PRIRO�NIKI z likovnega podro�ja in LIKOVNA TEORIJA MALA LIKOVNA TEORIJA Avtor: dr. Milan Butina

Temeljni u�benik likovne teorije na visokošolski ravni in obenem široko uporaben priro�nik povezuje likovno teorijo in psihologijo. V likovno teorijo vpeljuje psihološko-likovno smer. Avtor prodorno in pronicljivo povezuje umetnost, mišljenje in posameznikovo doživljanje sveta. Sprašuje se o ozadju likovnega izraza v zna�ilnih umetnostnih obdobjih in njegovi pogojenosti z osebnostjo umetnikov. Format: 21 × 26 cm, 174 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

Predgovor: dr. Jožef Muhovi�, dr. Vid Pe�jak

Enkratno in nestandardno delo s podro�ja likovne teorije povezuje umetnost z mišljenjem, posameznikovim doživljanjem sveta in širšim družbenim okvirjem. Knjiga, ki je hkrati tudi temeljni visokošolski u�benik likovne teorije, uvaja psihološki pristop v likovno teorijo.

�uti, �ustva, intuicija in razum se pri likovnem ustvarjanju prepletajo, zato jih avtor celovito vklju�uje v svoja prodorna in pronicljiva miselna snovanja. Zaradi njegovih spoznanj je "Mala likovna teorija" velika. Bogato besedilo nadgrajujejo in teoreti�ne prijeme ponazarjajo skice ter barvne slike in fotografije.

Dr. Milan Butina v prvem delu knjige (prva štiri poglavja) piše o psihologiji ob�utenja in zaznavanja, o njeni vklju�enosti v likovno teorijo ter njeni uporabnosti pri likovnem delu. V drugem delu (peto poglavje) pa povezuje temeljne likovne prvine s psihološkimi tipi, kot jih je opredelil Carl Gustav Jung.

V prvem poglavju avtor govori o svobodni izbiri likovnih prvin v umetniškem delu, povezanosti umetnika in gledalca ter likovnih �utih. Pri slednjih izpostavi vid, �eprav kasneje opozori, da likovno ni zgolj vizualno. Drugo poglavje za�ne s temeljnimi likovnimi prvinami (oblika, to�ka, linija, svetlo – temno in barva). Nadaljuje z orisnimi, nato pa se loti orisanih likovnih prvin (oblika, lik, forma, volumen in masa). Obdela likovne spremenljivke (velikost in težo, položaj in smer, položaj in težo, položaj in hierarhijo, smer, rast, število, gostoto, teksturo) ter se dotakne realnega prostora, prostorskega križa in prostorskih klju�ev. Poglavje zaklju�i z likovno prvino ploskvijo in dojemanjem likovnega prostora.

Tretje poglavje se ukvarja z likovnimi prvinami in njihovimi medsebojnimi odnosi ter modelacijo in modulacijo. Ob koncu avtor predstavi tudi Kleejevo vrednotenje likovnih prvin in generativno shemo likovnih prvin. V �etrtem poglavju se Milan Butina sprašuje o obstoju likovnih jezikov. Ugotavlja sovpadanje likovnih prvin in likovnih gramatik, zaklju�i pa s povezavami med likovnimi gramatikami in likovnimi stili.

Peto, zadnje poglavje je v celoti posve�eno prepletanju likovnih prvin in Jungovih psiholoških tipov. Najprej se ukvarja s splošno Jungovo psihologijo (odnos med zavednim in nezavednim, arhetipi, psihi�ne funkcije). Nadaljuje z introverzijo in ekstraverzijo ter razdela psihološke tipe (racionalni, ob�utenjski, intuitivni in �utni tip). Sledi povezovanje psiholoških tipov s temeljnimi likovnimi prvinami, kar omogo�a pogled v psihološko ozadje umetnikove osebnosti in njegovega ustvarjanja.

POGLAVJA: Od vizualnega k likovnemu, Likovne prvine in likovne spremenljivke, Medsebojni odnosi likovnih prvin, Likovne prvine in likovni slogi, Likovne prvine in Jungovi psihološki tipi.

ZBIRKA LIKOVNA UMETNOST, Zbirka 3 knjig Avtor: dr. Milan Butina

Zbirka obsega naslednje tri knjige:

- O SLIKARSTVU (Format: 16,5 x 24 cm, 292 strani, ve�barvni tisk, trda vezava) - PRVINE LIKOVNE PRAKSE (Format: 16 x 24,5 cm, 294 strani, enobarvni tisk, trda vezava) - UVOD V LIKOVNO OBLIKOVANJE (Format: 16,5 x 24 cm, 120 strani, ve�barvni tisk, trda vezava).

Zbirka je zapakirana v škatlo z avtorjevim portretom ki ga je narisal Savo Sovre. O SLIKARSTVU, Likovnoteoreti�ni spisi - Zbirka: Likovna umetnost

Avtor: dr. Milan Butina

V knjigi so zbrana predelana in dopolnjena besedila s poudarkom na slikarstvu, ki jih je avtor objavljal v razli�nih strokovnih �asopisih in revijah. Avtor med drugim piše o mestu likovne umetnosti v kulturi in sodobnih likovnih iskanjih, zaklju�i pa z obširnim poglavjem o likovnem jeziku srednjeveškega slikarstva. Knjiga spodbuja mlade likovne teoretike k poglabljanju avtorjevih spoznanj. Format: 16,5 × 24 cm, 292 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

Knjiga prinaša izbor likovnoteoreti�nih spisov znanega slovenskega likovnega teoretika in praktika. Široki mislec dr. Milan Butina v njih

razpravlja o likovni umetnosti, pri tem pa nameni najve� prostora slikarstvu. Pronicljive, tehtne in poglobljene likovnoteoreti�ne sestavke dopolnjujeta natan�ni kazali imen in pojmov. Besedilo bogato opremljajo in ponazarjajo slike, skice in sheme. S knjigo želi avtor spodbuditi mlade likovne teoretike s temami, ki jih sam ni dovolj razvil in raziskal. Želi, da nadaljujejo z razvijanjem tem, ki so v spisih nakazane, pa ne do konca izpeljane in domišljene, ter se lotijo še nedotaknjenih likovnoteoreti�nih problemov. Pri�ujo�i izbor se najprej ukvarja z mestom likovne umetnosti v kulturi, vlogo roke in tipa pri ustvarjanju likovne umetnine ter na�ne problematiko definicije likovnega jezika. Govori o razmerju med likovno teorijo in teorijo likovne umetnosti, o odnosu med likovno umetnostjo in estetiko. Povezuje likovno umetnost in teorijo komunikacije. Zanimiv je spis o opi�jem in abstraktnem slikarstvu, prav tako razmišljanje o modernem slikarstvu in industrializaciji. Priro�nik se zaklju�i z obsežno predstavitvijo zna�ilnosti srednjeveškega slikarstva, ki ga je odlo�ilno zaznamovalo krš�anstvo. V prvem delu opiše družbene okoliš�ine, v katerih so nastajale srednjeveške slikarije, v drugem delu pa se osredoto�i na likovni jezik tega obdobja. Drugi del tako govori o likovnem pomenu �iste barve, vertikali, frontalnosti figur in simetrali prostora. Avtor se ustavi ob pomenu leve in desne strani, zvra�anju v slikovno ravnino in obrnjeni perspektivi. Ukvarja se z vlogo �asa, portretom v srednjem veku, linearnostjo, barvnostjo in izrazom ter razkriva razloge za prehod v novo slikarstvo. Avtor izrazi v priro�niku tudi željo, naj se razvijanja likovne teorije lotijo aktivni likovni umetniki, ker je prepri�an, da lahko likovno teorijo pravilno in smiselno razvijejo predvsem likovni ustvarjalci sami. Dobra teorija namre� lahko požene samo iz korenin dobre prakse.

POGLAVJA: Likovno ali upodabljajo�e, Vprašanja likovne umetnosti, Mesto likovne umetnosti v kulturi, Roka in tip, Znanstveniki, umetniki in imaginacija, O problematiki definicije likovnega jezika, Likovna teorija in teorija likovne umetnosti, O odnosu likovna umetnost – estetika, Prispodoba o drevesu, Likovna umetnost kot proizvod stiske, Likovna umetnost in teorija komunikacije, Opi�je slikarstvo in abstraktno slikarstvo, Moderno slikarstvo in industrializacija, Srednjeveško slikarstvo (I.. del, II. del). PRVINE LIKOVNE PRAKSE - Zbirka: Likovna umetnost Avtor: dr. Milan Butina

Pri nas edina in v svetu redka knjiga, ki se ukvarja z odkrivanjem klju�ev za temeljno razumevanje likovne ustvarjalnosti, seznanja bralca s tem, kako prihaja pri likovnem ustvarjanju do plodnega stika med umetnikovo idejo in likovno materijo. Razumljivo napisana knjiga je rezultat avtorjevega izkustvenega pristopa k likovni umetnosti in zaznavanja njenega utripa v prostoru in �asu. Format: 16 × 24,5 cm, 294 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Predgovor: prof. dr. Jožef Muhovi�

Prva znanstvena likovnoteoretska monografija na Slovenskem (predelana in dopolnjena izdaja knjige Elementi likovne prakse, MK, Ljubljana, 1982) je edina knjiga pri nas in ena redkih v svetu, ki se celostno ukvarja z razumevanjem likovnega ustvarjanja. Likovno umetnost povezuje s filozofijo in znanostjo. Avtor izhaja iz ugotovitve, da je likovno umetnost mogo�e razumeti v njenih predpostavkah, operacionalni strukturi in oblikotvornih strategijah. Z izvirnim pristopom si prizadeva slediti likovni umetnosti na izkustvena tla in zaznati utrip, ki ji je dolo�en z delovanjem v prostoru in �asu. Prav tako si prizadeva razkriti, v �em sta bistvo in zahteva likovne ustvarjalnosti, �e jo želimo celovito zajeti v teoretski okvir in �e v njeno središ�e postavimo �loveka "z dušo in telesom". Butina razvija teorijo s pomo�jo prakti�nih izkušenj, ki si jih je pridobil pri lastnem likovnem ustvarjanju.

V prvem poglavju spregovori o likovni umetnosti na splošno kot o izdelovanju likovnih izdelkov. Nato se osredoto�i na slikarstvo kot izdelovanje slik. V tretjem delu se ukvarja z likovnim proizvajalnim delom kot likovno prakso in gradi na spoznanju, da je likovno mišljenje tisti del zavestnega in deloma podzavestnega dojemanja stvarnosti, ki sledi vidnemu zaznavanju in pripelje do notranje podobe, ki je osnova za oblikovanje duhovne zamisli.

Nadaljuje s psihofiziološkimi osnovami opazovanja, razumevanja in vrednotenja likovne proizvodnje, pri �emer izpostavi temeljno vlogo �utov. V petem poglavju se loti psiholoških osnov zaznavanja likovnih del. Ustavi se ob vprašanju, kako nastajajo pojmi. Primerja tudi podobnost med odnosom vizualni govor – likovni govor in odnosom materni jezik – tuji jezik.

Sledi povezovanje likovnega opazovanja in likovnega mišljenja. Avtor obravnava likovno pojmovno mišljenje, vlogo likovnih materialov in likovnih tehnik, vlogo telesa in fizi�nega dela v likovni umetnosti, povezavo med likovno prakso in drugimi praksami ter zaklju�i z osvobodilnimi možnostmi likovne umetnosti.

Izid knjige je znamenje potreb po tovrstnem pristopu k likovni praksi ter znamenje relevantnosti in uporabnosti v njej predstavljenih spoznanj. Besedilo podpirajo slike, skice in sheme. Knjigo dopolnjujeta imensko kazalo in slovar pojmov.

POGLAVJA: Likovna umetnost kot proizvodnja, Slikarstvo kot proizvodnja slik, Likovno proizvajalno delo kot likovna praksa, Psihofiziološke osnove, Psihološke osnove, Likovno opazovanje in likovno mišljenje, Likovno pojmovno mišljenje, Vloga likovnih materialov in likovnih tehnik, Vloga telesa in fizi�nega dela v likovni umetnosti, Likovna praksa in druge prakse, Osvobodilne možnosti likovne umetnosti. UVOD V LIKOVNO OBLIKOVANJE, Priro�nik za likovne šole - Zbirka: Likovna umetnost Avtor: dr. Milan Butina

Priro�nik je v prvi vrsti namenjen dijakom oblikovnih šol, da bi svojo poklicno izbiro znali umestiti med druge poklice in dejavnosti. Avtor se v knjigi ukvarja predvsem z mestom likovnega oblikovanja v mnoštvu �lovekovih dejavnosti. Poleg tega zastavlja temelje likovne teorije, ki bi jih moral poznati sleherni izobraženec, zato prispeva k odpiranju likovnega oblikovanja širši javnosti. Format: 16,5 × 24 cm, 120 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

Predgovor: doc. dr. Jaka Bon�a Recenzenta: Nina Šuštarši�, doc. dr. Jaka Bon�a Pri nas edino in celo v svetu redko delo s podro�ja teorije likovnega oblikovanja. Dr. Milan Butina, akademski slikar in likovni teoretik, v priro�niku poudarja živo povezanost likovnega oblikovanja z ostalimi družbenimi dejavnostmi. Knjiga je sad ljubezni do likovnega oblikovanja in do dijakov, ki bodo neko� oblikovali in ustvarjali naše predmetno in likovno okolje. Namenjena ni le dijakom; z njeno vsebino si bo lahko razširil obzorje in si razjasnil pojme tudi marsikateri študent likovnih panog. Milan Butina je ob za�etku pou�evanja predmeta "likovna teorija" opazil, da imajo dijaki kar precej znanja, ki pa je razpršeno in ga ne znajo povezali v smiselno celoto. Knjiga jim zato pomaga tudi pri umestitvi njihove poklicne izbire med druge poklice in dejavnosti. Avtorjeva želja je bila, da dijaki in u�itelji likovnih šol njegovega pristopa ne bi jemali kot edino pravilnega, ampak da bi ga videli kot izziv in ga ustvarjalno dopolnjevali. Tako bo seme likovne teorije lahko padlo na plodna tla in prispevalo k prodoru pomena likovnega oblikovanja v širši družbeni prostor. Priro�nik je zanimiv kot strokovna literatura, še bolj pa kot u�benik. Avtor je z njim uredil podro�je, kjer je prej vladala tako pojmovna kot terminološka zmeda. Knjiga skuša približa ti likovno oblikovanje tudi širši javnosti in ga tako odpreti iz ozkih strokovnih krogov. V njej namre� dr. Milan Butina zastavlja tudi temelje likovne teorije, ki bi jih moral poznati sleherni izobraženec. Priro�nik podpirajo slike, skice in sheme. Kon�a se s podrobnim slovarjem pojmov. POGLAVJA: O �loveških dejavnostih, Ustvarjanje spoznanj, Uporaba spoznanj, Kultura, Evolucija, Funkcija, struktura, forma, Likovno oblikovanje.

Tamara Tr�ek Pe�ak: AJKEC ODKRIVA SKRIVNOSTI SLIKE NA PLATNU Z zbirko treh knjižic slikarka in restavratorka Tamara Tr�ek Pe�ak približuje otrokom življenje slik od stvarjenja naprej ter predstavlja na�ine ohranjanja njihove prvobitnosti. Zbirko sestavljajo naslednje knjige: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga, 24 strani), PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga, 32 strani) in IZ ŽIVLJENJA SLIK (3. knjiga, 48 strani). Format: 20 × 26 cm, ve�barvni tisk, trda vezava Ilustracije in oblikovanje: Tamara Tr�ek Pe�ak Likovnodidakti�ni pregled in spremna beseda: dr. Tonka Tacol Fotografije: Tamara Tr�ek Pe�ak, Andrej Hirci, Janko Dermastja, Bojan Salaj, Miha Pirnat

Z zbirko treh knjig želi slikarka in restavratorka Tamara Tr�ek Pe�ak otrokom približati življenje slik že po spo�etju in stvarjenju, torej tedaj, ko se ponudijo na ogled in jih za�ne polagoma najedati zob �asa. Ob razumljivi razlagi, nazornih fotografijah in ilustracijah se lahko otroci seznanijo z materiali, orodji in postopki za nastajanje umetnin. Spoznajo oblike in na�ine varovanja njihove prvobitnosti s pomo�jo strokovnjakov restavratorjev. Zbirka je izšla v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani, njen izid pa je finan�no podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Zbirko AJKEC ODKRIVA SKRIVNOSTI SLIKE NA PLATNU sestavljajo naslednji naslovi: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga) V knjižici je nekaj napotkov za izvedbo tehnološko obarvane likovne delavnice. Poleg tega avtorica seznanja otroke, vzgojitelje in starše s sestavinami slike na platnu, s postopki za sestavljanje podokvirjev, napenjanje platna in pripravo platna za slikanje ter s slikanjem, lakiranjem in opremljanjem slik. Ob koncu so tudi primeri otroških slik. Format: 20 × 26 cm, 24 strani, ve�barvni tisk, trda vezava PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga) Pajkec Ajkec v slikanici predstavi restavratorsko-konzervatorsko delo na preprost na�in, ki otrokom nazorno približa svet slik. Otroci spoznajo galerijo, osnovne pojme o lastnostih slik in za�utijo pomen, ki ga ima ohranjanje in varovanje njihove prvobitnosti. Format: 20 × 26 cm, 32 strani, ve�barvni tisk, trda vezava IZ ŽIVLJENJA SLIK (3. knjiga) Knjižica seznanja otroke, vzgojitelje in starše z dejavniki, ki škodljivo vplivajo na slike, in s postopki, s katerimi ustavimo njihovo delovanje in sliko zaš�itimo. Obiskovalci galerije spoznajo tudi materiale in pripomo�ke, potrebne za u�inkovito restavriranje.

Tamara Tr�ek Pe�ak: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU Z zbirko treh knjižic slikarka in restavratorka Tamara Tr�ek Pe�ak približuje otrokom življenje slik od stvarjenja naprej ter predstavlja na�ine ohranjanja njihove prvobitnosti. Zbirko sestavljajo naslednje knjige: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga, 24 strani), PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga, 32 strani) in IZ ŽIVLJENJA SLIK (3. knjiga, 48 strani). Format: 20 x 26 cm, 24 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

Ilustracije in oblikovanje: Tamara Tr�ek Pe�ak Likovnodidakti�ni pregled in spremna beseda: dr. Tonka Tacol Fotografije: Tamara Tr�ek Pe�ak, Andrej Hirci, Janko Dermastja, Bojan Salaj, Miha Pirnat Tamara Tr�ek Pe�ak: PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH

Z zbirko treh knjižic slikarka in restavratorka Tamara Tr�ek Pe�ak približuje otrokom življenje slik od stvarjenja naprej ter predstavlja na�ine ohranjanja njihove prvobitnosti. Zbirko sestavljajo naslednje knjige: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga, 24 strani), PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga, 32 strani) in IZ ŽIVLJENJA SLIK (3. knjiga, 48 strani). Format: 20 × 26 cm, štiribarvni tisk, trda vezava

Ilustracije in oblikovanje: Tamara Tr�ek Pe�ak Likovnodidakti�ni pregled in spremna beseda: dr. Tonka Tacol Fotografije: Tamara Tr�ek Pe�ak, Andrej Hirci, Janko Dermastja, Bojan Salaj, Miha Pirnat Tamara Tr�ek Pe�ak: IZ ŽIVLJENJA SLIK

Z zbirko treh knjižic slikarka in restavratorka Tamara Tr�ek Pe�ak približuje otrokom življenje slik od stvarjenja naprej ter predstavlja na�ine ohranjanja njihove prvobitnosti. Zbirko sestavljajo naslednje knjige: SEZNANIMO SE S SLIKO NA PLATNU (1. knjiga, 24 strani), PAJKEC AJKEC PRI RESTAVRATORJIH (2. knjiga, 32 strani) in IZ ŽIVLJENJA SLIK (3. knjiga, 48 strani). Format: 20 × 26 cm, ve�barvni tisk, trda vezava

Ilustracije in oblikovanje: Tamara Tr�ek Pe�ak Likovnodidakti�ni pregled in spremna beseda: dr. Tonka Tacol Fotografije: Tamara Tr�ek Pe�ak, Andrej Hirci, Janko Dermastja, Bojan Salaj, Miha Pirnat

LIKOVNA TEORIJA, Priro�nik likovne teorije Avtorji: Nina Šuštarši�, dr. Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Blaž de Gleria

Podro�ja likovne teorije so: likovne prvine, likovna morfologija in likovne, likovna kompozicija, likovna semiotika. Vsebina priro�nika sloni na l-ikovno-teoreti�nih raziskavah najbolj znanih slovenskih in tujih avtorjev s tega podro�ja, tj. na teoretskih spoznanjih dr. Milana Butine, Zorana Didka, Klavdija Zornika, Johannesa Ittna, Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Maitlanda E. Gravesa, idr. Razvrstitev osnovnih pojmov – likovne prvine, likovne spremenljivke, kompozicijski principi itn. – je povzeta po terminologiji profesorja Milana Butine.

Format: 23,5 × 28,5 cm, 400 strani, barvni tisk, trda vezava Recenzenta: prof. dr. Jožef Muhovi�, mag. Igor Kregar Likovna teorija je gramatika likovnega jezika, ki je skupen vsem podro�jem likovnega ustvarjanja: slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, oblikovanju, fotografiji itn. Ni zbirka pravil, ki bi jih bilo dovolj mehani�no upoštevati, ampak vrsta pojmovnih in operativnih orodij, ki nam omogo�ajo da se znajdemo v nikoli docela predvidljivih ustvarjalnih in receptivnih okoliš�inah. Likovna teorija je veda, ki raziskuje likovna izrazila in zgradbo likovnih del, prou�uje pa tudi zakonitosti dojemanja likovnih del s snovnega, fiziološkega, psihološkega, kognitivnega in drugih zornih kotov. Podro�je njenega zanimanja so predvsem likovna izrazila, ki so skupna vsem podro�jem likovne umetnosti: risanju, slikanju, grafiki, kiparstvu, arhitekturi. Ukvarja se z analizo likovnih elementov, likovnih spremenljivk, na�el likovnega reda, s pomo�jo katerih ustvarjajo svoja dela razli�ni likovni ustvarjalci. Likovna teorija prou�uje zakonitosti in medsebojne odvisnosti likovnih elementov ter njihovo vlogo v kompoziciji. Zanimajo jo razli�ne možnosti kompozicij, analizira in raz�lenjuje jih in se poglablja v njihove organizacijske principe. Njena temeljna podro�ja so: podro�je fotologije (ki se ukvarja s priu�evanjem logike temeljnih likovnih prvin), podro�je oblikoslovja ali morfologije, podro�je likovne sintakse ali kompozicije in podro�je likovne semiotike (ki obravnava likovna dela kot sisteme likovnih znakov). Poglavja v priro�niku: Predmet likovne teorije, Razvoj likovne teorije, Podro�ja likovne ustvarjalnosti, Vidno zaznavanje, Likovne prvine, Likovne spremenljivke, Kompozicija, Likovna produkcija kot oblika komunikacije.

LIKOVNA TEORIJA, U�benik likovne teorije za gimnazije in druge srednje šole Avtorji: Nina Šuštarši�, dr. Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Blaž de Gleria

U�benik likovne teorije za umetniške gimnazije likovne smeri u�inkovito povezuje likovno teorijo in prakso ter vabi v univerzalni krog ustvarjalnega snovanja, ki je nepopolno brez teoreti�ne refleksije in analize. Dijake vodi k urejenemu likovnemu razmišljanju ter k tehtnemu, smiselnemu in konceptualno jasnemu snovanju. Format: 21 × 29,7 cm, 152 strani, ve�barvni tisk, broširana vezava

Recenzenta: dr. Jožef Muhovi�, mag. Igor Kregar

U�benik nevsiljivo in postopoma seznanja dijake z likovno govorico ter jih usmerja k njeni ozaveš�eni prakti�ni uporabi. U�benik bo v pomo� dijakom likovnih gimnazij pri strokovnih predmetih, vsem drugim srednješolcem, še posebno gimnazijskim, pa pri predmetu likovno snovanje. Še posebej je namenjen vsem, ki se želijo na srednji stopnji likovno opismeniti in nameravajo šolanje nadaljevali na visokih likovnih šolah, prakti�no pa bo pomagal tudi tistim, ki želijo teoreti�na spoznanja uporabiti pri materializaciji lastnih likovnih zamisli. U�benik tudi usposablja bralce za uporabo strokovnih izrazov pri opisovanju, razlaganju in vrednotenju likovnih izdelkov ter jim pomaga razvijati, poglabljati in bogatiti njihov likovni talent. Avtorji: Nina Šuštarši�, dr. Milan Butina, Klavdij Zornik, Iris Skubin, Blaž de Gleria Posamezna poglavja v u�beniku poleg zgledov iz svetovne zakladnice likovne umetnosti dopolnjujejo tudi likovni izdelki srednješolcev, ki so pod vodstvom Nine Šuštarši� izvajali vaje na likovnoteoretske teme, s katerimi jim je avtorica nazorno približala zakonitosti likovnega jezika in jim pokazala možnosti njegove prakti�ne uporabe pri likovnem snovanju. VSEBINA: Predmet likovne teorije, Kratek pregled zgodovine razvoja likovne teorije in nekaterih vplivov na njen nastanek in razvoj, Podro�ja likovne ustvarjalnosti, Vidno zaznavanje, Oblike kompozicije, Kompozicijski principi, Poti likovne kompozicije, Likovna produkcija kot oblika komunikacije.

USTVARJALNI U�ITELJ, Dejavniki osebnostne in strokovne rasti Avtorji: dr. Tonka Tacol, mag. Tomaž Gorjup, dr. Beatriz Tomši� �erkez, Roman Makše, mag. �rtomir Frelih, Zdenko Huzjan

V zborniku z naslovom Ustvarjalni u�itelj so zbrani �lanki strokovnjakov in profesorjev s podro�ja likovne umetnosti. V njih so predstavljena nova spoznanja in pristopi k likovni ustvarjalnosti kot tudi metode pou�evanja likovne vzgoje. Avtorji govorijo tudi o vlogi likovne vzgoje v u�nem procesu in o pomenu likovnega ustvarjanja za otrokov razvoj. Navajajo tudi predloge za u�inkovitejše pou�evanje likovnih predmetov in za ve�jo ustvarjalnost u�iteljev. Format: 16,5 × 23 cm, 176 strani, enobarvni tisk, mehka vezava Knjiga je financirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Recenzenti: prof. dr. Božena Šupšáková, prof. Ivo Mršnik

V zborniku z naslovom Ustvarjalni u�itelj so prispevki strokovnjakov z likovnega podro�ja - vsi predavajo na ljubljanski pedagoški fakulteti -, ki želijo predstaviti svoje poglede na pou�evanje likovne vzgoje.

Nova (prakti�na) spoznanja namre� zahtevajo spremembe tudi pri pou�evanju likovne vzgoje in poudarjajo pomen vseživljenjskega izobraževanja. Številni u�itelji namre� ne razmišljajo kaj dosti o pomenu osebnega, strokovnega in pedagoškega razvoja. Prav tako je še vedno zapostavljen �ustveni, socialni in spoznavni vidik u�encev in še zlasti njihova dejavna vloga.

Za izgrajevanje aktivne vloge u�encev v u�nem procesu likovne vzgoje in tudi za njihovo uspešno delovanje v družbi je pomembno, da u�itelj uresni�uje svoje zamisli in hkrati spreminja svoj na�in pou�evanja. U�itelj mora namre� dobro poznati u�ni proces in likovni razvoj u�encev ter njihove individualne razlike ter jih spodbujati k izrabi likovnega znanja in izkušenj.

Kakovost pou�evanja likovne vzgoje se izkazuje tako v trajnosti in uporabnosti znanja ter spretnosti kot tudi v razli�nih življenjskih situacijah. U�itelj, ki se zaveda svojih kompetenc in skrbi za svoj osebnostni in pedagoški razvoj, lahko veliko prispeva k osebnostnemu in likovnemu razvoju u�encev. Kakovostni rezultati takšnega u�itelja se kažejo v ustreznem strukturiranju u�nega procesa, v ustvarjalnem reševanju problemov ter v odgovornem, neodvisnem ravnanju (T. Tacol).

Strokovno avtonomijo pa lahko uveljavlja le nekdo, ki pedagoško delo in likovno izražanje sprejema kot raziskovanje, s katerim skuša (pre)oblikovati izkušnje u�encev, jih usmerjati ter spremljati njihove zamisli, spremembe in razvoj (B. T. �erkez).

Avtorji �lankov so podali svoja mnenja in predloge, kako v u�iteljski poklic vklju�iti ve� ustvarjalnosti. Možnosti so seveda razli�ne, nobena ni u�inkovita sama po sebi, temve� je vsaka odvisna od razli�nih dejavnikov, ki vplivajo na likovnoustvarjalno in likovnopedagoško delo.

DIDAKTI�NI PRISTOP K NA�RTOVANJU LIKOVNIH NALOG Izbrana poglavja iz likovne didaktike Avtorica: dr. Tonka Tacol

Priro�nik usmerja likovne pedagoge k celostnemu razvijanju ustvarjalnih zmožnosti u�encev. Prinaša strokovne ugotovitve o tem, kako se s pomo�jo metode reševanja likovnih problemov u�enci razvijajo na kognitivnem, afektivnem in psihomotori�nem podro�ju. Priro�nik se opira na izsledke problemskega zastavljanja risarskih nalog.

Format: 16,5 × 24 cm, 236 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

Recenzenta: dr. Milan Butina, dr. Helena Berce Golob Avtorica želi z didakti�nim priro�nikom olajšati u�iteljem pot do na�rtovanja likovnih nalog, ki upošteva zna�ilnosti u�en�evega notranjega sveta. Z

njegovo pomo�jo bodo lahko še bolj prispevali k razvoju u�en�evih zaznavnih, �ustvenih in psihomotori�nih zmožnosti.

Ukvarja se z vprašanjem, kako skozi likovno vzgojo razvijati, pou�evati, vzgajati in socializirati u�en�evo osebnost. Zaveda se, da je vsak u�enec zaradi svoje enkratnosti in neponovljivosti svet zase, zato je treba likovne naloge zastavljati tako, da bodo prispevale k razvoju vsakega izmed njih. S pravo spodbudo bodo postali dejavni, radovedni in ustvarjalni ter u�inkovitejši pri zaznavanju, spoznavanju, razumevanju in �ustvovanju.

�e želimo u�ence spodbuditi k vsestranskemu razvoju, jim moramo zastaviti kompleksne likovne naloge. Kot pokaže knjiga, te naloge oblikujejo u�ence na motori�nem, �ustvenem, spoznavnem, estetskem, socialnem in moralnem podro�ju. Prispevajo k razvoju ustvarjalnosti, ki u�ence osvobaja in prispeva k oblikovanju njihovih likovnih zmožnosti ter omogo�a hkratni razvoj logi�nega in vizualnega mišljenja.

Vsebinsko je knjiga razdeljena na dva dela. V prvem delu avtorica opredeli posebnosti ciljnega na�rtovanja pouka likovne vzgoje, njegov zgodovinski razvoj in posebnosti problemsko zasnovanega pouka. V drugem delu so zbrani izsledki raziskave, ki je zajela eno oblikovalno podro�je na predmetni stopnji osnovne šole, in sicer risarsko oblikovanje kot najosnovnejšo in psihološko najzanimivejšo izrazno obliko duševnosti u�encev. Knjiga se zaklju�i s pojmovnim kazalom.

S pomo�jo likovnega izražanja u�encev in njihovih risb ter njihove dejavnosti nasploh je Tacolova dobila vpogled v njihove osebnostne zna�ilnosti, kajti risba je neposreden izraz njihovih doživetij, želja in potreb. Likovni izdelki u�encev, objavljeni v priro�niku, osvetljujejo njihov likovni razvoj in osebnost, njihovo motori�no zrelost, �ustveno doživljanje in razvoj zavesti.

Avtorica poudarja, da je preverjene ugotovitve s podro�ja risanja možno prenesti tudi na vsa druga likovna oblikovalna podro�ja (slikanje, plasti�no oblikovanje, prostorsko oblikovanje, grafika) in na katerokoli razvojno stopnjo u�encev.

VSEBINA:

1. del – U�enci v vzgojno-izobraževalnem procesu likovne vzgoje (Temeljna podro�ja u�en�eve osebnosti, Dejavniki likovnih zmožnosti u�encev, Vzgojno-izobraževalni proces likovnega izražanja, Na�rtovanje u�iteljevega vzgojno izobraževalnega dela, Smotri, cilji in naloge likovne vzgoje v zgodovinskem razvoju).

2. del – Vrednotenje uspešnosti u�encev pri urah likovne vzgoje (Uporabnost Bloomove taksonomije ciljev, namenjenih razvoju temeljnih podro�ij u�en�eve osebnosti pri risarskem oblikovanju).

Zbornik: LIKOVNA VZGOJA V KURIKULARNI PRENOVI Posebna izdaja revije Likovna vzgoja

Zbornik odseva dinamiko obdobja med decembrom 1994 in marcem 1998, ko je tekla kurikularna prenova likovne vzgoje v osnovni in srednji šoli. V njem so zbrani skoraj vsi �lanki, ki so bili na temo kurikularne prenove likovne vzgoje objavljeni v �asopisih in strokovnih revijah, prav tako pa tudi dokumenti Nacionalnega kurikularnega sveta in odgovori likovnih pedagogov nanje. Zbornik vsebuje izjave, sporo�ila in mnenja vseh, ki so kakorkoli sodelovali v prenovi - tudi tistih, ki se z na�inom prenove niso strinjali. Format: 21 × 29,8 cm, 198 strani, enobarvni tisk, broširana vezava

VSEBINSKI IZBOR iz zbornika LIKOVNA VZGOJA V KURIKULARNI PRENOVI 1. Jožef Muhovi�: ŠEST ARGUMENTOV ZA UVEDBO LIKOVNEGA PRAKTICIRANJA V IZOBRAŽEVALNE PROGRAME OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL 2. Andrej Jemec: LIKOVNO ZAOSTAL NAROD (Delo, 17. 12. 1994) 3. Alenka Gerlovi�: SE PRENOVA ŠOLSTVA RES ODVIJA ZA ZAPRTIMI VRATI? (Delo, 24. 6. 1996) 4. Marjan Prevodnik: NA POTEZI SO NA�RTOVALCI (Šolski razgledi, 24. 6. 1996) 5. Tonka Tacol: LIKOVNA VZGOJA ODRINJENA MED IZBIRNE PREDMETE (Delo, 28. 6. 1996) 6. Zdenko Huzjan: INTEGRALNA VREDNOST LIKOVNE VZGOJE (Delo, 28. 6. 1996) 7. Branko Lipnik: HUDA KRI ZARADI IZBIRNIH PREDMETOV JE PRETIRANA (Delo, 21. 10. 1996) 8. Borko Tepina: GRE PONOVNO ZA POSKUS BREZ STROKOVNE PODLAGE? (Delo, 9. 11. 1996) 9. MANIFEST PREDSTAVNIKOV LIKOVNE STROKE (5. 12. 1996) 10. Ranka Ivelja: NOVA ŠOLA MA�EHA UMETNOSTI? (Dnevnik, 7. 12. 1996) 11. France Bernik: KULTURA IN KULTURNA POLITIKA (Nova revija, letnik XVI, št. 187/188, november - december 1997) 12. Darja Piciga: PRIDEMO PA TUDI NA DOM (Delo, 19. 12. 1996) 13. Alenka Gerlovi�: O LIKOVNEM POUKU V PRENOVLJENI OSNOVNI ŠOLI (Delo, 3. 1. 1997) 14. Andrej Jemec: USTAVITE KURIKULARNO PRENOVO UMETNOSTNE VZGOJE! (Nova revija, letnik XVI, št. 177/178, januar - februar 1997) 15. PRENOVA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V IMENU OTROK? (Šolski razgledi, 13. 1. 1997) 16. Hubert Požarnik: ŠE GLOBLJE V SLEPO ULICO (Demokracija, 30. 1. 1997) 17. Ranka Ivelja: VE� UMETNOSTI, MANJ IZBIRNOSTI (Dnevnik, 15. 2. 1997) 18. NA�RTNA DISKRIMINACIJA UMETNOSTI (Delo, 24. 2. 1997) 19. Andrej Jemec: UMETNOST PRED POROTO (Otrok in družina, 17. 4. 1997) 20. LIKOVNI PEDAGOGI ZA VE� UMETNOSTI V DEVETLETKI (Delo, 10. 11. 1997) 21. JAVNO PISMO NACIONALNEMU KURIKULARNEMU SVETU (november 1997) 22. IZJAVA ZA JAVNOST: PREMALO LIKOVNEGA POUKA (Ve�er, 14. 11. 1997) 23. IZJAVA LIKOVNIH PEDAGOGOV SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL (Šolski razgledi, 26. 1. 1998)

LIKOVNO IZRAŽANJE

Didakti�na izhodiš�a za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli Avtorica: dr. Tonka Tacol Didakti�ni priro�nik je namenjen vsem u�iteljicam in u�iteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, likovnim pedagoginjam in pedagogom ter tudi vsem drugim, ki so kakorkoli povezani z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega procesa v zgodnejšem in poznejšem obdobju šolanja. Priro�nik pojasnjuje u�itelju posebnosti novega u�nega na�rta za devetletno osnovno šolo, vpeljuje ga v izdelavo tako letne kot u�ne priprave in mu pojasnjuje prednosti problemskega pouka likovne vzgoje, ki temelji na uravnovesenju razvoja zmožnosti izražanja z besedami z zmožnostjo izražanja z likovnimi simboli. Namen priro�nika je tudi odvrniti u�itelja od uporabe neustreznih, didakti�no togih metod in oblik dela.

Format: 17 × 22 cm, 144 strani, ve�barvni barvni tisk, trda vezava Priro�nik konkretizira didakti�ne in vsebinske zamisli iz novega u�nega na�rta za devetletno osnovno šolo in u�itelju omogo�a lažje doumevanje smisla predmeta in temeljnih izhodiš� za pou�evanje likovne vzgoje. Usmerja ga v razumevanje u�nega na�rta ter k razmišljanju, kako naj oblikuje likovne naloge ter na�rtuje cilje, metode in oblike dela, da se bodo lahko u�enci likovno (estetsko), ustvarjalno in intelektualno, pa tudi vzgojno razvijali. Organizacija u�inkovitega u�nega procesa je odvisna od u�iteljeve strokovne in pedagoško-psihološke izobrazbe in ustvarjalnosti. U�itelj mora pripraviti �imbolj gibljiv, pristen in predvidljiv u�ni proces, v katerem se bo vsak u�enec lahko vsestransko likovno razvil. Temeljno vodilo pri tem je u�ni na�rt s splošnimi cilji likovne vzgoje, ki u�itelja usmerjajo v likovno u�no delo. Novi u�ni na�rt vodi u�itelja k izvajanju takšnega u�nega procesa, v katerem se u�enci celostno likovno razvijajo. To pomeni, da u�enci niso ve� samo objekti, v katere se likovne spretnosti le »vnašajo«, temve� subjekti, ki se ob likovnem izražanju emocionalno in socialno razvijajo, usvajajo znanje o elementarnih likovnih pojmih in si razvijajo ro�ne spretnosti. Z ustvarjalnim na�rtovanjem in izvajanjem likovnih nalog iz u�nega na�rta lahko u�itelj posredno prispeva k temu, da u�enci sodelujejo v kulturnem življenju svojega okolja in da si pridobijo zmožnost za razumevanje sodobnih vizualnih komunikacij. Dobro poznavanje vsebine v priro�niku odvra�a u�itelja od tradicionalizma, torej od zagovarjanja teze, da je u�en�eva izvedba likovne naloge samo realizacija likovnega motiva in likovne tehnike ob pasivnem perceptivnem sprejemanju informacij o možnostih uporabe likovnih materialov in pripomo�kov. Pouk likovne vzgoje naj bi na vseh starostnih stopnjah u�encev temeljil na �imbolj samostojnem likovnem izražanju in raziskovanju, zato je temeljna u�iteljeva naloga, da v u�ni proces vnese �imve� dinami�nosti, svobode in življenjskosti. Usvajanje likovnih pojmov mora biti že v za�etnem obdobju šolanja tesno povezano s prakti�nim delom, saj tako tudi najmlajšim u�encem omogo�a razvoj na spoznavnem, �ustvenem, socialnem in psihomotori�nem podro�ju. Najuspešnejši metodi�ni pogoj za doživljanje in aktiviranje emocionalnih, psihomotori�nih in spoznavnih funkcij ob samostojni likovni dejavnosti u�encev je problemska zasnova pouka oziroma problemska zasnova likovne naloge in njena realizacija. Ker priro�nik sledi zasnovanemu u�nemu na�rtu, bo v pomo� u�iteljem pri uvajanju novosti, pri iskanju novih ustvarjalnih oblik in metod u�enja ter pri izvajanju u�nega procesa likovne vzgoje po sodobnih likovnih na�elih. Tako bodo lahko u�ence celostno likovno razvijali in jim omogo�ili udejanjanje likovne uspešnosti in ustvarjalnosti pri pouku. POGLAVJA: Uvod, U�ni na�rt za likovno vzgojo, Problemski pouk likovne vzgoje, organizacija problemsko zasnovanega u�nega procesa, Letna priprava za u�ni proces likovne vzgoje, U�iteljeva priprava na problemski pouk, Cilji problemskega pouka likovne vzgoje, Medpredmetni (interdisciplinarni) pouk, Vrednotenje in ocenjevanje u�en�evih dosežkov pri problemskem pouku, Temeljna didakti�na na�ela problemskega pouka likovne vzgoje, U�ne metode v u�nem procesu problemskega pouka likovne vzgoje, Igralna dejavnost, U�ne oblike v vzgojno-izobraževalnem procesu likovne vzgoje, Slikovna priloga, Literatura.

LIKOVNO USTVARJALNI RAZVOJ OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Avtor: dr. Tomaž Vrli� (alias dr. Tomaž Zupan�i�) Priro�nik je edinstven na podro�ju likovne vzgoje predšolskih otrok. Podaja temeljne zna�ilnosti sodobne likovne vzgoje. Opozarja na strokovno napa�na po�etja pedagogov, ki skrbijo za likovno vzgojo predšolskih otrok, in predstavlja didakti�ne prijeme za izboljšanje stanja. Avtor daje s svojimi predlogi dodatno podporo tudi tistim vzgojiteljem, ki so že usmerjeni k dviganju kakovosti likovnodidakti�nega dela v vrtcih. Format: 20 × 26 cm, 184 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Recenzentka: dr. Tonka Tacol

Priro�nik uvaja v didaktiko likovne vzgoje predšolskih otrok, ki dobiva v zadnjem obdobju tudi teoreti�no podlago. Vendar pa je gradiva s tega podro�ja premalo, zato se je avtor lotil dela, ki bo zadostilo tako pedagoškim kot študijskim potrebam. Avtor želi s knjigo opozoriti na strokovno napa�na po�etja pedagogov, ki skrbijo za likovno vzgojo predšolskih otrok, in jih spreminjati na bolje. Knjiga je pisana na kožo vsem tistim vzgojiteljem, ki so usmerjeni k dviganju kakovosti likovnodidakti�nega dela v vrtcih, saj jim pomaga, da svoj pristop k likovni vzgoji še izboljšajo in tako dodatno prispevajo k likovnemu razvoju predšolskih otrok. Vrli� te pedagoge strokovno podpira in jim ponuja nove ideje za še bolj ustvarjalno delo. V knjigi so predstavljena tudi nekatera likovna dela šoloobveznih otrok. Ta dela je avtor uporabil za predstavitev likovnih tehnik ali na�inov dela, ne pa za prikaz razvojnih stopenj likovnega izražanja. Uvodni del priro�nika govori o vlogi in pomenu likovnega izražanja in predstavi dva razli�na pristopa k preu�evanju otroškega likovnega izražanja. V nadaljevanju avtor opredeli zna�ilnosti in zakonitosti likovnega izražanja predšolskih otrok. Sledijo odgovori na vprašanja o pomenu razvijanja otrokove likovne ustvarjalnosti in argumenti za njeno spodbujanje. Avtor nato opredeli cilje in naloge likovnega dela s predšolskimi otroki in se loti razmerja med likovnimi podro�ji v tej dobi. Natan�no opiše likovne tehnike risanja, slikanja, izdelovaa lepljenk, grafi�nega in kiparskega ustvarjanja ter oblikovanja v prostoru. Vrli� opozori tudi na neprimerne likovne tehnike, materiale in orodja pri likovni vzgoji. V zadnjem delu knjige dobi svoje mesto poglavje o vrednotenju otroških likovnih del po ustreznih kriterijih, o njihovem razstavljanju in o likovnem urejanju otrokovega okolja. Ob koncu se Vrli� dotakne tudi razlik med likovnovzgojnim delom v vrtcu in v šoli. POGLAVJA: Vloga in pomen likovnega izražanja, Razli�na pristopa k preu�evanju otroškega likovnega izražanja, Likovno izražanje mlajših otrok, Splošne zakonitosti otrokovega psihofizi�nega razvoja, Zna�ilnosti likovnega izražanja mlajših otrok, Na�ela likovne vzgoje mlajših otrok, Likovna podro�ja in likovne tehnike pri likovni vzgoji, Risanje, Slikanje, Odtiskovanje (grafika), Kiparstvo, Oblikovanje prostora, Oblikovalna na�ela, Splošne zahteve pri pripravi likovnega materiala, Neprimerne likovne tehnike, materiali in orodja pri likovni vzgoji, Likovno vrednotenje, Metode dela, Oblike dela, Teme in motivi, Na�rtovanje likovne vzgoje, Vrednotenje otroških likovnih del, Ozna�evanje, opremljanje, arhiviranje in razstavljanje otroških likovnih izdelkov, Likovno urejanje otrokovega okolja, Likovna vzgoja na predšolski stopnji in v osnovni šoli, Razlike med likovno-vzgojnim delom v vrtcu in šoli.

OD GLAVE DO PORTRETA, priro�nik Modeliranje z glino Avtorica: Dragica �adež, akad. kiparka spec.

Kiparski priro�nik je vodnik za vse, ki bi radi vstopili v kiparstvo raziskujo�e in osebno. Knjiga u�inkovito povezuje besedne in (s)likovne informacije, kar olajšuje in pospešuje dopolnjevanje kiparske teorije in prakse. Didakti�no dodelan priro�nik odlikujeta tematska zgoš�enost in jezikovna jasnost, zlasti pa iz njega vejeta odprtost za nove oblikovne rešitve in motivacijska naravnanost. Format: 21 × 26 cm, 132 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

Predgovor: prof. dr. Jožef Muhovi� Fotografije: Borko Radeš�ek Kiparski priro�nik izpod peresa Dragice �adež Lapajne je vodnik za vse, ki bi v kiparstvo radi vstopili raziskujo�e in osebno. Namenjen je vsem, ki bi radi ustvarjali namesto posnemali, sistemati�no napredovali namesto preigravali lestvice poskusov in zmot. V oporo bo vsem, ki bi radi uživali v samohodništvu namesto v strokovnjaškem zaostajanju za zgledi in vzorniki, kot je zapisano v predgovoru. Priro�nik odlikujeta tematska zgoš�enost in jezikovna jasnost, zlasti pa operacionalna odprtost in motivacijska intenzivnost. Knjiga zato na vsakem koraku vabi k prakti�nemu preskušanju, preverjanju in dopolnjevanju razloženega in prikazanega. U�inkovito povezuje besedne in (s)likovne informacije, kar olajšuje in pospešuje dopolnjevanje kiparske teorije in prakse. Gradivo je organizirano tako, da sledi logiki didakti�nega osvobajanja uporabnikovih likovnih potencialov. Avtorica izhaja iz treh domnev. Prva pravi, da sta talent in izobraževanje stalno in povratno funkcionalno povezana. Druga govori o tem, da je samostojno kiparsko stvaritev mogo�e dose�i le s spoznavanjem in spoznanjem temeljev ustvarjalne svobode. Tretja domneva se opira na spoznanje, da je – vsaj v umetnosti – izobraževanje u�inkovitejše, �e daje prednost osvobajanju �lovekovih ustvarjalnih zmožnosti namesto kopi�enju znanja in podatkov. Priro�nik na za�etku obravnava kiparska likovna izrazila, kompozicijo in likovno posnemanje realnosti. V naslednjem poglavju avtorica primerja otroško kiparsko ustvarjanje in ustvarjanje odraslih kiparjev. Nadaljuje s predstavitvijo oblikovanja po neživem in živem modelu ter daje napotke v zvezi s shemati�nim prijemom in oblikovanjem izpostavljenih obraznih to�k. Nato avtorica nameni pozornost merjenju in proporcem, ob koncu pa spregovori še o kiparskih materialih, na�inih obdelave in tehnikah. Rde�a nit zgoš�enega te�aja kiparjenja pod vodstvom Dragice �adež Lapajne je torej v tem, kako se kiparske stvaritve lotiti pri njenih koreninah. To ni knjiga oblikotvornih formul in vzor�nih zgledov uspelih kiparskih portretnih rešitev, �eprav se v njej najdejo prvovrstni zgledi iz zgodovine umetnosti. To je predvsem knjiga o oblikotvornih ovirah in težavah na poti do takih rešitev ter o prakti�nem premagovanju takih ovir in težav. POGLAVJA: Likovna izrazila, Otroški likovni izraz, Glava in portret v kiparstvu, Kiparski materiali, na�ini obdelave in tehnike.

PO SLEDEH �ASA, Spomeniki v Sloveniji 1800–1914 Avtorica: dr. Sonja Žitko

Knjiga predstavlja kiparsko-arhitektonske znamenitosti Slovenije, nastale v obdobju 1800–1914. Delo, ki združuje strokovni priro�nik in umetnostni vodnik, je opremljeno z barvnimi slikami spomenikov in dopolnjeno tudi s kazalom avtorjev in krajevnim kazalom. Spomeniki v priro�niku so pregledno razvrš�eni po pokrajinah. Format: 12,5 × 22,5 cm, 140 strani, ve�barvni tisk, trda vezava Fotografije: Valentin Benedik Kartografija: Iztok Sajko

Knjiga prinaša fotografije in opise ve�ine spomenikov v Sloveniji, nastalih v obdobju 1800–1914. Pravi vodnik po slovenski spomeniški ponudbi iz tega obdobja prispeva k ohranjanju kulturno-zgodovinske dediš�ine. S pomo�jo vodnika po slovenskih krajih se sprehodimo med dediš�ino preteklosti. Z njim želi avtorica v bralcu zbuditi zanimanje za ogled teh spomenikov, vsekakor pa s knjigo odpira privla�ne, pou�ne, a prepogosto pozabljene strani slovenske kulture, zgodovine in umetnosti. Od leta 1800 do za�etka prve svetovne vojne je imel spomenik v umetnosti in kiparstvu poseben pomen. Spomeniška dejavnost po Evropi se je tedaj tako silovito razmahnila in razrasla, da so kritiki že pred letom 1900 posmehljivo pisali o "poplavi" spomenikov, o "spomeniški kugi", in jo obenem ogor�eno napadali. V 19. stoletju, stoletju razcveta meš�anstva, je spomenik enako kot muzej in gledališ�e dobil vlogo reprezentativnega objekta. Postavljeni v mesta, na trge, na križiš�a ulic in cest, v parke, tudi v vasi, v gozdi�e in v pokrajino, so bili spomeniki javna likovna dela. Z njimi se je meš�anstvo uveljavljalo in potrjevalo. Do konca 18. stoletja so bili spomeniki privilegij predvsem vladarjev, zdaj pa ga je lahko dobil vsak za narod pomembnejši posameznik. Spomenike so tako dobili pesniki, pisatelji, skladatelji, znanstveniki in še kdo. Spomeniki so bili posve�eni tudi svetníkom in pomembnim avstroogrskim odli�nikom. Z najve� spomeniki se lahko pohvali znameniti avstroogrski cesar Franc Jožef I. V knjigi je tudi spomenik Lucy Christalnigg – pomnik za�etka 1. svetovne vojne. Zbrano gradivo je razvrš�eno v smiselnem zaporedju, ki poudarja vodniško vlogo priro�nika. Potovanje za�nemo v Primorju in kon�amo v Pomurju. Spomeniki v posameznih pokrajinskih enotah so navedeni po abecednem vrstnem redu. Knjigi sta priložena podrobno imensko kazalo in krajevno kazalo, dodan pa je tudi seznam virov slikovnega gradiva. Delo je plod dolgoletnega raziskovanja dr. Sonje Žitko, ki je svoje izsledke predstavila že v številnih strokovnih �lankih. Objavila je tudi knjigo "Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem" (1989) in je soavtorica knjige "Ljubljansko kiparstvo na prostem" (1991). POGLAVJA: Primorje, Goriška, Gorenjska, Osrednja Slovenija, Dolenjska, Zasavje, Spodnje Posavje, Savinjska, Jugovzhodna Koroška, Podravje, Pomurje.

PSIHOLOŠKA PODLAGA VIZUALNE UMETNOSTI Avtor: Dr. Vid Pe�jak

Avtor se v tej knjigi ukvarja s povezavo oziroma z vplivom psiholoških dejavnikov na vizualno umetnost. Govori o tem, kako poteka proces od ob�utkov in zaznav do ustvarjalnega izražanja. Podrobno obravnava tudi �lovekovo osebnost na splošno, posebej pa še umetniško osebnost. V dodatku govori o humorju, maskah in oglaševanju ter o njihovem pomenu v današnji družbi. Knjiga ima tudi veliko slikovnega gradiva, ki še dodatno popestri že tako zanimive primere in ugotovitve. Prav gotovo bo zanimiva tako za tiste, ki se ukvarjajo z vizualno umetnostjo, kot tudi za vse, ki jih zanima podro�je psihologije.

Format: 21,5 × 26,5 cm, 224 strani, ve�barvni tisk, trda vezava RAZMISLEKI O SLIKARSTVU Avtor: mag. Tomaž Gorjup

Znani slovenski slikar in univerzitetni profesor nam podaja svoja razmišljanja o slikarstvu skozi osebno izkušnjo. Pojasniti skuša tudi procese, ki potekajo med nastajanjem slike in na prvi pogled niso povezani z njo, v resnici pa so pomemben del razmerij, ki gradijo avtorjev likovni odnos. Knjigo bogatijo tudi fotografije avtorjevih del.

Format: 21 × 26 cm, 208 strani, ve�barvni tisk, trda vezava

ART EDUCATION – LIKOVNA VZGOJA

Avtorice: dr. Božena Šupšáková, dr. Tonka Tacol, dr. Beatriz Tomši� �erkez

Mednarodna monografija avtorjev iz dveh evropskih držav, ki se ukvarjajo z didaktiko likovne vzgoje, v retrospektivnem delu obravnava zgodovino pou�evanja likovne vzgoje v svetu; v pesrpektivnem delu opisuje likovno vzgojo kot del kulture in umetnosti ter sodobne smernice; v alternativnem delu pa govori o najnovejših pristopih, interkulturalizmu in razvoju prostorskih predstav. Knjiga je napisana v angleš�ini, povzetki besedil pa so tudi v slovenš�ini.

DRUGA�NOSTI, Priro�nik za u�itelje likovnega pouka v osnovni šoli

Avtorica: Jolanda Pibernik

Jolanda Pibernik, predmetna u�iteljica likovnega pouka v pokoju, se je rodila v Trstu leta 1934. Maturo je opravila na gimnaziji v Postojni. Leta 1955 je diplomirala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Pou�evala je v Goriških Brdih, v Istri in se ustalila na Gorenjskem. Pri pou�evanju je iskala preproste razlage za zapletene naloge, prave besede in prave poti do u�encev, da bi lahko svobodno ustvarjali, razvijali zdravo samozavest in oblikovali pozitivno samopodobo. Dokazovala je, da otrokova likovna dela niso le navadni šolski izdelki, ampak pomemben za�etek ustvarjalnega procesa, ki v vsakem �loveku �aka na svojo priložnost. Pošiljala jih je na razli�na tekmovanja po vsem svetu. Nagrade in priznanja, ki so jih prejemali u�enci in šola, so ji pritrjevale. VSEBINA: Priro�nik bo nagovoril vse ljudi, ki se na kakršenkoli na�in ukvarjajo z otroki na razli�nih stopnjah razvoja, da bi dojeli in

globlje razumeli celoten pojav otroškega likovnega dogajanja za prebujanje ustvarjalnih mo�i, za bogatitev otrokovih zmožnosti, za ponos in zdravo samozavest, za oblikovanje pozitivne samopodobe, za otrokov pozitivni odnos do dela in za plemenitenje otroštva. "Cilj Druga�nosti je, da bi zavest o tem, da je druga�nost v življenju dragocena, po �im bolj naravni poti prišla do otroka ... in se uspela uresni�iti v njegovi osebnosti. Tudi skozi avtohtone potenciale likovnosti, skozi u�inkovitosti likovnih pedagogov in s posredništvom refleksij, ki zmorejo to u�inkovitost navduševati in hraniti." (Iz spremne besede dr. Jožefa Muhovi�a)

TEORIJA LIKOVNE UMETNOSTI Avtor: Gustaf Britsch

Prevod tretje izdaje dela Gustafa Britscha (1897–1923) iz leta 1952 (prva izdaja je iz leta 1926, druga iz leta 1930) je v celoti enak besedilu prvih dveh nespremenjenih izdaj, razlikuje se le v nekaterih ilustracijah in v sklepni besedi. Posvetili smo ga pokojnemu profesorju, velikemu slovenskemu likovnemu teoretiku dr. Milanu Butini (1923-1999), ki se je rodil prav v letu, ko je umrl Gustaf Britsch. Dr. Butina je Britschevo delo zelo cenil in nas tudi navdušil za izdajo pri�ujo�e knjige. Avtor Teorije likovne umetnosti za �asa svojega življenja (umrl je star štiriinštirideset let) ni uspel izdati v knjižni obliki. Izdajatelj je s pomo�jo avtorjevih prijateljev in u�encev skušal kar se da to�no podati njegove misli.

Format: 16,5 × 24 cm, 200 strani, enobarvni tisk, trda vezava

Prevod: Ingrid Brezovšek, Janislav Peter Tacol Uredil in predgovor napisal: dr. Jožef Muhovi�

Britsch je raziskoval predpostavke in logiko likovne ustvarjalnosti otrok in odraslih ter pri tem prišel na sled nekaterim, dotlej nepoznanim gibalom in zakonitostim, ki to ustvarjalnost od znotraj kibernetizirajo. Njegovo temeljno spoznanje je, da otroško likovno izražanje – v jedru pa sploh vsa likovna ustvarjalnost – ne služi zabavi, igri ali reaktivni ekspresiji, ampak aktivni kognitivni predelavi vidnega doživljanja. Otroška risba drevesa, piše Britsch, ni nikakršen pogled na drevo, nobene reprezentacija ali projekcija resni�nih smeri katerega koli naravnega drevesa, ampak model in stopnja otrokovega spoznanja vidnih doživetij drevesa. Odli�en je Britschev prikaz formalnih in kognitivnih predpogojev, ki utemeljujejo smisel in logi�no genezo otroškega likovnega izražanja. Za vsakega likovnega pedagoga, ki si prizadeva delati v skladu z zakonitostmi razvoja mladega duha, so Britscheva spoznanja v pedagoški praksi profesionalno nepogrešljiva.

NEMA ZGOVORNOST PODOBE Avtor: Jure Mikuž

OPIS VSEBINE: Govorica telesa je zelo pomembna v vsakdanjem sporazumevanju, svojevrstno simboliko gest pa so vselej upoštevali tudi slikarji. Kakšni so ti simboli in kateri so zelo zna�ilni, je s pomo�jo slik iz slovenske in tuje umetnosti razloženo v kratkih esejih, zapisanih v knjigi. Na vprašanje, kako gledati in razumeti sliko, bi najverjetneje našli veliko odgovorov. Umetnost nagovarja �loveka v jeziku, ki ga marsikdaj ne pozna ali ne razume - v univerzalnem jeziku, katerega skrite pomene in poante prekriva

patina �asa minulih rodov, njihovih vedenj in skrivnosti. V slikarstvu je ta govorica nema in zgoš�ena v en sam trenutek. Ta trenutek, ki ga ujame slikar, pa je vselej eksploziven, saj preseva preteklo in prihodnje hkrati, ter ekspresiven v svojem fizi�nem, senzualnem, emocionalnem in duhovnem naboju. Odkod ta silna dinamika, ko gre vendar za nepremi�ne upodobitve? Osnovni in osrednji slikarjev motiv je �lovek, njegovo telo in njegova duša. Telo je posoda njegove duše in inštrument, skozi katerega ta duša odzvanja v svet, zato je telo v ta namen razvilo svojo govorico - brez besed. Vendar še bolj ob�utljivo in zgovorno. Tako kot verbalni govor ima tudi govorica telesa svojo morfologijo in sintakso, svoje dobesedne in prenesene pomene, svoj podtekst. Le s poznavanjem in pazljivim prisluškovanjem ter iskanjem pomenov lahko slika v "notranjem o�esu" gledalca oživi tako kot zazvenijo verzi v "notranjem ušesu" bralca poezije. Avtor pri�ujo�e knjige nikogar ne u�i, kaj videti, marve�, kako gledati, da ne bi spregledali. Podobe, ki jih je izbral, simbole in geste, ki to podobo sestavljajo, dopolnjuje z vednostjo o dobi, v kateri so nastale, njenem duhovnem, intelektualnem in materialnem kontekstu ter o psiholoških vzgibih in mentalnem ozra�ju, z vsem, kar se je prepletalo v slikarjevi izkušnji. Na koncu pa vendarle ostaja vprašanje, ali so lahko podobe, geste in simboli pomenile ustvarjalcu slike nekaj drugega kot gledalcu-razlagalcu. Odgovor manj bo bržkone nedore�en, nejasen in zakrit vse dotlej, dokler bo obstajala umetnost. Vsebina: Mol�ite! Apotropejska ali posmehljiva drža? Molitev Profana ostentatio Histeri�no telo Ameriški plan Energetska inverzija Seznam reprodukcij

PLATNO LJUBEZNI - DUHOVNA RAZLAGA REMBRANDTOVE SLIKE Avtor: Henri J. M. Nouwen

OPOMBA: Naslov izvirnika: Canvas of Love - Reflections on a Rembrandt > Platno ljubezni - Duhovna razlaga Rembrandtove slike > Prevod: Lojze Štrubelj OPIS VSEBINE: Zgodba o obeh sinovih in njunem o�etu Rembrandt je bil blizu smrti, ko je slikal Vrnitev izgubljenega sina. Bilo je to verjetno eno izmed zadnjih njegovih del. Vsi Rembrandtovi življenjepisci ga opisujejo kot ponosnega, mladega moža, ki je bil krepko prepri�an o svojem

geniju in je je iz poželjivosti hotel okusiti vse, kar mu življenje ponuja. Iz predgovora: Sre�anje s sliko Navidez nepomembno sre�anje z nekim posterjem, na katerem je bila upodobljena Rembrandotva slika "Vrnitev izgubljenega sina", je v meni sprostila dolgo pustolovš�ino. Vodila me je do novega razumevanja mojega poklica in mi dala nove mo�i, da sem jo živel. Sredi te pustolovš�ine stoji ta podoba iz 17. stoletja in njen slikar ter prilika iz 1. stoletja in njen za�etnik kakor tudi neki �lovek 20. stoletja, ki iš�e smisel življenja ... Poseben korak

Ko sem prvi� gledal izrez Rembrandtove podobe izgubljenega sina, se je za�ela duhovna pot, ki me je vodila k temu, da sem napisal tole knjigo. Zdaj sem pri koncu, zdaj vidim, po kako dolgi poti sem hodil. Od za�etka sem bil usmerjen v to, da mi bo ne samo mlajši, marve� tudi starejši sin lahko pokazal pomembno stran moje duhovne poti. O�e pa je bil dolgo 'drugi', tisti, ki me je sprejel, mi odpustil, mi dal dom in mi podaril mir in veselje. O�e je bil kraj, ki mu je veljala vrnitev, cilj moje poti, mesto miru - na koncu. šele po�asi in na zelo bole� na�in sem dospel do spoznanja, da moja duhovna pot tako dolgo ne bo kon�ana, dokler bo o�e nekdo, ki stoji zunaj. Rembrandtova podoba in njegovo osebno tragi�no življenje sta mi odprla novo obzorje. Tu sem odkril, da se to imenuje zadnji stadij duhovnega življenja: znebiti se vsakega strahu pred O�etom, da �loveku postane možno postati kakor on ... Epilog

Ko sem pred štirimi leti šel v Leningrad, da bi videl Rembrandtovo podobo "Vrnitev izgubljenega sina, sem komaj imel predstavo, kako zelo bom moral živeti, kar sem sedaj videl. Poln spoštovanja in sramu stojim na mestu, na katerega me je spravil Rembrandt. Vodil me je od vrnjenega kle�e�ega sina do upognjeno stoje�ega o�eta; od mesta, kjer sem prejel blagoslov, do mesta, kjer blagoslavljam. �e pogledam svoje starajo�e se roke, ki trpijo, da jih polagam na ramena in pustim, da tam po�ivajo na vseh, ki pridejo, da sprejmem blagoslov, ki vre iz neskon�nega molka Božje ljubezni.

VESELO NA BELO - GRAFITI IN STREET ART (knjiga in DVD) Avtor: Gregor Bulc

OPIS VSEBINE: Nova izdaja �asopisa za kritiko znanosti skuša razvozlavati vsakdanjo kameleonskost ulic, pri �emer grafite in street art v Sloveniji ter drugod po svetu obravnava ne le kot umetniški, estetski ali subkulturni fenomen, temve� predvsem kot široko razširjeno popularnokulturno ustvarjanje, intencionalno komuniciranje in politi�no delovanje, ki je priljubljeno prav zaradi svoje podmene od ljudi za ljudi, hkrati pa pomen tega ustvarjanja raziskuje v lu�i zgodovinskih, ekonomskih, družbenih in kulturnih pogojev.

�e se od umetnosti zdravorazumsko pri�akuje, da spreminja ustaljene konvencije in pogled na stvari ter vzpostavlja prostor javne razprave, kam potemtakem umestiti kreativnost, ki je vseskozi v navzkrižju z zakonom ter spreminja naše dojemanje lastnine in naše pojmovanje pravice vsake/ga posameznice/ka do dostopa do sredstev javnega komuniciranja? Ni� naklju�nega ali nenavadnega ni v tem, da vsa objavljena besedila niso zavezana znanosti, temve� so po svojem žanru in/ali slogu pokazatelj še zdale� ne iz�rpane odprtopomenskosti obravnavane grafitarske in streetartisti�ne tvarine, ki kar kli�e po razpršenem analiti�no-metodološkem aparatu in raznorodnih, a v svojem bistvu prepletenih prakti�no-teoretskih osmislitvah. Besedila v publikaciji zatorej vklju�ujejo tako strogo znanstvene �lanke in strokovne eseje kot tudi intervjuje, recenzije knjig in streetartisti�nih artefaktov, transkripciji »živih« razprav, fotoreportažo, naredi-sam priro�nik in celo pesem. Obravnave grafitov in street arta se tukaj su�ejo med sociologijo, kulturologijo, umetnostno zgodovino, literaturo, pri�evanji akterjev ter prakti�nimi napotki za »branje« in »snovanje«. Vse skupaj dopolnjujejo številne barvne fotografije, ob tiskani verziji obsežneje predstavljene tudi na priloženem DVD-ju, ta pa poleg tega vsebuje še množico dodatnih internetnih povezav, za name�ek pa se na ploš�ku v prisluh in na ogled ponuja tudi »graffiti-style« videospot za komad Dežela Ica Lumbaga, Sama Borisa in Valterapa, ki je bil prav na tem nosilcu objavljen prvi� – ekskluzivno in premierno.

AUGUSTE RODIN Avtor: Rainer Maria Rilke

OPIS VSEBINE: Rilkejev zapis o Rodinu je ve� kot biografija enega najpomembnejših kiparjev vseh �asov. Rilke, ki je vrsto let delal kot Rodinov osebni tajnik, nam z vso pesniško senzibilnostjo in o�arljivo zmožnostjo vživljanja v ustvarjalne dileme in postopke kiparja pri�ara njegov ustvarjalni svet. Knjiga za vse, ki razmišljajo o umetnosti kot realizaciji življenja. Preden je Rodin zaslovel, je bil sam. In slava, ki je prišla, ga je morda še bolj

osamila. Kajti slava je konec koncev samo utelešenje vseh nesporazumov, ki se zbirajo okrog nekega novega imena ... To delo, o katerem bomo tu govorili, je rasli leta in raste vsak dan kot gozd in ne zgubi niti ure. Sprehajamo se med njegovimi tiso�erimi stvarmi, prevzeti od obilja odkritij in izumov, ki jih vsebuje, in nehoe se oziramo po rokah, iz katerih je zrasel ta svet ... O avtorju

Dvajseto stoletje bržkone ni imelo še enega pesnika, ki bi se tako vtisnil v srca širokega bralstva po vsem svetu, kot je bil to Rainer Maria Rilke. V treh knjigah so pri Študentski založbi izšla tri Rilkejeva legendarna prozna dela, ki že skoraj stoletje navdušujejo in navdihujejo bralce po vsem svetu. Prva knjiga prinaša ponatis enega klju�nih romanov s preloma stoletja Zapiski M.L. Briggeja v izjemnem, dopolnjenem prevodu Nika Grafenauerja. Druga, prvi� v slovenš�ini objavljena knjiga O Rodinu predstavlja Rilkejev esejisti�no-spominski zapis na velikana kiparske umetnosti, �igar osebni tajnik je Rilke bil vrsto let. Tretja knjiga prinaša slovito Pismo mlademu pesniku in nova, doslej še neprevedena Rilkejeva Pisma mladi dami. Obe knjigi je prevedel kongenialni prevajalec Rilkejeve poezije v slovenš�ino Kajetan Kovi�.