJ URE: 1.017,95 1.242,75



Poraba časa, kot je razvidno iz preglednic 13 in 14, je pri izvedbi hidroizolacije po sistemu

črne kadi bistveno večja – 22-krat – kar pomeni dodaten strošek delovne sile in daljšo

gradnjo. Poleg navedenih podatkov izvedba hidroizolacije po sistemu bele kadi ni toliko

odvisna od vremenskih pogojev kot izvedba s sintetično folijo.



7 ZAKLJUČEK

Hidroizolacija stavbe, ceste ali predorov je eden izmed pomembnejših sklopov gradnje

objekta. Sama kakovost bivanja, življenjska doba in uporabnost objekta so zelo odvisni od

kvalitetne hidroizolacije in njene kvalitetne vgradnje. Izbira sistema hidroizolacij je

odvisna od vrste in lege objekta in ekonomske analize.

V diplomskem delu sta prikazana dva različna sistema tesnjenja objektov in sicer sistem

bele kadi in sistem črne kadi. Oba sistema imata svoje prednosti in slabosti, katere moramo

upoštevati že v fazi načrtovanja objekta.

Zaradi strmenja k vedno cenejšim in hitrejšim izvedbam objektov, je pomembna tudi izbira

ustreznega sistema izvedbe hidroizolacije. V tem primeru se kot optimalna izbira izkaže

sistem bele kadi. Tesnjenje po sistemu bele kadi lahko izvedemo hitreje in ekonomsko

ugodneje, kar je prikazano in opisano v poglavju 5.6.

Kadar je potrebno zagotoviti nizko relativno vlažnost prostorov v objektu, pa se objekt

tesni po sistemu črne kadi, ki pa zahteva v fazi izvedbe več časa, ugodne pogoje dela in je

tudi ekonomsko dražja varianta.

Poseben poudarek obeh sistemov moramo nameniti kvalitetni vgradnji tesnilnih

materialov, katerega morajo izvajati ustrezno kvalificirani delavci in v skladu z navodili

proizvajalcev hidroizolacijskih materialov.



8 VIRI, LITERATURA

- Standard SIST EN 1026:2008 – Beton 1. del: specifikacija, lastnosti, proizvodnja in

skladnost

- Standard SIST EN 12390-8 – Preizkušanje strnjenega betona – 8. del – Odpornost

proti prodoru vode

- Tehnološki elaborat Primorje – Objekt: BLOK 6 v TE Šoštanj – Glavni tehnološki

objekt ( TE-2011-05-25/A6)

- Hohmann, Rainer 2011 – Joint sealing in water-resistant concrete structures,

Stuttgart : Fraunhofer IRB Verlag, 2011

- Kubal, Michael T., 2008 – Construction waterproofing handbook, New York,

McGraw-Hill

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale, Hidroizolaciji

moramo nameniti vso pozornost – Roman Kunič, letnik 2014 – april, str 22–23

- Gradbeni vestnik: glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije;

Projektiranje in izvajanje za vodo nepropustnih konstrukcij po sistemu "belih kadi"

/ Miroslav Premrov, julij 2003, str. 162–170

- Wasserundurchlässige Betonbauwerke – Weiße Wannen, 2009, Wien,

österreichische vereinigung für beton- und bautechnik

- Standard SIST DIN 18195 – 1–10, Splošno pojmi, namen posameznih vrst izolacije

- Gradbenik – Hidroizolaciji moramo nameniti vso pozornost, Roman Kunič, april

2010 str. 22–23/2010

- Joint sealing in water-resistant concrete structures

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Izvedba

hidroizolacije z bitumenskimi trakovi, Ema Kemperle, letnik 2012 – marec, str.

18–19

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Načrtovanje in

izvedba vodoneprepustnih objektov po principu »bele kadi« (1. del), Zdeslav

Jamšek, letnik 2013 – marec, str. 9– 12











Jamšek, letnik 2013 – marec, str 42– 46

- Tehnični informator – SCT Ljubljana, Tehnologija gradnje AB konstrukcij po

sistemu »bela kad«, Magdalena Kramberger, številka 74, november 2009, str. 4– 13

- Svet Mapei, Hidroizolacije iz sintetičnih folij, Dejan Šomoši, številka 21/2012 –

str 11– 16

- Svet Mapei, Hidrozaščita vkopanih delov stavb, Peter Žargi, številka 18/2011 – str.

11– 16

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacije in

stanovanjska gradnja, Ema Kemperle, letnik 2010 – april, str. 8– 9

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacije s

tekočimi membranami na bazi poliuretanov, Marko Gubanc, letnik 2010 – april,

str.10– 11

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacije

kesonske konstrukcije,Lespatex, letnik 2010 – april, str. 12– 13

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Tesnjenje delovnih

stikov s pločevinastimi trakom, Aleš Strupeh, letnik 2010 – april, str. 16– 17

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Štirideset let

proizvodnje varilnih bitumenskih trakov v Sloveniji, letnik 2011 – marec, str. 72–

74

- Gradbenik: revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale – Hidroizolacija s

polimerno cementnimi materiali, letnik 2008 – maj, str. 170– 172

- Šporin S., 2014, Zagotavljanje vodotesnosti komunalnih objektov, diplomsko delo,

Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo

- Levačić I., 2010, Tehniška in ekonomska primerjava med » belo in črno kadjo« za

zaščito pred vdorom vode v podzemne prostore, diplomsko delo, Maribor,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo



- Brezovnik J., 2012, Tehnologija izvedbe podzemne parkirne hiše kongresni trg v

Ljubljani, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo

Internetni viri:

- http://svn.sika.com/

- http://www.lespatex.si/index.php

- http://www.sies.si/solutions/details/volteco

- http://www.gi-zrmk.si/

- http://www.zaps.si/img/admin/file/izobrazevanje/arhiv%202009/HIDROIZOLACIJ

E-ZRMK-2009-ZBORNICA%20-%202.pdf

- www.mapei.si

- www.fragmat.si

- www.volteco.com

- www.uk.graceconstruction.com



9 PRILOGE

9.1 Seznam slik

Slika 1: Lepljenje stikov z vročim zrakom (vir: Lespatex) ................................................... 6

Slika 2: Pritrdila za pritrjevanje sintetične folije (vir: Sika) .................................................. 6

Slika 3: Položena folija pred izvedbo armiranja talne plošče (vir: Sika) .............................. 7

Slika 4: Varjenje bitumenske hidroizolacije na betonsko površino (vir: Fragmat) ............... 8

Slika 5: Izvedena hidroizolacija iz samolepilnih bitumenskih trakov (vir: Lespatex) .......... 9

Slika 6: Vgrajena bentonitna membrana na vertikalni steni prvotno namenjeni varovanju

gradbene jame (vir: Voltex) ......................................................................................... 10

Slika 7: Točkovno pritrjevanje bentonitne membrane (vir: Voltex) ................................... 10

Slika 8: Čepasta folija in način spajanja folije (vir: Lespatex) ............................................ 11

Slika 9: Skica in slika zunanjega tesnilnega traku (vir: Sika) ............................................. 21

Slika 10: Skica in slika notranjega PVC tesnilnega traku (vir: Sika) .................................. 22

Slika 11: Prefabricirani fazonski kosi zunanjih in notranjih PVC tesnilnih trakov (vir: Sika)

..................................................................................................................................... 22

Slika 12: Varjeni zunanji PVC tesnilni trak (vir: Sika) ....................................................... 23

Slika 13: Vgrajen pločevinasti trak v horizontalni stik temeljna plošča- stena (vir:

Lespatex) ..................................................................................................................... 23

Slika 14: Podrobna sestava injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant concrete

structures) .................................................................................................................... 24

Slika 15: Skica pravilno vgrajene injektirne cevke (vir: Joint sealing in water-resistant

concrete structures) ...................................................................................................... 25

Slika 16: Skica in slika pravilne vgradnje injektirne cevke v kombinaciji z tesnilnim

trakom (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures) ................................ 26

Slika 17: Notranji in zunanji PVC tesnilni trak na stiku talna plošča- talna plošča (vir:

Sika) ............................................................................................................................. 27



Slika 18: Skica in slika pravilno vgrajenega PVC tesnilnega traku v stiku temeljna plošča-

stena (vir: Fugaplast) ................................................................................................... 28

Slika 19: Skica vgradnje tesnilne pločevine (vir: Primorje Ajdovščina) ............................ 29

Slika 20: Nabrekajoči trak pred in po reagiranju z vodo (betonom) (vir: Volteco) ............ 30

Slika 21: Skica pravilne vgradnje iniciatorja v betonsko steno (vir: Sika) ......................... 31

Slika 22: Iniciator pred vgradnjo betona v stene (vir: Joint sealing in water-resistant


Slika 23: Notranji in zunanji dilatacijski PVC trak (vir: Lespatex) .................................... 32

Slika 24: Pravilna vgradnja notranjega dilatacijskega traku (vir: Lespatex) ....................... 32

Slika 25: Spojka za pritrditev dilatacijskega tesnilnega traku (vir: Lespatex) .................... 33

Slika 26: Notranji in zunanji tesnilni trak za stikanje obstoječe konstrukcije z novo

konstrukcijo (vir: Sika) ................................................................................................ 33

Slika 27: Plastična ali kovinska prebojna cev s prirobnico (vir: Doyma) ........................... 34

Slika 28: Vlaknocementna prebojna cev (vir: Doyma) ....................................................... 34

Slika 29: Izvedba preboja na mestu horizontalnega tesnilnega traku (vir: Joint sealing in

water-resistant concrete structures) ............................................................................. 35

Slika 30: Prostorski pogled, prerez in slika tesnilne manšete (vir: Doyma) ........................ 35

Slika 31: Izvedba tesnitve mikroarmiranega distančnika namenjenega za vezavo opažev

(vir: Sigi) ..................................................................................................................... 36

Slika 32: Primeri pravilno in nepravilno stikanj PVC tesnilnih trakov (vir: Joint sealing in

water-resistant concrete structures) ............................................................................. 37

Slika 33: Varjen pločevinast trak na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant


Slika 34: Skica pravilnega stikovanja s spojnimi klenami (vir: Joint sealing in water-

resistant concrete structures) ....................................................................................... 38

Slika 35: Stikovanje traku z bitumenskim nanosom (vir: Joint sealing in water-resistant




Slika 36: Različne oblike prefabriciranih križanj tesnilnih trakov (vir: Sika) ..................... 39

Slika 37: Stik PVC traku s tesnilno pločevino (vir: Lespatex) ............................................ 40

Slika 38: Skica priključitve vertikalnega in horizontalnega tesnilnega traku (vir: Primorje

Ajdovščina) .................................................................................................................. 40

Slika 39: Nepravilno skladiščenje tesnilnih trakov na gradbiščni deponiji (vir: Joint sealing

in water-resistant concrete structures) ......................................................................... 41

Slika 40: Razmik med pločevinastim in PVC trakom- možen prehod vode (vir: Joint

sealing in water-resistant concrete structures) ............................................................. 41

Slika 41: Ostanki lesa, umazanije na delovnem stiku (vir: Joint sealing in water-resistant


Slika 42: Pravilna in nepravilna pozicija tesnilnih reber (vir: Joint sealing in water-resistant


Slika 43: Izmik tesnilnega traku iz predvidene linije (vir: Joint sealing in water-resistant


Slika 44: Prevrnjena tesnilna rebra (vir: Joint sealing in water-resistant concrete structures)

..................................................................................................................................... 43

Slika 45: Nepravilno pritrjen dilatacijski PVC trak s žičnikom (vir: Joint sealing in water-


Slika 46: Možnost preboja armaturne palice skozi tesnilni trak (vir: Joint sealing in water-


Slika 47: Nekontaktno prilaganjanje injektirne cevke na obstoječo betonsko površino (vir:

Joint sealing in water-resistant concrete structures) .................................................... 45

Slika 48: diagram za določitev konstrukcijskega razreda objekta (vir: Waisse-wanne) ..... 57

Slika 49: Minimalna armatura omejitev razpok za razred konstrukcije Kon1 (Wk=0,20

mm), zaščitni sloj armature c=4,0 cm (vir: Waisse-wanne) ........................................ 60



9.2 Seznam preglednic

Preglednica 1: Razredi zahtevane vodoneprepustnosti ....................................................... 19

Preglednica 2: Minimalna debelina konstrukcijskih elementov .......................................... 20

Preglednica 3: Stopnja odpornosti betona proti prodoru vode ............................................ 46

Preglednica 4: Razvrstitev hidroizolacije glede na vrsto tal in vrste obremenitve z vodo

(SIST DIN 18195-1. del) ............................................................................................. 50

Preglednica 5: Število potrebnih slojev glede na višino hidrostatičnega pritiska ............... 51

Preglednica 6: Razredi hidrostatičnega pritiska na konstrukcijo......................................... 56

Preglednica 7: Razredi konstrukcije (vir: Waise – wanne) ................................................. 58

Preglednica 8: Tabela tesnilnih materialov in tesnilnih principov ...................................... 61

Preglednica 9: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za delovne stike ........................... 62

Preglednica 10: Potrebne karakteristike tesnilnih trakov za diltacijske stike ...................... 63

Preglednica 11: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu bele kadi

..................................................................................................................................... 64

Preglednica 12: Količina porabljenega materiala pri izvedbi tesnjenja po sistemu črne kadi

z uporabo sintetične folije ........................................................................................... 65

Preglednica 13: Poraba časa za vgradnjo tesnilnih trakov po sistemu bele kadi ................. 66

Preglednica 14: Poraba časa za izvedbo sistema črne kadi z uporabo sintetične folije ....... 67

9.3 Naslov študenta

Rok Pevec

Slatina pri Ponikvi 10

3232 Ponikva

Tel.: 041-886-860



e-mail: [email protected]

9.4 Kratek življenjepis

Rojen: 4. 2. 1989

Šolanje:

- 1995–2003. Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva - 2003–2007 Šolski center Celje - 2007-2015 Fakulteta za Gradbeništvo, Univerza v Mariboru,

Documents

PRIMERJAVA IZVEDBE HIDROIZOLACIJ OBJEKTOV Z …