P R I N C I P I R V I Z I

unrdn p r spk t iv

1 unrdn rvizi

Prgld

1.1 Uvd Rvizi, k i runvdstv, im dugu istriu. ntrplzi su prnli zpis rvizrskih

ktivnsti ki dtiru iz vrmn rng Vviln (3000 gdin pri nv r). Pstl

rvizrsk ktivnst i u drvn Kini, Grk i Rimu. U ltinskm ziku, ri "auditor"

iml znnj "hearer" ili "listener"-"slulc", r su u strm Rimu rvizri ssluvli

prsk bvznik, k t su zmlrdnici, ki su dvli vn izv rzulttim svg

pslvnj i przu ki su mrli d plt k i prispl prsk bvzi.

Kd gvrim mdrn rvizisk prksi, mrm s vrtiti n ptk mdrn

krprcion rgnizci, u svit industrisk rvluci. n, b k i runvdstvn

prfsi, vdi prikl iz ktsk, iz 1853. gdin. U tm pridu, kmpni su bilil

ngli rst u pgldu thnlgi, unprnj kmunikci i trnsprt, k i u pgldu

kspnzi n svtskm tritu, k s stln iril. Zbg tg ptrb z kpitlm

prduz, kim su uprvlli njihvi vlsnici, brz prvzil kmbinvn-ukupn rsurs

vlsnik, ki su s sstli d njihv utvin i ptncil smih prduz d stvr

bgtstv, dnsn stvr dbit. Nstl nunst d privrd kntrli, dnsn d

rspl tdnjm clkupn drutvn zdnic. dvl d nstnk i rzv

sfisticirnih trit hrti d vridnsti i krditnih instituci rdi zdvlvnj

finnsiskih ptrb vlikih ncinlnih, k i sv vg br intrncinlnih krprci.

Krtnj finnsiskih srdstv d invstitr, dnsn ulg prm krprcim, k

i cili prcs lkci finnsiskih rsurs putm trit hrti d vridnsti, u vlik

mri pstl zvisn d izvt k pdnsi uprv prduz. dn d nvniih

krktristik vih krprci gld s u injnici d vlsnitv nd njim gtv u

ptpunsti dvn d njihv uprv. Uprv im kntrlu nd runvdstvnim

sistmim tih prduz i n sm d dgvrn z finnsisk izvt k pdnsi

ulgim, v vln i d drdi prciznu prirdu izv injnicm i uvrnjim

k in sstvni di tih izvt.

utim, tk s m kivti d uprv u tm prcsu zuzm ptpun npristrsn i

bktivn stv. Finnsiski izvti vrdnuu fiksnst km uprv bvl sv

dunsti i stvr bvz. Istvrmn, izvti imu bitn utic n plt uprv, n

vridnst njihvih kci k imu u pr- duzu, p k i n prdutk njihvg rdng

dns u kmpnii. dn d prmis "gencytheory" (1. ri k s bvi

dnsim izmu principl i psrdnik, npr. kcinr i gnt ki s bvi kupprdm

kci. 2. ri k ptrnju z rvizim bnjv k lu uprv d s bvi rvizi

r s tim pvv vrdstnst finnsiskih izvt), k rzmtrn u pglvlu

2-trit rvizi. D bi s pvl pvrnj invstitr i krditr u t finnsisk

izvt, u njim dt i nzvisn i strun milnj vrdstnsti i puzdnsti

izvt. milnj d rvizr.

1.2 Ciljevi unj

Nkn t izuit v pglvl, trbli bist mi d:

1. Rzumit snvnu dfiniciu rvizi finnsiskih izvt u intr ncinlnm

kntkstu.

2. Znt rzliku izmu rzliitih vrst rvizi.

3. Znt rzliku izmu rzliitih vrst rvizr, k i njihv buk, licncirnj i

vlnj.

4. Nvdt kmpnnt mdl pstupk rvizi.

5. pit kk su rgnizvn munrdn runvdstvn firm i dgvrnsti

rvizr n rzliitim nivim rgnizci.

6. Nvdt rgnizci k utiu n rviziu.

7. brzlit unrdn stndrd rvizi prm IFAC-u .

1.3 Rvizr, krprci i finnsisk infrmci Funkci rvizi d finnsiskim izvtim bzbidi krdibilitt. Z finnsisk

izvt dgvrn uprv, z njihvu vrdstnst dgvrn rvizr. Putm

pstupk rvizi, rvizr pblv krisnst i vridnst finnsiskg izvt, li n

tk pvv i vrdstnst stlih, nrvidvnih infrmci k uprv

bvil.1

Klik vnst rvizi dns, lk s m shvtiti k s nj sudi n snvu

brzg rst u pgldu vliin li i br vlikih krprci, i dunik i vlsnik hrti

d vridnsti in izuztn vn di tdnih ulg ulnih u privrdu. rit kpitl

dnstvn n bi mgl funkcinisti d n psti pvrnj u rd rvizr, dnsn

uvrnj d t rd dprinsi vrdstnsti finnsiskih izvt.

Sv vi s shvt klik kmpni bitn k mgui gnrtr bgtstv, k i

utic ki ktivnsti kmpni imu n drutv i n krunj u clini. nvl

invstitr n kivnj d s kmpnii prui mng vi infrmci ng t pruu

gli finnsiski izvti. kivnj drutvn zdnic idu dl i ukluuu pitnj k

t su:

D li kmpni rdvn pslu i d li s d nj ku d trn pslvti?

D li ztin d prvr?

D li s njm uprvl n dgvrui nin?

D li njn bz pdtk istinit?

D li dirktri rsplu puzdnim i dkvtnim infrmcim z dnnj

dluk?

Psti li dkvtn kntrl?

Kkv utic prizvdi i nusprizvdi kmpni imu n klinu?

li nk "nsprtn grk" bciti kmpniu n kln?

su pitnj vzn z vnj krprci, k i izvtvnj, sv su i t kk vn z

rvizr.

Rvizri su vm bitni z dirktr tih krprci. Ser drian Cadbury t vk

kmntris2:

Nzvisni rvizri n prdstvlu di tim kmpni, li su prdsdvui (lnvi

brd dirktr/uprvng dbr krprci/drutv) dirktn zintrsvni d im s

bzbidi sigurnst u pgldu fiksnsti mtd rvizi u njihvim kmpnim. Ni

dn prdsdvui n vli iznnnj, pgtv kd s rdi finnsiskim stvrim.

dns izmu rvizr i mndr trb d bud tkv d s rvizrim u kmpnii

bzbidi rd s dgvruim ludim, li i d s t rd zsniv n striktn bktivn i

prfsinln snvi, dnsn d s nikd n izgubi iz vid injnic d su ni tu u im

kcinr. Prdsdvuim su ptrbni rvizri ki s, kd t ptrbn, dupriti

uprvi i ki , bz klivnj, izrziti bil kkvu sumnju u vzi s ludim ili pstupcim

rvizrsk kmisi. Slbi rvizri izlu prdsdvu psnstim.

D bi mg vriti svu funkciu, n sm d ptrbn vlik strun znnj, r rvizr

mr d bud kmptntn i pzn finnsisk runvdstv, br nlik klik

kmptntn nstrunii d njgvih klint, v rvizr mr d bud i strunjk, ki

znti dluiti ki su dkzi nphdni d bi s ptvrdil izv dt u finnsiskim

izvtim. U ri ksplzivn uptrb infrmcin thnlgi,3 rvizr mr imti

dvln strung znnj, k zdn s pznvnjm pslvnj prduz, trb d mu

mgui d dbi i prtumi sv dkz nphdn z rzumn uvrnj4 d su

finnsiski izvti rln i bktivnfr przntvni. Nv klnsti, u kim s bvl

rvizi, d rvizr zhtivti nv vtin, uklik l d ispun sv ulg

izvt i prcnjiv rukvnj i vrdnvnj prduz, dnsn finnsiskih

izvt.

S sigurnu s m ri d gdinji izvti u blisk budunsti sdrvti

finnsisk izvt, npmn uz finnsisk izvt i izvt rvizr. utim,

prd tih izvt, pst i izvt uprv5, izvt dirktr vnju krprci6

(ukluuui i izvt fiksnsti unutrnj kntrl7, trnsti pslvnj prduz i

sglsnsti s prvilim i prpisim pnnj), k i izvt ztiti prirdn klin8.

N knfrncii F/IFAC/NIVRA drn 1995. gdin, prfsr .P. Perccy, prtnr

Grant horton- i prfsr berdn univrzitt, d prsk budu ulg rvizr9. U

skr budunsti, rvizri biti dgvrni n sm z finnsisk, v i infrmci k

nisu finnsiskg krktr. Prd tg, gdinji izvti n sdrvti sm infrmci

prtklim dgim, v , u sv v mri, przntvti pdtk buduim

dgim. vnst u clini sv vi zhtivti d brd dirktr-uprvni dbr

ngu i nzvisn i intrn prcnjiv. Splni-nzvisni prcnjivi prcnjivti

istinitst infrmci i usklnst vnj pslvnj s ptprihvnim prvilim i

prpisim, intrni prcnjivi vriti prcnu fiksnsti sistm i njihvu

prilgnst stvrnim ptrbm. Nzvisni dirktri ili prcnjivi , rdi u sklpu

brd dirktr u im kcinr, sigurti prviln vnj drutv u skldu s

ptprihvnim stndrdim i nlim.

Sdr knjig

v knjig sdri slid tm: trit rvizi, tiku prfsinlnih r- unv, lmnt

pstupk rvizi, prihvtnj klint, plnirnj rvizi, intrn kntrl i njn

kmpnnt, slnjnj n intrnu kntrlu u pstupku rvizi, dkzn tstv-zvrtk

rvizi, izvt nzvisnih rvizr, rvizi krk p krk i rvizi psli 2000.

gdin.

Pglvl 2 s dnsi n trit rvizi i buhvt rzrdu tri, krtku istriu rvizi,

tri pnud i ptrnj rvizrskih uslug, prtivrnsti vzn z rvizrsku prfsiu,

zknsk bvz i dgvrnsti, rvizrsk firm, kvlitt rvizi i drivnj nknd z

vrnj rvizrskih uslug.

Pglvl 3 s bvi tmm tik prfsinlnih runv i tim rzmtrnjim pm

tik, munrdnim tikim stndrdim, snvm tik i smrnicm rlvntnim z sv

runv, tikm k s dnsi n runv u vnm sktru, dgvrnstim prm

klintim i nkim lmntim musbng dns tik i zknsk bvz.

Pglvl 4 s dnsi n lmnt pstupk rvizi, bvi s pstupkm rvizi u dn

multincinln kmpnii, svukupnim cilvim rvizi, dgvrnu uprv,

izvtm vnju krprci i dgvrnu rvizr. v pglvl ns upzn s

mdlm stndrdng pstupk rvizi i njgvim fzm: prv fz, prihvtnj klint;

drug fz, pristup rvizii putm plnirnj i diznirnj; tr fz, prikuplnj dkz

tstirnjm; i tvrt fz, prcn i izvtvnj. Zklun tm vg pglvl su rizik i

"materiality" -znnst u pstupku rvizi i utvrivnj cilv rvizi n snvu izv

uprv prduz finnsiskim izvtim, mtdm njihv priprm, t ninu

vnj prduz.

Prihvtnj klint, prdmt pglvl 5, prdstvl prvu fzu mdl stndrdng

pstupk rvizi. Pznvnj pslvnj klint, krinj drugih prfsinlc,

strunjk z rviziu, uslvi ngvnj rvizr, prihvtnj d strn klint, k i

ugvr s klintm vrnju rvizi, su glvn tm vg pglvl.

Plnirnj rvizi, drug fz stndrdng pstupk rvizi, dtln bnjn u

pglvlu 6. v mdl rvizi sdri slid pstupk:

1. sticnj znnj kmpniiiprivrdn grni;

2. prduzimnj prliminrnih nlitikihpstupk;

3. upznvnj s runvdstvnim mtdm i sistmm; unutrnj kntrl;

4. plnirnj i utvrivnj znnsti;

5. prcn rvizirskg rizik; i

6. izrd mmrndum s plnm i prgrmm rvizi.

Pglvl 7 i 8 sdr skup infrmci intrnj kntrli. Pglvl 7 rz mtr intrnu

kntrlu i njn kmpnnt, u vlik mri n snvu izvt COS- (Committee n

Sponsoring Organizations - Kmitt ki spnzri rgnizci) intrn kntrli,

pglvl 8 rzmtr slnjnj n intrnu kntrlu u pstupku rvizi.

Pglvl 7 pinj dfinisnjm intrn kntrl, ztim rzmtr vnst intrn

kntrl i njn rzliit spkt; dministrtivnu i runvdstvnu kntrlu. Kmpnnt

intrn kntrl su prcn rizik, kntrln ktivnsti, infrmci, kmunikci i

ndgldnj.

slnjnj n intrnu kntrlu u pstupku rvizi tm pglvl 8, k d nlizu

prcn runvdstvnih mtd i sistm intrn kntrl t nin prcn kntrlng

rizik, pnvnu prcnu kntrlng rizik i utic prcn kntrl n dkzn tstv.

Dkzn ispitivnj brn u pglvlu 9. U prvm dilu s gvri rviziskim

dkzim i thnikm prikuplnj dkz k t pstvlnj pitnj, psmtrnj,

inspkci (fiziki dkzi i prvr dkumntci), izrunvnj (ispitivnj tnsti

mhnikim putm ili pnvn runnj), knfirmci(ptvrd sld) i nlitiki pstupci.

N kru s vr dkzni tstvi sld i trnskci.

Zvrni pstupci rvizi prdstvlu zvrnu fzu pstupk rvizi, njn nliz

dt u pglvlu 10. Zvrn fz buhvt slid pstupk:

1. svukupn prgld;

2. prvru rdi tkrivnj nkndnih dg;

3. ispitivnj finnsiskih izvt i stlg mtril iz izvt;

4. wrap up, zkluni pstupci rvizi;

5. znn stvri n k prtnri trb d brt pnju i

6. pdnnj izvt brdu dirktr-uprvnm dbru.

snvn tm k su rzmtrn u pglvlu 11 su glvni izvt rvizr i izvti

nzvisnih rvizr. U kviru tg pglvl su brn i slid tm: snvni lmnti

izvt rvizr, vrst izvt u kim s izrv milnj rvizr, mdifikci

izvt rvizr k sdri pzitivn rvizrsk milnj, klnsti k mgu d dvdu

d milnj k ni pzi- tivn, nsn k mgu d dvdu d mdifikci izvt

zbg rzrv ku iznsi rvizr n di finnsiskg izvt prduz iu rviziu vri i

finlizci izvt rvizr finnsiskim izvtim. U vm pglvlu prdstvln i

blik pirng izvt rvizr.

Kk bi itlc mg d rzumi n ki nin s vri stvrn rvizi, u pglvlu 12

brzln pstupk pstupn, krk-p-krk rvizi. U vm pglvlu vm

nminjn mst vz; vi st f rvizi. Pstupk rvizi buhvt instrukci z

rviziu kncrn, psbn pstupk vzn z rviziu finnsiskih izvt prv gdin,

mmrndum plnu rvizi- strtki di pln, mmrndum plnu rvizi - dtlni

di, k i znn pdru rvizi i runvdstvn pitnj. Prvnj prgrm

rvizi, ukluuui i dtln pstupk rlizci tg prgrm, ini glvni di vg

pglvl. U zdnjm dilu pglvl brn mmrndum zvrtku rvizi.

Prd rvizrim su zist vrmn pun uzbunj. Pglvl 13, rvizi psli 2000,

nm kzu i zt.

1.4 Runvdstvni i rviziski stndrdi snvn funkci rvizr d finnsiskim izvtim, k priprmil uprv,

bzbidi krdibilitt. k splni krisnici finnsiskih izvt trb d s sln n rd

rvizr kim t struk, z rvizrsku prfsiu vn d im frmulisn bktivn i

fiksn stndrd k svi pripdnici struk sn i ndvsmisln prihvtu i primnjuu.

ng zml su izdl lkln rvizisk stndrd n snvu kih s vri rvizi

finnsiskg pslvnj kmpni. Pitnj , mutim, t priminiti kd s rdi

mdrnim krprcim, i pslvnj s bvl u nklik rzliitih zml, k imu

rzliit rvizisk stndrd. Kk riiti prblm invstitr iz dn zml ki li d

ul u kci kmpni i s cntrl nlzi u drug zmli?

unrdni runvdstvni stndrdi

unrdni runvdstvni stndrdi su rzvini i izdti, d bi invstitri iz rzliitih

zml mgli rzumti finnsisk izvt u svim zmlm u kim ulu i d bi mgli

d dns rzumn dluk kk bi multincinln kmpni, prilikm vnj pslv

svih zvisnih prduz u rzliitim zmlm, mgl pri izrdi finnsiskih izvt

priminiti ist runvdstvn prvil, bz bzir n zmlu u k s nk d zvisnih

prduz nlzi. International Accounting Standards Committee (IASC) - Kmitt z

munrdn runvdstvn stndrd, 20 gdin rdi n hrmnizcii munrdnih

runvdstvnih stndrd. unrdni runvdstvni stndrdi, prpisni d strn

IASC-, su u mngim zmlm k nmu usvn vlstit runvdstvn stndrd,

prihvni k ncinlni runvdstvni stndrdi, ili kd njih psti uvrnj d

sglsnst s munrdnim stndrdim nphdn. unrdni runvdstvni

stndrdi su dini stndrdi ki su rzvini i frmulisni primnm mtd pt

sglsnsti i prihvtnj u cilm svitu. IASC ul npr kk bi sini kmpltnu

listu RS- usglnih s unrdnm rgnizcim kmisi z hrti d vridnsti

International Organization of Securities Commissions (IOSCO) d 2000. gdin. b

rgnizci m dtlni pruiti ksni, u vm pglvlu.

unrdni stndrdi rvizi

S sv vm primnm unrdnih runvdstvnih stndrd, lgiki s nmtnul

ptrb z dgvruim munrdnim rviziskim stndrdim. Rvizisk stndrd su

zhtivl multincinln krprci kim bil ptrbn knzistntn, visk

kvlittn rvizi finnsiskih izvt, ptprihvn u svitu.

B k t munrdni ulgi mgu bl shvtiti finnsisk izvt prvln u

drugim zmlm, k su ni bzirni n unrdnim runvdstvnim stndrdim, ist

tk, sigurnst tih ulg u vrdstnst finnsiskih izvt biti utlik v,

uklik znu d s mgu slniti n stndrd usvn i primnjn d strn rvizr

nk drug zml. k nki ulg zn d su rviziski stndrdi ki s primnjuu u

drug zmli istvtni rviziskim stndrdim ki s krist u njgv zmli, td

milnj rvizr, ki ni iz njgv zml, grntvti istu vrdstnst finnsiskih

izvt u drugim zmlm, kkvu pru milnj dmg rvizr, kd s rdi

finnsiskim izvtim dmih krprci.

unrdni stndrdi rvizi pdstiu i zml u rzvu i pmu im d usv

zknski rgulisn st ncinlnih rviziskih stndrd. dgvrui kristn uink u

rzvu ncinlnih runvdstvnih stndrd zml u rzvu s m kivti i k

rzultt rd Kmitt z munrdn runvdstvn stndrd. ng zml u rzvu

s u vlik mri slnju n strn ulgnj, strni ulgi pri usmriti sv

srdstv u nku zmlu u rzvu, k imu pvrnj u rvizisk i runvdstvn

stndrd ki s krist u t zmli. N primr, zml pput Kin su usvil

unrdn runvdstvn stndrd (Zkn prduzim iz 1993. gdin) u prcsu

prlsk n kpitlistiki sistm privrivnj10. I u vrpi u tku krtnj k ugrdnji

unrdnih runvdstvnih stndrd u ncinln stndrd (n primr, t prcs

u tku u Nmk, Frncusk i Itlii).

unrdni stndrdi rvizi pst d kd psti unrdni svz runv

(International Federation of Accountants - IFAC), ki snvn n inicitivu pkrnutu

1973. gdin, k rlizvn 1977. gdin. IFAC pkr, krdinir i usmrv

nstnj d s pstignu munrdn thnik, tik i brzvn nl z clkupnu

runvdstvnu prfsiu. Stlni kmitt IFAC-, Kmitt z munrdn rvizisk

stndrd (International Auditing Practices Committee - IAPC), izd izv z itv niz

rvizrskih funkci i tstirnj (unrdnih stndrd rvizi - ISAs).

Prm frmulcii iz njgvg sttut, zdtk IFAC- "rzv i nj

runvdstvn prfsi spsbn d knzistntn prui viskkvlittn uslug d vng

intrs". lnstv u IFAC-u mgu imti sv runvdstvn til k su u svim

zmlm snvn prm zknskim prpisim, ili psti pti knsnzus d su n

ncinln rgnizci d bitng ptdrutvng zn. IFAC u kviru svih til

prdstvl lnstv vi d 1,200,000 runv iz vng i privtng sktr, k i

sktr brzvnj drvnih slubi.

Ik s ISA- n zhtivu u svk zmli, ni u v knjizi biti krini k

snvni stndrdi, budui d ni n nvim nivu i n nbli nin prdstvlu

ptprihvn rvizisk stndrd u cilm svitu. unrdni stndrdi rvizi nisu

istvtni s munrdnm rvizim; t su usklni stndrdi, i primn prmvi

dsldnu rviziu irm svit. ri i prks munrdn rvizi, prd pznvnj

unrdnih stndrd rvizi (ISA-), buhvt i rzmtrnj stndrd kntrl

kvlitt, lkci znnsti, bvlnj pstupk rvizi, krdinciu munrdnih

izvt i rdng sbl, itd.

Spisk unrdnih stndrd rvizi dt u ilustrcii 1.1.

1.5 Dfinici rvizi Prcs brzvnj iz blsti munrdn rvizi pinj rzumivnjm pm rvizi -

t zprv zni rvizi. U unrdnim stndrdim rvizi zprv n psti zsbn

dfinici rvizi. Dfinici dt u ISA (SR) 200 k d cil rvizi,11

... finnsiskih izvt d mgui rvizru d izrzi milnj d li su finnsiski

izvti priprmlni, u svim bitnim spktim, u skldu s utvrnim prvilim i

prpisim finnsiskg izvtvnj. Frz k s krist z izrvnj milnj

rvizr su: "du istinit i fr prikz", ili " d n fr nin prikzuu sv bitn sgmnt",

t su sinnimi.

Prblm kd v dfinici, n sm kd gvrim cilu rvizi i frzlgii k s

kristi z izrvnj milnj, u tm t n grniv rviziu n ispitivnj

finnsiskih izvt i t s nki rvizri n slu d su trmini kvivlntni. Ik s u

dnnj vrim rvizi uglvnm svdi n finnsisku rviziu, pslvn rvizi

(operational auditing)12 i rvizi usklnsti s prpisim (compliance auditing),13

pstu sv znnii tipvi rvizi. Nki rvizri smtru d su knstrukci:

"prdstvlu fr" i "istinit i tn prikz", rzliiti trmini. Prdstvlu fr, ku ni, zni

u skldu s zknm, prvilim i prpisim. Istiniti i fr ukluu mgunst dstupnj d

zkn, prvil i prpis kd dstupnj bzbu "istinit" prikz.

Bl i pti dfinici rvizi dfinici ku d mriki svz runv

(merican Accounting Association):14

Rvizi sistmtin prcs bktivng dbinj i prcn dkz vznih z izv

uprv prduz knmskim ktivnstim i dgim, kk bi s drdi stpn

sglsnsti izmu tih tvrdnji i ustnvlnih kritri, dbini rzultti prnili

zintrsvnim krisnicim.

Ilustrci 1.1 Spisk unrdnih stndrd rvizi

100-199 Uvdna pitanja

100 Prdgvr unrdnim stndrdim z rviziu i slin uslug

110 Rnik trmin

120 kvirni prikz SR

200-299 dgvrnsti

200 Cil i pti principi rvizi finnsiskih izvt

210 Uslvi ngvnj rvizr

220 Kntrl kvlitt rd rvizi

230 Dkumntci

240 Prvr i grk

250 Rzmtrnj prvil i prpis u pstupku rvizi finnsiskih izvt

300-399 Planiranj

300 Plnirnj

310 Pznvnj pslvnj prduzd

320 Znnst rvizi|

400-499 Intrna kntrla

400 Prcn rizik i intrn kntrl

401 Rvizi u uslvim primn runrskih infrmcinih sistm

402 Rvizi u uslvim kd pslvn rgnizci krist srvisn rgnizci

500-599 Dkumntcia i dkazi rvizra

500 Dkumntci i dkzi rvizr

501 Dkzi rvizr - ddtn brzlnj z spcifin stvk

510 Ptni pstupci - ptn sld

520 nlitiki pstupci

530 stirnj n snvu sttistikg uzrk

540 Rvizi runvdstvnih prcn

550 Pvzn strn

560 Nkndni dgi

570 Prduzd k rdvn pslu

580 Izv injnicm ili uvrnjim uprv

600-699 Krinj rad drugih

600 Kridnj rd drugg rvizr

610 nliz rd intrn rvizi

620 Kridnj rd strunjk

700-799 Zkluci rvizr i pdnnj izvt

700 Izvt rvizr finnsiskim izvtim

710 Kmprtivni prgld

720 stli pdci i infrmci u dkumntim ki sdr rvidvn finnsisk izvt

800-899 Spcilizvn pdrua

800 Izvt rvizr kd s rdi psbnm ngmnu rvizor z spciln nmn

810 Ispitivnj bududih finnsiskih infrmci

900-999 Uslug srdn rvizii

910 Pstupci ispitivnj finnsiskih izvt

920 Pstupci vrnj dgvrnih pstupk vznih z finnsisk infrmci

930 Pstupci kmpilci finnsiskih infrmci

Rvizi pdrzumiv sistmtin pristup. Rvizr pstup u skldu s unprid

priprmlnim, dkumntvnim plnm. U pstupku rvizi, rvizri nliziru

runvdstvn vidnci kristi itv niz rzliitih ptprihvnih thnik. Rvizi

mr d bud plnirn i priprmln n tkv nin d ni, ki vr rviziu, mgu u

ptpunsti d ispitu i nliziru vn dkz.

Rvizi s prvdi bktivn. Rvizi nzvisn, bktivn i strun ispitivnj i

prcn dkz. Rvizri su ptni i n dzvlvu d prdrsud ili pristrsnst

prvldu njihvu bktivnst. ni uvik zdrvu npristrsn stv.

Rvizr dbi i prcnju dkz. Rvizr prcnju puzdnst i dvlnst pdtk

sdrnih u runvdstvnim vidncim-pslvnim knjigm prduz s prtm

dkumntcim i drugim izvrim pdtk, tk t:

) pruv, nlizir i prcnju runvdstvn sistm i sistm intrn kntrl

n snvu kih trb d drdi prirdu, bim i trminski rsprd stlih pstupk

rvizi; i

b) vri sv stl ispitivnj, istrivnj putm upit i drug pstupk vrifikci

runvdstvnih trnskci i sld run k smtr dgvruim (z k

smtr d su nphdni) u knkrtnim klnstim.

Dkzi dbini i prinjni d strn rvizr s tiu izv knmskim ktivnstim

i dgim. snvni cilvi pstupk prikupln dkz, ng t dkz mr "dkzti",

su izv uprv. Izv uprv-Assertions- su pisn tvrdnj uprv prduz

finnsiskim izvtim, mtdm njihv priprm t ninu vnj prduz,

ksplicitn ili n, uklun su u finnsisk izvt. Izv uprv knmskim

ktivnstim d sv ktiv-srdstv nvdn u bilnsu stnj stvrn pst n dn

bilns stnj. srdstv su stvrn, n fiktivn. tvrdnj ili izv stvrnm

pstnju. Prd tg, tim uprv tvrdi d su sv srdstv vlsnitv kmpni. n n

pripdu nikm drugm. izv prvim i bvzm.

Rvizr utvru niv usklnsti izmu izv uprv i ustnvlnih kritri. Prgrm

rvizi prdvi prvru vin izv, kk fiziku prvru pstnj dkumnt, tk i

knfirmciu, upit i psrvciu. Rvizr prvrv dkz u vzi s izvm uprv

finnsiskim izvtim i bvlivnjim, kk bi utvrdi d li su ti izvti sinjni u

skldu s primnlivim kvirnim prvilim i prpisim izvtvnj, k t su

unrdni runvdstvni stndrdi, lklni stndrdi ili zknsk drdb, prvil i

prpisi. stli ustnvlni kritrii ki s ispituu vzn z izv uprv su kritrii

prcn i vrdnvnj.

Cil rvizi prnnj rzultt zintrsvnim krisiicim. Rvizi s vri u cilu

izrvnj strung i vrdstng milnj, u vidu pisng izvt. Kd s rdi

rvizii finnsiskih izvt rvizri mru nvsti d, p njihvm milnju, izvti

"du istinit i tn prikz", ili "przntuu tn i istinit, u svim bitnim spktim"

finnsiski pl kmpni. Svrh nzvisng strung milnj d finnsiskim

izvtim siguru krdibilitt.

Prvnj rvizi d strn nzvisng rvizr, vri s krz ktivnsti i prcdur

(attest function). U rvizii, milnj nzvisng rvizr (ttestation), d li finnsiski

izvti n fr nin prikzuu finnsisku pziciu i pslvni rzultt prduz, nziv s

rviziski izvt (vidi pglvl 11).

pti principi rvizi finnsiskih izvt

Ik s vni rvizr m bviti i ispitivnjm infrmci k nisu finnsisk prird, k

t ispitivnj d li su n sglsn s zcrtnm pslvnm plitikm prduz ili

prpisim ztiti prirdn srdin, nvi di rviziskg ngmn dnsi s n rviziu

finnsiskih izvt. Finnsiski izvti i s rvizi vri prm munrdnim

stndrdim15 su bilnsi stnj, bilnsi usph16 i izvti gtvinskim tkvim17, k i

njihv npmn. Prvi unrdni stndrd rvizi ISA (Stndrd 200),18 rzmtr

princip kim s trb rukvditi pri rvizii finnsiskih izvt.

ISA 200 (1) prpisu d rvizr trb d rdi sglsn s Kdksm pnnj z

prfsinln runv (Code of Ethics for Professional Accountants) ki izd

IFAC (vidi pglvl 3). tiki principi kim rvizr trb d s rukvdi u svm rdu,

vzni su z prfsinlnu dgvrnst rvizr su: nzvisnst, intgritt, bktivnst,

strunst, dun bzrivst, pvrlivst, prfsinln pnnj i zdvlvnj

thnikih stndrd.

ISA 200 dl nvdi d rvizr trb d bvl rviziu u skldu s unrdnim

stndrdim rvizi. Rvizr trb d plnir i vri rviziu s dzm strung skpticizm,

priznvui d mgu pstti klnsti k mgu pruzrkvti d finnsiski izvti

budu materially misstated - znn pgrn19iskzni20.

rmin "bim rvizi" s dnsi n pstupk rvizi ki s, u dtim klnstim,

smtru nphdnim z stvrnj cil rvizi. ISA 121 k:

Pstupk, ptrbn d s izvri rvizi u skldu s unrdnim stndrdim rvizi,

trb d utvrdi rvizr, imui u vidu zhtv unrdnih stndrd rvizi,

rlvntnih prfsinlnih til, zkndvstv, prvil i prpis i tm gd t

ptrbn, uslv rvizrskg ngmn i zhtv k mr ispuniti izvt u pgldu

sdr i struktur.

Rvizi, u skldu s ISA, diznirn d bzbidi rzumn uvrnj22 d su

finnsiski izvti, gldn u clini, vrdstni, dnsn d nisu pgrn iskzni.

Rzumn uvrnj s dnsi n tnst finnsiskih izvt.

Pst drn grninj k su svstvn rvizii, utiu n spsbnst rvizr d

tkri znn pgrn izv. grninj prizlz iz fktr k t su uptrb

drnih tstv-uzrkvnj, inhrntn grninj svih runvdstvnih sistm i

sistm unutrnj kntrl, k i injnic d vin rviziskih dkz im krktr

ubnj, n stvrng dkz. Prd tg, rd ki bvl rvizr d bi frmir milnj

prtkn prcnm, ukluu prsuivnj, psbn kd s rdi prirdi i bimu

rviziskih dkz i izvnju zkluk n snvu dkz skuplnih rvizim. Ist tk,

pst i drug grninj k mgu uticti n ubdlivst rsplivih dkz.

Dk rvizr dgvrn z frmirnj i izrvnj milnj finnsiskim izvtim,

z priprmu i przntciu finnsiskih izvt dgvrn uprv prduz. utim,

rvizi finnsiskih izvt n umnju dgvrnst uprv.

1.6 ipvi rvizi Pst tri snvn tip rvizi: rvizi finnsiskih izvt, rvizi pslvnj i rvizi

sglsnsti s prvilim i prpisim.

Rvizi finnsiskih izvt

Rvizi finnsiskih izvt pdrzumiv ispitivnj finnsiskih izvt rdi

utvrivnj, d li ni du istinit i tn prikz ili istinit przntuu finnsisk pdtk u

skldu s nvdnim kritriim. i kritrii mgu biti ptprihvni runvdstvni

principi, k t slu u Sdinjnim Drvm, ncinlni zkni prduzim, k t

slu u zmlm svrn vrp, ili zkni przim, k u un mrici. U v

knjizi s prvnstvn bvim rvizim finnsiskih izvt.

Rvizi pslvnj Rvizi pslvnj s prvnstvn bvi ispitivnjm nk rgnizcin dinic rdi

vrdnvnj uspnsti njng pslvnj. U sklpu prtivn rvizi, bvl s nliz

pdinih ili svih pslvnih ktivnst i rgnizcin dinic rdi prcn fiksnsti i

rntbilnsti pslvnja. fiksnst prdstvl mril n snvu kg s utvru u k

mri rgnizci stvru zcrtn cilv pslvnj. Rntbilnst pslvnj pkzu

kolik dbr rgnizci kristi sv rsurs z stvrnj pslvnih cilv. v

ispitivnj n mru biti grnin n runvdstv, v mgu buhvatiti i prcnu

rgnizcin struktur, mrkting, prizvdnih mtd, kmputrskih prci, k i bil

kg drugg pdru pslvnj z k rgnizci smtr i zhtiv prcnu. Nrvn,

p zvrtku ispitivnj, uprvi s du prpruk u pgldu mgunsti pblnj

pslvnj.

Pslvnj primng dlnj prizvdng prduz, n primr, m s prciniti u

pgldu njgv fiksnsti, dnsn, njgv spsbnsti d uspn rlizu cilv i

dgvrnsti k dlnj, li i u sklpu pslvnj cilg prduz. Uspnst

pslvnj s utvru prk rntbilnsti, t. utvru s d li dlnj kristi rspliv

rsurs n nbli mgui nin, dnsn, klik ih usp n kristi. Pt kritrii z

fiksnst i rntbilnst nisu ustnvlni tk sn k usvni runvdstvni principi,

prvil i prpisi, rvizi pslvnj, u izvsn mri, zhtiv vi subktivnih prcn,

ng t t slu s rvizim finnsiskih izvt, ili rvizim usklnsti s prvilim

i prpisim.

Rvizi usklnsti s prvilim i prpisim

Rvizi usklnsti ispitivnj pslvnj rgnizci d bi s utvrdil d li t

rgnizci ptu drn pstupk, prvil i prpis, dfinisn d strn vi instnc.

Rvizi usklnsti prcnju d li su drni pdci, k klint przntu, u skldu

s ustnvlnim kritriim. Nin vrnj i uspnst rvizi usklnsti zvisi d

pstnj prvrivih pdtk, t. pdtk ki s mgu dkzti i prizntih kritri ili

stndrd, k t su ustnvln prvil i prpisi, ili usvn plitik i prvil pslvnj

rgnizci. N primr, m s urditi prcn sbl k rdi u runvdstvu d bi s

utvrdil d li n rdi u skldu s pslvnm plitikm i prvilim k drdil uprv

prduz. Rzultti rvizi usklnsti s du u izvtu ki s pdnsi uprvi

rgnizcin dinic u k s vri rvizi.

Nk plitik i prcdur mgu biti ustnvln d strn nkg splng subkt: n

primr, ugvrni rnmni s zmdvcim, zkni pltm, prvil i prpisi k

dru drv. U nkim sluvim rvizr ki vri rviziu usklnsti m d bud u

slubi rgnizci k izd prvil i prpis i zhtiv usklnst s tim prpisim.

Primr z t rvizi prskih bvznik rdi prvr, d li ni plu prz u skldu

s zknm przim, n primr, rvizi prskih priv d strn rvizr drvn

gnci z prz, k t Internal Revenue Service (IRC) - Prsk uprv u SD-u.

Rvizi usklnsti su ssvim ubin kd nprfitnih rgnizci, k br

dlimin finnsir drv. ng vldin rgnizcin dinic i nprfitn rgnizci,

k primu finnsisku pm d svzn vld, mru bviti rviziu usklnsti.

kv rvizi s vr d bi s utvrdil d li s finnsisk pm tri u skldu s vim

zknskim prpisim.

Svki d nvdnih tipv rvizi im ptrbu z spcilizvnim rvizrm, dnsn

nzvisnim rvizrm, intrnim rvizrm i drvnim rvizrm. Svki d njih m d vr

sv tri tip rvizi, li su ni uglvnm spcili- zvni z drni tip rvizi. Nzvisni

rvizr s uglvnm bvi rvizim finnsiskih izvt, intrni rvizr nvi pnj

pklnj prtivn-poslovnoj rviziji, drvni rvizr n s bvi s rvizim

usklnsti s prvilim i prpisim. utim, imui u vidu rzv infrmcin

thnlgi, sv vi dlzi d intgrci rzliitih prcs, k psldic tg,

rzlikvnj vih tipv, dnsn njihv rzdvnj, uskr pstti sm u dmnu

tri.

Ilustrci 1.2 d st prikz v tri tip rvizi.

1.7 Vrst rvizra Pst dvi snvn vrst rvizr: nzvisni rvizri i intrni rvizri. Drvni rvizri

bvlu i funkciu intrnih i funkciu nzvisnih rvizr. U slidm dlmku m

gvriti nzvisnm rvizru i njgvim kvlifikcim.

Intrni rvizri ng vlik kmpni i rgnizci imu stln zpsln slubnik z intrnu rviziu.

Pdin kmpni zplvu intrn rvizr kk bi z ptrb uprv vrili ispitivnj

i prcn fiksnsti pslvnj kmpni. Nihv pnj vlikim dilm usmrn n

prcnu unutrnj kntrl. Vliki di njihvg psl s dnsi n pslvnu rviziu; prd

tg, ni mgu d vr i rviziu usklnsti. U mngim zmlm, intrni rvizri su i t

kk ngvni n bvlnju finnsisk rvizi. U tkvim sluvim, nzvisni rvizr

trb d prvri ps ki bvln d strn intrng rvizr.

Ilustrci 1.2 ipvi rvizi

Revizija finansijskih izvjetaja

Operativna revizija ili revizija poslovanja

Revizija usklaenosti - s pravilima i propisima

Ispitu finnsisk izvt, utvru d li ni du istinit i tn prikz ili tn przntuu finnsisk pdtk.

nliz knkrtn pslvn dinic nk rgnizci rdi prcn uspnsti njng pslvnj.

Ispitivnj pstupk i finn siskih vidnci nk rgnizci k s vri d bi s utvrdil d li t rgnizci pstup prm spcifinim prcdurm, prvilim i prpisim prdvinim d strn vi instnc/ndlng vig rgn.

dlnj intrnih rvizr u vlikim kmpnim m d zplv i prk 100 lic ki

pdns izvt dirktn prdsdniku uprvng dbr. Intrni rvizr mr biti

nzvisn, dnsn n njgv rd n mgu uticti fvi dlnj i drugi rukvdici ii

rd ispitu. Ipk, intrni rvizri nikd n mgu biti nzvisni u nm smislu u km su t

nzvisni rvizri, zt t su ni zpslni u kmpnii u kojojvr rviziu.

Nzvisni splni rvizr: buk, licncirnj i vlnj Nzvisni rvizri su uglvnm vlni, ili d strn prfsinln rgnizci, ili

drvn gnci. vlni rvizri, s nzivu:

1. Certified Public Accountants (CPA) - vln vn runv u ustrlii,

Blizu, Slvdru, Gvtmli, Hng Kngu, Izrlu, pnu, Knii (CPA(K)),

Kri, lzii, lvi, inmru, Filipinim, Singpuru, vnu, Zpdn Smi

i Sdinjnim Drvm.

2. Chartered Accountants (C) - vln runv u ustrlii (C), Bhmim,

Brmudm, Bcvni, Kndi, Kmnskim strvim, Islndu, Kipru, Fidiu,

Gvni, rsk, Indii, mki, Nigrii, riniddu, Nvm Zlndu, Ppunsk

Nv Gvini, Sudisk rbii, un frici (CA-S), vicrsk (CS)(SD),

Udinjnim rpskim mirtim, Vlik Britnii i Zimbbvu.

3. Contador Publico (CP) u rgntini, Brzilu (Contador), ilu, Klumbii (CP

Titulado), Kstriki (CP Autorizado (CP), Dminiknsk Rpublici (CP),

kvdru (CP), ksiku, Pnmi (CP) i Pruu.

4. xpert Comptable u Frncusk (ili Commissaire aux comptes), Luksmburgu i

Snglu.

5. uditor u Bhrinu, k Rpublici, Ktru i Slmnskim strvim.

6. stl titul su: Registeraccountants(R) i ccoountant Administratie Consulten ()

u Hlndii i Hlndskim ntilim; Wirthschaftsprufer u ustrii i Nmk;

Statautoriseret Revisor u Dnsk i Nrvk, Dottore Commercialista (CONSOB) u

Itlii; Revisor Oficial de Contas (ROC) u Prtuglu; uktoriserad Revisor (AR) u

vdsk; Wirthschaftsprufer i Expert Comptable u vicrsk. Reviseur dEnteprises

u Blgii; KH ili CGR u Finsk; Soma Orkton (SOL) u Grk; Licenciado en

Contaduria Publico u Vnculi; kuntan Publik u Indnzii; Loggilturendurskodandi

u Islndu; Licensed Accountant (LA) u Irku; chnicien Superior u Libnnu; i

Sworn Financial Advisor (SFA) u ursk.

Primrn dunst vih nzvisnih rvizr d vr rviziu bvlnih finnsiskih

izvt kmpni k vn psluu, vin vlikih kmpni k n psluu vn, k

i mngih mlih kmpni. Nk zml imu nklik kls rvizr ki imu rzliit

funkci.

U vini zml nzvisni rvizr funkciu tstirnj ili ptvrivnj putm dkz d su

finnsiski izvti puzdni i tni, bvl n snvu zkn trgvini ili zkn

prduzim. U nkim sluvim (n primr, u SD-u i Kndi) pdin pkrin ili

drv znn kntrliu i vr slkciu strunjk ki mgu pstti rvizri, ili dvnj

vltnj z rd u rvizii. ng zml imu k rgnizci prfsinlnih runv

k tk mgu znn uticti n dbir rvizr i dvnj vlnj z bvlnj

rvizrsk funkci.

U vini zml, rvizr j nk k j pr univrzittski prgrm buk i zdvlv

drn zhtv dbinj dzvl z rd k vlni rvizr. Zhtvi u nkim

zmlm ukluuu minimlnu strsnu db, psdvnj drvlnstv, fkulttski niv

brzvnj i pln kvlifikcini ispit z vlng rvizr. sm dirktiv U23

(vrpsk uni) zhtiv rdn iskustv d nmnj tri gdin, dk u SD-u nphdn

imti iskustv u stru- ci d sm gdinu ili dvi. U Kndi i SD-u s bin pst

prfsinlni runv u dbi d dvdst d dvdst pt gdin, dk u Nmk i

pnu, mngi pstu vln runv tk plvinm tridstih gdin ivt.24

sm dirktiv U25 prpisu minimum kvlifikci nphdnih z vln rvizr.

P v dirktivi, pdinc mr d im zvrnu brm srdnju klu, mr d pr krz

trtsku nstvu, d im nmnj tri gdin prktin buk i pln ispit prfsinln

sposblnsti. Prd tg, sm dirktiv bvzu zml, lnic U, d siguru d

s zknsk rvizi vri s prfsinlnim intgrittm t d ncinlni zkn bzbidi

dgvru mr k tititi nzvisnst rvizr.

1.8 dl pstupk rvizi U svrmnim uslvim munrdng pslvnj, prfsinlni rvizr n vri sm

rviziu finnsiskih izvt, v dirktn ili indirktn, i rviziu intrn kntrl,

usklnsti s plitikm, sglsnst s zknm, prvilim i prpisim, k i prvilim

pnnj. utim, bz bzir t snvni cil rvizi, dnsn t snvn t

rvizr trb d dk, pstupk rvizi s vri p strg dfinisn mtdlgii, kk bi

rvizr mg d prikupi dvln rlvntnih dkz.

Pstupk rvizi bi s mg uprditi s mpiriskim nunim ciklusm.26 mpiriski

nuni ciklus sistmski prcs izvnj ksprimnt ki pinj s pstvlnjm cil

istrivnj, nkn tg s plnir mpirisk ispitivnj ng t s istru, ztim s vri

ispitivnj, nliziru s dbini rzultti (feedback) i knn, nunik dnsi sud i

izrv milnj. ilnj nunik m d bud, d ksprimntln hiptz tn

ili d ni tn, ili vntuln, d ispitivnj nubdliv, p sud ni knn. Ik

mngi sudvi stvrni tkm rvizi finnsiskih izvt (vzn z mtd ki s kristi

pri rvizii, sttistiki uzrk, rvizrski rizik, itd.) in rviziu vi vtinm ng nukm,

pstupk rvizi ipk sistmski prcs. Pstupk rvizi pinj zhtvm klint z

rvizim finnsiskih izvt, ptm dlzi pln rvizi i ispitivnj dkz, zvrv

s dnnjm milnj. ilnj rvizr m biti pzitivn, t zni d su finnsiski

izvti klint tni i puzdni; mdifikvn, t zni d rvizr izrv rzrvu ili

uzdrnst, s bzirm n nk spkt rvizi, ili s rvizri mgu ptpun uzdrti d

dvnj milnj finnsiskim izvtim, dnsn dbiti d du milnj.

Nunik pstvl prblm ; t slin pstvlnju zhtv klint rvizru d izvri

rviziu finnsiskih izvt. Dnsi s pln z izvnj ksprimnt, dnsn pln

rvizi. Nunik tstir svu triu i vri prcnu dkz, rvizr ispitu izv i

nvd dt u finnsiskim izvtim. Nunik pi izvt ksprimntu, rvizr pi

izvt vrdstnsti i puzdnsti finnsiskih izvt, n snvu pdlg ku ini

runvdstvn vidnci.

U v knjizi s kristi mdl stndrdng pstupk rvizi, zsnvn n nunm

mpiriskm ciklusu, ki s ssti iz tiri fz:

1. prihvtnj klint (prdplnirnj),

2. plnirnj i frmulisnj mtd rvizi,

3. ispitivnj dkz,

4. zkluivnj rvizi i izdvnj izvt rvizr.

Ilustrci 1.3 prdstvl prikz mdl rvizi u tiri fz i njgv snvn

pdkmpnnt.

Fz I Prihvtnj klint

Rvizrsk firm bvl rviziu i z pst i z nv klint. Kd s rdi rdvnim

klintim, ni ptrbn mng rd d bi s prihvtil rvizi finnsiskih izvt tih

klint u slid gdini. Rvizrsk firm pzn kmpniu i v im vliki br

infrmci k su nphdn z dnnj dluk. utim, k s utvrdi d rizik ki

rvizr trb d prihvti u bvlnju rvizi suvi visk (klint ili skln prvri ili

pslu nzknit), rvizr u tm sluu m d prispit nstvk srdnj s klintm.

Rvizrsk firm imu striktn prcdur n snvu kih s utvruu ngmni viskg

rizik. Kd s budui klinti brt rvizrsk firmi s zhtvm d knkuri z rviziu

njihvih finnsiskih izvt, firm mr d ispit uslv pd kim prduz pslu

(bussines background), finnsisk izvt i privrdnu grnu u k klint pslu.

Firm tkr mr d ubidi klint kk bi prihvti njnu rviziu.

Prcs prihvtnj klint ukluu i prcnu bigrfi klint, dbir sbl z

rviziu i prcnu ptrb i zhtv z krinjm uslug drugih prfsinlc. Kd

rvizr prns ps n pmnik, ili kristi ps urn d strn drugih rvizr ili

strunjk, n i dl dgvrn z frmirnj i izrvnj milnj finnsiskm

izvtu.

Fz prihvtnj klint u mtdlgii rvizi dtln brn u pglvlu 6 -

plnirnj.

Ilustrci 1.3 dl stndrdng pstupk rvizi

Fz I Prihvtnj klint

Cil Utvrdit prihvtnj klint i prihvtnj d strn klint. dluit d li prihvtt nvg klint ili

nstvlt dns s pstdim klintm, k i vrstu i br ptrbng sbl.

Pstupci: (1) Prcinit "bigrfiu" klint i rzlg z rviziu;

(2) Stupit u vzu s prthdnim rvizrm; (3) Utvrdit d li psti ptrb z drugim

strunjcim; (4) Priprmit pridlg ugvr

s klintm; (5) bzbidit prihvdn pism ngvnju (engagement letter); (6) dbrit

sbl k d vriti rviziu.

Fz II Plnirnj

Cil Utvrdit bim i vrstu dkz i ispitivnj ptrbnih d bi s rvizr uvri d finnsiski izvti n

sdr znn pgrn nvd.

Pstupci: (1) Skupit pdtk ptim i spcifinim klnstim pslvnj vznim z dtu privrdnu grnu;

(2) Istrit zknsku rgultivu;

(3) Izvdit ptn nlitik pstupk; (4) Izvrit pstupk nphdn z sticnj sznnj

intrn kntrli; (5) N snvu dkz, prcinit rizik i utvrdit znnsti; i (6) Nprvit

prgrm rvizi.

Fz III Ispitivnj i dkzi

Cil Ispitt dkz vzn z intrnu kntrlu i istinitst (fir) finnsiskih izvt.

Pstupci: (1) stirt kntrl; (2) Izvrit sutinsk tstirnj trnskci;

(3) nlitiki pstupci; (4) stirnj sld; (5) Pribvit izv(pism) i dkumnt prvn slub-

dvkt; (6) bzbidit pisn izv uprv injnicm i uvrnjim; i (7) Prikupit knn

dkz i prvrit nvidntirn bvz.

Fz IV Prcn i milnj

Cil Zvrit pstupk rvizi i dt milnj.

Pstupci: (1) Izvrit kmpltnu nlizu; (2) Izvrit pstupk d bi st utvrdili nkndn dg; (3) Izvrit

prgld finnsiskih izvt i drugih lmnt izvt; (4) Izvdit zklun pstupk; (5) Npiit

pitnj n k prtnr trb d brti pnju; (6) Pdnsit izvt uprvnm dbru; i (7) Urdit

izvt rvizii.

Fz II Plnirnj

Rvizrsk firm mr pliirti sv rd d bi mgl bvlti rviziu fiksn, kvlittn i

blgvrmn. Plnvi trb d budu zsnvni n pznvnju pslvnj klint. Plnvi

s prv nkn t s stknu snvn sznnj ptim uslvim pslvnj, uslvim pd

kim s bvl kntrl27(control environment), kntrlnim prcdurm,28

runvdstvnm sistmu klint, i pt s izvdu nltiki pstupci29. Drugi di prcs

plnirnj s ssti u utvrivnju niv rizik ngmn i niv znnsti. N kru,

rvizr izru prgrm rvizi30 u km nvdi prirdu psl ki s bvl, trminski

rsprd, k i bim rvizrskih pstupk nphdnih d bi s skupili ptrbni dkzi.

dn d nir prihvnih kncpt u rvizii vnst "struktur intrn

kntrl31klint z gnrisnj puzdn finnsisk infrmci. k klint im

dkvtnu intrnu kntrlu z prvru puzdnih pdtk i ztitu srdstv i pslvn

vidnci, bim ptrbnih i plnirnih rvizrskih dkz zntn mnji ng u

sluvim kd intrn kntrl ndkvtn. Prm tm, prcn intrnih kntrl

vm vn di prcs plnirnj.

Prcn rizik tk vn di plnirnj (vidi pglvl 6).

Fz plnirnj rvizi dtln bnjn u pglvlu 6 - pnirnj. nlitiki

pstupci su rzmtrni u pglvlu 9 - dkzni tstvi.

Fz III Ispitivnj i dkzi

Rviziu trb d bvlu i izvt priprmu sb k su prl dkvtnu buku,

imu dvln iskustv i k su strunjci z tu blst, kk bi ps bvili prfsinln

i s dunm pnjm. Kk t nlu munrdn prvil pnnj u prfsii, rvizi

trb d bud nzvisn, rzultt rvizi trb smtrati pvrlivim.

"Dun prfsinln pnj" zni d rvizr prfsinlc ki dgvrn z

mrliv i pliv vrnj sv dunsti. Dun pnj ukluu i kmpltnst rdn

dkumntci, dvlnst rviziskih dkz i dkvtnst blik i sdr izvt

rvizii. tik rzmtrn u pglvlu 3- prfsinln tik.

Fz ispitivnj i prikuplnj dkz u rvizii, pri svg, pdrzumiv ispitivnj

svih kntrl n k rvizr ku d s slni. stvi kntrl su tstvi usklnsti

ili sglsnsti. Nkn t izvri tstv ktrl, rvizr mr d dlui, d li ptrbn

vriti ddtn dkzn tstv. Dvln rzumivnj kntrl nphdn d bi s

mgl utvrditi ku vrstu tstirnj trb vriti, kd ih trb vriti (trminski rsprd) i u

km bimu ih trb vriti.

Rvizr trb d prikupi dvln dgvruih rviziskih dkz prvnjm

pstupk ispitivnj usklnsti i dkznih pstupk, kk bi n snvu tg mg

izvui rzumn zkluk n kim zsnivti sv milnj finnsiskim pdcim.

stvi kntrl su tstvi n snvu kih trb d s stvri rzumn uvrnj d s intrn

kntrl, n kim s rvizi zsnivti, zist primnjuu. Dkzni tstvi trb d du

dkz ptpunsti, tnsti i vlnsti pdtk k gnris runvdstvni sistm.

Pst dvi vrst dkznih tstv:32 tstvi ispitivnj bilnsnih pzici i trnskci i

tstvi nliz znnih kficint i trndv, ukluuui i psldinu prvru

nubinih fluktuci pdinih stvki. Rviziski dkzi su dtln rzmtrni u

pglvlu 9 - dkzni tstvi.

Uprv dgvrn z drvnj dkvtn struktur intrn kntrl k dgvr

bimu i prirdi pslvnj. Rvizr mr d stkn rzumn uvrnj d runvdstvni

sistm, ki s primnju, dkvtn. Uvrnj d su sistm intrn kntrl i

runvdstvni sistm dkvtni d sutinskg zn z tumnj brnih

finnsiskih infrmci k gnri runvdstvni sistm.

Intrn kntrl pslvng subkt buhvt niz snvnih ktgri plitik i pstupk

k uprv frmuli i implmntir d bi sigurl rzumn uvrnj d cilvi kntrl

biti zdvlni. Kmpnnt intrn kntrl su:33

1. kntrln krunj,

2. prcn rizik,

3. pstupci kntrl,

4. infrmci i kmunikci i

5. ndgldnj.

Kntrln krunj pdrzumiv ukupn pnnj, pnju i pstupk dirktr i

uprv vzn z sistm intrn kntrl i njnu vnst u prduzu (vidi pglvl 8).

Prcnu rizik vri uprv d bi s utvrdi njn rizik u pstiznju cilv k drdil,

k i ktivnsti k su nphdn d bi s ti cilvi stvrili. Kntrlni pstupci su n

plitik i pstupci k ustnvil uprv rdi pstiznj spcifinih cilv prduz.

Infrmci mr biti idntifikvn, vidntirn i prnsn u tkvm bliku i

vrmnskm rku, d mgui ludim bvlnj ptrbn kntrl i stl dunsti z k

su dgvrni. Ukupn prcs s mr ndgldti i prtiti, k t ptrbn, i

mdifikvti. Intrn kntrl dtln pisn u pglvlim 7 i 8.

Fz IV Prcn i milnj Rvizr trb d izvri nlizu i prcnu zkluk dbinih n snvu prikuplnih

dkz rvizi n kim zsnvti sv milnj finnsiskim infrmcim. v

nliz i prcn buhvt frmulisnj svukupng zkluk u smislu:

) d li su, u priprmi finnsiskih infrmci, dsldn primnjn v

runvdstvn plitik;

b) d li su finnsisk infrmci uskln s rlvntnim prvilim i zknskim

prpisim;

c) d li ukupn prikz finnsiskih infrmci u sglsnsti s sznnjim rvizr

pslvnju prduz iu rviziu bvl; i

d) d li bvlivnj svih znnih pitnj dkvtn s bzirm n zhtv

przntci pdtk.

Z v n psti unrdni stndrd rvizi.

Pri pisnj izvt rvizii, rvizr mr d bvi zvrn pstupk rvizi.

Rvizr mr d dbi izv dvkt ili prvnik sprvim, utvrdi nkndn dg,

prvd ukupnu nlizu, izvri prgld i nlizu kmpltng mtril ki id u gdinji

izvt, pdns izvt uprvnm dbru, dbi pisn izv uprv, izvri knn

nlitik i drug pstupk i istkn pitnj k su bitn z prtnr.

Izvt rvizr trb d sdri sn usmn izrn milnj finnsiskim

infrmcim. Pzitivn rvizrsk milnj zni d rvizr zdvln s svim

znnim spktim pmnutim u prthdnm prgrfu. Kd dt milnj s rzrvm

uzdrn milnj u pgldu nkg d spkt rvizi, ngtivn milnj, ili rvizr

dbi d d milnj, izvt rvizr trb d sdri sn i pirn brzlnj z

dvnj tkvg milnj.

Zvrni pstupci rvizi su dtln pisni u pglvlu 10- zvrni pstupci. Izvti

rvizr su dtln rzmtrni u pglvlu 11.

1.9 unrdn rvizrsk firm Pt nvih rvizrskih firmi u svitu (pzntih k "Vlik ptrk") imu bitn utic n

munrdnu rviziu zbg njihvg svkdnvng ngvnj u mngim zmlm i

njihvg lnstv u vini svtskih prfsinlnih runvdstvnih rgnizci. Nmnj

d tih firmi imu prihd u milirdm dlr. Vliku ptrku in: Arthur Andersen &

Co., Deloitte & Touche, Ernst & Young, KPMG i PriceWaterhouseCoopers.

rgnizcin frm, ku su n smm ptku kristil v multincinln rvizrsk

firm, s zsnivl n prtnrskim dnsim ili su iml blik prfsinln srdnj. v

prvni blik uvik prvlu, mutim pst i drugi prvni blici srdnj kk

izmu pdinih zml tk i izmu pdinih firmi. U zdnj vrim, vm irku

primnu im blik rgnizvnj u vidu prtnrskg dns s grninm dgvrnu

Limited Liability Partnership (LLP).

Prtnri zplvu prfsinln sbl k im sistir u bvlnju pslv.

rgnizcin m dn tipin munrdn rvizrsk firm, p hirrhiskm

rdslidu, ukluu prtnr, mndr, suprvizr, vln rvizr(snir) i ml

rvizr t runv firm. Nvi slubnik bin pinj d rdi k mli rvizr i

nklik gdin prvd n svk klsifikcin lstvici, pri ng t vntuln stkn

sttus prtnr.

U dlnjm tkstu vg dlmk, rzmtrim kk s vri pdl psl u rvizii. Ipk,

trb imti n umu d s dbir kdrv i njihv rsprivnj m rzlikvti d dn

d drug rvizrsk firm. i m rzmtriti ubin blik rgnizvnj.

li rvizri (ili sistnti rvizr)

Nk k privi put ulzi u prfsiu vng runvdstv, prv pinj d rdi n mstu

bing rvizr (ki s nziv sistnt ili mli rvizr). rvizr bin bvl

zdtk ki su rutinski di dtln rvizi. sistnti rvizr prt prgrm buk ki s

rgnizuu i prvd ili "unutr ku", ili ih spnzriu prfsinln rgnizci.

vln runv (ili suprvizri)

vlni rvizr (in charge auditor) ili suprvizr zdun z rd n trnu i bin

im dvi ili vi gdin rdng iskustv u vnm sktru. vlni rvizr bvl nvi

di psl u prcsu plnirnj rvizi i prvshdn dgvrn z bvlnj rvizi u

prduzu klint. Plnirnj i suprvizi slniih rvizi m u prcs plnirnj d

uklui i prtnr, dnsn mndr, kd s rdi suprvizii ngmn.

vlni rvizr ndgld rd sistnt rvizr, prvrv i nlizir rdnu

dkumntciu i srdstv rspdln z drn vrmnsk prid, t pm u

skicirnju izvt rvizii. vlni rvizr vdi stlnu vidnciu rdnim stim

sistnt rvizr u svk fzi rvizrskg ispitivnj, vdi run d s prfsinlni

stndrdi striktn primnjuu u rdu n trnu (u mstu klint) i dun d prti i sprii

vntulni vliki br prkvrmnih sti zpslng sbl. Ngv rd pdli cni i

dbrv g mndr i prtnr.

ndri

ndri prt i ndgldu rvizi k prvd vlni rvizri. ni pmu

vlnim rvizrim u plnirnju i sstvlnju prgrm rvizi, pridin vr prgld

rdn dkumntci i du drug nphdn smrnic z rd. ndr dgvrn z

utvrivnj pstupk rvizi ki s primnjuu u spcifinim rvizim, k i z

drvnj stndrdng prfsinlng niv u rdu n trnu. ndri st imu

zdtk d sstvlu i skuplu fktur k firm ispstvl klintu z kg s bvl

rvizi. ndr, ki bin im br pt gdin rdng iskustv, mr vm dbr d

pzn i prti zkn przim, runvdstvnstndrd i drvn prpis. ndr

st spcilizvn z runvdstvn zhtv spcifin privrdn grn.

Prtnri/dirktri

Prtnri su vlsnici rvizrsk firm. Prmn u zknsk rgultivi nkih zml dvl

d tg d s umst rnig nziv prtnr, sd kristi nziv dirktr. ni su bitn

ukluni u plnirnj rvizi, prcnu rzultt i drivnj rviziskg milnj. Stpn

njihvg ngvnj n pmnutim pslvim biti rzliit u rzliitim firmm i n

rzliitim zdcim, r firm mru sigurti d njihvi prtnri rsprd sv vrim n

dgvrui nin. Prtnri prniti t mgu vi di psl n iskusn mndr i

vln rvizr. Zprv, t v rvizrsk firm, u prksi pstti vi vrici,

zvisn d prird ngmn.

Drugi di dunsti dirktr s ssti u drvnju kntkt s klintim, rvnju

kntrvrzi k s mgu pviti, k i prisustvvnju sstncim kcinr klint, kk

bi mgli dti dgvr n pitnj vzn z finnsisk izvt ili izvt rvizr.

Dirktri, ist tk, mgu d zpsl nv slubnik, nliziru rdnu dkumntciu

rvizr, ndgldu zpsln slubnik i ptpisuu izvt rvizii, zvisn d

slnsti rvizrskih pslv ki su pruzti. Prtnri, ist tk, mgu d budu

spcilizvni z drnu blst, k t su zkni przim ili nk spcifin

industrisk grn. Prtnr sb k mr dniti knnu dluku, ukluuui i

nslni milnj.

rgnizcin struktur tipin rvizrsk firm dt u prikzu 1.4.

Ilustrci 1.3 dl stndrdng pstupk rvizi

PRNR

Vlsnici firm

NDR Vri suprviziu rvizi k su bvili

vldni rvizr

VLNI RVIZRI (ILI SUPRVIZRI)

Zduni z rviziu u prduzdim (n trnu) i bin imu dvi ili vi gdin rdng iskustv u vn rvizii

LI RVIZRI (ILI SISNI)

ipin prv rdn mst z ng k prvi put ulzi u prfsiu vnih runv

1.10 rgnizci k utiu n rviziu rgnizci k dns utiu n munrdnu rviziu su unrdn fdrci

runv (IFAC) k prpisu unrdn stndrd rvizi (ISA-), Kmitt z

munrdn runvdstvn stndrd (IASC), vrpsk uni i drug rgnizci k

t su vrpski svz prfsinlnih runv (Federation des Experts Comptable

Europeens), unrdn rgnizci - Kmisi z hrti d vridnsti (International

Organization of Securities Commissions - IOSCO), itd.

unrdn fdrci Runv (IFAC)

Kk rni rn u vm pglvlu, unrdn stndrd rvizi (ISA-), frmuli i

prpisu unrdn fdrci runv (IFAC), prk Kmitt z munrdn

stndrd rvizi (IAPC).

IFAC, ki snvn 1977. gdin, ul npr u cilu rzv thnikih, tikih i

brzvnih smrnic z rvizr, k i rciprn priznvnj strunih kvlifikci rvizr

i runv. Kmitt z munrdn stndrd rvizi s zl d njgv smrnic

budu intrncinln prihvn n dbrvln snvi. Zbg tg, unrdni stndrdi

rvizi (ISA-), nmu z cil d pdrd ili budu ndrni ncinlnim prvilim i

prpisim vznim z rviziufinnsiskih izvt. unrdni stndrdi rvizi nmu

zknsku sngu k, rcim, prpisi dbr z rvizisk stndrd (ASB), u Sdinjnim

mrikim Drvm.

Kmitt z munrdn stndrd rvizi (IAPC) stlni kmitt Vi IFAC- ki

prpisu unrdn stndrd rvizi. Nihv cil d pblu dnbrznst

rvizisk prks i s njm pvznih uslug u cilm svitu, izdvnjm prpis z itv

niz rviziskih funkci. lnv IAPC- imnuu lnsk til u zmlm k Vi

IFAC- dbr z slubu u IAPC-u.

Kmitt z munrdn runvdstvn stndrd -

(IASC)

P sv prirdi, rvizi zhtiv prnj dkz iz stvrng pslvnj i finnsiskih

trnskci s runvdstvnim stndrdim. Stndrdi s kim dn munrdni rvizr

prdi izvt su ili stndrdi zml u k izvt pisn (knmsk uni (U) u

vrpi), ili munrdni stndrdi k prpis Kmitt z munrdn

runvdstvn stndrd (IASC). snvn 1972. gdin d strn prdstvnik

prfsinlnih rgn 11 zml, prdstvlui n krktn nin 70 zml, IASC izd

unrdn runvdstvn stndrd i sru s zmlm n prmcii i usvnju tih

stndrd. D dns IASC izd 31 unrdni runvdstvni stndrd (RS).

Dvstruki cilvi IASC- su:

1. Frmulisnj i publikvnj runvdstvnih stndrd ki trb d s ptuu pri

izrdi finnsiskih izvt rdi ptg vng intrs i prmci njihvg

usvnj t ptvnj u cilm svitu; i

2. Rd n ptm pblnju i hrmnizcii prpis, runvdstvnih stndrd i

pstupk vznih z przntciu finnsiskih izvt.

IASC im rzliit utic u rzliitim zmlm. U nkim zmlm, gd runvdstvni

stndrdi nisu prpisni, RS s mgu usviti k vlstiti drvni stndrdi. U drugim

zmlm mgu usviti princip k prmviu RS k snvu z ncinln

stndrd z drnu blst. m gd ncinlni stndrdi v pst, zml mgu d

izvr njihv prnj s RS i d pkuu uklniti znn rzlik. U zmlm u

kim kvir z runvdstvnu prksu frmulsn zknm, til IASC- ulu npr

d ubid rlvntn prdstvnik vlsti u krisnst usvnj RS-.

Kmitt z munrdn runvdstvn stndrd ni zknski vln d ustnvi

runvdstvn stndrd z bil kg, p zbg tg mr d s slni n pdrku svih

lnv i njihv dbrvln ktivnsti, k i pdrku zintrsvnih grup. Uprks tm,

unrdni runvdstvni stndrdi (RS), k prpis IASC, imu znnu

munrdnu pdrku d strn ncinlnih brzi, svih vlikih munrdnih prfsinlnih

rgnizci, Udinjnih nci, rgnizci z knmsku srdnju i rzv (rganization

for Economic Cooperation and Developement - OECD) i ptg sprzum trgvini

uslugm (General Agreement on Trade and Services - GATS).

vrpsk uni (U)

vrpsk uni (U), snvn 1970. gdin, izdl itv niz runvdstvnih stndrd

z lnic vrpsk zdnic. vrpsk kmisi (K) stvru sv zknsk cilv

pmu dv instrumnt: dirktivm, k mru biti ugrn u zkn zml lnic; i

prpisim, ki pstu zkni u cil U, bz procdur usvnj d strn ncinlnih

zkndvnih til.

Ik sv dirktiv U utiu n munrdn runvdstv, sm dirktiv, k s

dnsi n Zkn prduzim, psbn primnliv n rviziu. dirktiv prpisu

minimum zhtv ki s mru ispuniti u pgldu stpn bunsti i iskustv u

runvdstvn prfsii.

1.11 Rzim Dunst rvizr u svrmnim uslvim pslvnj d finnsiskim i gdinjim

izvtim munrdnih krprci bzbid vrdstnst. Prd ptvrd

vrdstnsti finnsiskih infrmci, d rvizr s m zhtivti d ptvrdi i kvlitt

dtih pdtk ki nisu finnsisk prird, k t su bvlivnj u fusntm, izvti

uprv, izvti dirktr, kdks prfsinlng pnnj i intrn kntrl.

unrdn stndrd rvizi (International Standards on Auditing (IASs)) izd

Kmitt z munrdn rvizisk stndrd (IAPC) unrdn fdrci runv

(International Federation of Accountants (IFAC-)). unrdni kmitt runv

inicir, krdinir i usmrv npr z rlizciu munrdnih thnikih, tikih i

brzvnih prpis rlvntnih z runvdstvnu prfsiu, k i izdvnj prpis

rzliitim rvizrskim funkcim i funkcim izdvnj ptvrd d su finnsiski izvti

tni i puzdni.

Rvizi s m dfinisti k sistmtin prcs bktivng dbinj i prcn

dkz vznih z tvrdnj i izv knmskim ktivnstim i dgaim, kk bi s

utvrdi stpn njihv sglsnsti s ustnvlnim kritriim i prnili rzultti

zintrsvnim krisnicim.

Ik rvizr m d s bvi ispitivnjm izvsnih pdtk ki nisu finnsisk prird,

k t su pslvn plitik kmpni i pslvn krunj, glvnin rvizrskg psl

vzn z finnsisk izvt. Finnsiski izvti, i s rvizi vri prm

munrdnim stndrdim, su bilns usph, bilns stnj i izvt gtvinskim

tkvim. Prvi unrdni stndrd rvizi ISA 200, bvi s principim rvizi

finnsiskih izvt. v stndrd nvdi, d rvizr mr d rdi u skldu s Kdksm

pnnj z prfsinln rvizr, ki prpisl unrdn fdrci runv.

Rvizi s dili u tri vrst: rviziu finnsiskih izvt, rviziu pslvnj i rviziu

usklnsti. t s ti rvizr, pst dv snvn tip: nzvisni rvizri i intrni

rvizri.

Prcs rvizi s dvi p striktn dfinisn mtdlgii kk bi rvizr mg d

skupi dvln rlvntnih dkz. U v knjizi s kristi mdl stndrdg pstupk

rvizi, ki s ssti d tiri fz, bzir s n nunmpiriskm ciklusu. Fz rvizi

su:

1. prihvtnj klint (prdplnirnj);

2. plnirnj i frmulisnj mtd rvizi;

3. ispitivnj dkz-tstvi rdi utvrivnj dkz;

4. zkluivnj rvizi i izdvnj izvt rvizr.

rgnizci k utiu n munrdnu rviziu su: pt nvih privtnih

runvdstvn/rvizrskih firmi u svitu (pzntih k Vlik ptrk); Kmitt z

munrdn runvdstvn stndrd (IASC), ki izd unrdn runvdstvn

stndrd (RS-IAS); unrdn fdrci runv (IFAC) k rdi n izrdi

unrdnih stndrd rvizi (ISA); vrpsk uni (U); unrdn kmisi z

hrti d vridnsti (IOSCO), k prdstavl rgultrn til trit kpitl u cilm

svitu; i drugi.

1.12 Note

1 Infrmci k nisu finnsiskg krktr mgu s ukluiti u bvlivnj u fusnt-m, u frmi izvt uprv,

izvt dirktr, k i cili gdinji izvt.

2 drian Cadbury, he Company Chairmanp, Prdsdnik kmpni, drug izdnj, Prentice Hall, Hemel Hemstead,

England, 1995, str. 116

3 Infrmcin thnlgi (1), infrmcin thnlgi z uprvlnj runskim, kmunikcinim i uprvlkim

sistmim. v thnlgi ukluu kmputrsk hrdvrsk i sftvrsk sistm, k t su prtivni sistmi,

mr, bz pdtk i prtivn plikci (brd pdtk, przntci, sistmi mnitring i diznirnj), k i

kmunikcini sistmi.

4 Rzumn uvrnj kncpt vzn z skuplnj rviziskih dkz ptrbnih d bi rvizr mg zkluiti d n

pst znni pgrni nvdigrk u finnsiskim izvtim u clini. uvrnj d bi bil kkvi znn

pgrn iskzni pdci u finnsiskim izvtim bili tkrivni.

5 Izvt uprv ptrbn z kmpni k vn psluu u SD-u.

6 Ptrbn su kmini k s nlz n listingu lndnsk brz. Prpruni su 1992. gdin d strn Kmitt z

finnsisk spkt uprvlnj. snv izvt ini Code of Best Practice - Kdks, ii cil pstiznj nphdnih

viskih stndrd pnnj lnv krprci.

7 Commitee of Sponsoring Organisations of the Treadway Commission (COSO) - Kmitt spnzrskih rgnizci

rdv kmisi 1992. gdin d prpruk d uprv trb dstviti pisni izvt intrn kntrli. 1989.

gdin dn vn prduz, d ukupn tiri, n nki nin izvstil intrn kntrli, Z Frtun krprciu,

k u svm sstvu im 500 prduz, t br iznsi k 60 pst.

8 European Community Commission EMS Regulation (Environmental Management and Audit Scheme), dl

prpruk d s izvti prirdn klini mgu pdnsiti n dbrvln snvi. rgnizci z munrdn

stndrd (180) snvl hniki kmitt K 207 rdi izrd nv sri stndrd ISO 14xxx rdi rgulisnj

blsti ztit prirdn srdin i pslvng krunj. ISO 14001, 14000 i 14010-12 bi mgli biti dirktn bvzuui

prm Prvilim i prgsim S-.

9 .P. Percy, The Relevance of Research in the Development of Interpersonal Skills for Accountants (F/IFAC 1955

unrdn fdrci runv, 12. m 1995. gdin, u mstrdmu i Bruklnu, Hlndi).

10 Rfrt Lynford Grahama n Simpziumu munrdnih rvizr, drnm 22. m 1995. gdin u ksnrdu,

Klifrni, u km n isti d Kin ni kpirl RS, v d im sv vlstit, pdnstvln RS.

11 IFAC Handbook Technical Pronoucements 1998, International Standards on Auditing No.1., Objective and General

Principles Governing and Audit of Financial Statements (SMN 200), pr. 2, International Federation of Accountants,

New York, 1998.

12 Rvizi pslvnj rvizi spcifin pslvn dinic nk rgnizci (k t dlnj, filil ili zvisn

prduz) rdi prcnjivnj fiksnsti i uspnsti pslvnj t rgnizcin dinic.

13 Rvizi usklnsti ispitivnj pstupk i finnsiskih vidnci rgnizci d bi s prvril d li su ni u

skldu s spcifinim prcdurm, prvilim i prpisim, utvrnim d strn nkg vig rgn.

14 Statement of Basic Auditing Concepts (snvni kncpti rvizi, merican Accounting Association, Sarasota,

Flrid, 1971, strn 2.

15 n t igldn ndst unrdnim runvdstvnim stndrdim stndrd ki s dnsi n przntciu

finnsiskih izvt, ik s nki stndrdi, k t su RS 1; 5 i 13; bv drnim spktim t prblmtik.

16 IASC, International Accounting Standard 8, Net Profit or Loss for the Period, Fundamental Errors and Changes in

Accounting Policies, prgrfi 6,16,20,24,38,49 i 54; International Accounting Standards Commitiee (IASC), 1998.

17 IASC, International Accounting Standard 7, Cash Flow Statements; prgrfi 10 i 18; International Accounting

Standards Commitiee (IASC), 1998.

18 IFAC Handbook Technical Pronoucements 1998, International Standards on Auditing No.1, s^u psZ pg1

Rgts1r1b ugpt p isIg G R1pps11 b11tp1:b (bK 200), Objective and General Principles Governing

and Audit of Financial Statements (SMN 200), International Federation of Accountants, New York, 1998.

19 Znnst. Infrmci znn k njn izstvlnj ili pgrn nvnj uti n dnnj dluk krisnik

finnsiskih izvt. Znnst zvisi d vliin stvk ili grk k s cnju u knkrtnim klnstim u

kim dl d izstvlnj ili pgrng nvnj infrmci. Prm tm, znnst prdstvl nku vrstu

prg ili tk prsk, pri ng primrnu kvlittivnu krktristiku, ku infrmci mr d im d bi bil

krisn.

20 isstatementt /Pgrn izv/, grk u finnsiskim infrmcim k mgl nstti bil k rzultt slun

grk ili k rzultt nmrn prvr.

21 IFAC Handbook Technical Pronoucements 1998, International Standards on Auditing No.1., Objective and

General Principles Governing and Audit of Financial Statements (SMN 200), pr. 2, International Federation of

Accountants, New York, 1998.

22 Vidi npmnu 4 rdi dfinici rzumng uvrnj.

23 Coucil of European Communities, sm dirktiv Vi d 10. pril 1994, ln 24, fficial Journal of the European

Communities, br. 1, 126, 1994.

24 Prsn strsn db pri upisu n fkultt u Nmk 18 d 20 gdin, prsn strst kd ptk prktin

buk 25 d 27 gdin. Prsn strsn db kd sticnj strunih kvlifikci 32 d 34 gdin, prm

izvtu vrspk studntsk uni runv, Izvt brzvnju i buci studnt runvdstv iz nur

1994. gdin. Union of European Accountancy Students, European Accountancy Education & Training Report, January 1994.

25 Coucil of European Communities, sm dirktiv Vi d 10. pril 1994, ln 24, fficial Journal of the European

Communities, br. 1, 126, 1994.

26 Philip Wallage , International Audit, European Accounting Review, 1993, br.Z, strn 555- 578.

27 Kntrln krunj u km s bvl kntrl pdrzumiv ukupn pnnj, s dgvrnsti i ktivnsti

dirktr i uprv u pgldu sistm intrn kntrl i zn KI n im z pslvni subkt.

28 Kntrlni pstupci su n plitik i prcdur, k , prd kntrlng krunj, ustnvil uprv rdi stvrivnj

zcrtnih cilv prduz

29. nlitiki pstupci s sst iz nliz bitnih pkztl i trndv, ki ukluuu i nphdn istrivnj

fluktuci i dns ki nisu knzistntni s stlim rlvntnim infrmcim, ili dstupu d prdvidivih izns.

30. Prgrm rvizi dkumntci k sdri dtln zbir uputstv z prikuplnj dkz z prvnj dn

kmpnnt, ili clkupn rvizi. Prgrm rvizi nvdi dtlnu listu svih rviziskih pstupk k rvizr

nmrv prvsti pri rvizii finnsiskih izvt.

31 Struktur intrn kntrl zbir plitik i pstupk frmulisnih d bi uprv iml rzumnu sigurnst, d

krtkrni i dugrni cilvi k n smtr vnim, biti ispunjni.

32 Prm .. rens & .K. Loebeck, uditing An Integrated Approach, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, New Jersey,

1997.

33 Committe of Sponsoring Organisations of the Treadway Commission (COSO), Internal Control-Integrated

Framework: Framework, Chapter 1 Definition, American Institute of Certified Public Accountancy, Jersey City, New

Jersey, 1992.

1.13 Pitnj, vb i primri

Pitnj 1-1 Ukrtk nvdit i bsnit fktr ki su dvli

d ptrb z munrdnm rvizim.

1-2 cnit v nvd: "Svk munrdn prduz,

vlik ili ml, trb d im gdinju rviziu, d strns

nzvisng rvizr." Zt rvizr mr d bvi rviziu

finnsiskih izvt prduz svk gdin?

1-3 t bi glvni rzlg snivnj Kmitt z

munrdn runvdstvn stndrd (IASC)? N

ki nin su unrdni stndrdi rvizi li

unrdn runvdstvn stndrd?

1-4 t ukluu prks i tri munrdn rvizi,

prd pznvnj unrdnih stndrd rvizi ?

1-5 t dfinici rvizi prm unrdnim

stndrdim rvizi?

1-6 K pstupk prduzim rvizr d bi prcini

puzdnst i dvlnst infrmci sdrnih u

runvdstvnim vidncim?

1-7 t zni izv-tvrdnj pstnju? t prdstvl

izv prvim i bvzm? Kk rvizr ispitu izvu?

1-8 Nvdit nk d prfsinlnih dgvrnsti prm

IFAC-vm Kdksu pnnj runv?

1-9 Klik im vrst rvizi? Nvdit i krtk dfiniit

svki d tipv rvizi.

1-10 K su slinsti i rzlik izmu rvizi

finnsiskih izvt, rvizi usklnsti i rvizi

pslvnj? t snvni cil rvizi pslvnj?

1-11 K rgnizci mgu kivti d kd njih biti

prvdn rvizi usklnsti? Zt?

1-12 K su dv tip rvizr? Krtk ih dfiniit.

1-13 N ki nin Philip Wallage prdi mpiriski nuni

ciklus s prcsm finnsisk rvizi?

1-14 K su tiri fz pstupk rvizi? Ukrtk pit

svku fzu.

1-15 t s pdrzumiv pd "dunm prfsinlnm

pnjm"? Zt t vn?

1-16 Kih pt kmpnnti im intrp kntrl? piit

svku dnm rnicm.

1-17 N snvu kih cn iz fz 4. rvizrskg prcs

(prcn i milnj) s dns knni zkluci?

1-18 Nvdit tiri snvn rdn mst u sklpu

rgnizcin struktur rvizrsk firm i piit

dunsti svkg d njih.

1-19 Nvdit tri uticn munrdn rgnizci u

runvdstvn struci prd IFAC-.

Vb 1-20 z imu kivnj s prcpcim vnsti, i

rvizrvg milnj d d n t d. Psti pt

vn milnj d rvizr grntu tnst finnsiskih

izvt. D li t tn? Zt? Kkv pt

milnj psti rvidvnim finnsiskim

izvtim?

1-21 Rvizi. Brz u Lndnu, Nurku i kiu, prd

stlg, zhtivu gdinju rviziu finnsiskih izvt

kmpni i hrti d vridnsti ktiru n njim. Ki

su mgui rzlzi tg zhtv?

1 -22 prtivn rvizi ili rvizi pslvnj. Nvdit

tiri primr knkrtnih prtivnih rvizi k m

prvsti intrn rvizi u prizvdnm prduzu. piit

kk bi vi prvli svku d tih rvizi.

1-23 Rzlzi z rviziu. Nvdit rzlg zbg kih u

pmnutim rgnizcim nzvisni splni rvizr trb

d bvi gdinju rviziu:

a) dbr ki uprvl cntrlnim bnkm u SD-u

(US Federal Reserve Board).

b) Prduz k s bvi mlprdm n

lndnsk brzi.

c) Kmpni Vlt Dizni (Walt Disney).

d) mnesty International (mnsti intrnnl).

e) l bklnic u Pnt Grsu, Brzil.

f) Lkln bptistik crkv u Lubku, kss.

1-24 Zdci rvizi. Dl su nvdni zdci k rvizri

n bvlu:

1 Kmpilci kvrtlnih finnsiskih izvt z ml

prduz k nm runv ki su spsbni d

urd finnsisk izvt.

2 Ispitivnj prsk priv prdsdnik krprci

rdi prvr d li n ukluil svu przivu dbit.

3 Ispitivnj ktivnsti primng dlnj vlik

prizvdn kmpni, s psbnim nglskm n

fiksnst rd inspkci mtril.

4 Prcn kmputrskg sistm

kmpni d bi s utvrdil d li s kmputr

fiksn kristi.

5 Ispitivnj png bnk bz nv. Nglsk

stvln n vrifikciu gtvinskih ptrivnj i

ptrivnj p zmvim, k i usklnst

pslvnj s klifrniskim Zknm bnkrstvu.

6 Ispitivnj vidnci rdi utvrivnj, d li su zpslni

ptvli plitiku kmpni dvsdminm

plnm dsustvu.

7 Rvizi mlg kld, d bi s utvrdil d li kld

ptv zhtv sprzum uslvim izdvnj

bvznic.

8 Ispitivnj finnsiskih izvt nminjnih

dinirim kd pst intrni rvizri.

9 Rvizi njmk vldin gnci d bi s utvrdil

d li gnci ptvl plitik njmk vld.

10 Rvizi gdinjih finnsiskih izvt

ki s pdns mrik kmisii z

izdvnj i trgvinu hrtim d

vridnsti US Securities Commission

(SEC), rgultrn gncii z vlik i

kmpni k vn psluu.

11 Ispitivnj grnt ki frncusk vld dbril

privtn kmpnii d bi s utvrdil d li bil

izvdliv pstii isti cil uz mnji trk n nk

drug strni.

12 Rvizi izvt gtvinskim upltm i

ispltm nminjng krditru.

Ptrbn :

Z svki d gr nvdnih primr, nvsti

nvrvtnii tip rvizr (nzvisni, drvni,

ili intrni) i nvrvtnii tip rvizi

(finnsisk, rvizi usklnsti ili rvizi

pslvnj).

1-25 Cilvvi rvizi: Tracy Keulen, dinm vlsniku ml

pkr, rn d finnsisk izvt prduz mr

d ispit nzvisni vlni runv (vlni rvizr-

R). Keulen sm priprml finnsisk izvt

prduz, pt iml drng knjigvdstvng

iskustv, i ni sn zt t izvt mr d ispit

R. Keulen tm rzgvrl s Petrom Dassen (R) i

zmlil d bsni zt s rvizi smtr vnm.

Ptrbn

. pisti cilv nzvisn rvizi.

B. Nvsti pt nin n k nzvisn

rvizi m biti d kristi Keulen-v.

1 -26 sbin rvizr. v su nk sbin k bi

mgl biti krisn z rvizr: thnik spsbnst t.

pznvnj runvdstvn i rvizrsk struk u

thnikm smislu; ndzrn spsbnst, spsbnst

kmunikci, spsbnst dbrg prsuivnj i pt

spsbnst dnnj dluk.

Ptrbn dgvriti:

Ku d vih linih sbin vni d im: .Prtnr?

B. Runv ptnik?

1-27 dgvrnst rvizr. Rzgvru tiri pritl,

studnt rvizi. n k d rvizr prvnstvn

dgvrn z dkvtnst bvlivnj u finnsiskim

izvtim, dgvrnst z fusnt li n rvizru

zdunm z rviziu n trnu. iling k d glvnu

dgvrnst im prtnr ki zdun z ngmn.

bdul k d su ndgvrni ni runv k

priprmu izvt i fusnt.

Yalanda smtr d dgvrn klint.

Ptrbn dgvriti: Ki studnt u prvu i zt?

1-28 Rviziski trmini i kncpti. Svki rviski trmin u

prv klni usk pvzn s trminm u drug klni.

Ptrbn :

drditi usk pvzn trmin u klnm dn i dv.

Nprvit dvi kln. Prvu klnu prpiit u drugu

klnu uvrstit trmin ki pvzn s trminm iz

kln 1.

1-29 Stvvi i rvizri. ri slid izvt prdstvlu

stvv i milnj n k pnkd nilz prfsinlni

rvizri.

1 Rvizi, ku vri nzvisni rvizr, u sutini

ngtivn i n dprinsi ni ukupnm ncinlnm

prizvdu ni ptm blgstnju drutv. Rvizr n

krir, vs sm prvrv n t nk drugi

urdi. -

2 Dnnj rvizi s svdi sm n ispitivnj

dbrnih trnskci.

psn, r ispitivnj zvisi d milnj

rvizr, k m d bud pgrn. U rviziu s

m puzdti sm k vrifikvn svk

trnskci.

3 rb itti npmn uz finnsisk izvt, ik su

n st pisn thnikim rnikm i nisu rzumliv.

Rvizr m d umnji stpn rizik n bvzu tr

strn, nvnjm u ntm ng t ptpun u

suprtnsti s nim t przntvn u bilnsu stnj

ili bilnsu usph.

Ptrbn :

Dti cnu svk d gr nvdnih tvrdnji i nzniti:

. n pdru s kim st sglsni, k ih im.

B. Pdru gd mislit d s rdi pgrnm

rzumivnju, t. dilv nvd ki su nptpuni ili

Kln Kln

1.

prtivn rvizi . Dun pnj

2.

Intrn kntrl b. Dkzi

3.

bvlivnj c. Nm prdrsud

ili pristrsnsti

4.

snvni rzlg d. Vrdnvnj fktiv-

pstnj vn nsti i uspnsti runvdstvn rgnizcin prfsi dinic prduz

5.

Rvidirni . snv z tstirnj n finnsiski snvu sttistikg

izvti uzrk i ispitivnj

6.

bkgivnst f. C

7.

Dun prfsi- g. Funkci tstirnj

nln pnj tnsti izv

8.

CP uprve vznih z

9.

Dkumntci finnsisk izvt

10. Dkzni pstupci h. Krdibilitt

i. Vn infrmci

. Kmpltnst, tnst i

vlnst pdtk.

ntni, k tkvih im.

(prilgn iz ICP-)

1-30 Intrn i nzvisn rvizi: K-Haled 1-zubari

dn d izvrnih dirktr i ln uprvng dbr ntil

krprci. N psldnjm sstnku dbr szvnm rdi

rzmtrnj finnsiskg pln z 20x4. gdinu, gspdin

1-Zubari tkri dv plnirn izdtk z rviziu. U

budtu dlnj kntrl n ktivnsti intrn

rvizi, u budtu dlnj finnsi prn

prdrun z gdinju rviziu 20x4. gdin ku bviti

nzvisni rvizr kmpni.

Gspdin 1-Zubari ni mg shvtiti ptrbu z dv

rzliit izdtk z rviziu.

Pt nknd z gdinju kstrnu rviziu bil mnj

d nknd z intrnu rviziu, prdli ukidnj

funkci intrn rvizi.

Ptrbn :

. bsniti gspdinu 1-Zubari rzliitu svrhu ku

imu dvi pmnut vrst rvizi.

B. Kkv kristi m spln firm, k bvl rviziu

finnsiskih izvt, d im d intrn rvizi?

(prilgn S)?

Vb

1-31 Kvlifikci rvizr: S Intrntvg vb-st

"uditing texticom" (kliknit "CASES" i "Cases from

Principles of Auditing: An International Perspective")

skinit "C ight Company Law Directive" (sm

dirktiv - Zkn prduzim U) ki s dnsi n

kvlifikci i rd rvizr.

Ptrbn :

N snvu sm dirktiv, dgvri n slid pitnj:

. Klik gdin rdng iskustv mr imti

rvizr pri ng t dbi srtifikt

vlng rvizr?

B. Klik gdin brzvnj mr imti rvizr pri

dbinj srtifikt?

C. Nvdi nk d zhtv z rd rvizr.

1-32 Dun prfsinln pnj. Prkmntriit sudsk

sprv nstl zbg pristupnj s ndvlnm

prfsinlnm pnjm.

Ptrbn :

. Ni primr sudskih sprv zbg ndvln

prfsinln pnj, kristi biblitku, bz

pdtk k t u Lexis, Nexis ili Internet.

nlizirt br dv tkv spr.

B. Ukrtk pisti knnu dluku sud i rzultt sudsk

dluk.

(Npisti: hai/silver i Shirlene Xicotencatl)

1.14 Intrvu s Drew Wallaceom Slidi intrvu s gspdinm Drew Wallaceom, CP, munrdnim rvizrm iz firm Deloitte &

Touche, LLP. n gvri svm shvtnju nkih d klunih pitl munrdn rvizi dns.

Prd stlg brzvnj, gspdin Wallace diplmir Bussiness Administration n Knt

univrzittu. Rdi u runvdstvu v 30 gdin, prtnr 16 gdin. Vi d tri gdin prvdn

u Ri d niru, u Brzilu, i prk tiri gdin Frnkfurtu, u Nmk, t ini di njgvg

rdng i ivtng iskustv vzng z rd firmi.

Kmntri g.Wallace-a u vm pglvlu su stnvit uvng rvizr s duggdinjim

iskustvm i n trbu biti shvni ni k stnvit firm Deloitte & Touche, ni k ptsprihvn

milnj.

K vlni rvizr iz Svrn mrik, g.Wallace vm dbr pzn mrik stndrd i

st s pziv n njih. i, k kutri, smtrm d bi s IFAC-vi stndrdi trbli u ptpunsti

sliditi, li sm d mriki stndrdi imu munrdni utic i d su rlvntni z

rzumivnj munrdn rvizi.

Ulg munrdn rvizi

Kd gvrim multincinln (intrncinln) rvizii, gvrim kmpnii s s- ditm u

SD-u s k 50 strnih zvisnih prduz k psluu u drugim zmlm svit. mrik

rvizrsk firm dgvrn z dvnj milnj knslidvnim rzulttim t kmpni.

Finnsiski rzultti pslvnj u SD-u, k i rzultti pslvnj 50 prduz irm svit, s

sstvlu i knsliduu u skldu s dnim skupm runvdstvnih princip, mrikim

ptprihvnim runvdstvnim principim (United States Generally Accepted Accounting

Principles US GAAP), t, gldn iz runvdstvng ugl, zni d mt imti 50 zml s

vm rzliitim runvdstvnim principim zbg zhtv lklng zkndvstv.

U mngim zmlm svit, pst zknm prpisni zhtvi ki s dns n izvtvnj.

N primr, u Nmk, k kmpni iznd drn vliin, n mr pdniti izvt d

ptu i rdi u skldu s drnim "zknskim" zhtvim. U Nmk, runvdstv

finnsiskih izvt mr biti u skldu s prskim zknim, t zni d s runvdstv n

lklnm nivu rzliku d runvdstv u SD-u. N primr, Dimler Benz, kd su njgv

hrti d vridnsti bvln n mrik brzi k kci strng drutv (DR merican

depsitory receipt), mrl su s vditi p US GAAP-u, slik nt dbiti u finnsiskim izvtim

rnim prm njmkim runvdstvnim stndrdim, bil ssvim drugi d nt dbit

prm stndrdim SD-.

Dkl, mt imti 50 zml ii runvdstvni sistm m, n mr, d dgvr

ptrbm runvdstvn knslidci u SD-u. Svi s izvti skuplu u SD-u i svi mru

d s uskld s runvdstvnim nlim US GAAP- .

D bi rvizr u SD-u mg d izrzi milnj tim finnsiskim izvtim, n ili n mru

d ku d rvizi bvln u skldu s ptprihvnim stndrdim rvizi (Generally

Accepted Auditing Standards (GASS)). i optprihvni rviziski stndrdi u mrici su zknm

prpisni (SAS, Statements of Auditing Standards) rvizirski stndrdi. su stndrdi ki s

mru kristiti u cilm svitu d bi s dl milnj v mrik kmpnii.

Rd ki su bvili drugi

Kk s u munrdn rvizii kristi rd ki su bvili drugi, ki rd izvn nil rvizrsk firm?

d njih dbim drn izv d ni pznu SEC runvdstv, US GAAP, mrik

runvdstvn stndrd, k i d ispunjvu zhtv nzvisnsti. Ztim, prvrvm njihvu

prfsinlnu rputciu i pl t firm. Ik nm pruzti dgvrnst z ps ki su bvili

drugi rvizri, vrvtn m, k zvisn prduz dvln znn, ispitti njihv rd, d bi

sm s uvrili d ni bil prblm.

Nzvisnst, pvrlivst i dun prfsinln pnj

t zni biti "nzvisn"u munrdnm kntkstu? t s pdrzumiv pd pmm "pv

rlivst"? t "dun prfsinln pnj"?

SEC pstvl drn zhtv vzn z nzvisnst d klint. Pst mng prvil k s

mru ptvti, nk d njih ku d n mt imti kci u kmpnii klint, n mt d

njg uzimti ili imti krdit, k i d rvizrsk firm n m pruti knjigvdstvn uslug. U

svitu psti rzlik u zhtvim p pitnju nzvisnsti, tk d mrm sigurti d bil k iz

n firm ki d rvizrsk uslug nkm d nih klint, pstup prm SEC stndrdim.

t s ti pvrlivsti, tu zist u svitu nm pun rzlik. Svi rvizri trtiru infrmci,

k su im dstupn u tku rvizi, s viskim stpnm pvrlivsti. rb znti d mi vrim i

rviziu knkurntnih kmpni, tk d pvrlivst dn d tml ng intgritt.

N primr, vrim rviziu knkurntnih prduz u industrii utmbil. Kd tkvih

ngmn, n sm d vm bitn dbrti lud s viskim stpnm pvrlivsti, v ist

tk bitn n ddiliti ist lud rvizii knkurntng prduz. nm stvr mng prblm u

rzliitim zmlm svit. Dkl, n sm d s mr strg vditi run pvrlivsti, v s

mr brinuti i tm kkv s utisk stvl. Zt s druu rzliiti ludi, tk d n psti k ni

pvni mmnt ki bi vntuln mg ugrziti nl pvrlivsti, dnsn izzvti prblm

pvrnj. Stvr u tm, n sm d bzbut pvrlivst, v sigurvt d t bud

igldn. Nikd s n dvdit u situciu k bi mgl d bud knfliktn.

Dun prfsinln pnj - v vn frz, bz bzir n km mstu s nlzit. frz,

"dun prfsinln pnj" vn zbg stln brig d vm s n dsi d vs ptu z

nkmptntn rd. Nki vrpsk zml su grniil dgvrnst. utim, ni ni priblin

nmu tliki br sudskih sprv kliki ih mi imm.

"Dun prfsinln pnj" z mn zni d mrm d bvim rviziu u skldu s rvizrskim

stndrdim k prpisl m prfsi. Dun prfsinln pnj zni d sm sigurn d

rdim u skldu s svim zhtvim m prfsi d nsitniih dtl - zkn, slv, n-tg stpn,

tk n "i" i crt n "t". z mn dun prfsinln pnj.

sbl k rdi u munrdn rvizii

Ka lic iz rvizrsk firm su uklun u munrdnu rviziu?

Uzmim n vlstit knclri. di psl prbcim n nku knclriu u instrnstvu i kum

d su ludi ,ki tm rd, n rvizii prli strunu buku iz runvdstv i rvizi ki s

primnjuu u SD-u. kum d svk strn knclri k ddlim ps.

i, k firm, imm rsprn sv lud u cilm svitu d bi bili sigurni d s tk rdi.

sm bi dn d tkvih sb n dv mst gd imm knclri, u un mrici i vrpi.

Vrnj buk tk dn d bvz tg lic; d n lklnm nivu sigur d ludi stknu

ptrbn znnj iz runvdstv i rvizi SD-. lic bin i ln rvi- zrskg tim

drng klint km s du uslug rvizi u dnm d vm vlikg br rvizrskih

ngmn bzirnih n mrikim rviziskim stndrdim.

Kkv su ubin zdunj prtnr kd bvl rviziu zvisnih prduz multinacionalne

kmpni?

t rdi prtnr? Im mng pitnj k s mru riiti, n primr: mru s dfinisti uslvi

ngmn, struktur ndknd, imnvti sbl, ustnvlvnj kntkt s klintm, k i niv

znnsti rvizi. Nglvm d mng lk, k dn intrncinln firm v dvl

uslug u svim zmlm (u svih 50 zml irm svit).

Ps prtnr, s runvdstvn strn, ni tk tk kk bi st mgli pmisliti, r vin

vlikih mrikih krprci (km'"vin", r sv t nmu) im runvdstvn prirunik

k izruu u SD-u i lu u svih tih 50 zml. ni ku: "Vdit svu runvdstvnu

vidnciu z ptrb SD- u skldu s vim runvdstvnim prirunikm. Dkl, k mrt d

vdit i sv lkln pslvn knjig rdi usklnsti s lklnim zknskim prpisim, vi st z t

dgvrni, li z ptrb u SD-u, v nin n ki trbt d vdit vidnciu." Zpmtit,

snvn prduz, prduz-mk u ptpunsti dgvrn d sigur d strn zvisn

prduz vdi pslvn knjig p US GAAP-u.

GAAP i SEC nlu d s i rvizii z mriku kmpniu, mr drditi glvni rvizr.

kncpt ki z vinu ,u stlm dilu svit, vrvtn strn. zni d k Deloitte & Touch

li d bud glvni rvizr kmpni, mi k firm, zbg dnstvnig bvlnj psl, mrm d

izvrim rviziu vi d 50 pst prihd, nt dbiti i srdstv t kmpni. k n izvrim

rviziu vi d 50 pst, mi s n smtrm glvnim rvizrm, t trtski zni, d n mm d

dm milnj tim knslidvnim finnsiskim izvtim.

Z vinu mrikih kmpni s strnim zvisnim prduzim tst d 50 pst n

prdstvlti prblm. li k , rcim, XYZ krprci kupil njmku kmpniu, kmpni

inil, rcim, 30 pst prihd i dbiti, p stg bil i vm znn kmpni z

knslidvnu grupu, rviziu vril lkln firm seph Schmidt, lklni ludi ku: "N lim

d minjm rvizr. Vlim seph Schmidt, n sn vk i s njim rdim gdinm.

Nm minjti rvizr!" k sm ddnm, k mriki rvizr, uvik glvni rvizr r

bvlm vi d 50 pst rvizi, li sd imm i drug rvizr.

Sd imm drugii prblm. Zmislit sd situciu: seph Schmidt sdi ngd tm u

Nmk, n znm kkv mgui kvlitt njgvih rvizrskih pstupk i n lim d

pruzmm dgvrnst z njgv rd. U vkv situcii, pri izrvnju milnj rvizr,

dzvln pzvti s n drugu rvizrsku firmu. k t kd nkih mrikih kmpni nii n

pzivnj n drug rvizr. U smm prgrfu ki s dnsi n bim rvizi, nvdi s d mi

nism izvrili rviziu finnsiskih izvt XYZ kmpni, nvdi s vliin prihd i srdstv i

isti d su t stvk rvidvn d strn drug firm.

ilnj rvizr bvln rvizii u SD-u, klik mni pznt, din mst n

svitu gd vm biti kristln sn brzln bim rvizi k bvln. Kd nk

rvizrsk firm n urdi st pst rvizi zvisnih prduz, t psttk znn (bin

prk 5 pst), n s pzvti n tg drugg rvizr ki urdi t psttk psl.

U sluvim kd nk drug runvdstvn firm bvi di rvizi finnsiskih izvt

kmpni, n t minimum ki mrt d dbit d t firm pisn izv d rvizri ki

bvlu uslug rvizi z klint pznu runvdstv SD-; d pznu US GAAP i d su

nzvisni d klint prm stndrdim SEC-. Prm tm, vi svkk mrt d urdit t stvri,

bz bzir t s mt n njih pzvti u svm milnju i n mrt pruzti dgvrnst z njihv

rd. rt d urdit nk stvri k nrmln n bist mrli d rdit d imt psl s

strunjcim iz.nk d knclri vlstit firm.

Rzlik izmu mrik i vrpsk rvizi: Intrvu s Krel van Hulleom, EC

(Evrpsk kmisi)

Prfsr Kr1 van Hulle f dlnj z finnsisk infrmci i zknu prduzim pri

Glvn dirkcii vrpsk kmisis z unutrnj trit i finnsisk uslug (Financial Information

and Company Law, Directorate-General XV Internal Market and Financial Services at the European

Commission.)

Kkv rzlik izmu rvizi u SD-u i vrpi?

Vrum d psti vlik rzlik izmu mrik i vrp u pgldu pristup, kk runvdstvu

tk i rvizii, zbg tg t s u vrpi, trdicinln stvl vi nglsk n prfsinln

milnj. pvzn i s kulturnim rzlikm, li i s sistmm i prninim pstupcim. Ni

dvln d k rvizr urdit sv prvr prm unprid priprmlnim listm prvr -"k-

listm" i nkn tg kt d sv u rdu. Kd t "k-list" pku d nt ni u rdu, td

mr d tpn prcs rzmilnj ki n trb d buds zvrn. Bim s d m mi u vrpi

imti vi prm u rvizii finnsiskih izvt, k s u budunsti bud prvi insistirl n

mrikm pristupu, mtdi primnjn u priruniku z kuvnj - kuvr mtd ("Cookbook

Aproach"), r ludi vd nisu nvikli n tkv pristup.

Npmn

i. itlc trb d im n umu d US GAAP vrl specifin u dnsu n U, u k su

runvdstvni prpisi

"hrmnizvni".

ii. v ist mriki ug gldnj. International nije isto to i SEC.

iii. dgvrnst u vrpskm smislu s m smtrti grninm sm u prnju s vm

dgvrnu u SD-u. Svi rvizri, u svim zmlm, su dgvrni z vlnst njihvih

rvizrskih milnj, nrit u Vlik Britnii, gd v bvz slin n u SD-u.

iv. unrdn rvizrsk kmpni, ipk lu instrukci k ukluuu i spcifin

runvdstvn zhtv rvizrim tih zvisnih prduz.

v. k drug runvdstvn firm dn d Vlik ptrk, rzlik izmu rvizr ni

tk vlik k t bi s mgl zkluiti n snvu v sugsti. Svi iz Vlik ptrk znu

u svim milnjim d s pzvu n GS/GAAP/SEC.

2 Rvizisk trit

2.1 Cilvi unja Nkn izuvnj vg pglvl, trbli bist mi d:

1. Rzumit ptu istriu runvstv i rvizi.

2. Znt rzliku izmu tri plicc, tri pvnj vrdstnsti, tri

umrnih grnci, kvzisudsk tri, tri pvng pvrnj i tri

mndrsk ptrnj z rvizrskim uslugm.

3. pit mndrsku triu.

4. bsnit z imu kivnj, prcpci vnsti i stv rvizr rvizrsk

prfsii i dgvrnsti rvizr i t t zni z rvizr.

5. Nvdt i pit dunsti rvizr s spkt kivnj vnsti.

6. Znt dgvrnsti rvizr vzn z tkrivnj prvr i nzknitih rdnji.

7. brzlit tri stndrd p kim rvizi pdli zknsk dgvrnsti.

8. bsnit rzlik izmu firm iz Vlik ptrk i rvizrsk firm k n pripd

Vlik ptrci.

9. Nvdt nin n k trit prcnju rvizr n snvu strun

spsblnsti i n snvu kvlitt rd; thniki i funkcinlni spkt kvlitt

rvizi.

10. Rzumit snvn uslug rvizr u smislu dvnj uvrnj u pgldu istinitsti i

puzdnsti finnsiskih izvt i drugih spkt pslvnj.

v pglvl vm pruiti uvid u rzliit spkt trit rvizi. Prv m ukrtk

rzmtriti istriu rvizi. Istriski rzv rvizi bnjn pmu nklik snvnih

tri. Nvm nk d tri. Kristi milnj pristkl iz tih tri,

prnlizirm dgvrnsti rvizr i suprtstvln milnj vzn z tu tmu,

dnsn rsprvu k s u strunim krugvim nziv diskusi "zu" izmu ng t

rvizr misli d trb pstii, i ng t vnst d njg ku. Uz rsprvu

dgvrnstim rvizr, pisn i zknsk dgvrnst rvizr. N kru dt pti

prgld nklik pitnj vznih z trit rvizi, k t su kncntrci n tritu rvizi,

kvlitt rvizi i drivnj ndknd z rvizrsk uslug.

2.2 Krtk istri rvizi Istri rvizi ,u vlik mri, drn istrim runvdstv ili knjigvdstv. Ik

im dkz pstnju vm rzvinih knmskih sistm k i u drvnim kulturm

sptmi, gipt, Grk i Rim, rgistrvnj injnic ili dg bil grnin

n vidntirnj pdinnih trnskci, tk tlik d s zdri krtktrn snj n

pslvng prtnr. Knjigvdstv k pmni mhnizm z drivnj dbiti ili

bgtstv, ili pmni sistm pri dluivnju rdi pstiznj mksimlng prfit. u snvni

bil npznt. Rcinln mksimizirnj bgtstv ili prfit ni s uklpl u sistm

vih kultur. Bgtstv ni bil funkci vtg prduztnitv ili mudrih pslvnih

trnskci n bzi kritri ispltivsti, prihvtnj trgvin sm k krist v d

trk. bil nk vrst ngrd z llnst drvi ili ivlnj u skldu s vrskim i

mrlnim principim i prvilim (n primr, Biblim i Kurnm).

Id mksimlizci prfit s pavil krm srdnjg vik, s pvm vlikih

trgvkih ku u Itlii. rgvnj s vi ni svdil sm n pdine trgvk putnik;

n sd bil krdinisn iz dng cntr, n luksuznim tzgm Vnci, Firnc ili

Piz. kmunikciu uinil sutinski znnm. Zt n iznnu t sistm

dvstrukg knjinj pri put pisn u Itlii, u knjizi Luca Paciolija, Summa de Arithmetica,

Geometria Proportioni et Proportionalita, d 20. nvmbr 1494.

k ni uvnj knjigvdstv s sistmm dvstrukg knjinj ni bil dvln d s

stvr uslvi z pvu rvizr u dnnjm smislu. Z tu pvu bil ptrbn drug

rvluci: industrisk rvluci, k pl u Vlik Britnii k 1780. gdin.

rvluci dvl d pv vlikih industriskih prduz s slnim birkrtskim

strukturm, pstpn i d ptrb z trnjm vnjskih izvr finnsirnj, dlnj

kspnziirnj pslvnj: rzdvnj, bzbivnj kpitl i rzv mndmnt.

vi dgi su rzultirli ptrnjm z uslugm strunjk z knjigvdstv i rviziu

intrnih finnsiskih izvt i izvt bnittu prduz nminjnih vnjskim

krisnicim. Institucinlizci rvizrsk prfsi pstl sm pitnj vrmn.

Gdin 1853, u dinburgu snvn Drutv runv (the Society of Accountants).

U Vlik Britnii s pvil nklik instituci, k su s 1880. gdin spil u

Institut vlnih runv nglsk i Vls (Institute of Chartered Accountants in

England and Wales). drvni institut bi prt institutim svih zpdnih zml

krm dvtnstg vik, k n primr, institut u SD-u 1886, ili u Hlndii, 1895.

gdin. Sv vi stp dvnj vlsnik funkci d funkci uprvlnj, pvnj

kmplksnsti prduz k i nklik finnsiskih skndl ki su s dsili (n primr, s

Grdskm bnkm u Glzgvu (City of Glasgow Bank) 1883; Afrikaanche

Handelsvereeniging 1879.1 gdin, dvli su d ubrzng rzv rvizrsk prfsi.

2.3 ri pnud i ptrnj rviziskih uslug Ptrnj z uslugm rvizi bnjn pmu nklik rzliitih tri. Pri ng t

pim gncisku triu - k s bin smtr mdrnm knmskm trim

ptrnj rviziskih uslug - ukrtk m rzmtriti nklik drugih tri. (Vidi npr.

Prtr,1990.)2

ri plicc

tri k bil ptprihvn d trdstih gdin dvdsrg vik. Rvizi

bil usrdsrn n ritmtiku tnst t sprvnj i tkrivnj prvr. utim, zbg

nmgunsti v tri d bsni pmk rvizi k vrifikcii istinitsti i tnsti, ini s

d tri plicc izgubil mng d svg snvng spkt-mi, d bsni pm n

ki s dnsi. Uprks tm, vn rsprv k s i dns vdi u vzi s dgvrnu

rvizr z tkrivnj i bvlivnj prvr, nlzi svu snvu u idm izrnim vm

trim.

ri dvnj krdibilitt

P v trii, primrn funkci rvizi dvnj krdibilitt finnsiskim izvtim.

Rvidirn finnsisk izvt kristi uprv d bi pvl pvrnj principl - trih

strn u slubu i smnjil simtriu infrmci. utim, Porter. (1990, str. 50) st

pnvl zkluk iz fficient Market School-a d, "rvidvn infrmci z invstitr

ni primrni snv kd dnnj dluk ulgnju". S drug strn, st psti tvrdnj d

funkci finnsiskih izvt ptvrd prthdn dt izv. Ipk, trb zkluiti d k

tkv, tri n m d bsni mng drug funkci k krisnici finnsiskih izvt

kuu: d rvizr pruzm ,k di funkci, dkzivnj puzdnsti i tnsti finnsiskih

izvt.

ri umrnih grnci

P v trii, vn d svi vitlni usnici u rgnizcii, nstv i dl d ddtn ulu

u prduz. D bi s nstvil t ulgnj, vn d svk grup vru d prim

prvdn di dbiti kmpni. Budui d d milnj tnsti bilns usph, rvizr s

psmtr k "psrdnik rzliitih intrs ki su prdstvlni u tk prikznim iznsim".

utim, ni v tri n m bsniti stl tribut funkci dvnj milnj d su

finnsiski izvti puzdni i tni, niti bnjv prnnj pnj n nv spkt

finnsiskih izvt, sglsn zhtvim nvg vrmn.

Kvzisudsk tri

P v trii, n rvizr s gld k n sudiu u prcsu distribuci finnsiskih

infrmci. utim, pt: (1) dluk rvizr i prcs dnnj dluk nisu vn

dstupni; (2) rvizi n grntu dktrinu prsdn krz knzistntnsti; i (3) psti

rzlik izmu nzvisnsti rvizr i nzvisnsti sudi, r s primnju rzliit sistm

ngrivnj, Porter (1990) zkluu d v tri ndriv.

ri pvng pvrnj

vu triu , u ksnim dvdstim gdinm prlg vik, rzvi hlndski prfsr

heodore Limperg. Suprtn prthdnim trim, Limpergova tri s bvil i

ptrnjm i pnudm rvizrskih uslug. Prm Limpergu, ptrnj z rvizrskim

uslugm dirktn psldic u vnjskih zintrsvnih strn (trih strn) u

kmpnii. r strn, z sv dprins k d kmpnii, z uzvrt zhtiv

dgvrnst uprv. Pt infrmci k d uprv mgu biti pristrsn, zbg mgug

rzilnj intrs uprv i tr strn, nphdn rvizi tkvih infrmci. S bzirm

n niv sigurnsti rvizi, ku rvizr trb d bzbidi (spkt pnud), Limperg

usvi nrmtivni pristup. Ps rvizr trb d