PRIMERJAVA TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH MATERIALOV … · Ključne besede: diplomsko delo, promet, horizontalna cestna signalizacija, označbe na vozišču. UDK: 625.745.6(043.2)

I

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

PRIMERJAVA TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH MATERIALOV ZA

IZVEDBO HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE

Študent: Josip Segedi

Študijski program: VS Gradbeništvo

Smer: Prometno hidrotehnična

Mentor: pred.mag. Vlasta Rodošek

Komentor: Miro Zajko, univ.dipl.inţ.grad.

Maribor, 2008

II

ZAHVALA

Za izdelavo moje diplomske naloge imajo zasluge

tudi drugi ljudje, ki bi se jim rad posebej zahvalil.

Hvala mentorici pred.mag. Vlasti Rodošek za njeno

pomoč, strokovno vodstvo in nasvete. Hvala tudi

komentorju Miru Zajku za njegovo spodbudo in

pomoč pri izdelavi diplomskega dela.

Nenazadnje naj se zahvalim druţini in punci Tini,

ki so mi stali ob strani in verjeli vame. Brez njih mi

ne bi uspelo.

III

PRIMERJAVA TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH

MATERIALOV ZA IZVEDBO HORIZONTALNE CESTNE

SIGNALIZACIJE

Ključne besede: diplomsko delo, promet, horizontalna cestna signalizacija, označbe na

vozišču.

UDK: 625.745.6(043.2)

Povzetek

Za izvajanje horizontalne cestne signalizacije se pojavljajo novi materiali in tehnologije

izvedbe. Želi se doseči bistveno boljšo prometno varnost ter zmanjšati čas izvajanja in

stroške vzdrževanja.. V diplomskem delu so prikazani splošni podatki o horizontalni cestni

signalizaciji. Predstavljena je tehnologija izvajanja horizontalne cestne signalizacije s

tankoslojnimi (barve) in debeloslojnimi (vroča in hladna plastika) materiali in primerjava

le-teh.

IV

THE COMPARISON OF THIN LAYER AND THICK LAYER

MATERIALS FOR ROAD SURFACE MARKING

Key words: diploma work, traffic, road signs, horizontal road signs, road surface

marking,

UDK: 625.745.6(043.2)

Abstract

Recently some new materials and methods emerge for marking horizontal road signs. The

aim is to achieve the higher level of traffic safety the reduction of time and expenses of

maintenance. The diploma work presents general data concerning horizontal road signs.

It represents the technology of realization of horizontal road signs with thin layer of paint

and thick layer of thermo and cold plastic materials .

V

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ........................................................ 1

1.3 METODE RAZISKOVANJA ............................................................................... 2

1.4 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA .............................................................. 2

2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE ... 3

2.1 RAZVOJ HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE ................................. 3

2.2 STANJE IZVAJANJA HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE V

SLOVENIJI ....................................................................................................................... 4

2.3 KATEGORIZACIJA HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE V

SLOVENIJI ....................................................................................................................... 4

2.3.1 Vzdolžne označbe ........................................................................................... 6

2.3.2 Prečne označbe ............................................................................................ 13

2.3.3 Druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah ......................... 20

3 TEHNIČNI POGOJI ZA IZVAJANJE HORIZONTALNE CESTNE

SIGNALIZACIJE .............................................................................................................. 36

3.1 TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO HORIZONTALNE CESTNE

SIGNALIZACIJE S TANKSLOJNIMI MATERIALI ................................................... 36

3.1.1 Materiali ...................................................................................................... 36

3.1.2 Vremenski pogoji ......................................................................................... 36

3.1.3 Ustreznost vozišča ....................................................................................... 37

3.1.4 Izvedba ......................................................................................................... 37


SIGNALIZACIJE Z DEBELOSLOJNIMI MATERIALI (VROČA PLASTIKA) ......... 39

3.2.1 Materiali ...................................................................................................... 39



3.2.4 Izvedba ......................................................................................................... 40

VI


SIGNALIZACIJE Z DEBELOSLOJNIMI MATERIALI (HLADNA PLASTIKA) ....... 42

3.3.1 Materiali ...................................................................................................... 42



3.3.4 Izvedba ......................................................................................................... 43

4 PRIMERJAVA TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH MATERIALOV ZA

IZVEDBO HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE ....................................... 45

4.1 PRIMERJAVA IZVEDBE HCS Z BARVO / VROČO PLASTIKO ................... 46

4.2 PRIMERJAVA IZVEDBE HCS Z BARVO / HLADNO STRUKTURNO

PLASTIKO ...................................................................................................................... 48

4.3 PRIMERJAVA IZVEDBE HCS Z VROČO PLASTIKO / HLADNO

STRUKTURNO PLASTIKO .......................................................................................... 50

5 REZULTATI PRIMERJAVE TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH

MATERIALOV ZA IZVEDBO HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE ... 52

6 SKLEP ........................................................................................................................ 54

LITERATURA .................................................................................................................. 55

VII

UPORABLJENI SIMBOLI

μm - Mikrometer

lx - Lux

mcd - Mili kandel

VIII

UPORABLJENE KRATICE

HCS - Horizontalna cestna signalizacija

SRT - Odpornost proti drsenju (skid resistance)

V-1 - Ločilna črta

V-1.1 - Robna črta

V-2 - Ločilna prekinjena črta

V-3 - Opozorilna črta

V-4 - Kratka prekinjena črta

V-5 - Kratka široka črta

V-6 - Dvojna neprekinjena črta

V-7 - Dvojna prekinjena črta

V-8 - Dvojna kombinirana črta

V-9 - Široka prečna črta (stop črta)

V-10 - Prekinjena široka prečna črta

V-10.1 - Prekinjena široka prečna črta zaznamovana s trikotniki

V-11 - Črta za zapiranje pospeševalnega pasu

V-12 - Črta za odpiranje zaviralnega pasu in prometnega pasu za počasna vozila

V-13 - Črta za zapiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prometa

V-14 - Črta za odpiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov

V-15 - Mejna črta

V-16 - Prehod za pešce

V-16.1 - Prehod za pešce označen s pravokotniki

V-16.2 - Napis šola in označba X

V-17 - Prehod za kolesarje

IX

V-18 - Puščica, smer naravnost

V-19 - Puščica, smer levo

V-19.1 - Puščica, smer desno

V-20 - Puščica, smer naravnost in levo

V-20.1 - Puščica, smer naravnost desno

V-21 - Puščica, smer levo in desno

V-22 - Puščica za razvrščanje med kriţiščema, smer levo

V-22.1 - Puščica za razvrščanje med kriţiščema, smer desno

V-23 - Puščica na razcepu avtoceste, smer desno

V-23.1 - Puščica na razcepu avtoceste, smer levo

V-23.2 - Puščica na razcepu avtoceste, smer levo in desno

V-24 - Puščica pred ukinjanjem prometnega pasu

V-25 do V-29 - Puščice za označevanje smeri voţnje na kolesarskih poteh

V-30 - Zaporna ploskev med pasovoma z nasprotnima smerema prometa

V-31 - Zaporna ploskev med pasovoma z istima smerema prometa

V-32 - Polje na mestu odpiranja pasu

V-33 - Polje pred otokom za ločitev prometnih tokov

V-34 - Polje na uvoznem in izvoznem pasu na avtocesti in hitri cesti

V-35 - Polje na uvoznem in izvoznem pasu na avtocesti in hitri cesti

V-36 - Usmerjevalna črta za označitev ovire na robu ceste

V-37 - Usmerjevalna črta za označitev ukinitve enega od prometnih pasov

V-38 - Napisi na vozišču

V-39 - Simboli na vozišču

V-40 - Prepovedano parkiranje

X

V-41 - Zaznamovanje mest na vozišču, na katerih je prepovedana ustavitev in

parkiranje

V-42 - Zaznamovanje mest na pločniku, na katerih je prepovedano parkiranje

V-43 - Zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za avtobusna postajališča

V-43.1 - Zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši za kriţiščem

V-43.2 - Zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši

V-44 - Zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za taksije

V-44.1 - Zaznamovanje niš, ki so rezervirana za taksije

V-45 - Zaznamovanje mest, rezerviranih za invalide

V-46 - Zaznamovanje začasnih ovir za umirjanje prometa

V-46.1 - Zaznamovanje začasnih ovir za umirjanje prometa

V-46.2 - Zaznamovanje stalnih ovir za umirjanje prometa

V-47 - Zaznamovanje mest za vzdolţno parkiranje

V-47.1 - Zaznamovanje mest za poševno parkiranje

V-47.2 - Zaznamovanje mest za pravokotno parkiranje

1

1 UVOD

Predmet diplomskega dela so označbe na voziščih. Prikazane bodo osnovne značilnosti

horizontalne cestne signalizacije (v nadaljevanju HCS) in kategorizacija HCS v Sloveniji.

Navedeni bodo tehnični pogoji za izvajanje HCS s tankoslojnimi in debeloslojnimi

materiali in izvedena bo primerjava le-teh. V diplomskem delu bodo nato prikazani

rezultati primerjave tankoslojnih in debeloslojnih materialov za izvedbo HCS, pri čemer bo

poudarek na tehničnih parametrih izvajanja HCS.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Ko se je v prvi polovici 20. stoletja začela uvajati HCS, je bila takratna prometna

obremenitev v primerjavi z današnjo neprimerljivo manjša. Za označevanje vozišč so se

takrat uporabljali tankoslojni materiali (barve). Z naraščanjem prometa so se pojavile

potrebe po novih materialih za HCS. Namreč označevanje z barvami je potrebno letno

obnavljati, saj označbe zaradi velikih prometnih obremenitev in vremenskih vplivov

izgubijo svoje funkcionalne lastnosti. Zato se za HCS ţe dalj časa uporabljajo novi-

debeloslojni materiali (plastika). Ti materiali se nanašajo v debelejših slojih in jih ni

potrebno letno obnavljati, saj imajo večletno ţivljenjsko dobo.

Razlog za izbiro sledeče teme izhaja iz dejstva, da je tovrstna problematika premalo

obdelana in predstavljena v strokovni literaturi, kakor tudi, da se s tem področjem

konkretno ukvarjam v sluţbi in bi rad razširil svoje znanje na tem področju.

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti horizontalno cestno signalizacijo, saj se v

Sloveniji za izvajanje HCS uvajajo novi - debeloslojni materiali, ki postajajo vedno večja

alternativa izvajanju s tankoslojnimi materiali. Na osnovi zbranih podatkov bo izvedena

2

primerjalna analiza, katere rezultat bo prikaz prednosti in slabosti tankoslojnih in

debeloslojnih materialov.

Temeljni cilj diplomskega dela je prikazati upravičenost izvajanja horizontalne cestne

signalizacije z debeloslojnimi materiali, predvsem iz tehničnih vidikov.

1.3 METODE RAZISKOVANJA

Izbrano temo diplomske naloge bom proučeval s teoretičnega vidika analitično po

induktivni metodi in praktično z opazovanjem na terenu. Ugotovitve bom podal na temelju

preučevanja virov in primerjave posamičnih primerov.

1.4 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA

V uvodu bodo prikazani problem in predmet raziskovanja, namen, cilj, metode

raziskovanja in struktura diplomskega dela.

V poglavju Osnovne značilnosti HCS bosta prikazani splošna predstavitev HCS in

kategorizacija HCS v Sloveniji.

V poglavju o tehničnih pogojih za izvajanje HCS bodo predstavljeni materiali, vremenske

razmere, ustreznost vozišča in sama izvedba HCS.

Pri primerjavi tankoslojnih in debeloslojnih materialov za izvedbo HCS bodo med seboj

primerjani tehnični in ekonomski parametri tankoslojnih in debeloslojnih materialov za

izvedbo HCS.

V poglavju Rezultati primerjave tankoslojnih in debeloslojnih materialov za izvedbo HCS

bodo podani rezultati primerjave tankoslojnih in debeloslojnih materialov za izvedbo HCS.

V sklepu bodo podani pričakovani cilji in teze v zvezi s predmetom diplomskega dela.

3

2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI HORIZONTALNE CESTNE

SIGNALIZACIJE

2.1 RAZVOJ HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE

V kratkem opisu bom predstavil začetke izvajanja horizontalne cestne signalizacije.

Večino človeške zgodovine ceste (poti) niso potrebovale horizontalne signalizacije, saj so

ljudje potovali (peš in s konji) z relativno majhno potovalno hitrostjo.

S pojavom prvih avtomobilov na cestah, v začetku 20. stoletja, so se zaradi boljših voznih

pogojev začele graditi prve asfaltne in betonske ceste. Tako je izum prevoznega sredstva in

novodobne ceste botroval povečanju prometa in zvišanju potovalne hitrosti. Vozniki so

tako vozili po pravilu močnejšega, več ali manj po sredini vozišča, da so se izognili

nevarnosti, da zapeljejo v jarek ali drevo, kar je bil razlog za veliko nesreč.

Leta 1911 je Edward N. Hines, predsednik cestne komisije v ameriški zvezni drţavi

Michigan, iskal rešitev za varnejše ceste. Idejo za označevanje črt na cesti je dobil, ko se je

vozil za tovornjakom polnim mleka, kateremu je mleko teklo po sredini cestišča in tako za

sabo puščalo na cesti belo črto.

Leta 1920 se je izdelava HCS na vozišču razširila v ostale zvezne drţave v ZDA in v

Evropo.

Leta 1939 je postalo označevanje HCS v Nemčiji in Veliki Britaniji običajna praksa. Po

drugi svetovni vojni pa se je ta praksa uveljavila še v ostalih evropskih drţavah.

Na Dunaju je bila leta 1968 izvedena mednarodna standardizacija HCS.

V Ţenevi se leta 1973 izvede evropska regulativa (European Road Marking System)

V Sloveniji se je z izvajanjem HCS začelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in sicer

ročno z valjčkom.

4

2.2 STANJE IZVAJANJA HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE V

SLOVENIJI

V Sloveniji in drţavah Evropske unije, kakor tudi drugod po svetu, se uporabljajo različni

načini in materiali za izvedbo HCS. Prevladuje strojni način izvedbe, ki se izvaja na cestah

vseh kategorij. Ročno se izvajajo dela na kriţiščih ali v naseljih.

Strokovne sluţbe v Sloveniji ţe kar nekaj let poskušajo vpeljati različne materiale za

izvedbo HCS, vendar iz različnih vzrokov še vedno prevladuje izvedba z barvami. V

zadnjem času strokovne sluţbe zahtevajo in vztrajajo na bistveno boljši kvaliteti HCS.

Zahteva se velika vidnost in hrapavost ob vsakem vremenu, daljša obstojnost na različne

vplive in nenazadnje hitra izvedba. Namen vseh teh zahtev je doseči bistveno boljšo

prometno varnost ter zmanjšati čas izvajanja in stroške vzdrţevanja.

V Sloveniji in drugod po svetu se za izvedbo HCS z debeloslojnimi (trajnimi) materiali

uporablja hladno in vročo plastiko in različne predizdelane označbe (trakovi različnih širin,

puščice in ostale označbe), katere se lepijo na vozišče. Slednje se uporabljajo v zelo malem

obsegu in predvsem za začasno HCS pri različnih cestnih delih.

HCS na novozgrajenih odsekih avtocest v Sloveniji se izvaja v večini z debeloslojnimi

materiali. V letu 2008 (letos) je Direkcija RS za ceste (upravljavec drţavnih cest)

premierno namenila dodatna denarna sredstva, da se obnovitev HCS na določenih odsekih

glavnih in regionalnih cest ter rondojih izvede z debeloslojnimi materiali.

V Sloveniji področje HSC ureja Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na

javnih cestah ter evropski predpis oz standard SIST EN 1436:2007.

2.3 KATEGORIZACIJA HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE V

SLOVENIJI

V tem poglavju bom podrobneje predstavil predpise za HCS oz označbe na vozišču , katere

navaja Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah so bele barve.

5

Ne glede na to pa so izjeme, ki se zaznamujejo:

1) z rumeno barvo: označbe mest na vozišču in drugih prometnih površinah, na katerih je

prepovedano parkiranje;

2) z rumeno barvo v kombinaciji z belo barvo: črta, ki ločuje pasove za voţnjo vozil

javnega prevoza potnikov;

3) z rumeno barvo: označbe, ki zaznamujejo mesta, rezervirana za določene namene

(avtobusna postajališča, postajališča za taksije, parkirna mesta, rezervirana za vozila

invalidov, itd.);

4) z rumeno barvo: označbe na fizičnih ovirah za umirjanje prometa, ki so izvedene na

vozišču;

5) z rumeno barvo: začasne označbe na vozišču pri začasnih preusmeritvah prometa zaradi

del, drugih ovir ali poškodb vozišča;

6) z modro barvo: označbe pasov za parkiranje in parkirnih mest na vozišču v območju

kratkotrajnega parkiranja;

7) z rdečo in belo barvo: stalne ovire znotraj gabarita prostega profila ceste.

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah se lahko izvedejo na naslednje načine:

- narišejo,

- nalijejo,

- nalepijo,

- vtisnejo ali

- vgradijo.

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah ne smejo povečevati spolzkosti

prometne površine, prav tako ne smejo biti več kot 0,6 cm nad ravnino prometne površine.

Če so zanje uporabljene kovinske glavice, glavice iz umetne snovi ali če so izvedene v

obliki prečnih trakov, ne smejo biti več kot 1,5 cm nad ravnino prometne površine. Če so

vanje vgrajena svetlobno odbojna telesa, ta ne smejo biti več kot 2,5 cm nad ravnino

prometne površine.

6

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah so:

- vzdolţne označbe,

- prečne označbe,

- druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah.

2.3.1 Vzdolţne označbe

Vzdolţne označbe so neprekinjene črte, prekinjene črte in dvojne črte. Vzdolţne črte na

vozišču so široke najmanj 10 cm, vzporedne vzdolţne dvojne črte pa so med seboj

oddaljene 10 cm.

1) Neprekinjena vzdolţna črta je lahko ločilna ali robna (sliki 1 in 2).

a) Ločilna črta (V-1) se uporablja za:

- ločitev (razmejitev) dvosmernih voznih površin na smerna vozišča,

- ločitev (razmejitev) smernega vozišča na prometne in posebne pasove.

b) Robna črta (V-1.1) se uporablja za označitev roba vozišča.

Neprekinjena ločilna črta prepoveduje vozniku voţnjo po njej ali preko nje, kadar ločuje

smerni vozišči, pa tudi voţnjo po smernem vozišču za nasprotni promet.

Slika 1: Robna črta (V-1.1)

7

Slika 2: Robna črta (V-1.1)

2) Prekinjena vzdolţna črta je lahko ločilna prekinjena črta, opozorilna črta, kratka ali

široka črta.

a) Ločilna prekinjena črta (V-2) se uporablja za:

- razmejitev dvosmernih vozišč na smerna vozišča (slika 3),

- razmejitev smernega vozišča na prometne pasove (slika 4).

Slika 3: Ločilna prekinjena črta (V-2)

Slika 4: Ločilna prekinjena črta (V-2)

b) Opozorilna črta (V-3) se uporablja za opozarjanje na bliţino neprekinjene črte.

8

Slika 5: Opozorilna črta (V-3)

c) Kratka prekinjena črta (V-4) se uporablja kot vodilna črta na kriţišču in za omogočanje

vključevanja vozil z manj pomembnih stranskih cest oziroma individualnih priključkov na

tistih mestih na cesti, na katerih je zaznamovana neprekinjena ločilna črta (sliki 6 in 7).

Slika 6: Kratka prekinjena črta (V-4)

Slika 7: Kratka prekinjena črta (V-4)

9

d) Široka prekinjena črta se uporablja za:

- razmejitev posebnih prometnih površin - avtobusna postajališča in postajališča za taksije

v niši (V-5) od vozišča ceste (slika 8);

- razmejitev med prometnimi pasovi in pospeševalnim ter zaviralnim pasom (V-5.1) (sliki

9 in 10);

- razmejitev pasov za vključevanje v promet in izključevanje iz njega na kriţiščih zunaj

naselja (V-5.2) (sliki 11 in 12);

- razmejitev kot robna črta na kriţišču (V-5.3), na katerem prednostna cesta ne poteka

naravnost (slika 13).

Slika 8: Široka prekinjena črta se rabi (V-5)

Slika 9: Široka prekinjena črta se rabi (V-5.1)


10




3) Dvojna vzdolţna črta je lahko dvojna neprekinjena, dvojna prekinjena ali dvojna

kombinirana. Dvojna neprekinjena črta prepoveduje vozniku voţnjo po njej ali preko nje,

kadar ločuje smerni vozišči pa tudi voţnjo po smernem vozišču za nasprotni promet. Enak

pomen ima dvojna kombinirana črta s strani, na kateri je neprekinjena črta.

a) Dvojna neprekinjena črta se uporablja za:

11

- ločitev dvosmernih vozišč z vsaj dvema prometnima pasovoma za voţnjo vozil v isto

smer (V-6) na smerna vozišča (slika 14),

- ločitev prometnega pasu od prometnega pasu, ki je 24 ur na dan rezerviran za vozila

javnega prevoza potnikov (V-6.1) (slika 15).

Slika 14: Dvojna neprekinjena črta (V-6)

Slika 15: Dvojna neprekinjena črta (V-6.1)

b) Dvojna prekinjena črta (V-7) se uporablja za zaznamovanje prometnih pasov s

spremenljivo smerjo voţnje, na katerih je promet urejen z napravami za dajanje svetlobnih

prometnih znakov (slika 16).

12

Slika 16: Dvojna prekinjena črta (V-7)

c) Dvojna kombinirana črta se uporablja za:

- ločitev smernih vozišč na mestih, kjer je preglednost takšna, da dopušča prehitevanje

samo v eni smeri voţnje (V-8) (slika 17);

- ločitev prometnega pasu od prometnega pasu, ki je samo določene ure v dnevu rezerviran

za vozila javnega prevoza potnikov (V-8.1) (slika 18).

Slika 17: Dvojna kombinirana črta (V-8)

Slika 18: Dvojna kombinirana črta (V-8.1)

13

2.3.2 Prečne označbe

Prečne označbe so zaznamovane z neprekinjenimi ali prekinjenimi črtami in so lahko

označene na vozišču tako, da zajemajo eden, dva ali več prometnih pasov.

Prečne označbe morajo biti širše od vzdolţnih, ne glede na to, pod kakšnim kotom jih

udeleţenec v cestnem prometu vidi.

Prečne označbe so:

- široka prečna črta,

- poševne črte,

- mejne črte,

- prehodi za pešce in

- prehodi kolesarske steze in poti čez vozišče.

1) Široka prečna črta je lahko neprekinjena ali prekinjena.

a) Neprekinjena široka prečna črta (V-9) označuje mesto, na katerem mora voznik v

naslednjih primerih ustaviti vozilo:

- ob vstopu na kriţišče, kjer je promet urejen z znakom II-2 (Ustavi!). V takem primeru je

lahko na vozišču pred črto napisana tudi beseda "STOP";

- ob vstopu na kriţišče, kjer je promet urejen s semaforjem, na katerem gori rdeča oziroma

rumena luč, ali če ureja promet policist, ki je s predpisanim znakom zaprl smer,

- pred prehodom za pešce, kjer je promet urejen s semaforjem, na katerem gori rdeča

oziroma rumena luč;

- pred prehodom za pešce na območju, kjer je v prometu več otrok (šola, vrtec ipd.) in na

katerem urejajo promet pripadniki šolske prometne sluţbe s predpisanimi pripomočki

(slika 19).

14

Slika 19: Neprekinjena široka prečna črta (V-9)

b) Prekinjena široka prečna črta (V-10) označuje mesto, na katerem mora voznik ustaviti

vozilo, če je potrebno, da pusti mimo vozila, ki vozijo po prednostni cesti (slika 20). Pred

črto je lahko zaznamovan opozorilni trikotnik.

Slika 20: Prekinjena široka prečna črta (V-10)

Mesto, na katerem mora voznik ustaviti vozilo, če je potrebno, da pusti mimo vozila, ki

vozijo po prednostni cesti, se lahko namesto s prekinjeno široko prečno črto zaznamuje s

trikotniki z vrhom, obrnjenim proti vozilu (V-10.1). Pred temi trikotniki je lahko

zaznamovan opozorilni trikotnik (slika 21).

15

Slika 21: Prekinjena široka prečna črta (V-10.1)

16

2) Poševne črte so:

a) črta za zapiranje pospeševalnega pasu, prometnega prehitevalnega pasu ali za zapiranje

prometnega pasu za počasna vozila (V-11), ki označuje mesto zapiranja pospeševalnega,

prometnega prehitevalnega oziroma prometnega pasu za počasna vozila (slika 22);

b) črta za odpiranje pospeševalnega pasu in prometnega pasu za počasna vozila (V-12), ki

označuje mesto odpiranja pospeševalnega oziroma prometnega pasu za počasna vozila

(slika 23);

c) črta za zapiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov (V-13), ki

označuje mesto zapiranja prometnega pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza

potnikov (slika 24);

d) črta za odpiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov (V-14), ki

označuje mesto odpiranja prometnega pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza

potnikov (slika 25).

Slika 22: Črta za zapiranje pospeševalnega pasu (V-11)

Slika 23: Črta za odpiranje pospeševalnega pasu in prometnega pasu za počasna vozila

(V-12)

17

Slika 24: Črta za zapiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov (V-13)

Slika 25: Črta za odpiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov (V-14)

3) Mejna črta (V-15) označuje mesto uvoza, kjer je treba ločiti del vozišča, na katerem je

promet prepovedan (slika 26).

Slika 26: Mejna črta (V-15)

4) Prehod za pešce (V-16) označuje del površine vozišča, namenjenega prehajanju pešcev

in je zaznamovan s pravokotniki, ki so vzporedni z osjo ceste in so med seboj oddaljeni

toliko, kolikor znaša njihova krajša stranica (slika 27).

18

Na kriţiščih cest v naselju, na katerih dovoljena hitrost voţnje ne presega 50 km/h in je

promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki - semaforji, ki delujejo ves čas

neprekinjeno, sme biti prehod za pešce označen s pravokotniki (V-16.1), katerih krajša

stranica je vzporedna z osjo ceste, razmerje med krajšo in daljšo stranico pa znaša 1: 2

(slika 28).

Na mestih, na katerih prehoda za pešce ni mogoče zaznamovati z barvo, se prehod lahko

zaznamuje z jeklenimi elementi, klini ali odsevnimi materiali.

Na vozišču poleg prehoda za pešce, ki je v bliţini šole, mora biti napis "ŠOLA", ki je

dodatno opremljen z označbo v obliki črke X (V-16.2) (slika 29).

Slika 27: Prehod za pešce (V-16)

Slika 28: Prehod za pešce (V-16.1)

19

Slika 29: Napi šola in označba v obliki črke X (V-16.2)

5) Prehod za kolesarje (V-17) označuje del površine vozišča, namenjenega prehajanju

kolesarjev čez vozišče (slika 30).

Slika 30: Prehod za kolesarje (V-17)

Kadar na kriţišču prehod za kolesarje poteka neposredno ob prehodu za pešce, ki je

zaznamovan s pravokotniki z daljšo stranico, vzporedno z osjo ceste, sme biti prehod za

kolesarje (V-17.1) zaznamovan le z eno vrsto kvadratov, in sicer na tisti strani prehoda za

pešce, ki je bliţja sredini kriţišča (slika 31).

Slika 31: Prehod za kolesarje (V-17.1)

20

2.3.3 Druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah

Druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah so: puščice, polja za usmerjanje

prometa, usmerjevalne črte, napisi, označbe za zaznamovanje prometnih površin za

posebne namene in označbe za zaznamovanje mest za parkiranje.

1) Puščica na vozišču se rabi za zaznamovanje obvezne smeri voţnje vozil, če je

zaznamovana na prometnem pasu, obrobljenem z neprekinjeno črto, in za obveščanje

voznikov o namenu prometnih pasov, če je zaznamovana na pasu, obrobljenem s

prekinjeno črto.

S puščicami se lahko označijo:

a) smer naravnost (V-18) (slika 32),

b) smer levo (V-19) (slika 32),

c) smer desno (V-19.1) (slika 32),

d) smer naravnost in levo (V-20) (slika 32),

e) smer naravnost in desno (V-20.1) (slika 32),

f) smer levo in desno (V-21) (slika 33),

g) razvrščanje med kriţiščema, ki sta si zelo blizu, če je razvrščanje potrebno pred prvim

kriţiščem (V-22 in V-22.1) (slika 33),

h) namen prometnega pasu na območju razcepa avtoceste ali hitre ceste (V23) - desno, (V-

23.1) - levo in (V-23.2) - levo in desno (slika 34),

i) usmerjanje prometa pred mestom, kjer se ukinja prometni pas (V-24) (slika 35),

j) smer voţnje na kolesarskih pasovih, kolesarskih stezah in kolesarskih poteh (V-25, V-

26, V-27, V-28, V-28.1 in V-29) (slika 36).

21

Slika 32: Smer naravnost (V-18), smer levo (V-19), smer desno (V-19.1), smer naravnost

in levo (V-20), smer naravnost in desno (V-20.1)

Slika 33: smer levo in desno (V-21), razvrščanje med kriţiščema (V-22 in V-22.1)

22

Slika 34: Avtoceste ali hitre ceste (V23) – desno, (V-23.1) – levo, (V-23.2) levo in desno

Slika 35: Usmerjanje prometa pred mestom, kjer se ukinja prometni pas (V-24)

Slika 36: Smer voţnje na kolesarskih pasovih, kolesarskih stezah in kolesarskih poteh (V-

25, V-26, V-27, V-28, V-28. 1 in V-29)

23

2) Polja za usmerjanje prometa označujejo površino, na kateri je prepovedan promet in na

kateri nista dovoljena ustavitev in parkiranje. Polja za usmerjanje prometa so:

a) zaporna ploskev (V-30) med pasovoma z nasprotnima smerema prometa (slika 37);

b) zaporna ploskev (V-31) med pasovoma z istima smerema prometa (slika 38);

c) polje na mestu odpiranja pasu za zavijanje (V-32) (slika 39);

d) polje pred otokom za ločitev prometnih tokov (V-33) (sliki 40, 41);

e) polje na uvoznem (V-34) in izvoznem (V-35) kraku na avtocesti in hitri cesti (sliki 42,

43) .

Slika 37: Zaporna ploskev (V-30) med pasovoma z nasprotnima smerema prometa

Slika 38: Zaporna ploskev (V-31) med pasovoma z istima smerema prometa

24

Slika 39: Polje na mestu odpiranja pasu za zavijanje (V-32)

Slika 40: polje pred otokom za ločitev prometnih tokov (V-33)

Slika 41: polje pred otokom za ločitev prometnih tokov (V-33)

25

Slika 42: polje na uvoznem kraku (V-34)

Slika 43: Polje na izvoznem kraku (V-35)

3) Usmerjevalna črta označuje mesto spremembe proste površine vozišča pred ovirami, ki

so na cesti ali na njenih robovih. Usmerjevalni črti sta:

a) usmerjevalna črta za označitev ovire na robu ceste (V-36) (slika 44) in

b) usmerjevalna črta za označitev ukinitve enega od prometnih pasov, namenjenih za

voţnjo v isto smer (V-37) (slika 45).

Slika 44: Usmerjevalna črta za označitev ovire na robu ceste (V-36)

26

Slika 45: Usmerjevalna črta za označitev ukinitve enega od prometnih pasov, namenjenih

za voţnjo v isto smer (V-37)

4) Napisi na vozišču (V-38) in simboli na vozišču (V-39) dajejo udeleţencem v cestnem

prometu potrebna obvestila.

To so na primer besede: "STOP", "BUS","ŠOLA", "TAXI", simboli ter imena krajev,

številke cest itd. (slika 46).

Slika 46: Napisi na vozišču (V-38) in simboli na vozišču (V-39)

27

5) Označbe za označevanje prometnih površin za posebne namene se uporabljajo za:

a) zaznamovanje dela vozišča, na katerem je prepovedano parkiranje (V-40) (slika 47);

b) zaznamovanje mest na vozišču, na katerih je prepovedano ustavljanje in parkiranje

(V-41) (slika 48);

c) zaznamovanje mest na pločniku, na katerih je prepovedano parkiranje

(V42) (slika 49);

d) zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za avtobusna postajališča (V-43) (slika

50);

e) zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši za kriţiščem (V-43.1) (slika 51);

f) zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši (V-43.2) (slika 52);

g) zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za taksije (V-44) (slika 53);

h) zaznamovanje niš, ki so rezervirane za taksije (V-44.1) (slika 54);

i) zaznamovanje mest, rezerviranih za invalide (V-45) (slika 55) in

j) zaznamovanje mest na vozišču, na katerih so izvedene začasne (V-46) ali trajne

(V-46.1) fizične ovire za umirjanje prometa - grbine (sliki 56, 57), ter označitev optičnih

(V-46.2) zavor za umirjanje prometa (slika 58).

Slika 47: Zaznamovanje dela vozišča, na katerem je prepovedano parkiranje (V-40)

28

Slika 48: Zaznamovanje mest na vozišču, na katerih je prepovedana ustavitev in parkiranje

(V-41)

Slika 49: Zaznamovanje mest na pločniku, na katerih je prepovedano parkiranje (V42)

Slika 50: Zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za avtobusna postajališča

(V-43)

29

Slika 51: Zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši za kriţiščem (V-43.1)

Slika 52: Zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši (V-43.2)

Slika 53: Zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za taksije (V-44)

Slika 54: Zaznamovanje niš, ki so rezervirane za taksije (V-44.1)

30

Slika 55: Zaznamovanje mest, rezerviranih za invalide (V-45)

Slika 56: Zaznamovanje mest na vozišču, na katerih so izvedene začasne fizične ovire za

umirjanje prometa- grbine (V-46)

Slika 57: Zaznamovanje mest na vozišču, na katerih so izvedene trajne ovire za umirjanje

prometa- grbine (V-46.1)

31

Slika 58: Optične zavore za umirjanje prometa (V-46.2)

6) Zaznamovanje mest za parkiranje, za označevanje prostora za parkiranje. Parkiranje je

lahko vzdolţno (V-47), poševno (V-47.1) in pravokotno (V-47.2) glede na os vozišča

(slike 59, 60 in 61).

Slika 59: Zaznamovanje mest za parkiranje (V-47)

Slika 60: Zaznamovanje mest za parkiranje (V-47.1)

32

Slika 61: Zaznamovanje mest za parkiranje (V-47.2)

Na cesti, ki ima dva ali tri prometne pasove, se ti zaznamujejo praviloma z ločilno

prekinjeno črto (V-2), deli teh cest v bliţini vrha prevoja, kriţišča, prehoda ceste čez

ţelezniško progo v ravnini in na mestih, kjer je preglednost ceste znatno manjša, se lahko

zaznamujejo z eno ali dvema neprekinjenima vzdolţnima črtama (V-2 ali V-6) ali dvojno

kombinirano črto (V-8) (slike 62, 63, 64 in 65).

Slika 62: Opozorilna črta v bliţini vrha prevoja

33

Slika 63: Opozorilna črta v bliţini vrha prevoja

Slika 64: Opozorilna črta v Horizontalni krivini

34

Slika 65: Opozorilna črta v Horizontalni krivini

Dimenzije označb na vozišču in drugih prometnih površinah so:

1) Dolţina označenega dela ločilne prekinjene črte (V-2) mora meriti 1m, 3 m, 5 m ali 6 m.

2) Dolţina označenega dela opozorilne črte (V-3) mora meriti 6 m, 10 m ali 12 m.

3) Dolţina označenega dela kratke prekinjene črte (V-4) mora meriti 1 m.

4) Dolţina označenega dela širokih prekinjenih črt (V-5) in (V-5.3) mora meriti 1 m, črt

(V-5.1) in (V-5.2) pa 3 m.

5) DoIţina označenega dela dvojne prekinjene črte (V-7) mora meriti 5 m. Presledek med

označenima deloma črte mora biti po dolţini enak označenemu delu črte.

6) DoIţina označenega dela dvojne kombinirane črte (V-8) mora biti enaka, kot je pri

ločilni prekinjeni črti (V-2), ki je označena pred začetkom dvojne kombinirane črte.

7) DoIţina označenega dela dvojne kombinirane črte (V-8.1) mora meriti 3 m. Presledek

med označenima deloma črte mora biti po dolţini enak označenemu delu črte.

8) Širina neprekinjene široke prečne črte (V-9) ne sme biti manjša od 30 cm in ne večja od

60 cm.

9) Širina prekinjene široke prečne črte (V-10) ne sme biti manjša od 30 cm in ne večja od

60 cm, dolţina pravokotnika in presledek med pravokotniki pa morata biti enaka dvakratni

širini črte.

35

10) Širina trikotnikov prekinjene široke prečne črte (V-10.1) mora znašati 40-60 cm, višina

trikotnika pa 60-70 cm.

11) Širina prehoda za pešce (V-16) ne sme biti manjša od 3 m v naselju in ne manjša od 4

m zunaj naselja. Širina posamezne črte prehoda za pešce mora znašati 40-60 cm. Presledek

med črtami mora biti enak širini označene črte prehoda.

12) Širina pravokotnika prehoda za pešce (V-16.1) mora znašati 20-30 cm, višina pa 40-60

cm. Presledek med pravokotniki mora biti enak višini pravokotnika.

13) Stranica kvadrata prehoda za kolesarje mora meriti od 40-60 cm. Presledek med

kvadrati mora biti enak dolţini stranice kvadrata.

14) Dolţina puščic na vozišču (V-18) do (V-22.1) meri 5 m, 7,5 m ali 12 m.

15) Dolţina puščic na vozišču (V-23) do (V-23.2) meri 12 m.

16) Dolţina puščice na vozišču (V-24) meri 5 m.

17) Dolţina puščice (V-25) meri 1,6 m.

18) Dolţina puščic (V-26) do (V-29) meri 1,6 m.

19) Višina napisov na vozišču meri 1,6 ali 4 m.

36

3 TEHNIČNI POGOJI ZA IZVAJANJE HORIZONTALNE CESTNE

SIGNALIZACIJE


SIGNALIZACIJE S TANKSLOJNIMI MATERIALI

3.1.1 Materiali

Za izvajanje HCS se uporabljajo le materiali, ki odgovarjajo zahtevanim standardom glede

kvalitete in trajnosti in so uskladiščeni v skladu z navodili proizvajalca. V Sloveniji se za

izvajanje talnih označb v večini uporabljajo tankoslojni materiali (barve) in v manjši meri

debeloslojni oziroma trajnejši materiali (hladna in vroča plastika). Lastnosti materialov in

same HCS določa evropski predpis oz standard SIST EN 1436:2007, ki je v veljavi od leta

2007.

Sama izbira in priprava barve je odvisna od vrste in poloţaja HCS, prometne obremenitve

in vremenskih pogojev pri katerih HCS izvajamo. Pred uporabo barve je potrebno preveriti

njeno uporabnost. Barva je uporabna, če se lahko usedlina na dnu posode z lopatico še

prereţe in če se z dolgotrajnim mešanjem barva homogenizira. Barva ni uporabna, če

vsebuje usedlino, ki jo z mešanjem ni mogoče vmešati v homogeno barvo, ali če po

zmernem mešanju še vedno vsebuje grude in koţe barvnih sestavin.

Barvo se pred uporabo pravilno razredči. Vrsta razredčila in razmerje med barvo in

razredčilom morata biti v skladu z navodili proizvajalca.

3.1.2 Vremenski pogoji

HCS z barvami se izvaja ob suhem vremenu pri temperaturah ozračja od + 10 °C do

+ 30 °C, relativni vlaţnosti zraka do 85 % in temperaturah vozišča od + 5 °C do + 45 °C.

.

37

3.1.3 Ustreznost vozišča

Vozišče, na katero se nanaša barva, mora biti:

- popolnoma suho,

- brez ostankov soli,

- brez večjih mastnih madeţev,

- očiščeno prahu, peska, zemlje in drugih materialov.

3.1.4 Izvedba

Izvedba HCS z barvami se izvaja strojno s samohodnim strojem (slika 66) in ročno, to je

nanos barve z brizganjem s pomočjo kompresorja (slika 67). Vse vzdolţne označbe se

izvajajo strojno. Označbe kriţišč, prehodov za pešce in druge označbe se izvajajo ročno.

Slika 66: Izvajanje tankoslojne vzdolţne HCS (robna črta) strojno (stroj- Hofmann H-26.3)

38

Slika 67: Izvajanje tankoslojne HCS (avtobusno postajališče) ročno s pomočjo

kompresorja (Hofmann H-5)

Pred pričetkom del se mora barva razredčiti, v skladu z navodili proizvajalca barve, z

originalnim razredčilom.

Stopnja razredčevanja se kontrolira z viskozimetrom. Za strojno nanašanje barve na

vozišče je potrebno doseči ustrezni čas pretoka barve skozi viskozimeter (dokler se curek

barve ne prekine). Če proizvajalec barve ne določi drugače, moramo doseči naslednji

pretok barve skozi viskozimeter:

- 80 do 90 sekund pri temperaturi zraka + 10 °C do + 20 °C,

- 70 do 80 sekund pri temperaturi zraka + 20 °C do + 30 °C.

Barvo nanašamo v debelini 200-500 μm (mikrometrov).

Vse označbe na vozišču moramo posuti s steklenimi odsevnimi kroglicami. Poraba

steklenih odsevnih kroglic mora biti med 0,200 do 0,250 kg/m2 pobarvane površine.

Steklene odsevne kroglice moramo posuti enakomerno, tako da doseţemo enakomerno

svetlobno odsevnost talnih označb na 85 % površine in več.

Takoj po nanosu barve na vozišče moramo to ustrezno zavarovati s cestnimi stoţci, ki jih

postavimo tako na gosto, da preprečimo voţnjo po sveţi barvi.

39

Stoţce odstranimo po preteku časa sušenja barve, ki je pri temperaturi zraka in podlage 10

– 30 °C in relativni vlaţnosti zraka 40 – 80 %, 20 – 25 minut. Pri slabših klimatskih

pogojih se čas sušenja podaljša.


SIGNALIZACIJE Z DEBELOSLOJNIMI MATERIALI (VROČA

PLASTIKA)

3.2.1 Materiali

Vroča plastika je debeloslojni, trajen in relativno nov material za HCS. Je okolju prijazen

material brez organskih topil in aromatov in ga uvrščamo med komunalne odpadke.

Material vsebuje 100 % suho snov v granulatu in se ga skupaj z embalaţo segreva. Pri

izvedbi in čiščenju strojev praviloma ne nastajajo odpadki, saj se lahko morebitni ostanki

ponovno uporabijo. Ostanek se lahko uporabi takoj ali pri naslednji izvedbi HCS (moţno je

trikratno pogrevanje). Vgrajuje se lahko na asfalt ali beton, moţno tudi v rezkan asfalt (kar

samo izvedbo podraţi). V Sloveniji je izvedba HCS z vročo plastiko šele v povojih, drugod

po Evropi in svetu pa se uporablja ţe dalj časa.


Izvajanje HCS z vročo plastiko je moţno ob suhem vremenu pri temperaturah ozračja nad

+ 5 °C, relativni vlaţnosti zraka do 85 % in temperaturah vozišča od + 5 °C.


Vozišče, na katero se nanaša vroča plastika mora biti:

- popolnoma suho,




40

3.2.4 Izvedba

Za izvedbo HCS z vročo plastiko se uporablja enokomponenten material v obliki

granulata, dobavljiv v vrečah po 25 kg. Material se skupaj z embalaţo segreva do

temperature 250 °C in se vroč polaga na predhodno pripravljeno površino. Pri polaganju na

asfalt ali beton mora biti temperatura vroče plastike od 170 °C do 190 °C, pri kateri pride

do izrednega oprijema med plastiko in asfaltom. Vroča plastika se lahko nanaša tudi na

predhodno pobarvano vozišče (le na površino, ki je bila maksimalno enkrat pobarvana), saj

temperatura razgradi barvo in je oprijem z asfaltom enak kot, da barve ne bi bilo.

Izvajanje vzdolţne HCS z vročo plastiko se izvaja strojno s specialnimi, temu

namenjenimi stroji (slika 68). Stroj ima ogrevan rezervoar za material, ki pa nima velike

kapacitete. Pri večjem obsegu del je zato priporočljivo imeti dodaten ogrevan rezervoar, v

katerem se plastika segreje do ustrezne temperature in se nato zlije v stroj.

Sama izvedba je podobna kot pri barvah in hladni plastiki, vendar sta zaradi predpriprav

(segrevanje materiala) in dodatnega rezervoarja čas izvedbe in sama cena izvedbe

sorazmerno večja.

Sloka 68: Izvajanje vroče plastike na novem odseku avtoceste (Pesnica-Lenart) strojno

(stroj- Borum- Danska)

41

Slika 69: Vzdolţna ločilna črta iz vroče plastike na novem avtocestnem odseku (Pesnica-

Lenart)

Izvajanje prečnih in ostalih označb z vročo plastiko se izvaja ročno z malimi stroji (slika

70) ali ročno brez stroja s tako imenovanim čevljem (slika 71).

Slika 70: Izvajanje prehoda za pešce z vročo plastiko z malim strojem (stroj Hofmann

H75/25)

42

Slika 71: Izvajanje prehoda za pešce z vročo plastiko s tako imenovanim čevljem

Takoj po nanosu vroče plastike na vozišče jo je potrebno s cestnimi stoţci zavarovati, da

se prepreči voţnja po njej. Čas sušenja vroče plastike je zelo kratek, saj je prevoznost

moţna v treh do petih minutah.


SIGNALIZACIJE Z DEBELOSLOJNIMI MATERIALI (HLADNA

PLASTIKA)

3.3.1 Materiali

Hladna plastika je debeloslojni, trajen material za izvajanje HCS. V uporabi je več

različnih vrst materialov, ki jih uvrščamo pod hladno plastiko. Od načina nanašanja

(brizganje oz polaganje) in vrste označbe je odvisno, kateri material se bo izbral.

V Sloveniji je označevanje HCS s hladno plastiko ţe ustaljena praksa in sicer ročni način

izvedbe (ročno polaganje) za označevanje prehodov za pešce in drugih označb v prometno

zelo obremenjenih kriţiščih. Material za ročno polaganje je dvokomponenten, saj se pred

43

polaganjem meša s katalizatorjem (trdilcem) v razmerju 100:1 oz 98:2 in je moţen v beli,

rumeni, rdeči, črni, zeleni ali modri niansi. Nanaša se ga v debelini 2 mm.

Za izvajanje vzdolţne HCS je poznanih več različnih materialov. V Sloveniji, kakor tudi

drugod po Evropi je v trendu hladna plastika, pri nas poznana pod imenom Signodur

Struktural, ki se lahko nanaša v različnih strukturah. Je dvokomponenten material in se

meša s katalizatorjem v razmerju 100:1 oz 98:2. Nanaša se ga v debelini od 1,5 do 7,0 mm

in je moţen v beli ali rdeči niansi.


Izvajanje označb na vozišču z hladno plastiko se lahko izvaja ob suhem vremenu pri

temperaturah ozračja od + 10 °C DO + 30 °C, relativni vlaţnosti zraka do 85 % in

temperaturah vozišča od + 5 °C DO + 45 °C


Vozišče, na katero se nanaša hladna plastika mora biti:

- popolnoma suho,




3.3.4 Izvedba

Izvajanje HCS s hladno plastiko je podobno kot pri barvah. Vzdolţna HCS se izvaja s

specialnimi samohodnimi stroji (slika 68), prečne in ostale označbe se izvajajo ročno.

Hladno plastiko se lahko nanaša na naslednje načine:

- z valjčkom,

- z lopatico,

- z brizganjem,

- s polaganjem.

Način nanosa je odvisen od vrste materiala, katero HCS izvajamo in s čim jo izvajamo.

44

Slika 68: Izvajanje debeloslojne HCS s hladno plastiko strojno (stroj- Hofmann H18-1)

Takoj po nanosu hladne plastike na vozišče se mora le to ustrezno zavarovati s cestnimi

stoţci, da preprečimo voţnjo po njej. Po času strjevanja, ki je od 15 do 30 minut (odvisno

od vrste hladne plastike), se stoţci odstranijo.

45

4 PRIMERJAVA TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH

MATERIALOV ZA IZVEDBO HORIZONTALNE CESTNE

SIGNALIZACIJE

Ker je izvedba HCS z barvo ter vročo in hladno plastiko v svetu najobseţnejša, bom v

tabelah prikazal primerjavo izvedbe HCS med temi materiali.

V spodnji tabeli (tabela 1) navajam določene parametre oz lastnosti HCS, ki jih določa

evropski standard SIST EN 1436:2007.

Tabela 1: Lastnosti HCS, določene z evropskim standardom SIST EN 1436:2007

PARAMETRI Enota

mere

Nezadovoljiva Slaba

(ceste

najniţjega

ranga)

Dobra

(glavne in

regionalne

ceste)

Zelo dobra

(avtoceste in

hitre ceste)

Drsnost SRT SRT ≤ 45 45-50 50-55 55-65

Nočna vidnost v suhih

pogojih (mcd/lx m2)

mcd /

lx m2

≤ 150 150-200 200-300 ≥ 300

Nočna vidnost v mokrih

pogojih (mcd/lx m2)

mcd /

lx m2

≤ 25 25-35 35-50 ≥ 50

Dnevna vidnost v suhih

pogojih (mcd/lx m2)

mcd /

lx m2

≤ 100 100-130 130-160 ≥ 160

Dnevna vidnost v

mokrih pogojih (mcd/lx

m2)

mcd /

lx m2

≤ 25 25-35 35-50 ≥ 50

46

4.1 PRIMERJAVA IZVEDBE HCS Z BARVO / VROČO PLASTIKO

V tabeli (tabela 2) bo prikazana primerjava različnih pomembnih parametrov izvedbe HCS

z barvo in vročo plastiko.

Tabela 2: Primerjava izvedbe HCS z barvo / vročo plastiko

PARAMETRI BARVA VROČA PLASTIKA

Debelina nanosa 200 - 500 μm 2000 - 3000 μm

Obstojnost glede na število prevozov Do 1.000.000 3.000.000 - 5.000.000

Čas obstojnosti 1 leto 3 leta oz. več

Odpornost proti drsenju (SRT = skid

resistance) po 1.000.000 številu

prevozov

Nezadovoljiva ≤ 45

SRT

45 ≤ Slaba ≤ 50

SRT

Dnevna vidnost ((mcd/lx m2) v suhih

pogojih, po 1.000.000 številu

prevozov

Zelo dobra ≥ 160

(mcd/Lx m2)

Zelo dobra ≥ 160

(mcd/Lx m2)

Nočna vidnost (mcd/lx m2) v suhih

pogojih po 1.000.000 številu

prevozov

150 ≤ Slaba ≤ 200

mcd/Lx m2

200 ≤ Dobra ≤ 300

mcd/Lx m2

Nočna vidnost (mcd/lx m2) v mokrih

pogojih takoj po izvedbi

Zelo slaba oz.

nevidna

Zelo dobra ≥ 50

mcd/Lx m2

Zvočno opozarjanje voznika

(moţnost)

Ne Da

Čas predpriprav po markiranju / 1 – 1,5 ur

Čas izvedbe * 1 2

47

Teoretična poraba na 1 m2

(barva 300 μm / vroča plastika 3000

μm)

0,65 kg Min. 6 kg

Teoretična poraba refleksivnih teles

na 1 m2

(300 μm / vroča plastika 3000 μm)

0,25 kg Min.0,50 kg

Teoretična poraba za črto dolţine 1

km, črta širine 15 cm

(barva 300 μm / vroča plastika 3000

μm)

97,5 kg 900 kg


za dolţino črte 1 km, črta širine 15 cm

(barva 300 um/ vroča plastika 3000

μm )

38 kg 75 kg

Moţna obnova Da Da

Onesnaţevanje okolja / odpad Da Ne

Cena izvedbe celote* 1 3

OPOMBA:

V tabeli so navedene osnovne karakteristike, vendar nekatere primerjalno. Npr.: če je čas

izvedbe talne signalizacije z barvo 1, je z vročo plastiko 2 oz. 100 % več; ali pa, če je cena

talne signalizacije, izvedene z barvo, 1, je cena izvedbe z vročo plastiko 3 oz. pribliţno 3 x

večja.

48

4.2 PRIMERJAVA IZVEDBE HCS Z BARVO / HLADNO STRUKTURNO

PLASTIKO


z barvo in hladno strukturno plastiko.

Tabela 3: Primerjava izvedbe HCS z barvo / hladno plastiko

PARAMETRI BARVA HLADNA

STRUKTURNA

PLASTIKA

Debelina nanosa 200-500 μm 1500 μm - 7000 μm

Obstojnost glede na število prevozov 1.000.000 4.000.000 – 5.000.000

Čas obstojnosti 1 leto 3 leta oz. več



prevozov

Nezadovoljiva ≤ 45

SRT

Zelo dobra ≥ 60

SRT

Dnevna vidnost (mcd/Lx m2) v suhih


prevozov

Zelo dobra ≥ 160

mcd/Lx m2

Zelo dobra ≥ 160

mcd/Lx m2

Nočna vidnost (mcd/Lx m2) v suhih


prevozov

150 ≤ Slaba ≤ 200

mcd/Lx m2

Zelo dobra ≥ 300

mcd/Lx m2

Nočna vidnost (mcd/Lx m2) v mokrih


Zelo slaba oz.

nevidna

Dobra ≥ 50

mcd/Lx m2


(moţnost)

Ne Da

Čas predpriprav po markiranju / /

49

Čas izvedbe * 1 1,2


(barva 300 μm / hladna strukturna

plastika 1500 - 7000μm)

0,65 kg 2,5 – 3,0 kg


na 1 m2

(300 μm / hladna strukturna plastika

1500 - 7000μm))

0.25 kg 0,25 – 1,0 kg


km, črta 15 cm

(barva 300 μm / hladna strukturna


97,5 kg 375 - 450 kg


za dolţino črte 1 km, črta 15 cm

(barva 300 um/ hladna strukturna


38 kg 37,5 - 150 kg

Moţna obnova Da Da

Onesnaţevanje okolja / odpad Da Da

Cena izvedbe celote* 1 2

OPOMBA:


izvedbe talne signalizacije z barvo 1, je s hladno plastiko 1,2 oz. 20 % več; ali pa, če je

cena talne signalizacije, izvedene z barvo, 1, je cena izvedbe z hladno plastiko 2 oz.

pribliţno 2 x večja.

50

4.3 PRIMERJAVA IZVEDBE HCS Z VROČO PLASTIKO / HLADNO

STRUKTURNO PLASTIKO


z vročo plastiko in hladno strukturno plastiko.

Tabela 4: Primerjava izvedbe HCS z barvo / hladno strukturno plastiko

PARAMETRI HLADNA

STRUKTURNA

PLASTIKA

VROČA PLASTIKA

Debelina nanosa 1500 - 7000 μm 2000 - 3000 μm

Obstojnost glede na število prevozov 4.000.000 –

5.000.000

3.000.000 - 5.000.000

Čas obstojnosti 3 leta oz. več 3 leta oz. več



prevozov

Zelo dobra ≥ 60

SRT

45 ≤ Slaba ≤ 50

SRT

Dnevna vidnost (mcd/Lx m2) v suhih


prevozov

Zelo dobra ≥ 160

mcd/Lx m2

Zelo dobra ≥ 160

mcd/Lx m2

Nočna vidnost (mcd/Lx m2) v suhih


prevozov

Zelo dobra ≥ 300

mcd/Lx m2

200 ≤ Dobra ≤ 300

mcd/Lx m2

Nočna vidnost (mcd/Lx m2) v mokrih


Dobra ≥ 50

mcd/Lx m2

Dobra ≥ 50

mcd/Lx m2


(moţnost)

Da Da

Čas predpriprav po markiranju / 1 – 1,5 ur

51

Čas izvedbe * 1 1,7


(hladna strukturna plastika 1500 -

7000μm / vroča plastika 3000 μm)

2,5 – 3,0 kg Min. 6 kg


na 1 m2



0,25 - 1,0 kg Min.0,50 kg


km, črta 15 cm



375 - 450 kg 900 kg


za dolţino črte 1 km, črta 15 cm



37,5 - 150 kg 75 kg

Moţna obnova Da Da

Onesnaţevanje okolja / odpad Da Ne

Cena izvedbe celote* 1 1,7

OPOMBA:


izvedbe talne signalizacije s hladno strukturno plastiko 1, je z vročo plastiko 1,7 oz 70 %

več; ali pa, če je cena talne signalizacije, izvedene z hladno strukturno plastiko 1, je cena

izvedbe z vročo plastiko 1,7 oz. pribliţno 1,7 x večja.

52

5 REZULTATI PRIMERJAVE TANKOSLOJNIH IN

DEBELOSLOJNIH MATERIALOV ZA IZVEDBO

HORIZONTALNE CESTNE SIGNALIZACIJE

S primerjavo različnih materialov za izvajanje HCS sem prišel do naslednjih ugotovitev, ki

jih bom navedel v nadaljevanju.

Obstojnost glede na število prevozov in čas sta boljša pri debeloslojnih materialih (vroča in

hladna plastika) in znašata do 5.000.000 prevozov oz 3 leta in več obstojnosti, medtem ko

pri tankoslojnih materialih (barve) znašata do 1.000.000 prevozov oz do maksimalno enega

leta.

Odpornost proti drsenju (SRT = skid resistance) je največja pri hladni strukturni plastiki in

znaša po 1.000.000 prevozih SRT ≥ 60 (zelo dobra), pri vroči plastiki je zadovoljiva in pri

barvah nezadovoljiva..

Nočna vidnost HCS v suhem je po 1.000.000. številu prevozov najboljša pri hladni

strukturni plastiki, kjer znaša njena vrednost nad 300 lx (zelo dobra), pri vroči plastiki je

med 200 do 300 lx (dobra) in pri barvah pod 200 lx (slaba).

Nočna vidnost HCS v mokrih pogojih je pri tankoslojnih materialih ţe takoj po izvedbi

zelo slaba oz nevidna, nasprotno pa je pri debeloslojnih materialih tudi po 4.000.000

prevozih dobra.

Za razliko od tankoslojnih materialov je z debeloslojnimi materiali moţen, zraven polnih

nanosov, tudi prekinjen nanos (5 cm polni, 5 cm prazen nanos, pri čemer je dolţino

polnega in praznega nanosa moţno spreminjati). Prav v tej izvedbi se ob prevozu čez

označbo proizvaja značilen hrup, ki voznika opozarja, da je zapeljal na robno ali sredinsko

črto.

Čas izvedbe HCS je najkrajši pri tankoslojnih materialih, nekaj več časa je potrebno pri

hladni plastiki, medtem ko je pri vroči plastiki potrebno do dvakrat toliko časa kot pri

53

izvedbi s tankoslojnimi materiali oz hladno plastiko. Daljša izvedba z vročo plastiko je

predvsem posledica predpriprav, saj moramo material pred samim nanosom segrevati.

Ţe samo ime tankoslojna oz debeloslojna HCS nam pove, da je večja poraba materiala pri

debeloslojni, saj je nanos pri slednji vsaj petkrat večji kot pri tankoslojni.

Obnova HCS je moţna pri izvedbi s tankoslojnimi in z debeloslojnimi materiali.

Cenovno je celotna izvedba HCS najbolj ugodna s tankoslojnimi materiali. Izvedba s

hladno plastiko je v primerjavi z barvami dvakrat draţja. Najdraţja pa je izvedba z vročo

plastiko, ki je v primerjavi z barvami 3 krat draţja.

54

6 SKLEP

Za HCS se zahteva velika vidnost in hrapavost ob vsakem vremenu ter daljša obstojnost na

različne vplive in nenazadnje hitra izvedba. Namen vseh teh zahtev je doseči bistveno

boljšo prometno varnost ter zmanjšati čas izvajanja in stroške vzdrţevanja.

V prejšnjem poglavju sem na osnovi zbranih podatkov navedel rezultate primerjave

tankoslojnih in debeloslojnih materialov za izvedbo HCS.

Izkazalo se je, da je izvedba HCS s tankoslojnimi materiali cenovno najugodnejša in

najhitrejša, vendar je njihova obstojnost pri enakih pogojih veliko krajša kot pri

debeloslojnih materialih. Debeloslojni materiali imajo v primerjavi s tankoslojnimi veliko

boljše tehnične in fizične lastnosti in čeprav je njihova izvedba cenovno draţja, je zaradi

njihove dobre obstojnosti dolgoročno gledano bolj ekonomična in prometno bolj varna kot

izvedba z barvami.

Naloga poda zaključek, da je na avtocestah, hitrih cestah, prometno zelo obremenjenih

cestah in kroţiščih primerno izvajati HCS z debeloslojnimi materiali, saj se s tem

izognemo vsakoletni obnovi in vzdrţevanju. Omenjene ceste bodo zaradi dobrih tehničnih

lastnosti debeloslojnih materialov tudi prometno bolj varne, kar je za udeleţence v cestnem

prometu prvotnega pomena.

Za ceste niţjega ranga, katerih prometna obremenitev je nizka, je izvedba HCS s

tankoslojnimi materiali ustrezna.

55

LITERATURA

- Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, zaloţila: AMZS, Ljubljana, oktober 2006

- Materiali za označevanje vozišča – lastnosti označb (SIST EN 1436:2007), objavil: SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO, 01.11.2007

- Avtor: Slovenska cestna podjetja, skripta: Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah, 14. marec 2007, Lesce

- Pridobljeno maj 2008, iz http://www.hofmannmarking.eu

- Pridobljeno maj 2008, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Road_surface_marking
http://www.hofmannmarking.eu/http://en.wikipedia.org/wiki/Road_surface_marking

Documents

PRIMERJAVA TANKOSLOJNIH IN DEBELOSLOJNIH MATERIALOV … · Ključne besede: diplomsko delo, promet, horizontalna cestna signalizacija, označbe na vozišču. UDK: 625.745.6(043.2)