UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO–POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRIPRAVA IN ORGANIZACIJA TREKINGA OKOLI POGORJA ANAPURN

Študent: Tomaž Petek Naslov: Mariborska c. 35a, 2370 Dravograd Številka indeksa: 81532421 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Lektorica: Tina Sovič, prof. Mentorica: Sonja Sibila Lebe, mag.

Maribor, september 2005

Predgovor

Na izbiro naslova diplomske naloge sta vplivala predvsem dva razloga: • avtor je osebno obiskal Nepal in se udeležil trekinga okoli pogorja Anapurn; Nepal ga

je popolnoma prevzel • z diplomskim delom je želel predstaviti treking turizem, in Nepal kot turistično

destinacijo, ki bi morala pri nadaljnjem razvoju nujno upoštevati pravila ekološkega destinacijskega menedžmenta

Diplomsko delo je nastajalo v spajanju osebnih izkušenj in strokovne literature o treking turizmu - slednje je v slovenskem jeziku zelo malo. Nekaj člankov najdemo v gorniških revijah in na spletnih straneh, ki so namenjene ljubiteljem gora. Pomemben vir so tvorili predvsem vodniki po Himalaji v angleškem jeziku. Program trekinga okoli pogorja Anapurn je pripravil avtor na osnovi lastnih izkušenj. Pot je prehodil leta 2003 v spremstvu dveh prijateljev in si delal zapiske, kakšen bi bil ta treking v njegovi režiji. Svoje predstave o trekingu je vnašal v to diplomsko nalogo. Iz njih je razvidno, da niso bile osredotočene zgolj na to, kako treking izpeljati, temveč predvsem na to kako ga izpeljati čim bolj naravi prijazno. Pomemben del naloge zato tvori ocena v sklepnem delu avtorjevih ekoloških problemov Nepala, projektov za zaščito narave, ki jih Nepal že izvaja in predlogi, kako izboljšati odnos turizma do narave. V prihodnosti želimo delati v turizmu in organizirati trekinge v svetovna gorstva, zato smo v tej nalogi preverili, kako razvit je treking turizem pri slovenskih turističnih operaterjih in agencijah ter kakšen odnos imajo do te oblike turizma. Osredotočili smo se na agencijo TrekTrek, ki organizira trekinge po vsem svetu. V tej agenciji smo opravili intervju s temo »Slovenske turistične agencije in treking turizem«. Ta intervju nam je precej pomagal pri predstavitvi stanja treking turizma na slovenskem turističnem trgu.

2

KAZALO

1. UVOD……………………………………………………………………………….…..5 1.1 Opredelitev področja in opis problema………………………………………….……5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve…………………………………………………….…5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave……………………………………………….….6 1.4 Predvidene metode raziskovanja……………………………………………………...7 2. TIPIČNE TREKING DESTINACIJE IN NJIHOVA PROBLEMATIKA……….……..8 2.1 Opredelitev turistične destinacije……………………………………………………..8 2.2 Predstavitev treking destinacije………………………………………………………8 2.3 Turistični vplivi na treking destinacijo……………………………………………….9 2.3.1 Ekonomski vplivi……………………………………………………………….…..9 2.3.2 Kulturni (socialni) vplivi……………………………………………………………9 2.3.3 Vplivi na okolje………………………………………………………………….….9 2.3.3.1 Razmerje med ekonomskimi interesi in interesi varovanja okolja……..……….10 2.3.3.2 Trajnostni razvoj turizma………………………………………………………..10 3. ORGANIZACIJA TREKINGA………………………………………………….…….11 3.1. Treking turizem……………………………………………………………………..11 3.2 Priprava in organizacija trekinga……………………………………………………11 3.2.1 Priprave na treking………………………………………………………………...11 3.3. Organizacija trekinga……………………………………………………………….13

3.4 Nevarnosti pri trekingu………….……………………………………………….….13 3.4.1 Nevarnosti, povezane z zdravjem………………………………………...…….…13 3.4.2 Nevarnosti, povezane z okoljem…………………………………………….….…14 3.4.3 Nevarnosti, povezane z družbenopolitičnim položajem države……………..……14 4. NEPAL………………………………………………………………………… ..…....15 4.1 Nepal - dežela bogov in najvišjih gora……………………………………… ..…....15 4.1.1 Površje……………………………………………………………………. .……..15 4.1.2 Flora……………………………………………………………… ..…… ...…….15 4.1.3 Favna…………………………………………………………… ………………16 4.1.4 Prebivalstvo…………………………………………………… ..……………..…16 4.1.5 Zgodovina…………………………………………………… ..…………………16 4.2 Nepal kot destinacija………………………………………… ..…………………...17 4.2.1 Naravne znamenitosti Nepala……………………………… ..………………..…17 4.2.2 Kulturne znamenitosti Nepala……………………………………… ..…………..19 4.3 Zgodovina trekinga v Nepalu…………………………………………...………..…19 4.3.1 Projekt ACAP……………………………………………………..………………19 5. EKOLOŠKA PROBLEMATIKA TREKING DESTINACIJ… ..…………… ...……21 5.1 Ekoturizem – splošna definicija…………………………………………... . .. ....…21 5.2 Ekologija v Nepalu…………………………………………… ..……...……. .... ...21 5.2.1 Teorija o uničevanju okolja v Nepalu……………………….. ……...…… …..…23 6. TURISTIČNE AGENCIJE IN TREKING……………………… ..……… …………24 6.1 Slovenske turistične agencije in njihovi treking programi……… …...………..…24 6.2 Potovalna agencija TrekTrek……………………………………. …………… .…25 6.2.1 Poslovna filozofija agencije TrekTrek…………………………. .…… …………26 7. PROGRAM TREKINGA OKOLI POGORJA ANAPURN………… ...….... ..… ….27 7.1 Predstavitev trekinga………………………………………………… ..…. ....……27 7.2 Program trekinga…………………………………………………… ..… ...………28 7.2.1 Analiza programa trekinga………………………………………… ..… ..……...34

3

7.3 Predlogi za okolju prijazen treking v Himalaji.......…………….….. ..…... ..............35 7.3.1 Nekaj pravil za preprečevanje razdiranja ekološkega ravnovesja v Himalaji.. ......36

8. SKLEP…..………………………………...…..…………………..……….…………..37 POVZETEK……..……………………………………………………………………..…38

VIRI IN LITERATURA……..………………………………………………………...…39

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Premikanje, iskanje drugačnosti, iskanje novosti, pobeg pred stresnim življenjem, potreba po učenju… Vse to so stvari, ki jih človek išče, si jih želi in uresničuje. Vse te človekove želje in potrebe skuša turizem zadovoljiti v čim večji meri. Turizem je danes po svetu in pri nas najhitreje rastoči sektor gospodarstva. Ta se je v zadnjih petdesetih letih drastično razmahnil, še zmeraj narašča in podira vse rekorde v številu ljudi, ki potujejo in trošijo denar za turizem. Poleg tega je turizem tudi filozofija, je kultura in način življenja. Je najbolj enostaven sistem izobraževanja, način spoznavanja različnih kultur in družbenih ureditev, je način odnosov med ljudmi, posamezniki, narodi. Človek je vse bolj zahtevno in kritično bitje, zato se tudi njegove potrebe spreminjajo. Skuša poskusiti in doživeti čim več novih stvari. Zato je turizem moral precej razširiti svojo ponudbo in jo prilagoditi željam ljudi. Od klasičnega načina turizma, kakor je masovni turizem v popularne obmorske destinacije, se je turizem razvil in razdelil na ogromno področij, ki segajo vse tja do najbolj nenavadnih in ekstremnih oblik turizma, kot so potovanje v vesolje, potovanje s podmornico… V diplomskem delu smo se osredotočili na posebno področje turizma, in sicer na večdnevno pohodništvo v ekstremnih naravnih razmerah in značilnostih, ki se v mednarodnem turističnem žargonu imenuje treking. Treking, ki smo ga v diplomskem delu predstavili, je lociran v nepalsko Himalajo, in sicer na področju pogorja Anapurn. Predstavili smo pripravo na takšno pot, sam potek in predstavitev trekinga s skupino petih ljudi. Vsak pojav ima dobre in slabe strani – tako je tudi z vplivom trekinga na ekologijo, in to smo poskusili predstaviti tudi v tej diplomski nalogi. Množičnim vplivom turizma na okolje je posvečenega veliko prostora, vključili pa smo tudi predloge, kako oblikovati visokogorski treking naravi prijazno. Poskusili smo ugotoviti, zakaj več slovenskih agencij ne poskusi vključiti takšen način potovanja v svoje ponudbe. Ugotoviti smo poskušali tudi, kakšen vpliv in posledice ima takšen način turizma na destinacijo in ljudi iz ekološkega in kulturnega pogleda. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomske naloge je predstaviti, kaj je treking in kako poteka takšna zvrst potovanja. Glavni razlog, zakaj smo se odločili za to tematiko, je, da se avtor sam intenzivno ukvarja s trekingom, in tudi to, da je to področje v Sloveniji še precej neraziskano. To diplomsko delo bo zato sodilo med prvo strokovno literaturo na to temo v slovenskem jeziku.

5

Nestandarden način izvajanja turizma, kot je treking, zahteva izredno premišljeno izvedbo, saj vsebuje tudi določeno tveganje in zahteva zato precejšnjo stopnjo profesionalizma. Prav to je razlog, da se pri nas le malo agencij odloča za tovrstno ponudbo. Najbolj znana slovenska agencija, ki se ukvarja s trekingi, je agencija TrekTrek iz Ljubljane. Pripravili bomo predloge, kako organizirati takšna potovanja čim bolj naravi prijazno. Cilji Za uresničitev diplomske naloge si zastavljamo naslednje cilje:

- podrobno želimo analizirati in predstaviti treking okrog pogorja Anapurn širši javnosti - ugotoviti želimo, kakšni so dobri in slabi vplivi takšnega trekinga na ekologijo in kaj

treking turizem pomeni v ekonomskem smislu za Nepal - ugotoviti želimo, zakaj se več slovenskih turističnih agencij ne odloča za to popularno

obliko turizma v tujih gorstvih Trditev Ob upoštevanju načel trajnostnega in sonaravnega turizma je možno oblikovati naravi prijazen program razvoja turizma, kar tudi velja za najbolj občutljiva območja, kakršna predstavljajo tereni, ki jih ljudje izbirajo za treking, kot je npr. področje pogorja Anapurn. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Osnovna predpostavka pri nastajanju diplomskega dela je, da vse več ljudi želi preživljati aktivne počitnice. Vse več ljudi si želi novih doživetij, ki so pogosto vezana tudi z ekstremnimi razmerami, in med te zvrsti turizma spada tudi treking. Predpostavljamo tudi, da bo mogoče dobiti potrebne podatke o trekingu okrog pogorja Anapurn in da bodo ti dovolj obsežni in natančni. Predpostavljamo, da bo mogoče opraviti kakovostne intervjuje s kompetentnimi osebami za obravnavana področja potovanj. Omejitve Tema treking turizma je zelo obširna in problemi, ki so povezani z destinacijo, kjer se treking izvaja, so številni, zato se omejujemo le na majhen del Himalaje, in sicer na območje pogorja Anapurn. Predstavili smo zgolj visokogorski treking, ki se precej razlikuje od trekingov po džungli in ostalih načinov trekinga. Problem oziroma omejitev pri raziskovanju te teme predstavlja literatura, saj je je izredno malo. Nekaj raziskav v zvezi s trekingi je dosegljivih v angleščini in na svetovnem spletu.

6

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo je poslovna raziskava, osredotočena na organizacijo treking potovanja. Raziskava je statična, saj smo uporabljali odvisnost med pojavi v določenem trenutku. V delu smo uporabili deskriptiven in deloma analitičen pristop. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili metodo deskripcije, komparativno metodo, kompilacijo in intervju. V analitičnem delu pa smo uporabili metodo generalizacije in sinteze.

7

2 TIPIČNE TREKING DESTINACIJE IN NJIHOVA PROBLEMATIKA 2.1 Opredelitev turistične destinacije V literaturi turistično destinacijo velikokrat enačijo z območjem, regijo, krajem, mestom ali pa celo z večjimi geografskimi enotami, kot je država ali kontinent. Bieger (2002, 55) opredeli turistično destinacijo kot geografski prostor (kraj, regijo, zaselek), ki ga določen gost ali segment gostov izbere za potovalni cilj. Prostor vsebuje vso nujno opremo in objekte za prenočevanje, oskrbo, zabavo in poslovne zadeve. Destinacijo preučujemo kot celoto posameznih storitev in proizvodov, ki se združujejo v integralno turistično storitev/proizvod. Turistična destinacija je splet (Ogorelc 2001, 39-40):

- znamenitosti (elementi naravne in kulturne dediščine, kulturne prireditve, posebni dogodki)

- turističnih delnih storitev (bivanje, prehrana, prevoz) - dopolnilnih storitev (zdravstvena oskrba, bančne, telefonske in poštne storitve) - dejavnosti (neprofitnih) turističnih organizacij - transportne in druge osnovne infrastrukture - turistične infrastrukture.

Tradicionalno obravnavajo avtorji turistično destinacijo, odvisno od namena obravnave, kot posebno zanimivost ali jo opredelijo geografsko kot kraj z zaledjem, regijo ali državo. Te zanimivosti ali privlačnosti privabljajo turiste skozi vse leto, ob določenem letnem času, samo v nekem krajšem obdobju ali ob nekem posebnem dogodku. (Ogorelc 2001, 40). V novejših delih strokovnjaki ugotavljajo, da je destinacija koncept subjektivne zaznave (Buhalis 2000, 97). Temelji na subjektivni zaznavi turistov, ki je odvisna od socialnega statusa, izobrazbe in izkušenj posameznika, ki ocenjuje destinacijo glede na namen potovanja in izbrani potovalni načrt. 2.2 Predstavitev treking destinacije Beseda treking pomeni hoditi ali premikati se peš, beseda destinacija pa pomeni končni cilj. Treking destinacija se ponaša z nizom značilnosti, ki jih sestavljajo naravne danosti (neokrnjena narava), podnebne značilnosti, kultura in domačini. Najpomembnejša pri treking destinaciji je narava, ki mora biti dovolj privlačna za turista, posebna oz. edinstvena in neokrnjena. Da pa kot takšna vzbudi zanimanje, ima poleg naravnih danosti velik vpliv tudi država s svojimi pogledi na turizem in dobro razvitimi ekološkimi programi. Pomembni dejavniki, ki predstavljajo posebne razmere pri treking destinaciji, pa so: oddaljenost kraja destinacije, letni čas, težavnostna stopnja trekinga (lestvica težavnosti trekinga je od 1 do 5; 1 predstavlja najmanj zahtevno stopnjo trekinga in se stopnjuje do ocene 5, ki predstavlja najzahtevnejšo stopnjo trekinga), primerno razvita infrastruktura (tudi v bolj odročnih krajih), dopolnilne storitve (zdravstvena oskrba), možnost za preživljanje aktivnih počitnic v naravi, vse bolj pa je cenjen tudi mir, ki omogoča »totalni odklop«.

8

2.3 Turistični vplivi na treking destinacijo1 Destinacija je izpostavljena trem načinom vpliva, ki jih prinaša turizem. Ti vplivi so ekonomskega, kulturnega (socialnega) in okoljskega značaja. 2.3.1 Ekonomski vplivi Z ekonomskega stališča se vplivi pojavljajo v negativnih posledicah podražitve osnovnih živil, kar predstavlja težavo predvsem v revnejšem delu sveta (primer mleka: hoteli porabijo za turiste ogromne količine mleka in živil, zaradi česar jim cena zelo zraste in si jih matično prebivalstvo težko privošči). Poleg tega se na ekonomskem področju odraža negativen vpliv pri neenakomerni razdelitvi prihodkov od turizma. To je vidno predvsem v državah »tretjega sveta«, kjer je razlika precej očitna (primer: v Nepalu korupcija povzroča vedno večji razdor med bogatim in revnim prebivalstvom). Kadar pa je destinacija del dotlej neraziskanega sveta, ko se služijo milijarde dolarjev z oglaševanjem v smislu »poslednji nedotaknjeni paradiž sveta« - je stvar videti bistveno drugače. V svet, ki ni poznal korupcije, stresa in bolezni, si utre pot »civilizacija« z vsemi negativnimi spremljevalnimi pojavi, kot so kužne bolezni (turizem je kriv za hitro širjenje predvsem kužnih spolnih bolezni), prostitucija, kriminal, rušenje socialnega ravnovesja v krajih, v katerih se razvija (Sibila Lebe, skripta, 115). Pozitiven ekonomski vpliv na treking destinacijo se odraža predvsem v novih zaposlitvah (treking vodiči, nosači, hotelirji…) in izgradnji nove infrastrukture (boljša prometna povezava, boljša medicinska oskrba, bolj pestra izbira blaga v trgovinah…). 2.3.2 Kulturni (socialni) vplivi Turizem ima lahko s kulturnega (socialnega) stališča ugodne oz. pozitivne vplive na ohranjanje kulture. Zaradi turizma oživijo stare obrti in običaji, ki so bili tik pred izumrtjem. Po drugi strani pa se lahko avtohtona kultura »skomercializira«, navade in običaji se prilagodijo turistom in se »zevropeizirajo«. Negativen vpliv turizma se pri prebivalstvu s tradicionalnim načinom življenja kaže v sovraštvu, občutku manjvrednosti, želji po imitiranju življenjskega stila turistov itd. 2.3.3 Vplivi na okolje Okolje in turizem sta tesno povezana, saj so mnoge oblike okolja privlačne za turizem, pri tem pa turizem vpliva na okolje. Ti vplivi so lahko pozitivni in negativni. Med pozitivne štejemo predvsem: vzpodbudo turizma za zaščito naravnega okolja (kakovostno naravno okolje je privlačno za turizem), zaslužki od turizma omogočajo zaščito naravnega okolja, zaradi turizma se oblikuje in krepi ekološka zavest… Negativni vplivi na okolje pa se kažejo v: onesnaževanju voda, zraka, parkov, gozdov, hrup zaradi prevelike prostorske koncentracije turistov, ogrožanje avtohtonega rastlinstva in živalstva…

1 Povzeto po Mihalič (1994, 53-55).

9

2.3.3.1 Razmerje med ekonomskimi interesi in interesi varovanja okolja Ekonomski interesi, se morajo vedno prilagajati ekološkim interesom. Upoštevati morajo ekologijo in graditi na trajnostnem razvoju. Samo s pravim razmerjem lahko ti dvoji interesi prinašajo ugodne ekonomske rezultate, ob hkratnem ohranjanju naravnih virov. De Rivera Icaza (1990, 6) govori o združljivosti pojmov ekonomije in ekologije, in sicer da sta na področju turizma združljiva bolj kot na kateremkoli področju človekove aktivnosti:

• ker turizem v večini primerov temelji na privlačnosti okolja in ker je torej ta osnova za razvoj turizma,

• ker je kakovost okolja osnova turistične ekonomije in • ker zaščita okolja ne samo, da ne zavira turističnega razvoja, temveč je pogoj zanj in

zagotavlja, da bo turistični razvoj lahko trajen . 2.3.3.2 Trajnostni razvoj turizma2 Vrhovec (2000, 27) pravi, da je trajnostni razvoj izkoriščanje dediščine tako, da ostane neokrnjena še našim dedičem. Trajnostni razvoj mora biti v skladu z okoljem. Trajnostno razvojne aktivnosti zato ne zahtevajo velikih in nepopravljivih posegov, pač pa drobno delovanje na mnogih področjih. Pri trajnostnem razvoju ne govorimo o velikih in enkratnih dosežkih, ampak o neprekinjenem procesu. Za trajnostni razvoj gorskega sveta in s tem tudi gorskega turizma so primerne predvsem dejavnosti, ki s svojim delovanjem ne ogrožajo gorskega okolja. Okolje, ki ga spridi intenzivni gorski turizem, postane zaradi svoje degradacije za turiste nezanimivo in odbijajoče (v gorskem svetu ni smiselno graditi velikih hotelov, opravljati velikih zemeljskih del pri širitvi smučišč, graditi preveč cest in velikih hidroenergetskih objektov). Destinacija sme rabiti le toliko naravnih virov, kolikor se lahko ti sproti sami obnavljajo. Prihodnje generacije morajo imeti enaka izhodišča za razvoj kot generacije, ki sedaj upravljajo z naravo in s kulturno dediščino. Temeljno vprašanje, s katerim se bodo morali ukvarjati v turističnih destinacijah v prihodnje, je, kako dolgoročno vzpostaviti ravnotežje med turizmom in lokalnim prebivalstvom, kako zagotoviti optimalne ekonomske učinke, hkrati pa zagotavljati lokalnemu prebivalstvu možnosti za razvoj. Okolju prijazen turizem, trajnostni turizem v najširšem pomenu besede, je priložnost in ne omejitev. Ta vprašanja so vse bolj aktualna, kot je aktualno prizadevanje za trajnostni razvoj na vseh ravneh (globalni, nacionalni, lokalni), ki morajo izhajati iz okoljske ranljivosti in odgovornosti za prihodnje generacije. Gre za odgovoren odnos do lastnega razvoja in odgovornost do okolja, ki ga turistično gospodarstvo izkorišča in trži. V vsakem primeru pa je odgovornost za upravljanje naravnega prostora v rokah njegovih prebivalcev.

2 Povzeto po Ekoturizmu v gorah ( 2002, 64).

10

3 ORGANIZACIJA TREKINGA 3.1 Treking turizem Treking je način potovanja, ki so ga ljudje uporabljali že od nekdaj – peš. Sledimo potem, v deželah brez cest, ki jih domačini še danes uporabljajo. Je potovanje na večje razdalje, navadno po težje dostopnem hribovitem svetu. Z drugimi besedami, treking pomeni peš odkrivati lepote gora tam, kamor z drugimi prevoznimi sredstvi ni mogoče priti. Je oblika in način potovanja, kjer prideš v stik s kulturo dežele in z njenimi najbolj odročnimi kraji in kjer najbolj intenzivno doživljaš podeželje posamezne države. Pri trekingu je najlepše to, da si hitrost potovanja človek izbira sam. Ponavadi se na treking odpravi skupina, potem pa se ljudje po poti porazdelijo glede na zmožnosti in doživljanja posameznika. Tisti z več energije in kondicije hodijo hitreje, tisti z manj pa počasneje. Nihče nikogar ne priganja, poti pa so ponavadi dobro označene, tako da se je skoraj nemogoče izgubiti. Treking turizem je danes zelo uveljavljena oblika turizma. Kljub temu, da beseda treking pomeni hojo po hribovitem, manj prehodnem svetu, danes turistične agencije pod besedo treking ponujajo raznovrstne oblike hoje v naravi. V Južni Ameriki in Aziji so poleg gorskih trekingov zelo popularni tudi džungelski trekingi in trekingi po kanjonih, na Bližnjem vzhodu pa najdemo veliko puščavskih trekingov. V Sloveniji imamo skromno ponudbo trekingov, čeprav je naše površje tako razvito, da bi lahko uspešno ponujali trekinge po ravnini (V. del Slovenije) ali po naših sredogorjih (V. in osrednja ter J. Slovenija), zelo zanimiv pa bi bil tudi kraški treking, v katerega bi lahko vključili obisk kraških jam. 3.2 Priprava in organizacija trekinga Priprave na treking in njegovo organizacijo so osnova za uspešno izvedbo trekinga. Za organizatorja se priprave na treking pričnejo že precej časa pred samo izvedbo. Le dobro pripravljen program in logistika poti nam zagotavljata, da bomo imeli na poti čim manj problemov. Fazi priprava in organizacija zajemata raziskavo turističnega trga, zakup nastanitvenih, prevoznih in drugih kapacitet ter njihovo povezovanje v pavšalne proizvode (Mihalič, 1999, 40). 3.2.1 Priprave na treking Priprava na treking je nekakšen uvod v sam treking. Cilj planiranja je, da želimo predvideti dogodke. Ko se pripravljamo na treking, si moramo postaviti nekaj ključnih vprašanj:

- KAM bomo šli na gorski treking? V zvezi s tem vprašanjem raziščemo, kje so najbolj zanimive možnosti za izvedbo dobrega trekinga, kakšen je tamkajšnji teren, kakšne so možnosti nastanitve, kako je območje

11

preskrbljeno s pitno vodo, kako dolga je pot, koliko dni potrebujemo, da prehodimo to pot, ali obstajajo knjige in zemljevidi za izbrano območje, kakšna je težavnost trekinga…

- KDAJ na gorski treking? Ko se odpravimo na treking v določeno gorovje, se moramo pozanimati, kdaj je najbolj primeren čas za treking, kdaj je vreme najbolj stabilno, kdaj lahko opazujemo najbolj zanimive pojave v naravi ( cvetenje vseh vrst rastlin spomladi v Himalaji, opazovanje ptic…) kdaj so koče na trekingu odprte, kdaj se izognemo največji gneči na bolj priljubljenih trekingih...

- KAKO bo potekal treking? To vprašanje se predvsem nanaša na način, kako bomo na trekingu organizirani: ali bomo imeli vodnike, kuharje in ostalo ekipo, ali bomo na trekingu taborili ali bomo spali v kočah, ali bomo šli na treking sami ali v skupini, kako velika bo skupina itd.

- KAJ vzeti s seboj na gorski treking? To je lahko ključnega pomena za prijetno počutje na trekingu, saj ima oprema velik vpliv na udobje pri hoji in premagovanju raznih težav. Pomaga nam, da čim udobneje, varneje in z užitkom potujemo. Pomembno je, da naredimo idealen izbor opreme, ki jo vzamemo s seboj, saj nam je lahko pretežek nahrbtnik velika obremenitev pri večdnevnem trekingu. Nekaj najbolj pomembne opreme, ki je potrebna za treking: Oprema

- spalna vreča (izbrati ustrezno, glede na vremenske razmere v času trekinga) - nahrbtnik (dovolj velik s prilagojenim hrbtiščem) - svetilka - termo steklenica - sončna očala - klobuk (zaščita pred soncem) - pohodne palice - zemljevid, kompas - nepremočljiva torbica - večnamenski nož - vžigalnik - zaščitna krema proti soncu - torbica s prvo pomočjo

Obleka

- pohodne hlače - dobri pohodni čevlji - termo spodnje perilo - dežni plašč - jakna iz nepremočjive tkanine - vetrovka - kapa in rokavice - nekaj parov nogavic

12

- 2 puloverja - nekaj kratkih majic - brisača

Ko izbiramo destinacijo in se pripravljamo na treking, si moramo odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja in izpolniti vse pogoje, ki spadajo k pripravam na treking. Pomembno je, da se čim bolj držimo načrtovanega. 3.3 Organizacija trekinga Organizacija trekinga je ključna točka za izdelavo programa in izvedbo trekinga ter je okostje takšnega projekta. Boljše kot se bomo na projekt pripravili, boljše bomo lahko organizacijo izpeljali. Organizacijo trekinga lahko razdelimo v ključne točke:

1. Raziskava trga (spremljanje spletnih strani, katalogov, sejmov…) 2. Izberemo cilj (destinacijo podrobno raziščemo in se nanjo dobro pripravimo – najbolje

je da destinacijo obiščemo pred trekingom) 3. Zbiranje podatkov (naslovi hotelov, agencij, letalske karte, kakšne so cene v državi

kamor odhajamo, običaji ipd.) 4. Izdelava itinerarija (upoštevanje rezervnih alternativnih možnosti) 5. Izdelava programa potovanja 6. Izračun stroškov na udeleženca in izdelava cenika 7. Razpis potovanja (objava na internetu, v medijih – stroški teh objav so všteti v ceno) 8. Sprejem prijav 9. Sestavljanje liste udeležencev z osebnimi podatki 10. Obveščanje udeležencev o podrobnostih in posebnostih 11. Rezervacije (letalskih kart, hotelov, agencijskih storitev – nosači, prevoz…) 12. Sestanek z udeleženci – ture (dogovori o opremi, cepljenju, vizumih, o fizičnih

pripravah…) 13. Eventualno cepljenje 14. Urejanje vizumov 15. Urejanje transferja do izhodiščnega letališča in nazaj 16. Dvig letalskih kart

3.4 Nevarnosti pri trekingu Nevarnosti in težave, s katerimi se na trekingu srečujemo, so lahko številne in v določenih primerih tudi usodne. Na večino težav lahko vplivamo sami z dobro telesno pripravljenostjo, z upoštevanjem pravil na trekingu, spremljanjem vremena, s spremljanjem družbenopolitične situacije v državi… Ob upoštevanju pravil na trekingu in primerni pripravljenosti nanj, se nevarnosti in težave precej zmanjšajo.

13

3.4.1 Nevarnosti, povezane z zdravjem Nevarnosti, ki so povezane z zdravjem, so najbolj pogosta nadloga na trekingu. Srečamo se lahko s precej širokim spektrom zdravstvenih težav: diareja, razni virusi, sončarica, gorska slepota, opekline, ozebline, odrgnine, višinska bolezen… 3.4.2 Nevarnosti, povezane z okoljem Na treking se pogosto odpravimo v tuje dežele in na druge kontinente. Tam nas čaka drugačno podnebje kot doma, novi ljudje, nova hrana, drugačen rastlinski in živalski svet, drugačne poti in podlaga, po kateri bomo hodili…Vse to za nas pomeni nekaj novega in zanimivega, lahko pa predstavlja določeno nevarnost. Te nevarnosti so: plazovi (snežni in kamniti), višinske nevihte, megla, snežni zameti (na višini okoli 5000 m lahko doživimo snežne nevihte tudi poleti), izguba orientacije (zgrešimo pot in pridemo v neprehoden svet), nepitna voda, strupene živali (velika nevarnost kačjega ugriza poleti v maroškem gorovju Riff), zveri (medvedi, divje mačke in volkovi na treking območjih v Aziji)… 3.4.1.3 Nevarnosti, povezane z družbenopolitičnim položajem države Najboljši trekingi na svetu so locirani v državah, ki imajo površinsko največje gorske verige, velike površine pragozdov, deroče reke brez hidroelektrarn in gostega rečnega prometa: skratka tam, kjer je narava najbolj neokrnjena in zanimiva. Te naravne znamenitosti pa so ponavadi v deželah tretjega sveta: v južni Aziji, Afriki in Južni Ameriki. To so dežele, v katerih se velikokrat srečujemo z neurejenimi in nestabilnimi družbenimi in političnimi razmerami. V takšnih razmerah lahko nevarnosti ogrozijo tudi turista, ki se udeleži trekinga. Te nevarnosti so: napadi roparskih tolp (največ primerov na odročnih koncih Južne Amerike), oboroženi spopadi med gverilo in vladno vojsko, na območju trekinga (Kongo, Nepal), ugrabitve turistov (verski skrajneži na Filipinih), nevarnosti gibanja na območju, kjer deluje narko mafija (Kolumbija, Zlati trikotnik v Aziji)… K temu, da se nevarnostim izognemo, lahko v večini primerov znatno doprinesemo sami. Z dobro psihično in fizično pripravljenostjo ter upoštevanjem določenih pravil na trekingu lahko tveganje precej zmanjšamo. Na bolj organiziranih trekingih pa skrbijo za varnost trekerjev tudi države gostiteljice, ki v bližini najbolj popularnih treking poti postavljajo kolibe, v katerih nudijo potnikom prvo pomoč in tako imenovane lodge (skromen, manjši hotel), kjer lahko trekerji najdejo zavetje. Države v razvoju se zavedajo vrednosti turizma za svoj gospodarski razvoj, zato se trudijo privabiti čim več tujih turistov in skrbijo, da bi se v njihovi državi čim bolje počutili. Treking turizem se kljub vsem zgoraj naštetim in opisanim nevarnostim razvija in širi. Pravi ljubitelji trekingov in gora nasploh raje tvegajo, kot da bi se trekingu odpovedali. Poleg tega sta tveganje in originalnost, ki ju takšen način potovanja ponuja, za mnoge trekerje dodaten čar trekinga. Če se bomo doma pravilno pripravili in bomo pametno hodili, bo tudi treking z višjim odstotkom tveganja užitek in ne težava.

14

4 NEPAL3 4.1 Nepal – dežela bogov in najvišjih gora Uradno ime: Kraljevina Nepal (Nepal Adhiraya) Državna ureditev: parlamentarna monarhija Površina: 147.181 km2 Število prebivalcev (2002): 24.000.000 Gostota poselitve: 149,2 preb./km2 Glavno mesto: Katmandu (Kathmandu) Uradni jezik: nepalski Slika 1 : Nacionalna zastava Nepala Denarna enota: nepalska rupija (NRP) (www.nepal.com) BDP (1996): 4456 milijonov ameriških dolarjev; 210 USD/preb. Nepal je država, ki leži v južni Aziji, v srednjem delu Himalaje. Obsega 800 km dolg in 200 km širok del osrednje Himalaje, od Indo-gangeškega nižavja na jugu do najvišjih vrhov vzdolž meje s Tibetom. Nepal je stisnjen med dve ogromni državi, in sicer na jugu meji na Indijo, na severu pa na Kitajsko. Kljub svoji relativno majhni površini (Nepal ima 147.180 kvadratnih kilometrov, kar je za dobrih 7 Slovenij), je v Nepalu kar osem gora od skupno štirinajstih na svetu, ki segajo preko 8000 m. Ena izmed njih je tudi Sagarmatha ali Mount Everest, ki s svojimi 8848 metri slovi kot najvišja gora na svetu. Zato ni čudno, da domačini imenujejo Nepal dom bogov in čutijo do najvišjih gora ogromno spoštovanje. 4.1.1 Površje Nepal delimo na štiri pokrajinske enote:

1. Na jugu je Terai: to je okoli 30 km širok severni rob indo-gangeškega nižavja (75-280 m n. v.)

2. Hribovje Churia: iz ravnine se strmo dviga hribovje Churia, zgrajeno iz vzporednih slemen in vmesnih dolin.

3. Nizka Himalaja: niz položnih dolin in kotlin (600 – 2000 m n. v.), med razmeroma nizkim hribovjem in gorovjem.

4. Visoka Himalaja: Visokogorska pokrajina, zgrajena iz granitov in gnajsov (sega preko 8000 m n. v.)

4.1.2 Flora Nepal ima izredno pestro floro. Flora pomeni velik turistični potencial v Nepalu, saj tam prevladuje predvsem turizem, ki se izvaja v naravi (trekingi, raftingi, safariji, padalstvo…). V Nepalu je znanih več kot 6500 različnih rastlinskih vrst. Med njimi so najbolj pogoste: rododendrum, macesen, hrast, bor, himalajska cedra in okoli 300 vrst orhidej.

3 Povzeto po Natku (1999, 223-226).

15

4.1.3 Favna Nepal je dežela, ki se lahko pohvali z izredno pestro in edinstveno favno. V Nepalu živi kar 800 vrst ptic (10 % vseh znanih vrst ptic na svetu). Med najbolj zanimive in eksotične živali v Nepalu pa spadajo: bengalski tigri, sloni, krokodili, snežni leopardi, nekaj vrst opic, nosorogi, kobre, črni leopardi, volkovi, himalajski črni medvedi… V tej pestri živalski zbirki je kar nekaj takih, ki živijo samo še v Nepalu (snežni leopard, himalajski črni medved in nekaj vrst ptic) in so seveda zaščitene. 4.1.4 Prebivalstvo Število prebivalcev se v Nepalu zelo hitro povečuje. Leta 1961 je Nepal štel 9,4 milijona prebivalcev, danes pa jih ima preko 24 milijonov. Najbolj gosto sta poseljena Katmandujska kotlina in Terai. Za narodnostno in kulturno pestrost je vzrok predvsem v naseljevanju tibetansko-burmanskih ljudstev iz Tibeta in indoevropskih iz Indije. Večinoma budistična tibetansko-burmanska ljudstva so se ohranila v visokogorskih dolinah. Prebivalstvo Nizke Himalaje je tudi tibetansko-burmanskega rodu, a je večinoma prevzelo hindujsko vero in nepalski jezik. V nižinah in sredogorju živijo indoevropska ljudstva. Uradni jezik je nepalski, uporabljajo pa pisavo devanaragi. Po veroizpovedi so večinoma hindujci (89 %; hinduizem je državna vera), v visokogorju pa živijo predvsem lamaistični budisti (8 %). 4.1.5 Zgodovina Starejša zgodovina. Vse do 18. stoletja je bilo na ozemlju današnjega Nepala več manjših držav, sprva pod prevladujočimi vplivi iz Tibeta, pozneje iz Indije. Od 4. do 8. stoletja je južni del Nepala spadal pod državo Gupta. Od 12. stoletja so Katmandujsko dolino obvladovali hindujski vladarji. 1559 je nastala hindujska država s središčem v mestu Gorkha. Kralj Prithvi Narayan Shah (1742-45) je z dobro organizirano vojsko (gurki) leta 1769 osvojil Katmandujsko dolino in postavil temelje sodobne nepalske države s prestolnico v Katmanduju. S poskusom širjenja Nepala v severni Indiji je sledila nepalsko-britanska vojna (1814-16). V njej je bil Nepal poražen in je moral Veliki Britaniji (v nadaljevanju VB) prepustiti nekatera ozemlja in zunanjo politiko. Leta 1923 sta Nepal in VB podpisala nov sporazum o prijateljstvu. Z njim je VB priznala neodvisnost Nepala. Po 1950. Po osamosvojitvi Indije je rodbina Rama ostala brez zaveznikov in v letih 1950-51 se je proti njim zgodil oborožen upor. Oblast je prevzel kralj Tribhuan in 18. 2. 1951 razglasil

16

parlamentarno monarhijo. Njegov naslednik kralj Mahendra (1956-72) je po zmagi Nepalske kongresne stranke (NCP) na parlamentarnih volitvah 1960 razveljavil ustavo, razpustil parlament in vlado ter prepovedal politične stranke. Z novo ustavo (16. 12. 1962) se je okrepila kraljeva oblast, namesto parlamentarne demokracije pa so uvedli pančalat (tristopenjska oblast, na ravni vasi, okrožij in države z neposredno izvoljenimi predstavniki ljudstva). Tudi kralj Birendra (od 31. 1. 1972) je sprva nadaljeval absolutistično politiko, po množičnih demonstracijah 1990, ki jih je vodila Kongresna stranka, pa je bil prisiljen odpraviti pančalat (16. 4. 1990), dovoliti politične stranke in velik del izvršilne oblasti prepustiti vladi. 9. 11. 1990 je kralj razglasil novo ustavo, s katero so po skoraj tridesetih letih vnovič uvedli večstrankarsko demokracijo. 4.2 Nepal kot destinacija Nepal je odprl vrata tujcem šele leta 1951. Sprva so prihajale le alpinistične odprave, v osemdesetih so postali zelo priljubljeni tudi trekingi in v devetdesetih letih športi na divjih vodah. Večina turistov obišče Katmandu, Pokharo in narodni park Chitwan. Letno obišče Nepal okoli 400.000 tujih turistov. Večina od 630 hotelov s 26.000 posteljami je v Katmandujski kotlini, Pokhari in narodnem parku Chitwan. Zunaj teh območij je turistična in prometna infrastruktura zelo nerazvita. Zadnja štiri leta se obisk tujih turistov manjša zaradi nestabilnih političnih razmer in oboroženih spopadov med vojsko in maoisti. 4.2.1 Naravne znamenitosti Nepala4

V Nepalu je nekaj najbolj čudovitih pokrajin na svetu. Narava je zelo raznolika, saj na jugu uspeva tropsko rastje, ki se preko centralnega Nepala preobrazi v visokogorsko rastje. Raznolikost med severnim in južnim rastjem je ogromna. V tem poglavju bomo na kratko opisali le del posameznih naravnih znamenitosti v Nepalu, katere se uvrščajo med turistično najbolj privlačne. Narodni parki V Nepalu je devet nacionalnih parkov. Nepal se ponaša z izredno raznoliko floro in favno in vsak izmed teh devetih parkov je nekaj posebnega. Med njimi so najbolj znani: Narodni park Sagarmatha Leži severovzhodno od Katmanduja ob tibetanski meji. Park pokriva več kot 1148 km2 in je na nadmorski višini več kot 3000 m. Glavna znamenitost parka je Mt. Everest, najvišja gora na svetu. Poleg Mt. Everesta sta v parku še dve mogočni gori, Lhotse in Ama Dablam. Gore so obdane z globokimi soteskami, ledeniškimi dolinami in jezeri. Od rastlin v parku prevladujejo borovci, jelke, breze in rododendroni. Med živalmi pa je največ razne divjadi, črnih medvedov, volkov in ogromno različnih vrst ptic. V nacionalnem parku Sagarmatha so enkratne razmere za trekinge, saj so poti speljane med najvišjimi vrhovi sveta. Ti trekingi ponujajo prave visokogorske razmere in razglede. Anapurna Conservation Area Leži severno od Pokhare in se razteza ob tibetanski meji. To je še eden od nacionalnih parkov v Nepalu, ki vključujejo Visoko Himalajo. Glavni znamenitosti parka sta gorska veriga

4 Povzeto po Wheelerju (1993, 33-37).

17

Anapurn in dolina Kali Gandaki. To območje je najbolj obiskano in popularno treking območje v Nepalu, saj se poleg prekrasnih gora ponaša z zelo bogato kulturno dediščino. Narodni park Chitwan Leži jugovzhodno od Katmanduja, blizu indijske meje. Ta park je lociran v tropski pokrajini Terai. Pokriva okoli 1431 km2. Park se ponaša z izredno zanimivo floro in favno in ponuja pravo džungelsko doživetje. Tukaj so doma enorogi nosorogi, bengalski tigri, delfini, krokodili in več kot 400 vrst ptic. Jezera Jezero Rara Leži v nacionalnem parku Rara. To je največje jezero v Nepalu, obdano z borovci, smrekovimi gozdovi in zasneženimi vrhovi. To jezero je dom številnim vodnim pticam. Edini dostop do jezera je 4-dnevna hoja iz Jumle ali Surkheta. Tekingi v tem območju so precej bolj zahtevni kot drugod v Nepalu, poleg tega so določena območja še vedno zaprta za obiskovalce. Jezero Phewa Leži v mestu Pokhara in predstavlja glavno znamenitost tega mesta. Phewa je za Nepalce sveto jezero in je drugo največje v Nepalu (po dolžini meri kar 5 kilometrov). V Pokhari ob jezeru so številni hoteli, kjer si lahko sposodite kolesa za ture po okoliških vasicah ali pa čoln za veslanje. Izven mesta jezero obdajajo slikovite vasice, riževe terase in subtropski gozd. Nad jezerom Phewa je panoramska točka, ki nudi izreden razgled na Himalajo. 4.2.2 Kulturne znamenitosti Nepala5 Nepal je država s pestro kulturo in zgodovino. Zgodovinski vplivi Tibeta in Indije se čutijo še danes. Izredno močan vpliv na kulturno in socialno življenje Nepalcev ima hindujska vera, ki v veliki meri narekuje način življenja. Boudha (Bodnath) Vas vzhodno od Katmanduja, versko središče lamaističnih budistov, kjer je 38 m visoka stupa in številni lamaistični samostani. Katmandu Glavno mesto Nepala (od 1769) in središče Katmandujske doline (vsa dolina je del svetovne dedišćine UNESCO) med rekama Bagmati in Vishnumati. Versko in kulturno središče je trg Durbar z nekdanjo kraljevo palačo, številnimi hindujskimi svetišči ter posvetnimi stavbami. V severnem delu mesta sta budistična samostana Chusya Bahal (14. st.) in Itum Bahal (11. st.) ter zdajšnja kraljeva palača. Lalitpur (Patan) Eno od nekdanjih nepalskih kraljevih prestolnic na levem bregu reke Bagmati nasproti Katmanduju. Slikovito staro mestno jedro okrog trga Durbar s kraljevo palačo in številnimi svetišči. Najbolj znan je budistični samostan in svetišče Kwa Bahal (Zlato svetišče 11. st.).

5 Povzeto po Natku (1999, 226)

18

Lumbini Rojstni kraj Siddhartha Gautama (Buda; ok. 543 pr.n.š.). Romarski kraj japonskih, tajskih in tibetanskih budistov s svetiščem Maya Devi Mandir (3.-4. st.), Ašokovim stebrom (250 pr.n.š) in več budističnimi samostani. Del svetovne dediščine UNESCA. Pashupatinath Mesto ob reki Bagmati vzhodno. od Katmanduja, najpomembnejše hindujsko versko središče v Nepalu s svetiščem boga Šive in stopnišči (ghati) ob reki, v kateri se verniki obredno kopajo in sežigajo mrtve. 4.3 Zgodovina trekinga v Nepalu6 Prvi uradno znani treker v Nepalu je bil Bill Tilman, ki je že leta 1949 vstopil v Nepal in opravil kar nekaj trekingov v okolici reke Kali Gandaki in v območju Helamba in Everesta. To mu je uspelo s pomočjo maharadže, ki mu je dovolil vstopiti v Nepal. Po letu 1951, ko je Nepal uradno odprl vrata za tujce, so bili prvi obiskovalci pustolovci in alpinisti, ki so stremeli po osvajanju najvišjih gora. Ravno ti pionirji gorskih nepalskih odprav (Edward Hillary, Maurice Herzog…) so bili tudi prvi trekerji. V Nepal so prišli osvajat najvišje vrhove sveta. Ker takrat v Nepalu skoraj ni bilo cest, so do vznožja gorskih sten morali več tednov potovati peš in vso opremo prenašati na hrbtih nosačev in živali. V ta namen so se pričeli graditi prvi hoteli in restavracije v Katmanduju in na najbolj obhodnih poteh. V petdesetih letih je bil najbolj popularen in nekakšen »meeting-point« za gornike vsega sveta Royal Hotel s svojim Yak&Yeti barom. Treking turizem, kot ga poznamo danes, se je v Nepalu razvil ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vedno več tujcev je prihajalo v Nepal uživat te neverjetne lepote narave. Glavni namen obiskovalcev ni več bil osvajanje najvišjih vrhov, temveč hoja v naravi in iskanje drugačnosti. Treking se je skozi leta razvil do te mere, da je Nepal postal ena najbolj iskanih in obiskanih treking destinacij na svetu, saj ponuja ene izmed najbolj fascinantnih in raznolikih trekingov. 4.3.1 Projekt ACAP7 Projekt ACAP – Annapurna Conservation Area Project je bil ustanovljen leta 1986 pod vodstvom organizacije Kralj Mahendra za zaščito narave (KMTNC). Projekt je bil ustanovljen z namenom, da se zaščiti in ohrani območje pogorja Anapurn. Najprej je projekt zajemal okoli 2000 km2, danes pa spada pod okrilje projekta ACAP celotno območje pogorja Anapurn, to je več kot 7600 km2. Projekt ACAP je z inovativnimi idejami in pristopom območje registriral kot zaščiteno območje in ne kot nacionalni park. Poglavitna razlika je ta, da v nacionalnem parku lahko živi zelo malo ljudi, v nekaterih pa je to čisto prepovedano. V zaščitenem območju Anapurne razmišljajo drugače. Tam so lokalnemu prebivalstvu dovolili ostati na območju in ga celo vključili v projekt. Na zaščitenem območju živi danes več kot 120.000 ljudi, ki pripadajo več kot desetim različnim etničnim skupinam. ACAP je v izvajanje projekta vključil to lokalno prebivalstvo, ga poučil o ravnanju z gozdovi in naravo nasploh, kako voditi lodže in jim pomagal ohraniti kulturno identiteto. 6 Povzeto po Armingtonu (1994, 17-18) 7 Povzeto po Tribeju (1999, 236-240)

19

Območje Anapurne obišče vsako leto okoli 50.000 turistov. To predstavlja za okolje določen šok. Projekt ACAP je bil ustanovljen ravno zato, da bi z njim zaščitili območje pred negativnimi vplivi. Poleg tega so želeli pokazati, da z ohranjanjem narave in kulturne identitete lahko privabijo turiste, ki bodo imeli čim manj negativnih vplivov na okolje. Ti bodo z vnosom denarja izboljšali socialno in ekonomsko stanje ljudi. Ideja o projektu se je rodila, ko je pričelo naraščati število prebivalstva v vaseh in ko je vse več turistov pričelo prihajati na območje pogorja Anapurn. Ta dva dejavnika sta pospešeno negativno vplivala na okolje. Vlada in lokalne skupnosti so se odločili ukrepati. Pripravili so dobro izdelan projekt za zaščito območja, uvedli so treking dovolilnice, pričeli ozaveščati lokalno prebivalstvo in kontrolirati število treking obiskovalcev. Lodži in vse ostale storitve znotraj območja so večinoma v lasti lokalnega prebivalstva, tako da denar od turizma ostane njim. Projekt ACAP se financira predvsem iz denarja, ki prihaja od treking dovolilnic, za katero je treba odšteti približno 6000 SIT (30 USD). Projekt ACAP izvajajo že skoraj 20 let. V teh letih je projekt postal dobro organiziran in zaščitni znak območja. S projektom so naredili ogromno na področju zaščite narave in veliko prispevali za bolj kvalitetno življenje lokalnega prebivalstva. Nekaj primerov, kako si s projektom ACAP prizadevajo za zaščito območja Anapurne in razvoj njenega prebivalstva:

• spodbujajo lokalno prebivalstvo in trekerje k uporabi gorilnega olja namesto lesa za kuho

• podpirajo turistične in gorniške agencije, ki delujejo ekološko • ozaveščajo lokalno prebivalstvo o pomembnosti zdravega okolja in ga v tej smeri

izobražujejo • vključujejo lokalno prebivalstvo v izvajanje projekta • sodelujejo z organizacijo za obnovo in zaščito gozdov • skrbijo, da turisti in lokalno prebivalstvo upoštevajo pravila o zaščiti narave

(promovirajo simbiozo med naravo, lokalnim prebivalstvom in turisti) • skrbijo, da gre denar od turizma v roke lokalnih ljudi in za zaščito narave • oskrbujejo trekerje z jodom, s katerim razstrupijo vodo, in se s tem izognejo

kupovanju vedno novih nerazgradljivih plastenk • na območju treking poti so postavili nekaj sanitarij • odpadke skušajo zbirati na točno določenih mestih • nadzorujejo obisk turistov in jih informirajo o območju • skrbijo za zaščito kulture lokalnega prebivalstva

20

5 EKOLOŠKA PROBLEMATIKA TREKING DESTINACIJ 5.1. Ekoturizem – splošna definicija8

Ekoturizem je potovanje ali izlet v relativno neokrnjeno naravno okolje, z namenom študirati, uživati ali sodelovati pri prostovoljnem delu. Poglavitno zanimanje popotnika je usmerjeno v rastlinski in živalski svet pokrajine, geologijo in druge značilnosti pokrajine, ekosisteme in tudi avtohtone prebivalce, njihovo kulturo, način življenja, izročila, potrebe in odnos do naravnega okolja. Avtorji strokovnih literatur so si enotnega mnenja in se strinjajo, da univerzalna definicija ekoturizma sploh ne obstaja. Vsekakor pa spada ekoturizem med oblike turizma, ki temeljijo na kar se da neokrnjeni naravi. Pojavil se je nekako v začetku sedemdesetih let, predvsem kot alternativna oblika turistične ponudbe in odgovor na uničujoče vplive, ki jih je začel ponekod povzročati množični turizem v relativno neokrnjenih naravnih okoljih. Ekoturizem naj bi bil odgovor na vprašanje, kako tržiti naravno dediščino, omogočiti njen obisk, vendar pa jo tudi zavarovati in s pomočjo turizma pridobiti sredstva za to varovanje. V najširšem smislu lahko rečemo, da gre za ekološko neškodljiv, trajnostno naravnan turizem, katerega temelj je naravna dediščina. WTO (World Tourism Organisation), svetovna turistična organizacija, navaja značilnosti ekoturizma: - na naravni dediščini osnovane oblike turizma, - glavni motiv turistov je opazovanje in uživanje ob naravni in kulturni dediščini

določenega predela, - izobraževalne in interpretacijske vsebine, - majhne skupine, - ekonomska korist zlasti za lokalno prebivalstvo, - minimalni vplivi na naravo in okolje, - minimalni vplivi na kulturno dediščino, izročila, šege in norme, - prispeva k naravni in kulturni dediščini. Vir: pripravljalna gradiva za Svetovno konferenco o ekoturizmu, Quebec, maj 2002. Ekoturizem kot specifični del trajnostnega sonaravnega razvoja in procesa naj bi predstavljal »Ključ do sonaravnega razvoja«. To je bil slogan generalne skupščine WTO ob praznovanju Svetovnega dneva turizma 27. 9. 2002 in zaznamovanju Mednarodnega leta ekoturizma 2002, ki so ga proglasili Združeni narodi. 5.2 Ekologija v Nepalu Nepal je dežela, ki se ponaša z edinstvenimi naravnimi znamenitostmi. Od severa proti jugu se rastlinstvo spreminja od tropske vegetacije do najbolj trpežnih visokogorskih rastlin. Relief in podnebje v Nepalu nudita idealne možnosti za razvoj tako raznolike flore in favne, ki tam uspeva.

8 Povzeto po Ekoturizmu v gorah (2002, 47-48)

21

Sodobni Nepal se srečuje s podobnimi ekološkimi problemi, kot jih ima danes večina držav v Aziji. To sta predvsem dva izstopajoča problema, ki prinašata veliko breme za ekologijo,. in sicer velika rast prebivalstva in masovni turizem. Če pogledamo prvi problem, vidimo da prebivalstvo drastično narašča. V zadnjih tridesetih letih, se je število prebivalcev podvojilo (iz 12 milijonov na 24 milijonov). Tako velika rast prebivalstva ima ogromen vpliv na ekologijo. Zaradi prostorske stiske in zaradi vse večjih potreb po obdelovalnih površinah in lesu je poseganje v naravo vse večje. To se kaže v sečnji gozdov, onesnaževanju pitnih voda, izčrpavanju naravnih bogastev, iztrebljanju redkih živalskih vrst… Posledice so lahko drastične, če država ne prične pravočasno ukrepati z raznimi programi za omejitev še večjega porasta prebivalstva in z raznimi programi za zaščito narave. Predvsem krčenje gozdov v Nepalu bi lahko privedlo do katastrofalnih posledic, saj bi krčenje povzročilo erozijo, spremembe podnebja in izumrtje vse večjega števila živalskih vrst. Pretirana sečnja gozdov v Nepalu bi lahko imela ogromne posledice tudi na Indijo, odražale pa bi se v velikih poplavah največjih rek na severu Indije, na spremembo podnebja, na nerodovitnost zemlje in s tem na še večjo lakoto v Indiji… Drugi problem, ki precej obremenjuje naravo, pa je prihod turistov v Nepal. Če primerjamo število tujih turistov, ki obiščejo Nepal v enem letu, z državami ki so turistično najbolj obiskane, bi videli da so te številke v Nepalu precej majhne. Nepal obišče letno okoli 400.000 tujih turistov (Španijo okoli 50 milijonov). Pa vendar, to je za državo, ki je do leta 1951 imela zaprta vrata za tujce, velika obremenitev in sprememba. Tako z infrastrukturnega vidika kot z vidika vpliva na ekologijo. Masovni turizem v Nepalu je še posebej vprašljiv, saj je večina nepalske narave unikatna in je precej občutljiva na človeške posege. Pri turizmu pa gre seveda vedno za posege v naravo. Najbolj občutljivo področje je turizem v gorskem svetu. Pri načrtovanju turizma v gorskem prostoru je zato zelo pomembno upoštevati kvaliteto in omejiti kvantiteto. Turizem potrebuje ogromno infrastrukture (ceste, hotele, razne lokale, gondole…), z izgradnjo katere precej posegamo v okolje. Ti posegi pa morajo biti zelo premišljeni in ob sodelovanju s strokovnjaki s področja zaščite narave je treba poskrbeti, da čim manj rušimo ravnovesje narave. Vsi posegi morajo biti pretehtani in dolgoročno načrtovani. To pa ne pomeni, da turizem v takšnem okolju ni mogoč, pomembno je, da posegi v ta prostor ne zmanjšujejo vrednosti okolja, saj je ta glavni adut za razvoj turizma v Nepalu. In Nepal bo samo s premišljenim poseganjem v naravo obdržal status, kot ga ima. Z zgoraj omenjenima problemoma se je Nepal dokaj spretno soočil. Še posebej turizem je precej pripomogel k zaščiti narave in k izboljšanju obstoječega stanja. Z denarjem, ki je pričel pritekati od turizma, so se lahko pričeli financirati številni projekti za zaščito narave. (ACAP, KMTNC – King Mahendra Trust for Nature Conservation). Kljub dejstvu da Nepal spada med 25 najmanj razvitih držav na svetu in ima BDP manj kot 250 ameriških dolarjev na prebivalca, ima enega izmed najbolj razvitih državnih programov za zaščito gozdov v Aziji. Več kot 14 % (21.000 km2) površine Nepala je zaščitene. Sem spada devet nacionalnih parkov, štirje naravni rezervati, dva zaščitena območja in en lovski rezervat. Dva izmed nacionalnih parkov (Chitwan in Sagarmatha) sta pod zaščito svetovne dediščine zaradi svoje izredne naravne vrednosti.

22

Zaščitena območja v Nepalu so bila ustanovljena z dvema ciljema: ohraniti naravno ravnovesje in čim bolj izkoristiti koristi od turizma za deželo. 5.2.1 Teorija o uničevanju okolja v Nepalu9 Ta teorija temelji predvsem na visoki stopnji rasti prebivalstva in porastu turizma v Nepalu ter njunem negativnem vplivu na okolje. Največji problem, ki ga povezujejo s porastom prebivalstva in turizma, je sečnja gozdov. Nekontrolirana sečnja naj bi povzročala erozijo, plazove, vdore rek v naselja, razsolitev tal in celo velike poplave v delti reke Ganges v Indiji in Bangladešu. O tej teoriji so se razpisali pri World Bank (1978) in razni znanstveniki, ki so trdili, da bo do leta 2003 večina Nepala ostala brez gozdov. Ta teorija je bila v rekreacijski in turistični literaturi tako napihnjena, da so turisti, ki so prispeli v Nepal ob koncu devetdesetih, pričakovali golo hribovje. V zadnjih petnajstih letih so številne raziskave pokazale, da se teorija o popolni degradaciji gozdov moti, in to vsaj na treh ključnih področjih:

• sečnja gozdov v srednjem pogorju ni niti približno tako razširjena, kot to trdi teorija • sečnja gozdov ni fenomen zadnjih 40 let, začela se je že več kot 100 let nazaj, ko je

takratni kralj ukazal pospešeno agrikulturo • turizem ni prispeval velikega deleža k uničenju gozdov, saj se ravno zaradi turistov

površine pospešeno pogozdujejo in obnavljajo

Vlada v Nepalu je s pomočjo nepalsko-avstralske gozdne organizacije raziskala in odkrila, da je še vedno 40 % Nepala poraščenega z gozdovi. V zadnjih letih so vse negativne trditve o uničenju gozdov spodbili in s pogozditvijo celo povečali gozdne površine. Vladne organizacije so v sodelovanju z vaškimi skupnostmi in gozdarji lepo regenerirale gozdove. Ti danes dajejo lepšo podobo, kot so jo pred stotimi leti. (Gilmour in Fisher, 1992). Na območju konzervata Annapurna, ki obsega 7629 km2, so v zadnjih petnajstih letih povečali gozdne površine za več kot 20 %. S projektom regeneracije gozdov so posadili več kot milijon novih dreves, kar predstavlja 600 hektarjev novih gozdov. Poleg popularnega treking območja v pogorju Anapurn so še na dveh popularnih treking območjih povečali površine, in sicer v Ghandruku in na območju Everesta. Za zaključek lahko ugotovimo, da so bila mnenja znanstvenikov v sedemdesetih o popolnem uničenju gozdov precej pretirana in neutemeljena. Na srečo lahko ugotovimo, da se njihove trditve niso uresničile. Ravno nasprotno. Večina gozda se je ohranila do danes, na najbolj popularnih območjih pa so se gozdne površine celo povečale.

9 Povzeto po Tribeju (1999, 230-233)

23

6 TURISTIČNE AGENCIJE IN TREKING 6.1 Slovenske turistične agencije in njihovi treking programi Pri ponudbi svojih programov so naše turistične agencije različno izvirne in uspešne. Na splošno bi lahko rekli, da naše agencije ne ponujajo nič takšnega, česar ne bi ponujali že na drugih turističnih trgih po Evropi. Naše agencije poskušajo slediti določenim trendom in se prilagajati slovenskemu trgu. Med precej raznoliko turistično ponudbo na evropskem turističnem trgu najdemo tudi ponudbo različnih treking programov. Kljub temu, da treking postaja precej priljubljena oblika potovanja in se v svetu trži že kar nekaj časa, se naše potovalne agencije v večini še ne odločajo za ponudbo treking programov. Ob brskanju po spletu in pregledovanju katalogov s turistično ponudbo (programi agencije TrekTrek in Lifetrek – trekingi po Patagoniji, Nepalu, Afriki, Peruju…) ugotovimo, da zelo malo slovenskih potovalnih agencij ponuja trekinge (samo tri agencije – TrekTrek, Lifetrek in Viking, ponujajo treking programe). Skromna ponudba trekingov preseneča predvsem zato, ker je v Sloveniji dosti goratega sveta in posledično tudi veliko ljubiteljev gora in hoje v naravi. O razlogih za tako skromno ponudbo trekingov naših potovalnih agencij smo se pogovarjali s številnimi turističnimi delavci in organizatorji trekingov. Razlogov za takšno stanje v turistični ponudbi je več. Med najpogostejšimi so navedli, da se ogromno ljubiteljev gora še vedno odloča za obisk domačih gora neorganizirano (brez vodnika), preslabo poznavanje razmer na področju organizacije in priprave trekinga, bolj zapleten način vodenja in organiziranja takšnega programa od ostalih, strah ponudnika pred neuspehom programa, potovalne agencije ne vidijo priložnosti v tej ponudbi in še bi jih lahko našteli. V vsakem primeru je razlogov proti preveč, da bi lahko bil treking turizem pri nas dobro razvit. Veliko trekingov se v Sloveniji organizira izven potovalnih agencij. Gorski vodniki, ki imajo licenco za vodenje ljudi v gore, sami organizirajo trekinge in pristope na različne vrhove. Veliko ljudi se raje odloča za udeležbo trekinga z gorskim vodnikom kot s potovalno agencijo, saj ima takšen človek veliko znanja o gorah in mu ljudje tako bolj zaupajo. Zadnje čase naše potovalne agencije, ki so specializirane za izvedbo trekingov, vedno bolj sodelujejo z gorskimi vodniki in jih najamejo ali celo zaposlijo za vodenje najzahtevnejših trekingov, ki jih ponujajo. Med slovenskimi agencijami, ki ponujajo trekinge, je treba omeniti predvsem potovalni agenciji TrekTrek in Lifetrek. To sta potovalni agenciji z zelo pestro in kakovostno ponudbo trekingov. Njihova ponudba pokriva skoraj vsa najbolj znana gorstva sveta in ene najbolj zanimivih trekingov v teh gorstvih. Poleg tega je njihova ponudba trekingov različnih težavnostnih stopenj, kar pomeni da je primerna za različne okuse in različno fizično pripravljenost ljudi. Večina trekingov, ki jih nudijo v Aziji in Južni Ameriki, je daljših od enega tedna in pomenijo za turista edinstveno doživetje. Ponudba zajema tudi Slovenijo in ostalo Evropo, kjer pa so trekingi krajši. Zaradi precej skromne ponudbe trekingov je v Sloveniji še precej neizkoriščenega na tem področju. Dobra treking ponudba lahko pomeni priložnost in tržno nišo. Potovalne agencije, ki se bodo odločile za ponudbo trekingov, bodo na slovenskem trgu imele še dovolj prostora. Za tako ponudbo in njeno izvedbo pa se bodo morale potovalne agencije zelo dobro pripraviti. Pripraviti se bodo morale na drugačen turizem, ki privlači aktivnega, avanture željnega turista.

24

Treking turizem zahteva zelo dobro organizirano logistiko in specializirane vodnike. Vse to zahteva od ponudnika treking programov organizacijske spremembe v smeri specializacije. Zato je ponudba trekingov in ostalih avanturističnih programov najbolj primerna za male potovalne agencije, ki so visoko specializirane in predstavljajo enega izmed polnilcev niš v turistični ponudbi. 6.2 Potovalna agencija TrekTrek TrekTrek je majhna in fleksibilna agencija, z veliko mero izkušenj v avanturističnih aktivnostih. Združujejo mladostno energijo in ideje mladih z izkušnjami starejših. Organizirajo predvsem potovanja, ki so bolj popotniška in avanturistična, z mešanico klasičnega turizma. Sami pravijo, da imajo zdravo in strokovno podlago, za vse to pa jamčijo usposobljeni vodniki, dobro organizirana potovanja in načrtno pripravljeni trekingi. Ture v gorah so skrbno izbrane in vodene z največjo mero varnosti, kakor tudi vse ostale dejavnosti in aktivnosti v naravi, ki jih ponujajo. V agenciji TrekTrek sodeluje 9 ljudi, med katerimi so vodja projektov, vodja trženja, vodja pisarne, 2 svetovalca, ki sta občasno tudi vodiča in 5 vodičev po potovanjih. Vsi vodiči so športni navdušenci ter dobri poznavalci gora in dežel, kamor vodijo. Med njimi je treba omeniti Vikija Grošlja, ki je svetovalec v agenciji TrekTrek. Viki Grošelj je alpinist svetovnega kova in eden najbolj poznanih slovenskih alpinistov. Stal je na kar desetih od skupno štirinajstih osemtisočakov. Poleg tega je bil na najvišjih vrhovih vseh svetovnih celin! Agencija TrekTrek se nahaja v Ljubljani, Bičevje 5. Aktivnosti, ki jih organizirajo:

• potovanja • potovanja po naročilu • trekingi • kolesarski izleti • odprave • potovanja po naročilu • aktivne počitnice za tujce po Sloveniji • aktivni vikendi

Pri agenciji TrekTrek najdemo široko ponudbo trekingov za leto 2005. V februarju se lahko z njimi podate v Argentino (Patagonija), potem pa še trikrat na treking v Jordanijo, v Indijo (Ladak), v Afriko (Kilimandžaro), v Turčijo, v libijsko Saharo, v Nepal in Tibet. V Sloveniji organizirajo 7-dnevni treking v Julijskih Alpah, ter 7-dnevni treking z naslovom Alpska jezera in doline.

25

6.2.1 Poslovna filozofija agencije TrekTrek V agenciji TrekTrek trdijo, da so ljubitelji gora in adrenalina. Odločili so se, da bodo počeli stvari, ki jih obvladajo in v katerih uživajo ter da bodo z organizacijo treking potovanj slovenskemu turističnemu trgu ponudili nekaj novega . Zavedajo se, da pri trekingu kot drugačni obliki potovanja, obstaja več tveganja. Če se lotiš organizacije trekinga profesionalno in ko imaš že dovolj izkušenj, je priprava in izvedba trekinga užitek. S svojo treking ponudbo želijo privabiti ljudi, ki ljubijo naravo, so aktivni in fizično dovolj pripravljeni, da se trekinga lahko udeležijo. S tem seznanijo zainteresirane, preden se prijavijo na treking. Največje povpraševanje je po večdnevnih trekingih, med katerimi je predvsem zanimiv Ladakh in seveda Everest trek. Letno organizirajo od 10 do 15 trekingov po vsem svetu, odvisno od povpraševanja. Sproti so seznanjeni s svetovno treking ponudbo, ki jim prinaša nove zamisli za nove destinacije. V Sloveniji ponujajo nekaj zanimivih enotedenskih treking programov. Pri agenciji TrekTrek so mnenja, da ima treking v sodobni turistični ponudbi lepo prihodnost.

26

7 PROGRAM TREKINGA OKOLI POGORJA ANAPURN

Slika 2 : Znak trekinga (www.jacekphoto.com)

Program trekinga bo pripravljen za 6 oseb (5 udeležencev trekinga in vodja odprave). V program potovanja bo poleg 16 dni trekinga zajeta še rezervacija in nabava povratnih letalskih kart, zavarovanje udeležencev, vsi prevozi po Nepalu, 3 nočitve v Katmanduju in 3 nočitve v Pokhari. Na trekingu bo skupina prenočevala v lodžih (manjši, skromen hotel) ob poti. Skupina se bo prehranjevala v čajnicah in lodžih, ki so ob poti vsaj na vsaki dve uri, razen na poti čez prelaz, kjer lodžev ni. Za treking bodo najeti trije nepalski nosači, ki bodo poskrbeli za razbremenitev težkih nahrbtnikov. 7.1 Predstavitev trekinga Treking okoli pogorja Anapurn je eden najlepših in najbolj iskanih trekingov v Nepalu. Lepota izvira predvsem iz velike raznolikosti narave in kulture ljudi. Pokrajina ob poti se iz dneva v dan precej spreminja. Pot vodi skozi subtropske gozdove, mimo riževih polj, čez sredo- in visokogorski svet, čez visoki prelaz Thorong La, do razgibane soteske reke Kali Gandaki. Tudi kulturna raznovrstnost je velika. Tukaj živijo različna, zelo zanimiva ljudstva: Brahmani, Tamangi, Gurungi, Magari in Tibetanci. Kljub prisotnosti turizma v teh odročnih krajih je večina teh ljudi še vedno obdržala svojo identiteto in navade. Celotna krožna pešpot okrog pogorja Anapurn je dolga 330 km. Za takšno pot je potrebno najmanj dva tedna hoje, in sicer zaradi postopne aklimatizacije na višjih predelih trekinga. Poti so lepo označene in prehodne brez večjih težav. Glavno težavo na trekingu predstavlja višina, saj najmanj štirje dnevi trekinga potekajo na nadmorski višini nad 4000 m. Najvišja točka trekinga je prelaz Thorong La, ki je visok 5416 m. To je višina, ki lahko povzroča težave tudi izkušenim gornikom, če se nanjo ne pripravijo. Zato je zelo pomembna primerna aklimatizacija. Na treking okoli Anapurn se je najbolje odpraviti spomladi (od začetka marca do konca aprila) in jeseni (od konca septembra do decembra). To sta obdobji, ko je v Nepalu najmanj padavin, spomladi večina rastlin cveti, jeseni pa je razgled na okoliške gore najbolj jasen in najlepši.

27

Na tem trekingu je tudi zelo pomembno, iz katere smeri se na treking odpraviš. Z vzhoda je precej lažje in varneje prečkati prelaz Thorong La kot iz zahoda. Razlog za to je, da iz lodža, ki je na zahodni strani in na višini 4100 m, do prelaza Thorong La (5416 m),ni nobene možnosti za prenočitev in oskrbo z vodo. To pomeni, da se je treba povzpeti za kar 1300 m do prelaza in se za 900 m spustiti v enem samem dnevu. To je na takšni višini precej naporno in tvegano dejanje. Če pa se gre čez prelaz z vzhoda, potem se je treba povzpeti za samo 900 m, po poti, ki je manj strma kot iz zahodne smeri prelaza. Iz prelaza sledi 1300-metrski spust, kar je precej manj naporno kot vzpon. Izhodišče za treking okoli pogorja Anapurn je mesto Pokhara, ki leži v centralnem Nepalu. Pokhara je znana po svojem svetem jezeru Phewa Tal in kot zbirališče trekerjev in ostalih avanturistov z vsega sveta. V Pokhari je treba urediti dovolilnice za treking ter nabaviti najnujnejše zaloge hrane za na pot. Poleg tega je Pokhara mesto, kjer se po ugodnih cenah prodaja treking oprema (pohodni čevlji, nahrbtnik, palice, nepremočljive jakne…). 7.2 Program trekinga

Slika 3 : Zemljevid trekinga Slika 3: Zemljevid trekinga (www.nepal.com)

28

1. dan: Besi Sahar–Ngadi Pot okoli pogorja Anapurn se prične v Pokhari, od koder se je treba z minibusom odpeljati v Besi Sahar. Vožnje je za okoli tri ure. Besi Sahar je eno izmed izhodišč, kjer se prične treking. Pot iz Besi Saharja, se vije po strmi poti proti Ngadiju. Vasi ob poti so idilične in v vsaki izmed njih se popotnik lahko okrepča v čajnici ali v enem izmed številnih lodžev s pravim nepalskim čajem. Treking pot z vzhodne strani prelaza je speljana ob reki Marsyangdy, ki jo je treba večkrat prečkati po visečih mostovih. Prvi dan popotnika spremlja zelena pokrajina z riževimi polji in tropskim gozdom, kjer ni mogoče slutiti mogočne Himalaje. V vaseh ob poti živijo predvsem Brahmini, Chetriji in Gurungi. Po več kot petih urah hoje z zmernim tempom se pride v Ngadi, vasico s tremi lodži in manjšim kampom. Skupina se nastani v Himalaya Lodgu, kjer jo čaka tudi večerja – lokalna jed z rižem in lečo. Predvideni čas hoje: 5 ur in 30 minut 2. dan: Ngadi–Jagat Za drugi dan je predvidena pot do vasi Jagat, do katere je okoli 6 ur hoje. Ob poti je še vedno ogromno riževih polj in tropskega zelenja. V vasi Bahundaje je prva policijska kontrola, kjer je treba pokazati dovolilnice za treking, brez katerih se ni dovoljeno gibati na tem območju. Ljubitelji slapov lahko tukaj resnično uživajo, saj je na tem območju kar nekaj lepih slapov, ki pritekajo z visokih gora. Teren, po katerem se hodi drugi dan trekinga, je precej strm, zato so vasice ob poti strnjene in majhne. Po približno šestih urah zanimive hoje se prispe v vas Jagat. To je vas z večino tibetanskega prebivalstva, zato je večina lodžev tibetanskih. Skupina se nastani v enem izmed teh lodžev in se prvič na trekingu seznani s tibetansko kulturo in njihovo hrano. Jagat je v preteklosti bila vas, kjer so zbirali in skladiščili sol, ki so jo tovorili po dolini reke Marsyangdi iz Tibeta. Predvideni čas hoje: 6 ur 3. dan: Jagat Bagarchap Iz Jagata se pot vije do Chyameja, ki je na 1430 m nadmorske višine. To je območje, kjer prevladuje tibetanska kultura (čorteni in drugi verski objekti) in ljudje iz Tibeta. Od rastlin tukaj prevladuje rododendron in bambus, ki ga je na tem območju precej. Pot se vzpenja po kamniti stezi soteske Marsyangdi. Večkrat je treba reko prečkati po visečih mostovih; nekateri so tudi 50 m nad reko. Na poti je ogromno karavan z mulami, ki nosijo različne tovore in so edino »prevozno sredstvo« v Himalaji. V vasi Thonje je policijska kontrola, kjer se je treba vpisati v kontrolno knjigo. Po šestih urah hoje se prispe v Bagarchap, ki je že na višini 2160 m. Vas ima tipično tibetansko arhitekturo. V vasi je kar nekaj lodžev, kjer si je možno privoščiti okrepčilo in počitek. Predvideni čas hoje: 6 ur

29

4. dan: Bagarchap–Chame Iz Bagarchapa se pot usmeri proti zahodu. Tukaj se prvič razkrije pogled na prelepe himalajske vrhove. In sicer: na jugu je Lamjung in Annapurna II (7937 m), na vzhodu pa Manaslu (8163 m; prvi osemtisočak na trekingu). Pot se ves čas vzpenja po soteski Marsyangdi. Po vasi Dhanagyu sta dva ogromna slapova (Na Khola in Chauri Khola), ki se izlivata v reko Marsyangdi. Vpliv Tibeta se v teh vaseh še bolj čuti, saj tukaj v večini živijo Tibetanci. Tudi te vasice izražajo tipično tibetansko arhitekturo (kamnite hiše z ravnimi strehami, strnjene vasi). Po približno štirih urah hoje, e prispe v vas Kyupar, ki leži na višini 2600 m. Popotnik se tukaj ponovno sreča s policijsko kontrolo, da pokaže dovolilnico, saj se tukaj pot razcepi. Ena gre proti Manangu (to je naša destinacija), druga pa gre proti dolini Nar Phu Khola in je pot proti Tibetu. Ta pot je za tujce še vedno zaprta. Iz Kyuparja je še slabo uro hoje do Chameja. Chame je dokaj neeksotična vas, saj je tukaj vladna pisarna za območje Manang in ima precej vojske. Najsvetlejša točka Chameja je krasen pogled na Anapurno II in Anapurno IV (7525 m). Predvideni čas hoje: 4 ure in 30 minut 5. dan: Chame–Pisang Po vasi Chame se prične pravi svet Himalaje. Reko Marsyangdi spremljajo mogočne himalajske stene. Na približno pol poti se vstopi v zavarovano območje snežnega leoparda. Na tem območju živi tudi posebna vrsta opic, ki so bele barve. Na drugi strani reke se pot strmo vzpne skozi borov gozd. Na vrhu vzpona se prispe v vas Bratang, ki leži v krasni okolici borovih gozdov in kjer imamo prelep razgled na himalajsko gorovje. Iz vasi Bratang do vasi Pisang je še približno dve uri hoje po lažjem terenu. Vas Pisang se deli na dva dela: Zgornji Pisang in Spodnji Pisang. V Spodnjem Pisangu je večina lodžev. Od tam je zelo lep razgled na Anapurne, na goro Tilicho (7134 m), na Vzhodni Chulu (6584 m) in za trekerje najbolj zanimivo in dosegljivo goro - Pisang (6091 m). Prvič na trekingu se prespi na nad 3000 metrov nadmorske višine. Predvideni čas hoje: 4 ure in 30 minut 6. dan: Pisang-Manang Iz Pisanga proti Manangu vodita dve poti. Ena je speljana severno od reke Marsyangdi in je na višini 3600 metrov. Ta pot se precej vzpenja in spušča in predstavlja za trekerje napor, ki ga na takšni višini telo še težje prenaša. Druga pot pa vodi južno od reke Marsyangdi. Ta pot velja za bolj priljubljeno in si jo je bolj pametno izbrati. Takoj po vasi Pisang se prične 45-minutni vzpon, ki že lahko povzroča prvo občutenje redkejšega zraka, saj je tukaj višina 3300 m. Na vrhu vzpona je popotnik poplačan s krasnim razgledom na okoliške vrhove in na dolino Manang. Po krajšem spustu se pride v sotesko, kjer je po večini raven teren. Prisotnost najvišjih gora bo tukaj največja doslej. Levo od poti se dvigata Anapurna III in IV (7555 m in 7525 m),

30

desno pa Vzhodni in Zahodni Chulu (6584 m in 6419 m). Tukaj ima svoj dom tudi največji himalajski ptič, katerega razpon kril meri več kot 2 metra. Malo pred Manangom je vas Braga, ki je ena najbolj slikovitih vasi na trekingu. Grajena je v tibetanskem stilu in je videti kot kulisa za film. Iz Brage je še manj kot uro hoje do Mananga, ki leži na 3530 m nadmorske višine. Manang je največja vas na vzhodni strani prelaza. Je zelo slikovita, v njej pa lahko najdemo celo ambulanto. V Manangu si je zaradi privajanja na višino pametno privoščiti dan počitka. Predvideni čas hoje: 5 ur 7. dan: Manang Pred nadaljevanjem trekinga proti prelazu Thorong La (5416 m) se je treba aklimatizirati in si vzeti dan počitka, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek višinske bolezni. Ta dan si je možno rezervirati za lažjo turo v okolici Mananga. Veliko je alternativ za enodnevne ture. Med bolj zanimivimi pa je vsekakor obisk budističnega templja Bhajo Gompa, ki je najpomembnejši budistični tempelj v tej regiji. Tempelj leži med Manangom in Brago, do koder je manj kot uro hoda. V templju se obiskovalec lahko seznani z življenjem menihov in izve kaj o budističnem izročilu. 8. dan: Manang–Letdar Iz Mananga se pot vzpne nad dolino Marsyangdi ter sledi Jargeng Khali, ki je eden izmed pritokov reke Marsyangdi. Pot se tukaj ves čas počasi vzpenja in je precej kamnita. Po približno eni uri hoje se prispe v vasico Gunsang, kjer je dobra priložnost za oddih ob čaju po vzponu. Iz Gunsanga do Letdarja sta slabi dve uri hoje. Občutek redkejšega zraka je tukaj vse bolj prisoten, saj je višina nad 4000 m. Na planotah pred vasjo se pasejo jaki (tibetansko govedo), ki tam uživajo redko rastlinje. V Letdar, kjer se je možno nastaniti v enem izmed dveh lodžev se prispe popoldan.. Predvideni čas hoje: 3 ure 9. dan: Letdar–Thorung Phedi Ta dan ni veliko hoje, kar pa ne pomeni, da ni zahteven. Poleg tega da so trekerji že prespali eno noč na višini 4000 m, se ves dan hodi na tej višini. To je lahko za telo, ki je prvič na tej višini, precej naporno. Okolica je tukaj precej visokogorska. Vsi vrhovi so višji od 6000 m, rastja skoraj da na tej višini ni, pot pa je tukaj sestavljena iz manjših in večjih kamnov. Do Thorong Phedija je okoli 3 ure hoje. Thorong Phedi je zadnja postojanka pred prelazom. Je nekakšen bazni tabor, od koder trekerji pričnejo najtežji dan na trekingu. To je dan, ko se je treba vzpeti na prelaz Thorong La. Pozimi je lahko v tem baznem taboru precejšnja gneča, saj lahko snežni zameti onemogočijo prehod čez prelaz za par dni. Pred spanjem je treba opraviti aklimatizacijski pohod in se vzpeti za kakšnih 200 m nad Thorong Phedijem ter se tako bolje pripraviti za pohod čez prelaz. Predvideni čas hoje: 3 ure

31

10. dan: Thorung Phedi–Muktinath Ta dan je treba pričeti prej kot ostale dni na trekingu. Hoditi se prične v zgodnjih jutranjih urah, saj je vzpona za skoraj 1000 metrov, in to na precejšnji višini. Za ta dan je predvideno okoli 8 ur hoje. Iz lodža se takoj pojavi najzahtevnejši vzpon po melišču. Eno uro krepkega vzpenjanja po melišču pošteno prebudi telo. Po približno štirih urah vzpenjanja po visokogorski pokrajini prispemo na najvišjo točko trekinga. To je prelaz Thorong La. Tu se v družbi molilnih zastavic, v stanju »zamaknjenosti«, uživa lepote Himalaje. Ko človek pride na takšen visokogorski prelaz, mu je vse drugo tako majhno in občutki sreče oblivajo celotno telo. Iz prelaza se vidijo Anapurna, Gangapurna, dolina Kali Gandaki, Dhaulagiri in ostala visoko-gorska veriga, ki ločuje Nepal na suhi in vlažni del. S prelaza vodi strma pot navzdol proti Muktinathu. Muktinath je vasica, kjer sta 2 velika samostana in kjer imajo elektriko in celo tuš s toplo vodo. Tudi nekaj luksuza na trekingu pride prav. Predvideni čas hoje: 8 ur 11. dan: Muktinath–Marpha Po dveh do treh urah hoje iz Kagbenija se prispe v Jomson. Jomson se od drugih vasi razlikuje po tem, da ima majhno letališče in je administrativni center regije. Iz Jomsona lahko poletiš v Pokharo nekajkrat dnevno. Pred nadaljevanjem hoje se je možno okrepčati z jabolki, ki so specialiteta Jomsona in okolice. Pot se nadaljuje proti Marphi, do katere je približno še uro hoje. Marpha velja za eno izmed najlepših vasi na trekingu. Poleg tega v Marphi živijo prijazni domačini, ki so znani po tem, da zelo dobro kuhajo. Trekerji se v Marpi po več kot desetih dneh lahko razvajajo s hrano. Predvideni čas hoje: 7 ur 12. dan: Marpha–Kalopani Iz Marphe vodi pot proti vasi Tukuche. Speljana je po zahodnem bregu reke Kali Gandaki. Med hojo se srečuje ogromno karavan z mulami, ki prenašajo tovor. Tukaj so speljane pomembne prometne poti, poleg tega pa na mulah oskrbujejo vasi z vsem potrebnim blagom. Do vasi Tukuche je približno uro in pol hoje. Nad vasjo se ponosno dviguje gora Tukuche (6920 m). V vasi živijo predvsem Thakali, ki imajo izreden občutek za arhitekturo, zato je vas z osrednjim trgom nekaj posebnega. Iz Tukucheja se hoja nadaljuje ob reki Kali Gandaki. Narava postaja vse bolj zelena, gozdnata. Zanimivo je, da v Nepalu na višini 2500 m in več uspeva tudi sadno drevje. Preden se prispe v Kalopani, je večkrat treba prečkati reko Kali Gandaki, in to po slikovitih mostovih in brveh. V vasi Kalopani se razgled zopet odpre na mogočne gore Himalaje: na Dhaulagiri, na Nilgirije in na Anapurno I (8091 m). Predvideni čas hoje: 4 ure in 30 minut

32

13. dan: Kalopani–Tatopani 10 minut hoje iz vasi Kalopani je ob poti policijska kontrolna točka. Tukaj se ponovno preverjajo treking dovolilnice. Ta dan se pot prične močno spuščati. Spustiti se je treba za več kot 1000 višinskih metrov. Hodi se skozi tropski gozd, kjer prebiva ogromno različnih vrst ptic. Še vedno se pot vije ob reki Kali Gandaki, ki jo je treba večkrat prečkati po visečih mostovih. S spuščanjem proti dolini se ne spreminjata zgolj flora in favna, temveč tudi ljudje. Vedno manj se srečuje Tibetance in vse več Thakale, Ghurunge, Magare… Nekje na pol poti se prispe v vas, ki leži pod ogromnim slapom Rupse Chhar. Tukaj si je možno privoščiti počitek in kosilo. Iz Rupse Chhara je še slabe tri ure spusta proti Tatopaniju, skozi pisano pokrajino in vasice. Tatopani leži na 1189 m nadmorske višine in v prevodu pomeni topli vrelec, po katerem je ta vas znana. Vrelec je na zahodnem bregu reke Kali Gandaki, v katerem se je možno okopati. Kopel je po dveh tednih hoje pravi balzam za telo. V Tatopaniju se je možno namestiti v enem izmed lodžev, ki imajo lepe botanične vrtove in razgled na mogočno reko Kali Gandaki. Predvideni čas hoje: 6 ur in 30 minut 14. dan: Tatopani–Ghorapani To je precej naporen dan na trekingu, saj se v nasprotju z zadnjimi štirimi dnevi pot zopet vzpenja. Vzpeti se je treba za kar 1700 višinskih metrov. Najprej se pot vzpenja proti vasi Ghara, kjer se pride do prelaza, od koder je enkraten pogled po dolini. Iz Ghare se pot vije med riževimi terasami in skozi rododendronov gozd, vse do Ghorapanija. Vas Ghorapani (2874 m) je nekakšna postojanka za karavane mul, ki gredo iz Jomsona v Pokharo. Zelo zanimivo je opazovati vso to prelaganje tovora in obraze mulovodcev, ki so zbičani od himalajskega vetra in vsak od njih nosi svojo zgodbo. V Ghorapaniju je kar nekaj lodžev, ki ponujajo prenočitev in hrano. Predvideni čas hoje: 6 ur 15. dan: Ghorapani–Birethani Iz Ghorapanija vstopimo v subtropski gozd in se prične spuščati. V tem gozdu so lahko tudi pijavke, ki pa so bolj pogoste v monsunskem obdobju. Po dveh urah hoje se prispe v vas Banthanti (2450 m), kjer živijo Magari. Tam si je možno privoščiti kosilo v eni izmed čajnic, od koder je krasen pogled na eno izmed najlepših nepalskih gora Machapuchare (6993 m). Nepalci imajo to goro za sveto in njenega vrha še ni osvojila nobena odprava. Po Banthantiju se ob poti zopet pojavijo riževe terase in zelenjavni vrtovi. Pot je tukaj zelo strma, zato je zelo priporočljiva uporaba palic pri hoji, da razbremenimo kolena. Po štirih urah spusta se prispe v Birethani, ki predstavlja zaključek trekinga. Tukaj se zaključi deviško podeželje in se vstopi nazaj v civilizacijo. Birethani je kraj, kjer je izhodišče za različne

33

trekinge: Annapurna – bazni tabor, Jomson treking, treking okrog pogorja Anapurna… Tukaj se še zadnjič prespi na trekingu. Predvideni čas hoje: 6 ur 16. dan: Birethani–Pokhara Iz Birethanija večkrat dnevno vozijo avtobusi v Pokharo (okoli 3 ure vožnje). V Pokhari si je mogoče zopet »napolniti baterije« in se odpočiti po večdnevni hoji, okušati razne nepalske kulinarične specialitete, se razvajali ob mirnem ritmu Azije, se popeljali s čolnom po svetem jezeru… in nazdraviti ob uspešno prehojenem 300-kilometrskem trekingu.

Slika 4 : Sveto jezero Phewa v Pokhari (www.jacekphoto.com) 7.2.1 Analiza programa trekinga Program trekinga okoli pogorja Anapurn smo predstavili za 16 dni trekinga. Naš program se od ostalih podobnih programov razlikuje v več stvareh. Program, ki je predstavljen v diplomskem delu, je krajši od ostalih podobnih programov za približno 5 dni. Krajši je predvsem zato, ker so dnevi na trekingu odmerjeni tako, da se vsak dan hodi malo več, kot v ostalih podobnih programih. Krajši je tudi zato, ker na tem trekingu ostajamo na poti okoli pogorja Anapun in ne hodimo na enodnevne izlete izven treking poti. Ta treking program je sestavljen predvsem za fizično malo bolj pripravljeno skupino, saj se vseh 16 dni hodi po nekaj ur na dan. Skupina mora za brezhibno delovanje biti manjša (v našem primeru 5 ljudi) in dobro je, da se udeleženci trekinga med seboj poznajo že od prej. Zato je treba pred odhodom na takšen treking skupino večkrat zbrati, jo spoznati in ji pripraviti več skupnih tur v gore. Tako lahko organizator trekinga vidi, s kakšno skupino ima opravka, in oceni, kdo je zmožen takšno pot prehoditi in kdo ne. Sam organizator mora biti dober poznavalec trekingov in izkušen gornik.

34

V zgoraj predstavljenem treking programu se natančno držimo pravil za varovanje narave in kulturne dediščine, ki smo si jih zamislili sami in ki jih postavlja in zagovarja projekt ACAP. S tem je naš negativen vpliv na to občutljivo okolje minimalen. Naš moto ni samo biti ljubitelj gora in hoje, temveč temu tudi dodati popolno skrb za varovanje okolja. To popolnoma podpiramo in tega se zavedajo tudi naši udeleženci trekinga. 7.3 Predlogi za okolju prijazen treking v Himalaji Treking turizem je eden izmed najbolj naravnih in najmanj škodljivih oblik izvajanja turizma. S svojo prisotnostjo v najbolj občutljivih naravnih območjih pa kljub temu prispeva k ekološkim problemom in rušenju naravnega ravnovesja. Z upoštevanjem sonaravnega in trajnostnega turizma je možno te negativne vplive precej zmanjšati in pripraviti program, ki bo okolju prijazen. PREDLOGI: 1. Preprečitev masovnega turizma v Himalaji Pomembno se je zavedati, kakšne posledice ima prekomerno število ljudi, skoncentriranih na določeno območje. V tem primeru bi morala vlada Nepala omejiti število dovolilnic za obisk zaščitenih območij, kjer potekajo trekingi. To pomeni, da bi omejili število obiskovalcev in uvedli kontrolirani turizem. Če bi ta zgornja meja bila 50.000 obiskovalcev, bi po 50.000 prodanih dovolilnicah območje za obiskovalce zaprli za določen čas. 2. Na celotnem območju Himalaje, kjer se izvajajo trekingi, bi uvedli ekoturizem To pomeni, da bi se vsi obiskovalci in prebivalci morali zavedati določenih obveznosti do narave in upoštevati določena pravila za zaščito okolja. Ekoturizem je orodje za varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj obenem. 3. Podpiranje agencij, ki delujejo ekološko prijazno Vse agencije, ki ponujajo trekinge v Himalaji in vzdržujejo ter promovirajo ekološko etiko (to pomeni, da na trekingu in nasploh delujejo ekološko prijazno), je treba finančno podpreti in jih spodbujati. Te agencije so zelo pomembne, saj je njihov vpliv na okolje veliko bolj prijazen. Če bomo te agencije podpirali, jih bo vedno več in vedno več ljudi bo šlo z njimi na treking in bodo s tem veliko prispevali k varovanju okolja. 4. Organiziranje vsakoletnih odprav–očistimo Himalajo Agencije, ki organizirajo trekinge v Himalajo in jim ni vseeno za okolje, bi morale s skupnimi močmi vsako leto organizirati odprave za čiščenje Himalaje. Te odprave bi se financirale delno iz lastnih sredstev, delno pa iz raznih fondov za zaščito okolja. Odprav bi se udeleževali prostovoljci, ki bi se specializirali za različna področja projekta čiščenja Himalaje. Nekateri bi prehodili treking poti in z mulami pretovorili kosovne odpadke, ki so se nabrali ob poti iz Himalaje. Drugi bi pomagali pri čiščenju vasi in postavljanju odtočnih kanalov za odpadno vodo, tretji bi pomagali prenoviti stare, uničene poti,…

35

7.3.1 Nekaj pravil za preprečevanje rušenje ekološkega ravnovesja v Himalaji Udeleženci trekinga lahko precej zmanjšajo uporabo lesa in s tem sečnjo gozdov, tako da se spi v lodžih, ki uporabljajo gorilno olje za kuho in ogrevanje. Pri obroku je treba poenostaviti naročilo in si naročiti podobne jedi, saj se s tem precej zmanjša poraba časa in energije, ki je potrebna za kuhanje več različnih jedi. S toplo vodo se tušira samo v lodžih, ki uporabljajo sončno energijo za gretje vode. Voda naj se prečisti z jodom, namesto da se prekuhava. Poleg tega je priporočljiva uporaba zgolj ene ali dveh plastenk na celem trekingu, namesto da se za vsak liter kupuje nova plastenka, ki je v naravi nerazgradljiva. Smeti se morajo vedno odnašati s seboj v dolino. Pomembno se je držati uhojenih poti in ne iskati bližnjic, saj bi s tem uničili ogromno novega rastja. Če se na treking odpravlja skupina, ki bo kampirala, naj se potrudi čim manj uničevati okolje. Pomembno je, da za kuhanje uporablja gorilno olje in postavlja tabore zgolj na mestih, ki so za to pripravljena. Pri izbiri agencije, s katero se bo odpravila na treking, naj se odloči za tisto, ki podpira zaščito narave in ozavešča udeležence trekinga o pomembnosti varovanja narave. Zgoraj našteti predlogi so način, kako narediti treking prijazen naravi in s tem zaščititi okolje. Ozaveščenost ljudi, ki se odpravljajo na treking, igra zelo pomembno vlogo. Zavedati se moramo reka: »Nepal je tu, da bi te spremenil, ne pa da bi ti spremenil njega.«

36

8 SKLEP Treking turizem je v Evropi in svetu že dodobra uveljavljen. V Sloveniji je še precej neizkoriščenega na tem področju, kar lahko pomeni priložnost in tržno nišo za potovalne agencije. Dober treking je možno izvesti le s popolno angažiranostjo in jasno zastavljenim ciljem, ki mora graditi na sonaravnem razvoju turizma, celoviti turistični ponudbi, delujoči infrastrukturi in storitvi, ki temelji na doživetju. Popotniku treking pomeni avanturo, užitek in zlitje z lepoto narave. Državam gostiteljicam pa to prinaša ekonomski napredek, nove zaposlitve ter širitev in gradnjo infastruktur itd. Dosegli smo vse cilje, ki smo si jih zastavili uvodoma. Temo smo sistematično obdelali in prišli do naslednjih spoznanj:

1. Priprava in organizacija trekinga zahteva celosten pristop organizatorja in udeležencev skupine. Za organizatorja se priprave na treking pričnejo že precej časa pred samo izvedbo, ker mora podrobno raziskati destinacijo kjer se bo treking izvajal. Organizacija trekinga mora biti čim bolje izpeljana, saj predstavlja temelje za nemoteno izvedbo treking programa.

2. Vplivi trekinga na ekologijo so se izkazali kot pozitivni in negativni. Negativni vplivi se kažejo predvsem v prekomerni obremenitvi in onesnaževanju okolja. Pozitivni vplivi pa se kažejo predvsem v ustanavljanju in delovanju projektov, ki izboljšujejo naravno ravnovesje do te mere, da so se na najbolj popularnih treking območjih gozdne površine celo povečale.

3. Problem slovenskih potovalnih agencij je v preslabem poznavanju razmer na področju organizacije in priprave trekinga, v bolj zapletenem načinu vodenja in organiziranju takšnega programa ter v pomanjkanju primernih gorskih vodnikov, ki bi bili primerno usposobljeni za vodenje takšnih programov.

4. Treking okoli pogorja Anapurn smo po dnevih razčlenili in ga kot takšnega podrobneje predstavili v slovenskem jeziku.

Ključne ugotovitve:

1. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru zelo malo literature na temo treking turizma in destinacije. Še posebej primanjkuje literature, ki se nanaša na trekinge v Himalaji, kljub temu, da so knjige in vodniki na temo treking v tujini nekaj običajnega.

2. Na prvo ugotovitev – o pomanjkanju literature za področje trekinga, lahko navežemo drugo ugotovitev, da je tudi treking turizem v Sloveniji dokaj slabo razvit v primerjavi s tujino. Ker je predvsem v Nepalu ta vrsta turizma priljubljena in razvita, sklepamo, da je to povezano s tem, da ima Nepal zelo dobre pogoje za ponudbo trekingov, česar se tudi zavedajo in delujejo v tej smeri. V Sloveniji je območij primernih za treking dovolj, da bi se lahko to zvrst dalo razvijati. Obsegala bi nižinski, kraški ali treking po sredogorjih, visokogorski treking kot v Nepalu pa bi bilo možno razviti na območju Alp.

3. Dokazali smo torej trditev, da lahko oblikujemo na podlagi sonaravnega in trajnostnega razvoja turizma naravi prijazen program tudi za najbolj občutljiva območja, kakršnega predstavlja območje pogorja Anapurn.

37

POVZETEK V uvodnem delu smo opredelili področje in problem, ki smo ga raziskovali, namen, cilje in osnovne trditve raziskave. Nato smo navedli še predpostavke, omejitve raziskave in metode, ki smo jih pri raziskovanju uporabili. V drugem poglavju smo opredelili turistične destinacije, na kratko predstavili značilnosti treking destinacije, kakšni so turistični vplivi na treking destinacijo ter opisali trajnostni razvoj turizma. V tretjem poglavju smo predstavili kaj je treking turizem, kako potekata priprava in organizacija trekinga ter katere so nevarnosti, s katerimi se na trekingu srečujemo. Četrto poglavje predstavi osnovne značilnosti Nepala, Nepal kot destinacijo ter zgodovino trekinga v Nepalu. V petem poglavju opišemo splošno definicijo ekoturizma ter slabe in dobre strani turizma na ekologijo v Nepalu. V šestem poglavju predstavimo slovenske turistične agencije in njihove treking programe, podrobneje pa opišemo delovanje potovalne agencije TrekTrek. Sedmo poglavje vsebuje program trekinga okoli pogorja Anapurn, njegovo podrobnejšo predstavitev ter analizo le tega. Na koncu je nekaj predlogov za okolju prijazen treking. Ključne besede: Treking, treking turizem, turistična destinacija, trajnostni razvoj, priprava in organizacija trekinga, nevarnosti, Anapurna, Nepal, ekologija, ekoturizem, projekt ACAP, agencija TrekTrek. ABSTRACT In the introduction we represented a field of research, a study problem, the purpose of this study and basic research statements. After that we stated presumptions, research limitations and methods used in this study research. In the second chapter we define tourist destinations, shortly we introduce characteristics of trekking destination, what are the influences on trekking destination and we describe permanent development of tourism. In the third chapter we introduce what trekking tourism is, how are the preparations and organisation going on and which are dangerouses on the trekking. Fourth chapter introduce basic characteristics of Nepal, Nepal as tourist destination and history of trekking in Nepal. In fifth chapter we describe definition of eco tourism and good and bad influences of tourism on ecology in Nepal.

38

In sixth chapter we introduce travel agencies in Slovenia and their trekking programms. In this chapter we describe travel agency TrekTrek. Seventh chapter contains programm of trekking around Annapurna, analyse of this programm and some of the propositions for trekking, which is friendly to the nature. Key words: Trekking, trekking tourism, tourims destination, permanent development, preparation and organization of the trekking, dangerouses, Annapurna, Nepal, ecology, eco tourism, project ACAP, TrekTrek agency.

39

10 VIRI IN LITERATURA

1. Armington, Stan. 1994. Trekking in the Nepal Himalaya. Howthorn: Lonely Planet. 2. Bieger, T. 2000. Management von Destination und Tourismusorganisationen. Wien:

R. Oldenburg. 3. Buhalis, Dimitros. 2000. Marketing the Competitive Destination of the Future.

Tourims Management 21: 97-116. 4. Lah, Avguštin. 2001. Turizem in okolje: Slovenija turistična dežela. Ljubljana: Svet za

varstvo okolja republike Slovenije. 5. Mihalič, Tanja. 1994. Ekonomija okolja v turizmu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 6. Mihalič, Tanja. 1997. Turistična podjetja: Poslovanje in ekonomika turističnih agencij

in gostinskih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Natek, Karel. 1999. Države sveta 2000. Ljubljana: Mladinska knjiga. 8. Ogorelc, Anton. 2001. Mednarodni turizem. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 9. Tribe J. 1999. Forest tourism and recreation: case studies in enviromental

managment. New York: CABI Publishing. 10. Weaver, David Bruce. 2001. Ecotourism. Milton: John Wiley & Sons. 11. Wheeler, Tony. 1993. Nepal: a travel survival kit. Howthorn: Lonely Planet. 12. World Bank. 1978. Nepal Staff Project Report and Apprasial of the Community

Forestry Development and Training Project. Washington, DC.: World Bank. 13. World Tourism Organization. 1998. Tourism 2020 vision. Madrid: World Tourism

Organization. 14. World Tourim Organisation. 2002. Sustainable development of tourism section.

Madrid: World Tourism Organisation. 15. Zbornik posveta. 2003. Ekoturizem v gorah. Bled: Javni zavod Triglavski narodni

park. 16. Nestrukturiran intervju z Lukom Pozničem, vodjo potovalne ekipe TrekTrek,

20.1.2005. Internetni viri

1. http://www.ecologytrek.com, dosegljivo 9.3.2005. 2. http://www.destinationmanang.com, dosegljivo 6.2.2005. 3. http://www.jacekphoto.com, dosegljivo 6.2.2005. 4. http://www.KMTNC.org.np, dosegljivo 6.2.2005. 5. http://www.lonelyplanet.com, dosegljivo 12.3.2005. 6. http://www.nepal.com, dosegljivo 7.1.2005. 7. http://trektrek.si, dosegljivo 20.1.2005.

40