Pripovedke Za Mladino 1887 Faksimile Grimm

7/25/2019 Pripovedke Za Mladino 1887 Faksimile Grimm

1/71

G

P stoveni l

Zs,ioiil

in

izdal

M

. Ge

r

b

e

.r

;

--

`

I i

t&

Na~oiine

Tiska

t

e'


2/71


3/71

P r i p o v e d k

e

m

.ladin

.o

_

Posloveni

J

.Marki

V LJUBLJANI

Zaloil in izdal M

. Gerber . Tisk ,Narodne Tiskarne"

997

.


4/71

0


5/71

1

Zabji kralj

telezni

Henrik

.

starih asih, ko so e same

elje pomagale, ive

l

je

kralj, kojega here

so bile vse lepe, najmlaj

a

pa je

bila

tako lepa, da se je

solnce samo,

ki je vendar

e

mnogo videlo, vselej udilo, kadar jej je

v obrazek

zasijalo . Blizo kraljevega gradu

bil

je

velik tema

n

gozd,

in v

gozdu pred staro lipo vodnjak

; kadar

j

e

bil prav vro dan, la je kraljiina v

gozd

ter

se j e

vsedla na rob

hladnega vodnjaka ;

in ako

se

je dolgo

-

asila, vzela

je

zlato krogljico, metala

jo

je

kviku

ter jo zopet vjemala

;

to

je bila

njena najljuba igraa

Enkrat

pa se zgodi,

da zlata kraIji6inina krog

-

Ijica pade

v

njeno roico, katero kviku dri,

ampa

k

poleg nje

na

tla

ter

da

se

naravnost

v vodo

strklja

Kraljiina ji sledi z

omi, toda krogljica zgine, vod-

njak

pa

je tako globok,

da se mu na dno ne vidi

Tu

se

zane jokati, in Be

joka vedno glasneje

ter s

e

ne more nikakor utolaiti . In ko tako tuguje, zakli

e

nekdo

: Kaj ti

je,

kraljiina, saj upije, da bi se te

kamen

usmilil? Ozre

se, odkod

je ta

glas, tu zagleda

abo, ki svojo debelo grdo glavo iz vode

moli

.

A ,

ti

si, stari povodni tlesk, pravi, jokam se zaradi svoj

e

zlate krogljice, ki mi je v vodnjak pala. Le tiho

bodi, odgovori

jej

aba, tu

pa

morem

pomagati ,

toda

kaj mi da, ako

ti

igrao zopet iz vode prinesem ?

Kar

hoe, ljuba abica," pravi deklica, svoja obl a

1


6/71

ila, svoje

bisere in dragocene kamene, in

zlato krono

ti dam,

katero nosim

." aba pa odgovori : Tvojih

oblail, tvojih biserov in dragocenih kamenov kako r

tudi

tvoje zlate krone

ne

maram

; ako

me

hoe p

a

rada imeti,

da

ti bodem v tovaritvo pri igri,

da

bom pr i

mizici poleg

tebe

sedela, raz tvoj zlat okronik

jedla

,

iz

tvoje

kupice

pila in v tvoji

postelji

spala ; ako m i

to obljubi,

la born na

dno in ti prinesla zlato krog-

ljico.

Da,

da,

pravi

mu,

vse

ti obljubim,

sam

o

da

m i

mojo

krogljico zopet prinese

. Mislila

pa

si

je

:

Kaj ta abji bedak ne blebeta, ta sedi v vodi pr

i

svojih drugovih in

raglja, ne

pa

da bi

postal

lovekov

tovari

Ko slii aba, da mu kraljiina vse obljubi, ka

r

zahteva, potopi svojo glavo

ter

zgine na dno ; za nekaj

asa

pa zopet

k

vrhu privesla, drea krogljico

v

relu, kojo

v

travo

vre

Deklica

je

vsa radostna, k

o

svojo igrao zopet zagleda,

pobere jo

ter

veselo odskaklja

Poakaj, poakaj, vpije

aba, vzemi

me s seboj, jaz

ne

morem

tako hiteti kakor

ti

. Pa kaj jej

pomaga,

da

svoj

kvak kvak tako glasno za njo krii, kako

r

le more

Kraljiina hiti ne

sluaje na-njo

domov

te r

kmalu pozabi abo, ki

je morala zopet

v vodnja

k

nazaj

Druzega dne pa, ko

se s kraljem

in vsemi dvor-

niki k

mizi vsede

ter

raz svoj

zlati kronik j, prileze

pti

pla,

pti

pla, nekaj po

mramornastih stopnica

h

in dospevi

na vrh potrka na

vrata reko : Kraljiin

a

najmlaja odpri mi Hitro tee

gledat,

kdo

je

zu-

naj, in ko odpre, sedi aba pred njo

. Hitro zalop

i

vrata,

ter se

vsede

k

mizi,

pa

zel jo

je

gr5za

. Kral

j

pa vidi,

da

jej srce mono utriplje,

ter

pravi

: Ljub

i

otrok, kaj trepeta, morda

je

kak velikan pred durmi

,

ki te hoe s seboj vzeti ?

O ne, odgovori mu, ni

velikan, sam ostudn a

aba je . Kaj pa

hoe aba

od tebe ? ,,O, oe ljubi,


7/71

ko sem veraj v gozdu pri vodnjaku sedela

in s

e

igrala, pala mi je zlata krogljica v vodo . In ker sem

se jokala, prinesla

mi

jo je

aba zopet nazaj

:

ker

je

pa

vsekako zahtevala, obljubila

sem jej,

da

ima

biti

mo

j

tovari, nikakor

pa si nisem mogla misliti, da

more i

z

svoje vode priti. Sedaj

pa

zunaj sedi

ter hoe k

meni . "

Zdajci

v

drugo potrka

ter

kiie

:

K raljiina najmlaja

,

odpri mi, odpri ;

mari

si

pozabila

,

kar

si mi

obljubil

a

pr i hladnem vodnjaku ?

Kraljiina najmlaja

odpri mi, odpri

Sedaj pravi kralj

: Kar si obljubila,

to mora

tudi spolniti

; idi

ter je j odpri Gre in odpre vrata

.

Zdajci priskaklja aba

v

sobo, vedno

za

njo

do

njeneg

a

stola . aba obsedi, reko : Vzdigni me k sebi

. Obo-

tavlja se,

dokler

jej kralj ne

zaukae

. aba poskoi s

stola

na mizo

ter

pravi

: Porini mi svoj zlati okro-

niek blie,

da bodevi skupaj

jedli.

,

Stori pa, ka

r

se

jej ree,

a

vidi se, da ne rada.

Zaba

j6, s

slastjo

,

njej

pa zaostaja vsak griljej

v

grlu. Slednji pravi

:

Sedaj

sem sita

in trudna, nesi

me

gori

v

svojo so-

bico

ter

pripravi svojo svileno posteljico, da bodevi

skupaj spali .

Kraljiina se zajoe, boji se

mrzle abe

katere se e dotakniti ne

upa

in ki hoe sedaj e

cel

v

njeni lepi edni postelji

spati

Kralj

pa se

razjezi

:

Kdor ti je

pomagal, ko

si bila v

nadlogi, tega tud i

pozneje

ne sme zanievati . Sedaj e-le jo zgrabi z

dvemi

prsti

ter

jo nese s

seboj , ko

pride pa v

svoj

o

sobico, vre jo v

kot

. Ko

pa e

v

postelji lei, pri

leze k

njej, reko

: Trudna sem ter hoem tako

dobr

o

spati,

kakor ti ; vzdigni me k

sebi, ali te pa

zatoim

pri oetu

. Zel huda jo prime ter

telebi

z

vso mojo

ob steno,

e, sedaj bo imela mir, ti,

grda pokveka,


8/71

6

Ko pa na tla pade, ni ve aba, ampak kraljic

lepih in prijaznih oi. T a je sedaj po njenega oeta

volji njen tova ri in soprog . Za ne jej pripovedo va ti,

da ga je hudobna arovnica zaklela, da ga nikdo drugi

ni mogel reiti , kakor ona sama, ter da se bodeta drugo

jutro peljala v njegovo kraljestvo. Potem zaspita, drugo

ju tr o pa, k o ju solnce zbudi, pripelje se voz, v ka te ri

je osem lepih konjie v upreenih ; ti imajo bela noje va

peresa na glavi in oprava njihova je iz istega zlata.

Zadaj na vozu pa stoji sluabnik m ladega kraljica ; to

je zvesti He nrik, ki se je ta ko a lostil, ko je njegov

gospod posta l ab a, da si je dal svoje srce v tr i e-

lezne obroe okovati, da bi mu same alosti in tuge

n e poilo. N a tem kra snem vozu im a se odpe ljati

mladi kraljic v svoje kraljestvo; zvesti Henrik oba

vanj posadi, vstopi se zopet zadaj ter je poln radosti

zar ad i re itve . Ko se e nekaj asa peljejo, zaslii

kraljic, da za njim poka, kakor bi se nekaj lomilo.

Obrne se ter zav pije: H en rik voz se lom i.

u

Ta pa

m u od go vo ri: N e, gospod, to n i voz, to je obro

mojega srca, ki je tako tugovalo, ko ste e sedeli v vod-

njaku kot grda aba."

e enkrat in e enkrat je poilo med potjo, in

vsak pot je menil kraljic, da se voz lomi; toda bila

sta le obroa, ki sta odskoila od srca zvestega Hen-

rika, ker je sedaj njegov gospod zopet reen in sreen.

.*- H^s.


9/71

2 .

Mari j in i o t rok

r e d velikim gozdom ivel je drva r s svojo eno.

fjpf Imel je jedinega otroka, deklico treh let. Bili so

pa tak o revn i, da niso ve vsakdanjega kru ha im eli

in sta ri i niso vedeli, kaj bi dali otrok u jes ti. N e-

cega jutra gre drvar poln skrbi v gozd po svojih

opravkih, in ko tukaj drva seka, stoji pred njim na-

enkrat lepa velika gospa, na glavi ima krono samih

migljajoih zvezdic, ter m u re e: D evica M arija sem ,

m ati K risto va ; reven si in v nadlogah, prinesi mi svo -

jega otroka, vzela ga bom s seboj, mati mu bom in

skrbela bom zan j .

u

Drvar uboga, gre po svojega otroka

ter ga izroi Mariji Devici, ki ga s seboj v nebo vzame.

Tukaj se mu dobro godi, sladice j in pije sladko

mleko, oblaila njegova so zlata in angeljki se njim

igrajo. Ko postane tirnajst let star, poklie ga Marija

k sebi ter p r a v i: Ljubi otro k, n a dolgo potovanje

moram iti , tu vzemi kljue k trinajstim vrtam nebe-

kega kraljestva v shrambo: dvanajst od teh sme

odpreti in njih kr as oto obudovati , tr inajsta pa, h k a -

terim ta -le m ali kljuek spada , prepov edana so ti :

varuj se, da jih ne odpre, sicer bode nesrena po-

st a la ." Deklica obljubi, d a bode ubogala, in ko M arija

odide, prine pregledov ati stanovan ja nebeka : vsaki

da n odpre jed no , dokler vseh ne vidi. V vsake m pa

sedi apo stol, ka tere ga obdaja lu in svitloba. Ra duje

se krasote in veliastva, angeljki pa, ki jo spremlju-


10/71

jejo, radujejo se njo

Samo

trinajsta

vrata so e

ostala, njo

pa tare grozna radovednost,

da bi

izvedela,

kaj

je notri, in

zaradi tega pravi angeljkom : Sa

j

popolnoma

jih

noem odpreti,

samo toliko jih

bor

n

odklenila,

da bomo malo skozi pranjo videli . O

nikar, odgovore

je j

angeljki, to

bi

bil greh : Devica

Marija

je prepovedala,

in

lahko

to postane tvoja ne

-

srea. Tedaj obmolkne, toda radovednost v

njene

m

srci ne

moli, temu kljuje in kljuje v

njem ter je

j

ne da

mini

. In

ko necega

dne v si

angeljki izlete, misl

i

si

:

Sedaj

sem sama

in

lahko malo noter pokukam

,

saj nikdo

ne

v e,

da to storim

. Poie kljuek

; k

o

ga ima

v roki, vtakne ga v

kljuavnico, in ko je notri

,

zasue ga. Naenkrat s e vrata na steaje odpro in v

ognji in svitlobi vidi sveto Trojico sedeti, zaudena

zre van-jo,

potem

p a potiplje nekoliko s prstom blesk ,

in

glej,

prst

je

pozlaen

Tu

jo obide neznana grza

,

vrata silovito zapre ter odtee . Strah pa jo noe za-

pustiti,

srce je j

neprestano burno

bije ter se

noe uto-

laiti

; tudi zlato ostane

na prstu

ter se ne da

odstra-

niti,

naj izmiva

in praska, kolikor hoe

.

Ni e dolgo, ko se Devica Marija povrne s po-

tovanja

. Poklie deklico

k

sebi

ter

je j

ree,

da

naj

je

j

da nebeke kljue zopet nazaj . Ko kjue pomoli, po-

gleda

je j

Marija

v

oi, reko : Ali nisi trinajstih v rat

odprla? Ne, glasi

se odgovor. Tu

je j

poloi roko

na

srce

ter uti, kako

je j utriplje in

utriplje, ter tak

o

spozna, da je zapoved prelomila

in vrata

odprla

S

e

enkrat jo upraa : Ah

v resnici

nisi tega storila ? i

n

drugi odgovori deklica

: Ne

. Pri

tern pa

Marija za

-

pazi

prst ,

ki

se je

pri tipanji nebekega svita pozlatil ,

ter

praa tretji : Ali

nisi

tega storila ? in

tretji

pravi deklica

: Ne

Marija sedaj alostno ree

: Nisi

me

ubogala in si se

poleg tega

e

lagala

nisi v e

vredna, da biva v nebesih

.


11/71


12/71

10

ima kralj iz srca

rad,

in

ne traja dolgo, da

se

njo

poroi

.

Za

leto

dni

dobi kraljica sinka

. No

potem,

k

o

sama

v

postelji lei, prikae

se

jej

Devica Marija

te

r

jej

ree

: Ako hoe resnico povedati in priznati,

d

a

si prepovedana

vrata odprla, odpreti ti hoem usta i

n

zopet dati glas, ako ostane pa v

grehu

in trdovratno

taji, vzela bodem novorojenka tvojega

s

seboj

Tu jej je

dano,

da more

odgovoriti, toda ostan

e

trdovratna

ter

pravi

. Ne, nisem odprla prepovedani

h

vrat, in Devica Marija je j vzame dete iz naroja te

r

zgine

njim

. Drugo jutro

pa,

ko ne

morejo

otroka

najti, zano ljudje mrmrati,

e,

kraljica loveko

meso

in je svoje

lastno dete umorila

. Vse to slii, p

a

ne more se

zagovarjati

. Kralj p a tega ne

verjame,

ke

r

jo ima preve

rad

Leto

potem

dobi kraljica zopet sinka

. Po

no

i

stopi Devica Marija

k

nji, reko : Ako hoe priznati

da

si prepovedana vrata odprla,

dala

ti bodem otroka

nazaj, ako ostane

pa v

pregrehi

ter

taji, vzela bode

m

tudi tega novorojenka

s

seboj

. Kraljica zopet pravi :

Ne, nisem odprla prepovedanih

vrat, in Devica jej

vzame dete iz

n ro

in s seboj v nebesa

. Zjutraj k

o

ljudje sliijo,

da je

otrok

zopet zginil, glasno govore

,

da ga

je

kraljica

pojedla,

in

kraljevi svetovalci zahte-

vajo, da se mora obsoditi. Kralj pa jo tako ljubi, d a

ne more in noe

kaj

tacega verjeti, ter zauga sveto-

valcem

s

telesno

in

smrtno kaznijo, ako bodo e ka

j

tacega govorili

Tretje leto

pa dobi kraljica lepo herko,

in

tud

i

sedaj

se

jej

prikae Marija

p o

noi

ter

jej

ree

: Pojd

i

z

'menoj

. Prime

jo

za roko in jo pelje

v

nebesa, kje

r

jej

pokae njena stareja

otroka, katera

se

jej

smehljata

in se s

svetovno krogljo igrata

. Ko se

kraljica

nad te

m

razveseli, pravi jej Devica Marija

: Ako sedaj prizna

,

da

si prepovedana vrata odprla, dala ti bodem oba


13/71

1

-

sinka nazaj

." Kraljica

p a tretji odgovori : Ne, nise

m

prepovedanih vrat odprla.`` In Devica naredi, da

s

e

kraljica zopet

na

zemljo pogrezne

ter

jej

vzame tud

i

tretje dete

Drugo jutro pa, ko se to zve, krii vse ljudstv o

glasno : Kraljica ljudi re, obsodite jo in kralj

n

e

more

ve svetovalcev potolaiti

Pied

sodnijo jo po -

stavijo, in ker

se

ne more zagovarjati, obsodijo jo

v

smrt na gromadi

. Takj zano drva skupaj nositi,

in

ko

je na

kol

privezana

ter e plamen

krog

in

kro

g

p o njej sega, tu

se

staja led njenega napuha

i n

srce njeno obuti ks sedaj

si misli : O da bi

mogl

a

pred svojo smrtjo obstati, da sem vrata odprla

. Zdajci

se je j

jezik odvee

in glasno zaklie :

Da,

Marija, sto

-

rila sem V tem trenotku pa tudi e

zane neb

a

deevati

ter

pogasi ogenj, nad

njo pa se

zasveti, De

-

vica Marija

se

prikaie,

na

vsaki strani ima eneg

a

sineka, v naroji

pa

novorojeno herko

. Prijazno

jej

ree : Kdor

svoj greh prizna ter ks obudi, temu

j

e

odpueno . To reki, poda jej otroke, razvee jej

jezi

k

ter

podeli sreo za

vse ivljenje

.


14/71

3

Zak()

je eI

nekdo po irokem svetu,

da bi

zvedel,

kaj

je

strah

.

ek oe je imel dva sinova, stareji je bil

moder

i

n

pameten ter je bil za vsako stvar priroen ,

mlaji pa je

bil

neumen, ni mogel niesar razumet

i

in

nauiti

se : in

ako

so

ga ljudje videli, djali so :

S

tem

bo imel oe

e

svoje

krie

Kar je

bilo

storiti

vse

je moral vselej stareji zvr6iti: ako mu

je

pa

o

e

ukazal, da

naj

po kaj

gre, ter je p ot

p o noi vodil a

ez pokopalie ali sploh kak neznan kraj, odgovori

l

je pa

: O, oe, strah

me

je,

ker bil

je

bojazljiv. Ali

e so se zveer pri ognji povesti pripovedovale ,

pri katerih loveka kurja

polt

obhaja, djali so

vasih poslualci

: Oh, kar mrazi

me

Najmlaj

i

pa je

sed

v

kotu poslual

in ni mogel razumeti, kaj

se to

pravi

. Vedno govore : ,Mrazi me, mrazi

me

'

mene ni

ne mrazi : to

je gotovo kaka umetnost,

o

kateri tudi

ni ne razumem.

Tu se zgodi, da mu oe enkrat pravi

:

Ti tam

v

kotu posluaj

me

vel ik in moan postaja gle

j

tedaj,

da

se

kaj

naui,

s

emur

si

bode mogel kruh

a

sluiti . Saj vidi, kako se

tvoj

brat trudi pri teb

i

pa

je vsaka beseda zaman. O oe, odgovor

i

mu, saj

se

hoem uiti ; najraje p a

bi

se

nauil,

e

bi bilo

mogoe, da bi me mrazilo ; o tem ne razume

m

niesar. Stareji se

zasmeje, ko

to

slii, ter

si misli :

V


15/71

- - - - 1 3

O ljubi

Bog, kak bedak

je moj

brat, iz tega vse iv-

ljenje

ne bo niesar

: kar se Janezek ne

ui, tega tudi

Janez ne zna. Oe pa z globokim vzdih1jejem pravi

:

Da

te bo

mrazilo, nauil

se

bo

e ,

toda svojeg

a

kruha si

s tem ne bo zasluil

.

Kmalu potem jih obie cerkovnik, in

tedaj m

u

potoi oe svoje nadloge, kako

da

njegov mlaji si

n

ni za nobeno stvar porabiti,

da ni ne v e in se ni

-

esar ne ui

. Pomislite

si, ko

sem

ga vpraal, kako

da

si

hoe

svoj

ive prisluiti, odgovori

mi,

da

s

e

hoe nauiti, da bi

ga strahu

mrazilo. No,

e

druzega

ni, odgovori

mu

cerkovnik

; dajte ga

k meni

;

pri meni se bo

e

navadil, jaz ga bom e ogladil

.

oe je

s tem zadovoljen, e,

se bo v saj

malo obtesal

Cerkovnik ga tedaj vzame

v

svojo hio, kjer mora

mesto njega

hoditi zvonit. Nekaj dni potem

ga poklie

o

polunoi

ter mu

ukae,

da

naj gre

clan

zvonit

.

Bo

util, misli

si, kako loveka strahu

mraz

prele-

tava,

ter

gre skrivaj pred njim

v zvonik ; ko

p a

neumni sin pride do zvonov in

hoe vrv zgrabiti, obrn

e

se ter zagleda nasproti

lin

na stopnicah nekaj be -

lega

stati Kdo si? zavpije, toda prikazen

ne od-

govori in se ne gane

. Odgovori zakrii

e

enkrat

,

ali

pa

glej,

da

se

zgubi,

p o

noi nima

tu

niesa

r

iskati. Cerkovnik

pa mirno obstane,

da bi

mladi

mislil,

da je

to

strah

Ta

pa v

tretje poklie

: Kaj

e

tukaj, govori, e si potenjak, drugae pa te

vrem p o

stopnicah,

da bo

do

smrti

pamtil,

kaj s

e

pravi ljudi nadlegovati. Cerkovnik pa si

misli

:

No

,

pa

ne bo tako hudo, oglasi

se, ter

stoji, kako

r

bi

bil

iz kamena sekan

.

Se

enkrat zavpije

nad njim

,

potem

pa se

zaene

ter

pahne belo poast

p o stop-

nicah,

da globoko doli

v

kotu oblei . Po

tem odzvoni

,

gre

domov,

mole se v posteljo vlee

in

zaspi

Cerkov-

nikova

ena svojega moa dolgo priakuje, toda zaman

.

Slednji pa v groznih skrbeh poklie deka,

reka

:


16/71

1 4

Ali ne ve, kje je

moj mo

: el je

pred tabo v

zvonik ?

Ne vem, odgovori jej, pa pa

je

stal nekdo nasproti

lin na stopnicah,

in

ker

se

mi ni

oglasil, mislil sem,

tla je

kak potepuh,

pa

sem

ga doli pahnil

;

pojte

gledat

,

e bi bil to cerkovnik, bilo bi mi zelo 20 .

ena br

hiti ter najde svojega mob, ki v

kotu lei

ter

mil

o

stoka,

kajti ena noga mu

je

zlomljena

ena

ga nese

v hio,

potem na ves

krik Leti k

dekovemu oetu

. Va

sin je napravil

grozno nesreo

,

pahnil

je

mojega moa

v

zvoniku

p o

stopnicah,

d

a

si

je

nogo zlomil ; spravite mi

tega tepca iz hie

O e se ustrai, hiti

k

cerkovniku

in

dobro oteje svo-

jega sina. Kake bedarije

so to, sam hudobec

ti jih

je

vdahnil Oe, odgovori mu, posluajte

me, ja

z

sem popolnoma nedolien : p o noi

je

tam

stal, kako

r

kdo,

ki ima slabe namene . Nisem vedel, kdo

je

,

ter

sem

ga trikrat opominal, naj

se

oglasi, ali

pa

na

j

se

pobere

. Oh,

tarna oe,

s tabo imam same nad-

loge, spravi

se mi

izpred oi,

da

te ne bom ve

videl Poakajte oe, da

se

zdani, potem pa

hoe

m

iti

p o svetu, da

se nauim, kaj je

strah, da

znam

vsaj

eno umetnost, s kojo

se

lahko preivljam

. U

i

se,

kar se hoe, pravi oe, to

mi je

vse eno

.

T u

ima petdeset srebrnikov,

pojdi po

svetu,

ne

pove

j

pa nikomur, od

kod

si

in kdo tvoj oe, kajti

sram

me

mora biti tebe

. Da, oe, kakor vas j e

draga voIja : ako ve ne zahtevate,

to

si

lahko za

-

pomnim

.

Ko dan napoi, vtakne

deek svoje

Srebrnjak

e

v ep ter gre p o

veliki glavni cesti vedno pred-s

e

mrmraje

: O

da bi

me

mrazilo

Nek mo

pride

z a

njim ter

slii, kaj

mladi sam

s sabo godrnja,

in k

o

za nekaj

asa prideta

na

kraj, od koder se

vidij

o

vislice, pravi

mu : ,,Ali vidi ono-le

drevo, kjer

so

nedavno sedmorice vratovi poskusili, kako

se je

ko-

noplja obnesla,

in

si sedaj vseh

sedem

potenjakov


17/71

1

5

vroe boleine tega sveta

v vetriu hladi

: pod nje

s

e

usedi ter poakaj, da

pride

temna no, potem

te b

o

pa

gotovo mraz

preletaval

." Ako

ni druzega treba,

odgovori

mu

deek,

to lahko storim

; ako

se pa

tak

o

hitro nauim,

da

me bo

mrazilo,

dobode mojih pet

-

deset srebrnjakov ; pridi jutri zjutraj zopet k

meni

Reki, odide

k

vislicam, vsede se pod nje

ter aka, d a

se

stemni .

In

ker

ga

zebe,

napravi

si

ogenj

:

o polu

-

noi p a pritisne

tak mraz,

da se

tudi pri ognji

n

e

more ogreti

. Veter

pa

obeence sem

ter

tja

guglje,

d

a

se drug ob

druzega zadevajo ; tu se

zmisli

: Ako mene

tu

pri ognji zebe, kaj

morajo e-le ti-le

tu gori pre-

stajati.

In ker je dobrega srca, pristavi lestvico,

zlez e

po

nji, enega

za

drugim odvee ter vseh

sedem

dol

i

prinese Potem

ogenj podpie, namee drv

ter

posadi

svoje neznane tovarie krog ognja, da bi

se ogreli

Toda,

ker

se

ne

ganejo, zane

goreti njih obleka

. Na

junak

pa

zavpije : Pozor, ali ne vidite,

da

gorite ?

Pazite

se, drugae

v as

zopet obesim

. Mrtveci

pa

ne

sliijo, mol

ter

pust, da jim cunje tl

. Ako ste

tako leni, ne

morem vam pomagati, z

vami

pa

nee

m

zgoreti, pravi

v es

jezen,

ter jih po vrsti zopet obesi

.

Potem pa se vsede k rjavici

ter

zaspi ;

drugo jutro

pride

mo

k njemu, zahteva petdeset srebrnikov

,

reko

: Ali

sedaj

ve, kaj

je

strah ?

Ne,

odgovori

mu, od

kod naj to

vem? Ti-le

tu

gori e ust nis

o

odprli

in so

tako neumni, da

so

pustili

cunje na svoje

m

telesu goreti

. Tako sprevidi mo, da

s

srebrnik

i

danes

ni,

odide ter

pravi : No,

tacega loveka p a

e

nisem videl

Ta

pa

gre

svoj pot, in

zopet pred-se mrmra

:

O da

bi

me

mrazilo,

o

da bi

m e mrazilo Ko

to

slii

nek voznik, ki

za

njim koraka, vpraa ga :

Kd

o

si ? Tega ne

vem, odgovori

mu deek. Voznik na

-

dalje povprauje : Od kod si?

Judi tega

ne v em

.

"

Kdo

je

tvoj oe?

Tega

ne smem povedati

. Kaj


18/71

I

pa v

enomer ,godrnja?" Kaj godrnjam,

nauil

bi

se rad, da bi

me strahu mrazilo,

pa

nobede

n

mi

ne

more

tega pokazati

. Pusti

svoje

neumn

o

besedienje, pravi

mu voznik,

pojdi

z

mano,

d

a

ti

dobim prenoia. Tako gresta skupaj

in

na

veer

prideta do krme, kjer hoeta rez no

ostati

Vstopivi

v

sobo pravi na nevstra g

ne

: O

da bi

me mrazilo, o da bi mrazilo toli glasno,

da g

a

krmar slii, na kar se zane ta iz vsega grla kro-

hotati, reko

:

,

Ako

po tem

hrepeni, ima tukaj jep

o

prilonost. Zena njegova

pa

ga zavrne

: Oh, moli

,

marsikak radovedne

je

predrznost svojo poplaal

z

ivljenjem in

velika koda

bi bila njegovih krasnih

oi, ko

bi

ve ne

zagledale belega dneva

. Ako

je

e

tako teko," pravi deek

na-to, poskusiti hoem vendar

,

saj sem el

zaradi tega

p o svetu ." In ne miruje prej ,

dokler

mu

krmar

ne

pove,

da je

v

bliini

zakle

t

grad, v katerem

bi se

lahko nauil, kaj je

strah, k

o

bi

hotel tam tri noi prebdeti

. Kralj je neki onemu

ki bi hotel to

poskusiti svojo her za

eno

obljubil,

in

ta je

ba najlepa deviica, kar jih

je

p od sinjim

nebom

:

v

gradu da so tudi skriti zakladje, katere u-

vajo hodobni duhovi,

in

p o

preslanih treh noeh

b

i

bili

njegovi,

on pa

najveji bogatin

na

zemlji

. Velik

o

da

jih

je

e lo v grad, a nikdo se e ni povrnil .

Drugo jutro gre mladeni h kralju

ter

pravi

: Ako

mi

dovoli,

o

kralj, prenoil bi

rad trikrat

v

zaklete

m

gradu. Kralj ga pogleda,

in ker mu

je

p o vei, pravi

.

Izprositi

si sme e tri mrtve stvari, katere sme tud i

s

seboj v grad

vzeti

. Tu

odgovori

: Prosim za ogenj ,

vreteno

in

rezilnico

z

noem

Kralj ukae vse to e po

dnevi

v grad prenesti

Ko

pa se

zane

mraiti, odpravi

se

mladeni v grad

ter

ukree

v

eni sobani svitel ogenj, postavi zrave

n

rezilnico

z

noem

ter se

vsede

na vreteno

. Oh da bi

me

mrazilo, pravi, , ,pa tudi tukaj se

pa ne bom


19/71

17

tega

nauil."

0

polunoi

pa, ko hoe ogenj

popravit

i

ter

vanj pie, zakri6i nekaj v kotu : Av, rpijav,

kak

o

nas

zebe Norci,

zavpije, ,kaj

kri6ite? Ce v as zebe ,

prisedite k

ognji

ter se

ogrejte " Komaj

to

zgovori,

pridete dve veliki

6rni ma6ki

v orjakih skokih proti

njemu,

vsedete se vsaka na eno stran

ter

ga gledate

s

svojimi ognjenimi omi prav divje Za

nekoliko

6asa ,

ko ste se

ogreli, pravite

:

He,

pajda, ali e

z nama

kvartati?

Zakaj pa ne,

odgovori, toda prej m i

pokaite

svoje

tace

.

In raztegnete kremplje

. Glej

,

glej, pravi, kako dolge

nohtove

imate

Cakajte,

te

je

vama treba porezati . S tem

ju prime

za vrat

,

vzdigne

na

rezilnico

ter jima tace trdo privije. Po-

gledal

sem

vama

p od prste, pravi jima,

.in tu mi j e

veselje prelo, da bi

z

vama kvartal," potem ju

ubij e

in vre v vodo .

Komaj

pa se

teh tako

odkriia

te

r

se

hoe zopet

k

ognji vsesti,

pridejo iz vseh konce

v

in kotov

6rne make in rni p si

na areih verigah

vedno

ve6

in ve da se jih komaj obranjuje

ostudn

o

krie stopajo po ognji, razmetavajo ga in

ho6ej

o

ugasniti

Ta

sodni dan

nekaj

asa mirno gleda, ko

m

u

je pa

slednji preve, zgrabi rezilni

DO,

zaupije

: Po-

ben se,

sodrga grda

ter zane po njih udrihati

Eden del

odsko6i,

druge

pa

pobije

ter

jih

pome6

e

p ri oknu v vodo

Nazaj

priedi upie si iz isker v

novo svoj

ogenj

ter se greje

In

ko tako sedi, zan

o

mu

oi

skupaj e z t i ter si

e l i

da bi el spat o

s

e

ozre zapazi v

kotu veliko posteljo

To mi je ravn o

pray

pravi

ter se

vlee

va-njo omaj pa ho6e oi

z a t i s n i t i

z n se postelja s m pregibati

ter

holovozit

i

po

vsem gradu To je

lepo

l e vedno

boIje pravi

Zdajci zadrdra,

kakor bi

bilo

-est

konj pred njo vpre-

ienih, rez

stopnice

in prage : naenkrat

hop, hop, s

e

z - v T n e

nanj, da

lei teko

na njem, kakor velika gora

Ta

pa

odmee blazine in

odejo raz sebe, vstane te r

pravi

: Sedaj naj se pa vozi, kogar

veseli, vlee

s

e

2


20/71

18

k

svojemu ognju ter

spi do

belega dne

Zjutraj

pride

kralj,

in

ko ga vidi na

tleh leati, misli,

da so

g

a

duhovi umorili in da je

mrtev

Tedaj izdihne

: koda

je

tako lepega Ioveka . Ta

pa to

slii,

vstane

te

r

pravi

: Uho, tako dale

e nismo Kralj se zaudi ,

in

vesel

ga povprauje, kako da

se mu

je godilo

.

Prav

dobro,

odgovarja

mu, eno no sem prestal

in tudi drugi dve ne bodete vso venost trajali

. Ko

pride h

krmarju,

ta

svojim lastnim oem

ne

verjame

.

Nisem mislil, pravi,

da

te bom

e

kedaj iveg

a

videl ; ali sedaj

v e kako loveka grze mrazi ?

Ne,

pravi, to je vse zaman : da bi mi le kdo

mogel po-

vedati

Drugo no gre zopet v

stari

grad,

vsede

se k

ognju

ter zane

p o

stari navadi govoriti

: O

da b

i

me

mrazilo,

o da bi me mrazilo. K o bije

pa

ur

a

polunoi, zaslii

se

under

in

ropot, najprvo ibko

,

potem

pa vedno moneje,

in

ko nekoliko potihne pri

leti mej glasnim krianjem

p o

dimniku polovica Io-

veka

ter pade predenj

Hoho,

zavpije, e druge

po-

lovice

je

treba,

to

je

premalo

.

In z nova se

prin

e

ropotanje, razsaja in

tuh, ter tudi druga polovica pri

-

fri navzdol

. Poakaj, pravi nevstraljivec,

da

malo

ogenj podpiem

. Ko

to

stori

ter se

obrne, skoit

e

polovici

skupaj in na

njegovem

prostoru

sedi v tiste

m

trenotku grozen moak

,0, tako se pa

nisva zme-

nila," pravi, klop

je mo j a Mo ga

hoe odriniti

,

mladi ga

pa

siloma odpahne ter se

vsede na svoj

prostor

Zdajci zanejo padati

iz dimnika moje, k

i

imajo p o devet mrtvakih

kosti

in p o dve mrtvaki glavi

postavijo

kosti

ter

zano

z

glavama kegljati

. Na juna

k

bi

pa

tudi rad kegljal

ter

vpraa : Ali

smem tudi jaz ?

Sme, e ima denar . Denarja dosti, odgovori

,

toda

vai kroglji niste

dosti

okrogli. Reki, vzame ju

,

poloi

v vreteno

ter ju okroglo ostre

. Tako, zda

j

bodete

pa

bolje leteli, pravi,

,hola,

to je

veselje '


21/71

1 9

njimi igra

in

nekoliko svojih novcev zgubi

. Ko bij

e

pa prva ura po

polunoi, vsa prikazen izgine, on pa

se vlee

ter

mirno

zaspi. Drugo jutro

pride kralj,

d a

poizve, kako

je

bilo

.

No,

kaj

se ti

je

pa nocoj pri-

petilo ? Kegljal sem , odgov ori

mu, in par kraj

-

carjev sem zgubil . Ali te ni bilo gr6za? E, kaj

pa, prav

zabavno

je bilo Da bi le vedel , kaj je to :

mrazi

me

Tretjo no se

zopet vsede na vreteno

ter

ves

nadleen vzdihne

:

O

da bi

me

mrazilo

.

Pozno

p o

noi pa

prinese estero velikih mo rakev

v

sobo .

Ra, ha, pravi, to

je

gotovo moj strinik, ki

je ne -

lavno umrl, ter

pomiga

s prstom reko

: Pridi sem

prijatelj Postavijo

rakev na tla,

on

pristopi

ter

pokrov

vzdigne :

tu

zagleda mrtveca

. Potipa

mu

obraz,

toda

mrzel

je

ko led

Cakaj te born

malo ogrel, gre

k

ognju, ogreje

si roke

ter mu

jih

poloi

na

obraz

:

p

a

mrli ostane

mrzel Zdaj ga vzdigne, vsede

se k

ognju ,

poloi ga v

naroje

ter mu

drgne roke,

da bi

se kri

zopet zaela pretakati . Ko

pa to ni ne pomaga, zmisli

se,

da

e dv a skupaj leita, hitro se

ogrejeta

. Tedaj

ga poloi v

posteljo, pokrije ga

ter se zraven njeg

a

vlee

. Za nekaj asa postane mrli gorak ter se

jam

e

premikati

. Mladi

pa

pravi

: Glej strinik, ko

bi

t

e

jaz ne

bil

ogrel Mrtvec pa zarujove : Zdaj te bom

zadavil Kaj, odgovori mu,

ali je to

hvalenost,

Najdi nazaj v rakev, vzdigne ga,

vre

noter ter pokrov

zabije

; est

onih mo pa zopet vstopi ter ga odnese

.

Noe me

mraziti, tarna

v es

alosten, tukaj se

ne

bom nikdar ni nauil

.

Zdaj vstopi mo, ta

je

veji, ko

vsi

dosedanji

,

ter

je

grozen

;

pa star je in ima sivo brado O

t

i

paglavec,

temno

mu

iz ust zadoni, sedaj te bo

vendar mraz

preletaval, ko bo moral

umreti. Ne

tako hitro, odgovori mu, ako

e moram umreti,

moram vendar tudi zraven

biti

. Te born

e

zgrabil,

2*


22/71

2 0

pravi poast . Poasi, poasi, odgovori

mu, ne

ko-

ari

se

tako,

ker toliko

moan

sem

e, kakor

ti, al

i

pa e bob . Bomo videli, pravi starec, ako

si

mo-

neji,

pustiti

te hoem

v

miru, Najdi

z

menoj,

da

s

e

poskusiva

Po temnih prehodih ga pelje

v kovanico

,

zgrabi sekiro

ter z

enim samim vdarcem

pobije

naklo

v zemljo.

To znam e bolje, pravi mladi, stopi k

druzemu nakovu, starec

pa se zraven vstopi,

da

bode

dobro

videl,

in siva brada mu

visi

do tal . Tu na

junak zgrabi sekiro

ter z

enim samim mahljejem pre

-

kolje naklo, pri

tem

priipne v

sredo starevo

brado ,

da

se ne

more

ve izpuliti Ta

pa vzame elezen

drog

ter

njim obdelava starca, da grozno tuli in prosi,

naj neha,

da mu hoe pokazati velike zaklade. Mla-

deni iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti

prema-

ganega starca, ki ga pelje

v grad nazaj

in mu

poka

e

klet

s

tremi zaboji, hi

so

polni zlata

. Ta prvi

za

uboge, pravi mu,

drugi za kralja, tretji pa je

tvoj . V

tem bije

polunoi,

duh

zgine

ter

ga pusti v

temi

. Bodem p a vendar mogel

od tod priti, misli si

,

ter

tava okrog, slednji

k srei najde svojo sobo

te r

trdno pri ognji zaspi Drugo jutro pride kralj ter g

a

vpraa

: Sedaj morda

vendar

ve, kaj

je to

: mraz

i

me?

Ne , odgov ori

mu,

kaj

je

to le

pa? Mo

j

ranjki strinik

je bil tu, in

nek bradat mo

je prie

l

ter

mi

doli pokazal veliko denarja,

kaj

pa

je to,

e

mraz

loveka preletava,

mi

pa

ni

povedal." Teda

j

pravi kralj

: Reil

si grad in mojo her dobi za

eno

.

To

je v se prav lepo, odgovori mu,

pri vsem

tem

pa

vendar

le ne vem, kaj je

to

:

mrazi me

Zlato

privleejo iz

kleti

in

ienitovanje praznu-

jejo, mladi kralj

pa,

kakor rad ima svojo eno

te

r

se raduje,

vkljub temu vedno zdihuje

: O da bi

m

e

mrazilo, o da bi me mrazilo.

Kraljico to slednji

ualosti

. Postrenica njena

jej pravi : ,,Pomagati

vama hoem, in kralji bo slednji e obutil ,

da


23/71

21

ga bo mrazilo

."

In

hitro gre k potoku, ki

po vrtu

tee,

ter si da

vedro natoiti

z

vodo in

pikurji

Po

noi pa,

ko mladi kralj

spi, mora ena njegova ra

z

njega odejo potegniti

in

v so

vedro

vode s

pikurj

i

nanj zliti,

da

male

ribice krog njega cepetajo . Tu

s

e

zbudi

ter

zaklie

: Oh,

kako

me mrazi, kako me mrazi

ljuba

ena,

sedaj vendar vem,

kaj

je

to

: mrazi me


24/71

4

.

Volk in

sedem

mladib,

kozic .

ila je enkrat stara

koza, ta

je

imela

sedem

mladi

h

kozic,

ter jih

je tako ljubila, kakor more

sploh

mati svoje otroke ljubiti

. Necega

dne hoe iti v

goz d

p o pio, tedaj vseh

sedem

poklie, reko : ,.Ljubi otroci

namenjena sem

v

gozd, pazite se

pred volkom

: e

t

a

v hio pride, pore

v as

kar kosmate

. Hudobne

s

e

dostikrat potuhne,

pa na

osornem njegovem glasu

i

n

rnih nogah ga bodete spoznale." Kozice pravijo

:

Ljuba mati, bomo

e pazile, brez skrbi lahko odidete

Tu starka zameketa ter se potolaena odpravi

na pot .

Ne traja

e dolgo, ko nekdo

na

hina

vrata

p o-

trka

ter

zaklie : Odprite, ljubi otroii, vaa mat

i

je tu,

ki je

vsakej

od

vas

nekaj s seboj prinesla. P

a

kozice utijo

na

osornem glasu,

da je

volk

. Ne od

-

premo,

ne, kliejo, ti nisi

naa mati,

ta

ima tena

k

in

ljubek glas tvoj

glas pa

je

oster

ti si

volk

Volk odide k nekemu kramarju

ter

si

kupi velik

kos

krede :

to poje

in si

tako

svoj glas ogladi

Potem s e

povrne, potrka na hina vrata in

k l i * e

: Odprite

,

ljubi otroii, vaa mati je tu, ki je vsakej

od

vas

nekaj

s

saboj prinesla

.

Volk pa

je

poloil svoji

rn

i

sprednji taci .-na

okno, to vidijo otroci

ter

vpijejo

: N

e

odpremo ti ne, naa mati nima tako rnih nog

kako

r

ti

:

ti

si

volk. Tu tee volk

k peku in mu veli

:

Potolkel sem

se

na nogah, prevleci mi jih

s testom

n

ko mu jih pek namae, hiti k mlinarju

ter

pravi

:


25/71

--- 23

Potresi bele moke po

mojih nogah." Mlinar

si misli

:

,Volk hoe koga goljufati," ter se brani, volk* p a

zagodrnja

: e

mi tega ne stori, porem te. Mlina

r

se

zboji

ter

potrese njegove tace

z

belo moko

. Vidi

,

taki so

ljudje.

Sedaj gre hudobne tretji

k vratom, potrk

a

ter

pravi

: Odprite, otroci, vaa stara mamica se je

povrnila

ter prinesla za vsako izmed

v as

nekaj

lepeg

a

iz gozda

. Kozice zakliejo

: Pokaii prej

svoje

noge,

da

se

prepriamo,

da si

res

naa mati

. Tedaj

ji

h

poloi na

okno,

in ko vidijo, da so

bele, mislijo,

d

a

je

v se

.

to

res,

ter

vrata odpro K do

pa

vstopi?

Nikd

o

drugi ko volk

. Prestraijo

se ter se

boejo poskriti .

Ena skoi p od

mizo, druga v posteljo, tretja v pe ,

etrta v kuhinjo, peta v skrinjo, esta

p od

umivaln

o

skle do, se dm a

pa v omaro velike ure Volk

v se

najd

e

in se

dosti

ne

obotavIja

: ena

za drugo

mu

zgine

v

irelo, samo

najmlaje v urinem ohiji ne

najde

K o

volk tako svojo porenost potolai, pobere

se od tod,

vlee se na zeleni trati p od visoko drevo

ter

zane

dremati

Kmalu potem

se

povrne stara koza

iz gozd

a

domov,

Oj,

kaj mora sedaj gledati Hina

vrata n a

steaje odprta

: miza, stoli

in

klopi prekucnjene, umi-

valna skleda razbita, blazine in odeje

raz

postelj

o

potegnjene

. Ie svojih

otrok, pa

nikjer

jih

ne

more

najti

. Enega za druzim poklie imenoma, p a nobede

n

se ne ogl si

. Pri najmlajega

imenu tenak glasek za -

vpije : Ljuba mati, v urinem ohiji sem skrita, Vzam

e

jo vn

in ta jej prine pripovedovati, da je

volk priel

in

vse porl

. Pomislite

si,

kako starka pri teh beseda

h

nad

svojimi ubozimi otroci

zaplae

Slednji gre vsa Luna na prosto,

najmlaja ko-

zica pa teka za njo . Priedi na trato, zagleda

volka,

ki lei p od

drevesom in smri,

da se veje tresejo

.

Ogleduje ga od

vseh strani,

ter

zapazi,

da se v na-


26/71

2 4

polnjenem trebuhu njegovem nekaj

pregiblje

. O Bog,

vzdihne, ko

bi

bili moji otroci,

katere

je

grdun

z a

veerjo porl,

e ivi Najmlaja mora hitro domo

v

iti po karje, ivanko in

sukanec

.

Potem prestrie po-

asti

vamp in glej, pri prvem prerezu

e

pokuka gla

.

vica mlade kozice,

in

ko naprej ree, poskoi vse

h

est ena

za

drugo iz volka, in e pokodovana ni

no-

bena,

ker jih

je

porene

v

svoji

nezmernosti ka

r

cele

pojedel

.

To

je veselje Kako objemajo svojo

ma

mico in

skaejo , kakor kak krojaek , kadar

je n

a

svatih

. Starka pa

pravi : Zdaj pojdite in

poiite

sedem kamenov, s temi bomo brezboniku trebuh na

-

polnili, dokler e

spi

. Vse hite ter

pridno navlaij o

kamenje, poloe jih

v

volkov trebuh, starka ga m u

zaije, da

ni ne zapazi in se e ne gane .

Ko

se

volk prespi,

vstane

in

ker

obuti velik

o

ejo, hoe iti

k

vodnjaku

pit

K o

se

zane

pa pre-

gibati, zano se kameni ob se zadevati

in

roljati. T u

zavpije

:

Rolja, ro lja,

oj, kaj je

to

?

V

trebuhu

mi tako hudo

Veerjal sem koze

mlade

Pa

kakor

kamen

so take

In ko

pride do

vodnjaka

ter se k

vodi pripogne po-

tegnejo ga teki

kameni v globoino in

mora alostn

o

utoniti. Ko vidi

sedem

kozic, kaj se je

zgodilo, pri-

.

teko

ter glasno upijejo :

Volk je

mrtev,

volk je

mrtev

in same

radosti poskakujejo krog vodnjaka, stara mati

pa

njimi .


27/71

5

Zvesti Ivan

nkrat

je

bil

star kralj, ki je zbolel ter si

mislil

:

To bo pa smrtna postelja, na troji leim

. Teda j

je

ukazal

: Pustite zvestega

Ivana k meni

. Zvest

i

Ivan pa je bil

njegov najljubi sluabnik

ter se j

e

tako imenoval, ker mu

je

bil vse ivljenje zelo zvest

Ko

pride

ta k

postelji, pravi mu

kralj

: Prezvesti m

i

Iv an, utim ,

da

se

mi

blia

konec,

in

tu

me ne

tar

e

nobena druga skrb, kakor zaradi

'

mojega sina : mlad

je

e,

da si

ne

more

vedno sam svetovati, in

ako

m

i

ne

obljubi,

da ga bo o vsem poueval, kar mu je

treba znati, ne

morem

svojih trudnih

oi v miru za-

tisniti. Zvesti

Ivan mu

odgovori : Ne bom ga

zapusti l

in

zves to

mu bodem sluil, ko

bi

moral to tudi

s

svojim ivljenjem poplaati

. Stari kralj pravi : Seda

j

born umrl potolaen

in v

miru . Potem pa

nadaIjuje :

Po

moji smrti

razkai mu

ves

grad,

vse umnate

dvorane in

brane

ter

zaklade, ki v njih

lee

: nika

r

pa mu

ne

pokai zadnje

sobe na dolgem prehodu, kje

r

je

podoba kraljiine od

zlate strehe skrita

. Ako j

o

zagleda, padel bo nezavesten

na tla

in zael

bo zarad

i

nje

v

velike

nevarnosti

;

tega ga obvaruj

."

In

ko zvest

i

Ivan

staremu kralju

e enkrat

v znak trdne obljub

e

svojo roko podi, potihne

ta,

poloi

svojo glavo

blazino

ter umrje

Ko pokopljejo starega kralja, pripoveduje zvest

i

Ivan

mlademu kralju, kaj

je

njegovemu oetu na


28/71

26

smrtni postelji obljubil, reko

: To

hoem tudi spol-

novati, zvesto

ti

bodem sluil, kakor njemu, ko b i

moral to tudi s svojim ivljenjem poplaati. alo

-

vanje

p o

ranjkem

mine, in

zvesti

Ivan pravi svo-

jemu novemu gospodarju : as

je, da vidi svojo

de

&

6ino

: pokazal ti bodem tvoj oetovski grad . Vodi ga

povsod okrog, gori in doli, razkazuje mu vsa bogastva

in

krasne dvorane

: samo one sobe mu ne

odpre, v

kateri

je

nevarna slika

Ta podoba

je tako postavljena

,

da

kdor vrata

odpre, naravnost njo zagleda,

ter

j

e

tako krasno izdelana,

da vsakdo misli,

ta je iva i

n

ni ga lepega in

ljubkejega na

vsem svetu

. Mlad

i

kralj pa zapazi,

da

zvesti

Ivan

vedno mimo teh

vra

t

hiti, zaradi tega pravi

: Zakaj

mi

teh ne odpre?

Nekaj je notri, odgovarja mu, da

se bo preve

ustrail

. Toda kralj ga zavrne : Ves grad sem v ide

l

in

vedeti hoem tudi,

kaj

da je

notri,

ter

hoe sitom

a

vrata odpreti . Ivan

ga zadruje reko : Obljubil sem

tvojemu oetu

ob

njegovi smrti, da ne bo nikdar za

-

gledal tega, kar je tu notri ; kajti

v

veliko nesreo bi

ti bilo .

Kralj

pa

tarna

: Oj, konec

me

bo, noter

n

e

pridem : no

in dan

ne bom

imel miru, dokler te skriv-

nosti

z lastnimi omi ne vidim

Ne

ganem se z

mesta ,

dokler

mi

ne

odpre.

Zvesti

Ivan

sprevidi, da ni pomoi

ter

tekega

srca

in

zdihovaje poie klju iz velicega grumelja

.

Ko odpre vrata, vstopi prvi, e,

kralj naj pred nji

m

ne zagleda slike : kaj pa mu to

pomaga? Kralj

s

e

postavi

na

prste

ter mu pogleda rez ramo. Ko za-

gleda deviinino sliko, ki

se tako krasno v

zlatu i

n

drazih kamenih blisketa, pade nezavesten

ob

tla

. Zvest

i

Ivan ga

pobere

ter

nese na

posteljo misle si

:

Ne -

srea je tu, Ljubi

Bog, kaj

bo iz tega ? Potem

g

a

krepa

z

vinom,

da se

zopet zave

. Prva

beseda,

ka-

tero spregovori, je

: Oh , kdo je

ta

lepa slika? To

je

kraljiina od

zlate strehe, odgovori

mu zvesti


29/71

2 7

Ivan

.

Kralj nadaIjuje : Kako da po njej hrepenim, n e

moglo

bi povedati vse listje na

svetu, ko

bi tudi vsak

listi imel svoj jezik

: ivljenje

svoje

hoem tvegati

,

da si

jo priborim

. Ti si moj zvesti

Ivan, ti mi

mora

pri tem pomagati

Zvesti sluabnik dolgo premiljuje, kako

to pr i -

eti, ker teko

je,

kraljiino tudi

samo od oblija d

o

oblija zazreti. Slednji

si

izmisli pripomoek

ter

prav i

kralju

: Vse, kar

je

krog nje, je iz zIata :

mize, stoli,

sklede, kupice, lonki in

sploh vse pohitvo

:

v tvoje

m

zakladu

je pet

sodov zlata

: ukai zlatarjem celeg

a

kraljestva

da narede iz enega

soda

zlata razline po

sode

in

priprave, udovite ptice

in

redke ivali,

to j i

bo pove

Potem se bodemo

tja

peljali ter

svojo sre

o

poskusili

. Kralj sklie vse zlatarje : no

in

dan mo-

rajo delati, dokler niso

s svojimi krasnimi izdelki go-

tovi

. Zdaj ukae zvesti

Ivan

vse

to

na

ladijo znositi

preoblee se

za

trgovca, tudi kralj

mora to

storiti, da

bi ju

nikdo

ne spoznal

Potem

se peljeta p o morj i

tako dolgo, da prideta do

mesta, v

katerem stanuj e

kraljiina od zlate strehe.

Zvesti

Ivan

pravi kralju, da naj na ladiji ostan

e

ter

ga priakuje

. Mogoe,

da

pripeljem

s

seboj kralji-

ino , tedaj skrbite,

da

bo vse

v

redu, razpostavit

e

zlate posode

in ozaljajte vso ladijo. Nabere si v sv oj

predpasnik razlinih zlatnin, izstopi

na suho

ter

odrine

naravnost

h

kraljevemu gradu

. Ko pride

na grajski

dvor, stoji pri vodnjaku lepa deklica, ki ima v

rok

i

dv a

zlata vra

ter

njima

vodo

zajema

. Ko hoe zla-

toblieo

se

vodo

odnesti, zagleda tujega moa

te

r

ga vpraa,

kaj

hoe

in

kdo

je

.

Ta jej

odgovori

:

Trgovec

sem ter razpne svoj

predpasnik. Deklica

p a

zaklie

: Oj, kako lepa zlatnina

je

to postavi vr

a

na tla ter si jo ogleduje

To mora

kraljiina videti

,

ki ima zlatnino tako

rada,

da

bo vse

od vas

kupila.

Prime ga

za roko

ter ga pelje

v grad

ker

deklica je


30/71

2 8

kraljiinina hina. Ko kraljeva hi zagleda blago, s e

raduje ter

pravi

: Vse bom

od tebe kupila, ker

je

tako krasno izdelano

. Zvesti

Ivan pa odgovori

: Jaz

sem samo

sluabnik bogatega trgovca

: kar

imam

tu

ni ni proti temu, kar ima moj gospod na ladiji, in

to je

najumetneje

in najokusneje, kar se

je

kedaj

iz zlata

napravilo

. Kraljiina zahteva,

da

naj prineso

zlatnino

v grad, pa

zvesti

Ivan

pravi : Blaga

je

to-

liko,

da bi potrebovali ve dni za to, in vsa vaa hi

a

nima

toliko prostora,

da bi

mogli vse razpostaviti

Sedaj je njena radovednost e veja, in

slednji pravi :

Pelji me na ladijo,

sama

hoem tja

iti,

da si

tvojeg

a

gospoda zaklade ogledam

Tedaj jo pelje zvesti

Ivan na ladijo

in

je ve s

vesel,

kralj

pa, ko jo zagleda, sprevidi,

da je

e ve-

liko lepa od slike, in boji se , da bi

mu srce

ne

po

-

ilo

. Ko stopi kraljeva kupovalka

na

ladijo, pelje j

o

kralj

v notranje prostore

; zvesti

Ivan pa ostane pri ker-

marji

ter

ukae, naj ladija odpluje

Razobesite vsa jadra

,

da bo letela ko ptica

v

zraku

. Kralj jej

razkazuje posode

vsako posebej, sklede, kupice, lonke, ptie, divjaino i

n

udovite ivali

. Mnogo ur potee

mej pregledovanjem,

in kraljiina v svojem veselji ne zapazi, da se ladij

a

premika

. Slednji

se

zahvali trgovcu

ter

hoe domov

;

ko stopi na ladijino povrje, zapazi,

da je dale od

suhe zemlje sredi irocega morja Oj , zavpije, ,,go

-

Ijufana sem,

odpel j ana in v rokah brezvestnega trgovea

;

o da bi raj e umrla Kralj

pa

jo prime

za

roko

ter

j

o

tolai, reko

: Nisem trgovec, ampak kralj,

in

ni

nijeg

a

rodu od tebe ;

da

sem

te pa z

zvijao odpeljal,

ti

znai

kako sem po

tebi hrepenel

; ko

sem

prvipot tvojo slik

o

zagledal, padel

sem

nezavesten

na tla. To kraljiino

pomiri

in

lahkega srca privoli, da

bo njegova ena

Zgodi

se pa,

da ko med potjo necega dne

zvesti

Ivan

spredaj na ladiji sedi

ter

si za

kratek as gode, za-

gleda v

zraku nad

sabo plavajoe tri krokarje . Pre-


31/71

2 9

neha

z

godbo ter

poslua,

kaj se med

sabo razgovar-

jajo kar

dobro

razume

. Prvi pravi

: Glej,

tu

pelj

e

kraljiino od zlate strehe

domov

.

Drugi zakrok

a

Nima

je

e

Tretji ga

pa zavrne

: Saj jo ima

n

a

ladiji. Prvi zopet pravi : Kaj

mu to

pomaga Ak

o

bodejo na suho izstopili, pridirjal rnu bo nasproti

lisast konj ; zajahati ga bo hotel, pa ako

to

stori, n e

bo ve videl svoje

neveste

. Drug' pra

g

a : Ali ni no

-

bene reitve? O pa, ako kdo drug

hitro nan

j

poskoi,

puko

zgrabi, ki bo za uzdo

tiala,

ter

nj

o

konja ustreli Pa kdo ve to in kdor v e

in mu p o v e

,

ta

bo okamenel

od prstov na nogi do kolen . Tu

na-

daljuje drugi

: Jaz e

ve vem

: Ako bo tudi kon

j

usmrten, kralj vendar svoje

neveste ne

bo imel. Ko

bodo prili skupaj v grad, leala bo v

skledi svatovska

obleka,

in

vsakdo bo mislil,

da je iz zlata in

srebra

tkana

;

ni

p a

ni

druzega ko veplo

in

smola

;

ako j

o

oblee, zagala ga bo

do

kosti in mozga

. Tretji vpraa :

Ali ni nobene reitve? O pa, odgovori mu drugi

ako kdo z rokovicami zgrabi obleko

ter

jo sege, je

kralj reen

Pa kaj

to

pomaga, e

kdo ve

in mu p ov e

okamenel

bode na

polovici

telesa

kolen

do srca

Tretji pravi

: Jaz

pa e

ve vem. e se

bo tudi sva-

tovska obleka segala, vendar

e

nima kralj

svoje

ne

-

veste

: ko se bo p o p oroki p les

zael

ter

bo mlad

a

kraljica plesala, obledela bo naenkrat

in se kako

r

mrtva

zgrudila na tla : e jo

kdo

tedaj ne

bo hitr

o

vzdignil

ter

jej

iz desne strani tri kaplje krvi

izsesa

l

ter zopet izplunil, umrla bo . Ako

pa

kdo

to

v e in mu

pove, okamenel bo od nog do glave . Ko se krokarj

i

tako pomenijo, zopet odfr6e, zvesti

Ivan pa

jih

j

e

dobro

razumel

in od

takrat

je bil tih in alosten ; ker,

svojemu gospodu tega ne pove, se bo ta

ponesreil

;

e mu pa izda, mora svoje ivljenje rtovati. Sled-

nji

pa sam pri sebi pravi : Reil born svojega gos -

poda, ako sam pri tem poginem .


32/71

3 0

Ko izstopijo na suho, zgodi se

kakor

so

kro-

karji

prorokovali :

naenkrat pridirja krasen lisec

.

Kakor navla, vsklikne kralj, naj

me pa

ta po -

nese

v grad, ter

ga hoe zasesti,

pa

zvesti

Ivan j

e

hitreji od njega, skoi na

konja, zgrabi

puko, ki m u

tii za uzdo,

ter

ga ustreli Tu zano ostali sluab-

niki mrmrati, ki

same

zavisti zvestega Ivana rtijo :

Sramota, tako lepega konja streljati, ki

je

imel po-

nesti kralja v grad

. Kralj

pa pravi : Molite

in pu-

stite mojega zvestega

Ivana

v

miru,

kdo ve,

zakaj

j

e

bilo

to

dobro Potem gredo v grad, in tu

lei

v

skledi svatovska obleka, ravno taka, kakor

bi

bila

i

z

srebra in zlata tkana. Kralj hoe jo hitro v

roke vzeti

,

pa

zvesti Ivan

ga odpahne, zgrabi

z

rokovicami

ha-

ljino,

nese jo k ognju ter jo sege

. Drugi sluabniki

zopet zagodrnjajo,

e,

sedaj

je celo

kraljevo svatovsko

obleko segal

. Kralj

pa

jih

zavrne

: Mirujte,

to

j

e

moj zvesti Ivan, in kdo ve, emu

je to

dobro Pote

m

pa praznujejo svatovino :

ples

se prine, kraljica tud

i

stopi med

plesalce zvesti

Ivan

vestno opazuje

in

naenkrat vidi kako obledi

in se

kakor mrtva na

tla

zgrudi

. Hitro priskoi, vzdigne jo, nese

v

njeno sob

o

poloi jo na tla, poklekne,

ter

ji

iz desne strani izsrk

a

tri kaplje

krvi, potem

pa

jih

izpljune

. Br

se

kraljic

a

zave

in odpoije, mladi kralj pa, ki

je v se

to

gledal

ne ve,

zakaj je

to

storil, razjezi

se ter

ukae

: Vrzite

ga

v jeo

. Drugo jutro ga obsodijo zvestega

Ivan

a

ter ga peljejo

na

morie,

in ko stoji p od

vislicami

spregovori

: Vsakdo, ki mora umreti sme e

pred

svojo smrtjo govoriti ali je tudi meni

to

dozvo1jen

.o ?

Kralj

mu

odgovi

: Dovo1jujem

ti

.

Tedaj prine zvesti

Ivan

: Po krivici sem

obsojen in bil sem vedno zvest,

potem pa pripoveduje, kako

je na

morji ul pogovo

r

treh krokarjev,

in da je

vse

to moral

storiti,

da j

e

reil svojega gospoda

. Zdaj zaklie kralj

:

O

najzve-

steji moj

Ivan,

milost milost

peljite ga semkaj .


33/71

31

Zvesti

Ivan pa se zvrne

ter

oblei

na tleh

okame-

nel je

.

Zaradi tega kralj in

kraljica mono alujeta,

i

n

kralj pravi

: O kako slabo

sem toliko

zv estobo p o

-

plaal

ter

ukae okamenelega sluabnika pobrati,

v

grad prenesti ter v

svoji

sp alnici p oleg p ostelje

posta

-

viti

. In kadar ga zagleda, zjoe

se ter

zdihuje

:

O

da

bi te mogel oiv eti, najzv esteji moj Ivan

Nekaj

as

a

potem

dobi kraljica dv oj eke , dva sineka, ki

v

veliko

in

edino v ese lje sv ojih stariev krep ko rasteta

. Enkrat

ko kraljica v cerkvi

moli

in

sta otroka

pri svoje

m

oetu

ter se igrata, pogleda ta zope t

v es

aloste

n

kamneno soho poleg

svoje postelje ter

vzdihne

: O ,

da bi

te mogel zopet oiveti, zvesti moj Ivan Tu

zane kamen

govoriti

: Lahko me

zopet oivi, e

najdraje

svoje daruje. K ralj v sklikne : Vse, kar

imam

na

svetu, hoem za-te rtovati

.

Kamen

nada-

ljuje

: Ce svojerono svojima otrokoma glavi odseka

ter me z

njiju

. krvjo namae,

zadobim zopet iv-

ljenje . " K ralj se

prestrai kako naj svoja ljuba otro

-

6i6a umori Pa

premisli se,

da je Ivan

zaradi pre

-

v elike zv estobe

do njega

svoje ivljenje zgubil, oja

i

se, ter z

lastno roko obglavi svoja otroia Potem

pomae

z

njiju krvjo

Ivana,

in

zdajci stoji

ta

p re

d

njim rvrst in

zdrav Kralju

pa ree : Tvoja zve-

stoba naj

se ti

poplaa,' zgrabi otroji glavi ju pri-

tisne k

truploma

in

namae rani s

krvjo : naenkra

t

sta oba zdrava

ter se naprej igrata, kakor da

se

n i

ni

zgodilo

. Kako

je

kralj zdaj

vesel

K o v idi,

da

s

e

kraljica v raa domov,

p oskrije zv estega Ivana

in dvoj -

eka

v

v eliko omaro

. Ko vstopi, pra

g

a jo

: A li

si

molil

a

v

cerkv i? Sev eda, odgov ori mu, ,,pa neprestano

sem

mislila na

zv estega Iv ana, ki

se

je zaradi nas tako p one-

sreil

. " Nato pa

ji prav i : L ahko ga reiv a,

a

darovati

m

u

morava

svoje najljube, sv oja dv ojeka

. Kraljica obledi,

v

B r c u se prestrai, vendar pravi : ,,Dolna sva mu to


34/71

3 2

zaradi njegove velike zvestobe

." Kralj

je vesel

te

h

besedi, da je

ena

njegova istih misli, kakernih j e

bil

on

sam, gre

in

odpre omaro, ter

je j

pripelje zve-

stega Ivana in oba otroka, reko ,,Hvala Bogu ree

n

je, in

tudi svoja dvojka imam zopet

potem jej

pri-

poveduje, kako

se

je

vse zgodilo

In

sreno ivijo vsi

do svoje smrti

.


35/71

6 .

Dobra

k u p i j a

ek

kmet

je

gnal svojo kravo

na

somenj

ter

j

o

prodal za tri zlate

Na

poti proti domu mor

a

mimo ribnjaka,

in

tu

slii e od

dale, kako abe vpi-

jejo : Kva, kva, kva. No, pravi sam pri sebi, te

vedo pa ravno prav : trije zlati so, ne pa dva. K o

pride do

vode,

z

avpije nad njimi : Neumna ival, al

i

ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva.

abe ostanej

o

pri svojem

: Kva, kva e

mi

ne verjamete

,

vam

jih pa

natejem, vzame denar iz epa ter

natej

e

tri zlate v

roko, gro

za groem abe pa se

mal

o

brigajo

za

njegov raun ter

zopet zakliejo : Kva

kva

Kaj

?

zavpije

kmet ves

raskaen, e vest

e

v e bolje, pa same

tejte,"

ter vre ves

denar

v

vodo .

Poiem

postoji

ter hoe poakati, da bod

o

gotove ter mu

ga nazaj prineso, abe ostanej

o

pa pri

svoji

trditvi

ter

nepretegoma kliejo : Kva

,

kva, kva, kva in tudi denarja mu nazaj

n

e

dado

e

nekoliko poaka,

da se zmrai, ko

mora

p a

domov,

ozmerja abe

do

dobrega, reko

: Vi vodni

tleski

v i,

trmoglavci, neumna zijala,

iroka

usta imate

pa'

ter

znate upiti, da loveka uesa bole,

tri zlat

e

seteti

pa

vam

je

e

preve

.

Kaj

mislite,

da vas

bode

m

tu akal,

da

boste gotove?

S tem se

odpravi, ab

e

pa za

njim upijejo : Kva, kva, kva, kva,

da v e s

jezen

domov pride

Za nekoliko asa si

pridobi zopet kravo , to za

-

kolje,

ter

izrauni,

da e meso

dobro

proda, pri te

m

3


36/71

34

toliko

skupi, kolikor ste bili

obe kravi vredni

in da

mu e koa po vrhu

ostane

. Ko pripelje

do

mest a

meso,

je

veliko psov

na cesti, najprvi

pa je velik hrt

.

Ta skae krog

mesa,

voha

ter

laja

: Vov, vov, vov

Kaj pa ti ve, pravi

kmet ;

krava

je, ne

pa vol

Pes pa

laja : Vov, vov, vov Kmet mu

pravi na

to :

Ce misli, da je

vol ,

in

ako

mi

jami

za svoje paj-

dae, da mi ga ne snedo, pojdi

ga

pa ti prodajat

Toda

to ti

pov em, da

mi ga dobro v denar spravi ,

in v

treh dneh te

z

novci priakujem

.

Ne

uide

m

i

tako ne,

saj vem, pri kom da

slui

. Potem

zloi meso

raz voz ter

obrne

;

psi pa planejo

p o

mesu ter vesel j a

lajajo

: Vov, vov, vov

.

Kmet to

od dale slii ter

si misli

: Glej, glej,

v si so mnenja, da je vol ,

ter b

i

ga radi

pokusili

To pa ne gre, najveji mi

je

zanj

odgovoren

Tretji dan

potem si kmet

misli

: Danes zvee

r

imam svoj denar v epu, in grozno se

tega

vesel i

Pa

nikdo noe priti, da bi ga izplaal

. Zdaj naj

s e

pa

lovek e

na

koga zanaaj pravi

in slednji

j

e

tudi njegove potrpeljivosti konec,

da

gre v mesto

k

mesarju

ter

zahteva svoj denar

. Mesar misli, da je to

ala, pa kmet mu pravi : Brez ale, jaz

em svoj

denar

: ali vam

ni

veliki

pes

pred tremi dnevi

cel

o

zaklano kravo domov prinesel? Zdaj se

mesar raz

-

togoti, zgrabi metlo

ter

ga

spodi

. akaj ``

pravi

kmet

e je

pravica

na

svetu

ter gre v kraljevi grad,

kje

r

prosi, da naj ga zasliijo

. Ko ga pripeljejo pred kralja

sedi

ta s

svojo kraljiino

ter

ga pra g

a, kaj

da se mu

je krivinega pripetilo 0h, pravi, abe in psi -so

mi

vzeli, kar

je

bilo

mojega, mesar

me je

pa

e

vrh

u

tega naklestil,

ter

obirno vse pripoveduje, kako s e

je

godilo

.

Tu se

zane kraljiina glasno smijati, in

kralj mu

ree : ,,Ne

morem ti sicer Domagati, pa p

a

ti dam

svojo her

za eno ;

vse

svoje ivljenje se n i

smijala, ko ravno

nad

teboj,

in temu sem

jo obljubil,


37/71

3 5

kdor jo bo v smeh spravil

Zahvali

se Bogu za

velik

o

sreo " O,

odgovori

kmet, tega pa noem ; imam

e eno samo eno doma, in

e

ta mi

je preve

: kada

r

pridem

domov,

ne

zdi

se

mi

drugae, kakor

da

v

vsakem kotu ena stoji . Zdaj se kralj raztogoti reko

:

Ti si

zarobIjenec 0h, mu

odgovori

kmet, gospo d

kralj, kaj

,

hoete od vola

druzega imeti, kakor govej

e

meso

. ,Cakaj," pravi kralj, dobode pa drugo plailo

treh dneh pridi zopet semkaj, takrat se ti jih bo

petsto natelo

Ko

pride

kmet

skozi grajska

vrata, ga ogovor

i

stranik

: Pripravil si

kraljiino v

smeh, gotovo

s i

kaj

pravega,

dobil

.

Menim da, petsto se

mi jih

b

o

natelo. Cuj, pravi vojak, daj meni nekaj od

tega :

kaj bo poel s tolikim denarjem? No, pravi

kmet

,

ker si ti, ti

jih

pa

dvesto odstopim, oglasi

se

pri

kralji v

treh dneh

in

daj

si jih

nateti

. Zid, ki stoj

i

v bliini in ves ta pogovor slii, hiti za kmetom ,

zgrabi ga

za

suknjo ter klie

: Cude boji, kak

o

sreo imate Zmenjati vam jih em ,

v drobi, kaj

bodete poeli s trdimi srebrniki ? O

kaj si ti,

idov-

ska duica, tristo

jih

more imeti, daj

mi takoj za-nj

e

dro ri,

v

treh dneh pa si jih daj od kralja izplaati

"

Zid

je jako vesel

dobre kupije,,

ter mu

hitro prines

e

denar,

pa

slabe gro

ge, komaj tri

na

dva dobra

Tri

dni potem gre h kralju, kakor se mu je zapovedalo

.

Slecite

mu

suknjo, pravi kralj, ,in natejte

mu

jih

petsto .

Oh,

odgovori kmet,

ti niso ve

moji

dvesto podaril sem jih

strainiku, tristo zmenjal

m

i

jih

je

id v drobi, in po pravici ne smem nobenega

ve vzeti

. Mej tem vstopita vojak

in

id

ter

zahte-

vata, kar

sta dobila od kmeta,

in v

resnici dobi vsa

k

svoje batine natete. Vojak mirno trpi,

ker e ve

kak

okus

da

imajo, id

pa

klavrno

vpije

: O joj, o

joj

to niso trdi srebrniki, te

so

gorke Kralj

se m or a

kmetu smijati, vsa jeza ga mine ter

pravi

:

,,Ker s

i

3


38/71

3 6

svoje plailo zgubil, predno

si ga deleen postal, pojd

i

v mojo zakladnico in vzemi

si

denarja, kolikor

ti j e

drago

."

Kmet si

ne da

dvakrat

reci in

si

napoln

i

epe, kar

le

vanje spravi

Potem gre

v

krmo te

r

preteje svoj

denar

. Zid pa se za njim splazi ter

aje

,

kako ta

sam sabo godrnja : Zdaj

me je

pa

vendar t

a

kraljevi zvite prekanil

Kaj mi ni mogel sam denarj

a

odteti, da bi vedel , koliko ga imam :

kako naj zdaj

vem, ali je prav

ali ne,

ko sem denar kar meni ni

tebi ni

v

ep vtaknil

Bog

obvaruj, pravi

id

n

a

tihem, kako

ta lovek neastno o naem

kralji go-

vori, hitro poteem

ter

ga izdam, gotovo mi je

pla-

ilo, njega bodo pa e

kaznovali. Ko slii kralj

kme-

tovi

pogovor,

se razjezi ter

ukae

idu, naj gre ponj

ter

naj ga pripelje v grad . Zid

tee h

kmetu

: Hitr

o

pojdite h

kralju, kakor stojite

. To v em

pa

bolje ,

kaj

se

spodobi, odgovori kmet,

prej

si

bom

dal

na

-

praviti novo suknjo ;

kaj misli,

da naj grem

s

tako

zamazano suknjo h

gospodu kralju, ko

imam vendar

toliko

denarja

v

posesti ? Ko id vidi, da

kmeta n

i

mogoe brez druge suknje pro spraviti,

ter se

boji

,

da zgubi svoje

plailo,

kmet pa kazen, ako kralj u

jeza preide,

mu

pravi

: Posodim ti prav

lepo suknjo

na

kratek as,

prav

iz samega prijateljstva

;

kaj

love

k

ne

stori druzemu

na

ljubo

Kmet

je

s

tem zado-

voljen,

oblee idovo

suknjo

ter odide

njim

. Kral

j

p o v e

kmetu hudobne besede, katerih ga je id ob

-

dolil . Oho,

pravi

kmet, kar id izblekne, je vs

e

iz1agano, temu ne

pride

ne ena resnina

beseda

iz

ust : ta-le potepuh je v

stanu

trditi, da je

moja suknj

a

njegova Kaj se to

pravi, " krii zid,

kaj

vam nise

m

suknje iz samega prijateljstva posodil, da

ste mogl

i

pred kralja

stopiti? Kralj pravi na-to

: Enega

j e

id ogoljufal, mene ali tebe, ter mu da e neka

j

gorkih doteti

; kmet

pa

gre

z lepo suknjo

in

dobri

m

denarjem

domu ter

pravi : Ta pot sem jo

pa

zadel


39/71

7

Dvanajst

baov

4i

nkrat

sta bila

kralj in

kraljica, ki

sta v

miru i-

vela

ter

imela dvanajstero

otrok, bili

so pa sam i

deki

. Tedaj pravi kralj

svoji eni

:

Ako bo trinajst i

otrok,

ki bo

na svet priel, deklica, umreti

mora vse

h

dvanajst dekov, da bo njeno premoenje veliko

i n

celo

kraljestvo njeno

.

Napraviti

da

dvanajst rakev

ki so e z ostruino napolnjene, in v vsakem e le i

mrtvaka zglavnica ;

postaviti jih

da v skrivno izbo

izroi kraljici klju ter

jej prepove,

da ne sme nikomu

r

tega povedati

Mati pa od sedaj celi dan sedi in aluje, da j o

najmlaji sinek, ki

je

vedno pri njej

in trojega imenuj e

p o

svetem pismu Benjamina, enkrat

v es

zauden praa

:

Ljuba mati, zakaj ste tako alostna? Dragi mo j

otrok,

mu

odgovori, tega

ti ne

smem povedati

Deek pa

prej

ne miruje, dokler mu ne

odpre

vra

t

v

skrivno izbo ter pokae dvanajst e z ostruino

napolnjenih rakev. Potem mu pravi

: Preljubi moj

Benjamin, te rakve je dal tvoj oe napraviti za te in

enajst tvojih bratov,

ker

e herka

na svet

pride,

bo

-

dete

v si morali umreti

ter vas bodo

v njih

pokopali

Ko mu to pripoveduje, se

britko joka, sinek pa

jo

tolai : Ne jokaj, draga mamica,

si

bodemo e poma-

gali, kar

uli bomo

. Ona pa mu

pravi

: ,,Pojdi

s

svojimi enajstimi brati

v gojzd

in

eden naj

sedi vedno


40/71

3 8

na

najviem drevesu cele okolice

ter

naj zre na stol p

naega gradu . Ako dobimo sineka, razobesila

bodem

belo zastavo in potem se zopet povrnite : e bo prila

pa

herka

na

svet, razobesila

born

rude&o zastavo

,

potem p a beite, kakor hitro morete, in Ijubi Bog naj

vas

varuje

Vsako no

born vstala in za

v as

molila,

p o

zimi,

da se bodete mogli pri ognji greti, p o let

i

pa, da ne bodete vroine ginili . "

Potem

blagoslovi

svoje

sine, ti pa

odidejo v

gojzd

Eden

za

druzim sedi

na

najviem hrastu

te

r

vedno na

grad gledajo strai

. Ko pride pa Benjamin

na vrsto, vidi, kako zastavo razobeajo :

to ni

bela,

to j

e

krvavorudea zastava, ki

jim

oznanuje,

da

morajo

v s

i

umreti. Ko bratje

to

ujejo, se

raz jeze ter

pravijo :

Kaj naj

v si

pomrjemo zaradi ene

same dekline Pri

-

segamo,

da se hoemo maevati : kjerkoli sreamo

kako deklico,

tekla bo njena rudea kri

Reki odidejo

v

sredino gojzda, in kjer je t

a

najtemneji, najdejo malo

zakleto

hiico, ki

je

prazna

.

Tedaj sklenejo

: Tukaj hoemo ostati,

in ti Benjamin ,

ker si

najmlaji in

najibkeji, gospodaril bode doma ,

mi

drugi pa bodemo

hodili v

gojzd ter skrbeli

z a

hrano . Tako hodijo po temnem

gojzdu

na lov, stre-

ljajo zajce, divje srne, ptice

in

golobe

; sploh, kar

j

e

dobro za

kuhinjo

:

to donaajo Benjaminu, ta

pa jim

mora

kuhati, da si tolaijo svojo lakoto. V tej hiic

i

preive skupaj

deset

let, in

ta

leta minula so jim

kaj hitro.

Herka je

pa

med tem vzrastla, bila je

dobreg

a

srca, lepega obraza

ter

je imela sredi ela zlato zvez-

dico

. Ko

je

enkrat veliko perilo, zagleda vmes tud

i

dvanajst mokih srajc, ter vpraa svojo mater :

Ce-

gave so

te srajce, ko so

oetu vendar

toliko

premajhne ?

Tekega srca jej ta

odgovori : Te srajce

so tvoji

h

dvanajst bratov . Kje

so pa moji

bratci, ko jih nise

m

e nikdar videla ? Mati

jej

odgovori : ,,Bog

sam zna,


41/71

3 9

na

irocem svetu

da

sedaj bivajo." Vzame herko

seboj v sobo

ter

jej pokae dvanajstero rakev z

ostru-

ino in mrtvakimi zglavnicami, reko

: Te

rakve do

-

loene

so bile

za tvoje

brate, pa skrivaj

so

ubeali

,

predno

si se

e ti porodlla, in pove jej, kako se

j

e

v se

to

zgodilo. Deklica

pa

pravi

: Ne jokaj se,

ljub a

mati, la bom svoje

brate iskat

Vzame seboj dvanajst srajc ter odide naravnos

t

v veliki gojzd

. Celi dan hodi in

na

veer

pride do

zaklete hiice

. Vstopi

ter zagleda malega deka, ki j

o

prag

a :

Kam gre in

od kod si? ter se udi,

da j

e

tako lepa,

da nosi kraljevska oblaila in da ima zlat o

zvezdo na

elu

. Deklica

mi odgovori

: Kraljima se m

in

iem svojih

Documents

Pripovedke Za Mladino 1887 Faksimile Grimm