PRIRO ČNIK ZA UPRAVLJANJE DIZEL …...DIZEL LOKOMOTIVE SERIJE 664 PE Vleka, Januar 2007 Uvodna beseda Pred leti izdelan priro čnik za odpravo napak na elektri čnih vle čnih vozilih

PRIROČNIK ZA UPRAVLJANJE DIZEL LOKOMOTIVE SERIJE 664

PE Vleka, Januar 2007

Uvodna beseda Pred leti izdelan priročnik za odpravo napak na električnih vlečnih vozilih je bil pri vas kot uporabnikih in upravljalcih teh vozil dobro sprejet. Že takrat smo razmišljali o izdaji priročnika tudi za dizelska vozila, vendar do njegove izdaje v podobni obliki kot za električna vlečna vozila žal ni prišlo. Ob vaši spodbudi za nadaljevanje začetega dela in ob dejstvu, da osebje vlečnih vozil pogosteje kot v preteklosti upravlja z različnimi vrstami vozil smo ugotovili, da samo priročnik o odpravi napak za strojevodjo ni dovolj in da ga je treba dopolniti.

Priročnik smo zato preimenovali v pričujoči Priročnik za upravljanje, ki v splošnem vsebuje opravila strojevodje pred službo, med vožnjo in po končani službi, sledi opis glavnih naprav (mehanske, električne, zaščitne, kontrolne in varnostne naprave), na koncu pa daje strojevodji napotke za odpravo najpogostejših napak, ki se pojavljajo na vozilu.

Ker na posameznih vrstah vlečnih vozil opravljamo različne predelave, predvsem gre tu za boljše tehnične rešitve pri delovanju naprav na vozilih ali za izboljšanje pogojev vašega dela, mora biti osebje vlečnih vozil seznanjeno s temi modifikacijami, za kar poskrbi strokovni učitelj. Predelave na vozilih se opravljajo postopno, po drugi strani pa je za strojevodjo pomembno, na katerih vozilih so te predelave izvedene. Zato je priročniku za upravljanje na koncu dodana preglednica predelav tega vozila, ki se bo sproti posodabljala (zamenjava preglednice).

Princip izdelave priročnika je bil takšen, da je osnutek pripravil inštruktor strojevodij tiste sekcije ali delovne enote, ki ima v inventarskem stanju največ vlečnih vozil te vrste, v pregled in morebitne pripombe pa je bil nato dan vsaj še eni sekciji ali delovni enoti, ki tudi upravlja s temi vozili. Izdelava priročnika je potekala pod mentorskim vodstvom strokovnih delavcev Službe za vleko.

Priročnik za upravljanje je nameščen na vsako vlečno vozilo in sodi v opremo tega vozila. Upamo, da vam bo služil kot koristen pripomoček pri opravljanju vašega dela. Morda pa boste ob prebiranju priročnika ugotovili kakšno napako ali pomanjkljivost ali se vam bo porodila boljša ideja za neko razlago. Vsako vašo konstruktivno pripombo bomo skrbno preučili in jo, če bo ustrezala, vnesli kot popravek v obliki zamenjave lista.

Želimo vam srečno in predvsem varno vožnjo.

PE Vleka

Priročnik za upravljanje D lok.664 1

KAZALO

Stran 1 OPRAVILA PRED VOŽNJO................................................................... 3

1.1 Faza A – priprava in pregled vozila................................................. 3 1.2 Faza B - zagon dizelskega motorja.................................................. 3 1.3 Faza C – razna opravila po zagonu dizelskega motorja................... 4 1.4 Faza D – preizkus naprav ................................................................ 5 1.5 Zaustavitev in posprava................................................................... 6

2 OPIS NAPRAV ........................................................................................ 7 2.1 Mehanske naprave........................................................................... 7

2.1.1 Uravnavanje vrtljajev dizelskega motorja .................................. 7 2.1.2 Mazalni sistem dizelskega motorja............................................. 8 2.1.3 Hladilni sistem dizelskega motorja........................................... 10 2.1.4 Sistem za gorivo ....................................................................... 12 2.1.5 Centralni zračni sistem ............................................................. 14

2.2 Sistem komprimiranega zraka ....................................................... 15 2.2.1 Kontrola zračnega kompresorja................................................ 15 2.2.2 Preizkus in nastavitev zavore.................................................... 16 2.2.3 Izločevanje zavore .................................................................... 16 2.2.4 Izločitev sušilne naprave .......................................................... 17 2.2.5 Kontrola delovanja žaluzij........................................................ 17

3 ELEKTRIČNE NAPRAVE.................................................................... 18 3.1 Akumulatorske baterije ................................................................. 18 3.2 Glavni generator ............................................................................ 19 3.3 Alternator d 18............................................................................... 19 3.4 Pomožni generator......................................................................... 19 3.5 Vlečni motor.................................................................................. 20 3.6 Zunanja in notranja razsvetljava.................................................... 21 3.7 Ogrevanje kabine........................................................................... 21 3.8 Klimatska naprava......................................................................... 22

3.8.1 Napotki za upravljanje.............................................................. 23 3.9 Sistem električnega ogrevanja vlakov ........................................... 24

4 ZAŠČITNE NAPRAVE NA LOKOMOTIVI ........................................ 26 4.1 Rele ozemljitve (GR)..................................................................... 26 4.2 Pretokovna zaščita vzbujanja GG (modul EL) .............................. 27 4.3 Pretokovna zaščita zavornih uporov (modul DP 13) ..................... 27 4.4 Protidrsna zaščita (modul WS)...................................................... 28 4.5 Zaščite dizelskega motorja ............................................................ 29

4.5.1 Zaščite v sistemu mazanja DM................................................. 29 4.5.2 Zaščite v hladilnem sistemu ..................................................... 31 4.5.3 Zaščita DM pred prekomernimi vrtljaji .................................... 32


4.6 Zaščite v sistemu električnega ogrevanja ...................................... 32 4.6.1 Zaščita termične preobremenitve (rele ACOL) ........................ 32 4.6.2 Zaščita trenutne preobremenitve (rele ICOR) .......................... 33 4.6.3 Zaščita okvare generatorja (rele GFDR)................................... 33 4.6.4 Zaščita pri preboju VN (rele HGR) .......................................... 34 4.6.5 Prenapetostna zaščita (rele OVR)............................................. 34 4.6.6 Podnapetostna zaščita (rele VSR)............................................. 35

5 KONTROLNE IN VARNOSTNE NAPRAVE...................................... 36 5.1 Merilnik hitrosti............................................................................. 36 5.2 Budnik (tip BCDM 661................................................................. 37

5.2.1 Preizkus budnika se izvede po naslednjih postopkih:............... 37 5.3 Avtostop naprava (tip INDUSI I 60) ............................................ 39 5.4 RDZ naprava (tip ZFM 21 SLO).................................................. 40

6 POMOŽNE NAPRAVE ......................................................................... 42 6.1 Mazanje sledilnih vencev (GELMA) ............................................ 42 6.2 Naprava za posipavanje peska (modul SA) .................................. 43

7 VOŽNJA Z LOKOMOTIVO ................................................................. 44 7.1 Zračno zaviranje ............................................................................ 47 7.2 Elektrodinamično zaviranje........................................................... 48 7.3 Prevoz nedelavne lokomotive........................................................ 49 7.4 Postopek ozimljenja lokomotive ................................................... 50

8 ODPRAVA NAPAK .............................................................................. 51 8.1 Okvare dizelskega motorja ............................................................ 51

8.1.1 Dizelski motor je pregret .......................................................... 51 8.1.2 Zamašeni zračni filtri DM ........................................................ 51 8.1.3 DM se med vožnjo ustavi ......................................................... 52 8.1.4 Težave pri zagonu DM ............................................................. 53 8.1.5 Motnje pri delovanju DM......................................................... 53 8.1.6 Slabo tesnenje sistemov............................................................ 54

8.2 Okvare električnih naprav ............................................................. 54 8.2.1 Stik z maso na VN instalaciji.................................................... 54 8.2.2 Lokomotiva med vožnjo zgubi vlečno silo............................... 55 8.2.3 DM se med vožnjo ustavi ......................................................... 56

8.3 Protidrsna zaščita........................................................................... 57 8.4 Premočno vzbujanje glavnega generatorja .................................... 57 8.5 Okvara elektrodinamične zavore................................................... 58

8.5.1 58 8.6 Okvara na zračni zavori................................................................. 58

9 PREDELAVE NA D LOK. 664 ............................................................. 59


1 OPRAVILA PRED VOŽNJO 1.1 Faza A – priprava in pregled vozila Pri približevanju k lokomotivi opazujemo splošno stanje koša, tekala, vzmetenja, vlečnih in odbojnih naprav, morebitne sveže madeže na tleh, ki so običajno znak za puščanje sistema za gorivo, olje ali hladilno sredstvo. Pred zagonom dizelskega motorja se preveri:

• nivo olja v motorju in zračnem kompresorju, • nivo hladilnega sredstva, ki mora biti blizu oznake »Polno«, • količina goriva v rezervoarju, • stanje in pritrditev dizelskega motorja, kompresorja in prirobnice, • zaščita nizkega tlaka olja, detektorjev visokega tlaka olja in nizkega

tlaka hladilnega sredstva, • tesnost in pritrditev cevovodov goriva, olja in hladilnega sredstva, • stanje akumulatorskih baterij, predvsem pritrditev zabojev in

priključnih vodnikov, • električne priključke in ozemljilne vezice.

1.2 Faza B - zagon dizelskega motorja Pred zagonom dizelskega motorja morajo bit izpolnjeni naslednji pogoji

• vklopljen baterijski ločilnik HBA, • vklopljeni vsi mali odklopniki v stikalni omari, • izključeni stikali »Vzbujanje generatorja« in stikalo »Pogon DM«, • izolacijsko stikalo (IS) v položaju »zagon/ustavitev/izločitev«, • vklopljeno stikalo »Krmiljenje in črpalka goriva«, • ročica smeri vožnje je v položaju »Izključeno«, • ročica krmiljenje dizelskega motorja v položaju »Prosti tek«

(»IDLE«), • če motor ni obratoval več kot 48 ur je potrebno odpreti

dekompresijske vijake in ročno zavrteti motor za dva obrata ter tako ugotoviti, če motor neovirano teče in da ni vode v cilindrih,

• ročica avtomatske zavore je v »Pridušenem položaj«, • ročica – lok v legi »polno zaviranje«, • ročico zavornega ventila v položaju »Potniška zavora«, • stikalo SRS »vrsta zaviranja« v skladu z navodilom 233.,


Predčrpavanje pogonskega goriva, se opravi z: • vklopom stikala »Krmiljenje in črpalka goriva« na krmilnem pultu, • obrnemo impulzno stikalo na komandni plošči DM v položaj

»Črpanje-Zagon«. Zagon dizelskega motorja se lahko izvede po predčrpavanju goriva, kar traja 10 do 15 sekund:

• obrne se impulzno stikalo preko nevtralne lege v lego »ZAGON«, • zaganjalnika pričneta vrteti DM, ki se po najkasneje 20 s zažene in

preide v prosti tek, OPOZORILO! Zagon motorja lahko traja največ 20 sekund, da se zaganjača ne pregrejeta. Ponovni zagon se lahko opravi po cca 2 minutah, ko sta se zaganjača predhodno ohladila. 1.3 Faza C – razna opravila po zagonu dizelskega motorja Po zagonu dizel motorja je treba preveriti naslednje:

• barvo izpušnih plinov (glej poglavje odprava napak), • tesnost sistema za gorivo in hladilnega sistem ter sistema mazanja, • ko doseže dizelski motor delovno temperaturo je treba ponovno

preveriti nivo olja in hladilnega sredstva v motorju ter nivo olja v PG regulatorju,

• pogon in delovanje kompresorja, • delovanje gnanih naprav – pojav nenormalnih zvokov, šumov,

opletanje, cviljenje, Pristopimo k pregledu naprav pod okvirjem lokomotive:

• vlečne in odbojne naprave, ki ne smeta imeti vzdolžnega pomika, • čelne pipe, zračnih cevi in polspojk zračnih cevi, • nastavitev hoda batov zavornih valjev, ki je lahko (50 do 65 mm, • pritrditev vijakov na pokrovih osnih ležajev, plugov, odbojnikih,

itd…, • položaj pip za ogrevanje goriva v glavnih rezervoarjih, za izpust

hladilne tekočine, • stanja zavornih naprav (razporednik indirektne zavore, relejni

razporednik, vključenost zavore, položaj izločilnih pip podstavnih vozičkov),


• brezhibnost vseh vzmeti, • izpustiti pa je treba tudi kondenzat na vseh kondenčnih pipah.

Pri pregledu lokomotive na preglednem jarku preverimo:

Pregled in postopki v upravljalni kabini:

• preveri se količina in pravilna vstavitev registrirnega traku v registrirnem merilniku hitrosti, navije ura in nastavi točen čas,

• preveriti stanje plomb na budniku, merilniku hitrosti, izolacijskem stikalu releja ozemljitve GR, tlačnem stikalu PCS, vratcih krmilnih modulov, gasilnikih za gašenje požara,

• vsa vratca električnih omar morajo bit zaprta ( nadtlak ), • naleganje in brezhibnost brisalcev stekel, • preveri se pripadajoča tehnična dokumentacija (knjigo popravil –

EV 63, dnevni pregled vozila DPV, obrazec EV 85-a), • preveri se oprema z voznorednimi knjižicami in knjižico »Splošna

določila PTN« ter njihovih popravkov, • preveri se stanje orodja, prve pomoči po inventarski knjižici, ter

zaloge potrošnega materiala ( rezervne žarnice, registrirni trak, varovalke, čistilna volna.

1.4 Faza D – preizkus naprav Pred vožnjo se opravi preizkus indirektne (avtomatske), direktne (lokomotivske) in pritrdilne zavore. Sledi preizkus delovanja budnika in AS naprave na 2000 Hz tirnem magnetu ali s posebno pločevino, ki je v opremi lokomotive. Nato pa še preizkus delovanja peskovne naprave, napravo za mazanje sledilnih vencev, zvočne signalizacije, brisalcev stekel, čelnih in sklepnih luči in ogrevanja oziroma hlajenja (klime) vozniške kabine.

• stanje koles in kolesnih obročev zlasti obrabo, morebitna ploščata mesta in orahljanost,

• nastavitev zavornega drogovja, obrabo zavornjakov, namestitev zagozd na zavornjakih,

• stanje in pritrditev vlečnih motorjev, nivo in barvo olja v obesnih ležajih ter stanje mehov za hlajenje vlečnih motorjev.


1.5 Zaustavitev in posprava Pred pospravo je potrebno lokomotivo pregledati na preglednem jarku in opremiti s pogonskimi materiali ( gorivom ) in pomožnimi sredstvi ( olje, hl. tekočina ali voda, pesek ). Potek zaustavitve se prične tako, da se vleka izključi s postavitvijo krmilne ročice dizelskega motorja v položaj »Prosti tek« in se lokomotivo maksimalno zavre z direktno zavoro, ročico smeri vožnje pa se postavi v nevtralni položaj. Zaustavitev delovanje dizelskega motorja izvršimo tako, da izolacijsko stikalo obrnemo v lego »Zagon/ustavitev/izolirano« in pritisnemo tipko »STOP« na krmilni plošči dizelskega motorja. Izključijo se vsa stikala na upravljalnem pultu in na krmilni plošči dizelskega motorja ter vsi porabniki (ogrevanje kabine in stekel, klimatska naprava, čelna in notranja razsvetljava). Nazadnje še izključimo dvopolni baterijski ločilnik HBA. Lokomotivo zavremo s pritrdilno zavoro. Izpolnijo se obrazci EV – 85, EV 50/2, in EV 63. Zaprejo se okna ter poskrbi za čistočo kabine. Izvlečemo smerno ročico, zaklenemo kabino ter oboje ( ročico in ključ ) predamo nadzorniku vleke, oziroma na postaji prometniku. OPOZORILO! DM je možno zaustaviti še na naslednje načine:

• Mehanska ročna ustavitev - s potegom vzvodne ročice v motornem prostoru. Ročico potegnemo k sebi in jo držimo dokler se motor ne ustavi.

• Zasilna ustavitev DM stoječe lokomotive se lahko uporabi v primeru požara ali nastanka nenormalnih zvokov, ko lokomotiva stoji nezasedena z vlečnim osebjem. To opravimo s pritiskom na tipko »STOP«, ki se nahaja na obeh straneh koša lokomotive.

• Zasilna ustavitev DM med vožnjo se lahko uporabi, če preti nevarnost naleta, se pojavi požar ali nenormalno delovanje.. Krmilno ročico DM postavimo v položaj »«Prosti tek« ( IDLE ), nato jo povlečemo navzven in potisnemo skrajno desno v lego »STOP«.


2 OPIS NAPRAV 2.1 Mehanske naprave 2.1.1 Uravnavanje vrtljajev dizelskega motorja Dizelski motor je 16 valjni »V« motor tipa 16-645 E. Število vrtljajev in moč DM sta odvisna od količine vbrizganega goriva v valje motorja. Vbrizgano količino goriva krmili regulator PG, ki je nameščen na prednji strani motorja in z zobniškim prenosom povezan z glavno pogonsko gredjo. S krmilno ročico dizelskega motorja na upravljalnem pultu se vključujejo in izključujejo stikala, preko katerih se v različnih kombinacijah napajajo solenoidi (A, B, C in D) v PG regulatorju. Zaradi lastnosti dizel-električnega prenosnika moči deluje spreminjanje pogojev proge povratno od vlečnih motorjev na glavni generator in s tem na obremenitev dizelskega motorja. Regulator PG deluje pri tem tako, da vzdržuje stalno število vrtljajev motorja, ne glede na njegovo obremenitev. To pomeni povečevanje oziroma zmanjševanje količine vbrizganega goriva pri določenem številu vrtljajev, ki smo ga nakazali s krmilno ročico DM. Kontrola olja v PG regulatorju: Pred zagonom dizelskega motorja se obvezno preveri nivo olja v PG regulatorju, ki mora dosegati označeni nivo. ► Odprtina za dolivanje olja ►


2.1.2 Mazalni sistem dizelskega motorja Mazalni sistem je sestavljen iz treh podsistemov:

• glavni sistem za mazanje, • sistem za hlajenje batov, • sistem za cirkulacijo (izpiranje olja).

Vsak podsistem ima svojo zobniško črpalko. Glavna črpalka za mazanje in črpalka za hlajenje batov sta vgrajeni v skupnem ohišju in gnani z istim zobniškim pogonom. Črpalka za cirkulacijo je samostojna črpalka. Vse tri črpalke so gnane z zobniki pomožnega pogona na sprednji strani DM. Prva črpalka sesa olje iz sitastega filtra (cedilnik in fini filtri) in potiska olje v glavni oljni razdelilec nad glavno gredjo DM po celotni dolžini motorja. Maksimalni tlak olja je omejen s prelivnim tlačnim ventilom, ki se nahaja med črpalko in oljnim razdelilcem. Črpalka za cirkulacijo sesa olje skozi sitaste filtre iz oljnega korita DM. Nato potiska olje preko čistilca in hladilnika olja. Olje se vrača v ohišje sitastega filtra očiščeno in ohlajeno. Z ohlajenim in očiščenim oljem sta oskrbljeni črpalki za hlajenje in mazanje motorja. Odvečno olje se vrača preko pregrade sitastega filtra nazaj v oljno korito DM. V sistemu za hlajenje črpalka sesa olje skupaj s črpalko za mazanje iz skupnega sitastega filtra in potiska do razdelilne cevi za hlajenje batov (sornik, glava bata). V primeru, ko motor ni obratoval več kot 48 ur je potrebno pred zagonom motorja odpreti dekompresijske vijake in motor ročno zavrteti za dva obrata ter tako ugotoviti, če motor neovirano teče in da ni vode v cilindrih, Tlak olja v dizelskem motorju je odvisen od viskoznosti olja, temperature olja, vrtljajev motorja in stanja črpalk. Tlak olja v mazalnem sistem motorja nadzirajo trije prelivni tlačni ventili. Segreto olje se hladi v hladilniku olja. Krmiljenje in nadzor mazanja opravljajo termostatski ventili, tlačno stikalo, termometer in detektor nizkega tlaka olja.


Nivo olja kontroliramo na sondi, ki se nahaja na desni strani dizel motorja. Kontrolo nivoja opravimo pred zagonom motorja in ko je motor segret na delovno temperaturo – v praznem teku. Pri segretem DM mora biti nivo olja na kontrolni sondi med obema oznakama. Sistem mazanja motorja lahko dopolnjujemo pri mirujočem ali delujočem dizel motorju. Pri delujočem motorju se doliva skozi kvadratno odprtino pri oljnem filtru .


2.1.3 Hladilni sistem dizelskega motorja DM in zračni kompresor se hladita s tehnološko pripravljenim hladilnim sredstvom. Sistem je zaprt in pod pritiskom (na pokrovu za dolivanje je varnostni ventil, ki odpira pri tlaku cca 0,48 bar). S tem se zagotovi dobro hlajenje DM in prepreči kavitacija na vodni črpalki. Za prisilno cirkulacijo hl. sredstva skrbita dve centrifugalni črpalki, ki sta gnani preko zobniškega prenosa DM. Dva ventilatorja imata nalogo, da skozi stranske odprtine sesata zrak iz okolice in ga potiskata skozi hladilne celice in odprtino na strehi (žaluzije) nazaj v zrak. Vsak ventilator ima za pogon prigrajen lasten asinhronskim elektromotorjem, ki dobi napajanje od alternatorja D 18, zato so vrtljaji teh dveh ventilatorjev odvisni od frekvence alternatorja D 18, le ta pa od števila vrtljajev DM. Intenzivnost hlajenja je odvisna od temperature hl. sredstva, oziroma delovanja termostatov TA (790 C / 710 C) in TB (880 C / 790 C), ki preko elektropnevmatskih ventilov krmilita odpiranje in zapiranje žaluzij na strehi lokomotive in delovanje ventilatorjev. V sistem hlajenja hl. sredstva so vgrajeni še naslednji pomožni sistemi za:

• hlajenje olja, • ogrevanje goriva v glavnih rezervoarjih.

Za krmiljenje in nadzor skrbijo termostatska stikala (TA, TB, ETS), detektor nizkega tlaka vode in termometer. OPOZORILO! Ob zagonu povsem hladnega motorja ga ne smemo obremenjevati preden temperatura hladilnega sredstva ne doseže 490 C, kar se zgodi po približno 15 minutah obratovanju motorja v prostem teku.


Za kontrolo nivoja hladilnega sredstva je na rezervarju nameščeno kontrolno steklo z označenim minimalnim oziroma maksimalnim nivojem tega sredstva in sicer pri delujočem in nedelujočem motorju.► Da odčitamo pravilni nivo je treba odpret ventil pod kontrolnim steklom. ► Ko smo preverili nivo, ventil zapremo in hladilno sredstvo izpustimo skozi pipico pod kontrolnim steklom.► Dopolnjevanje hladilnega sistema je možno skozi priključek za dopolnjevanje na samem rezervarju. Pred dopolnjevanjem hladilnega sistema je treba zaustaviti delovanje dizelskega motorja. Med polnjenjem kontroliramo nivo na kontrolnem steklu. Dopolnjevati se sme samo do predpisanega nivoja. Na desni strani pod rezervoarjem je nameščen termometer za kontrolo temperature hladilnega sredstva. Na termometru so označena tri barvna področja, ki označujejo:

• modro - hladilno sredstvo je hladno, • zelena - hladilno sredstvo ima

normalno temperaturo, • rdeča - hladilno sredstvo je pregreto.

OPOZORILO!

Za dopolnjevanje hladilnega sistema med eksploatacijo se lahko uporablja voda iz vodovodnega omrežja.

Stalno zniževanje nivoja hladilnega sredstva opozarja na puščanja sistema. Napako je treba odpraviti ali jo vpisati v popravilno knjigo (EV 63).


2.1.4 Sistem za gorivo V sistem za gorivo je najprej vključena zobniška črpalka, ki jo poganja enosmerni elektromotor. Črpalka črpa gorivo iz glavnega rezervoarja kapacitete 4540 litrov skozi »kovinski filter« in ga potiska gorivo skozi »primarni filter« in »fini filter« do vbrizgalnih šob. Če je »primarni filter« zamašen, tlak goriva narašča in ko preseže 4,14 bar se odpre prelivni ventil. Tako se omogoči, da del neočiščenega goriva steče do »finega filtra«. Stanje »primarnega filtra« kontroliramo na manometru. Vbrizgalne šobe imajo nalogo, da gorivo pod visokim tlakom (143 bar) vbrizgavajo v valje motorja in ga razpršijo. Za pravilno delovanje teh šob skrbi povratni tlačni ventil (odpre pri tlaku nad 0,69 b ), ki je vgrajen pred vstopom v kontrolno čašico v povratnem vodu goriva ( čašica, ki se nahaja bližje motorju ). V kolikor pride do zamašenosti finih filtrov za gorivo se odpre prelivni ventil ( pri tlaku 4,14 b ), ki je vgrajen pod drugo kontrolno čašico. Del goriva sedaj teče skozi kontrolno čašico po povratnem vodu v rezervoar za gorivo, kar pa vpliva na zmanjšanje prehranjevanja dizelskega motorja z gorivom. Kontrola nivoja goriva v glavnih rezervoarjih se vrši na levem in desnem pokaznem steklu rezervoarja za gorivo. Kot prava vrednost se zaradi nagiba proge vzame srednja vrednost obeh odčitanih količin. Rezervoar ima dva nalivna grla, ki omogočata opremo z obeh strani lokomotive. OPOZORILO! Pri opremi lokomotive z gorivom mora dizel motor mirovati. Lokomotive nikoli ne opremimo z gorivom do vrha rezervoarja, saj bi med vožnjo lahko prišlo do izlitja goriva (zaviranje, pospeševanje, nagib proge). Glede na izkušnje se priporoča, da je nivo goriva v rezervoarju cca 114 mm pod nalivnim grlom, kar pomeni cca 4250 litrov goriva.


Za kontrolo stanja sistema za gorivo sta nad ohišjem finih filtrov za gorivo vgrajeni dve stekleni kontrolni posodi ( čašici ), ki omogočata vizualni vpogled v stanje sistema goriva. 1.V normalnih pogojih obratovanja je kontrolna čašica - stanja goriva v povratnem vodu polna, gorivo pa je čisto in brez mehurčkov. Pred zagonom motorja je posoda prazna.► 2.Prisotnost goriva v drugi kontrolni čašici pomeni, da so fini filtri zamašeni. ► OPOZORILO! Če se pojavijo mehurčki v gorivu pri mirujočem motorju in delujoči črpalki za gorivo pomeni, da je sesalni vod goriva (pred črpalko) netesen. Če se mehurčki pojavijo samo pri delujočem motorju pomeni, da slabo tesnijo vbrizgalne šobe in v sistem za gorivo uhajajo zgorevalni plini. Malo goriva ali prazna kontrolna čašica »povratnega voda goriva« in še prazna kontrolna čašica »finih filtrov« pomeni, da prehranjevanje motorja ni zadostno. Primarni filter goriva je opremljen z manometrom, katerega kazalec kaže stanje filtra:

• zeleno polje - filter je čist, • rumeno polje - filter je delno

umazan, • rdeče polje - filter je umazan.

OPOZORILO! Pri povečanju tlaka skozi primarni filter, kar se zgodi pri zamašenem filtru, se odpre prelivni tlačni ventil obhodnega toka goriva in gorivo potuje mimo primarnega filtra. S tem pa so bolj obremenjen fini filtri za gorivo.


2.1.5 Centralni zračni sistem Zrak doveden v prostor vztrajnostnih filtrov služi za naslednje potrebe:

• za hlajenje vlečnih motorjev in glavnega generatorja (usmernika), za kar se porabi 2/3 zraka,

• za prehranjevanje dizelskega motorja, • za potrebe kompresorja v sistemu komprimiranega zraka, • za ustvarjanje nadtlaka v električnih omarah in za hlajenje ležaja

elektromotorja uporov elektrodinamične zavore. Zrak vstopa skozi vztrajnostne filtre, ki so vgrajeni na stranskih oblogah koša lokomotive. Neočiščen zrak, ki vsebuje prašne delce ventilator izvrže nazaj v atmosfero, prečiščen zrak pa potuje v motorni prostor. Morebitna zamašitev ali slabo stanje zračnih filtrov dizelskega motorja se kontrolira s posebnim podtlačnim stikalom FVS (filter vacuum switch), ki v takšnem primeru na AN modulu signalizira »Zamašeni zračni filtri«. Podtlačno stikalo reagira pri podtlaku 0,045 ± 0,005 bar. OPOZORILO V primeru, da se prižge signalizacija »Zamašeni zračni filtri je treba preveriti, ali so filtri vlažni oziroma zasneženi.


2.2 Sistem komprimiranega zraka Glavni element zračnega sistema predstavlja 3 valjni kompresor tipa WBO 8103 s kapaciteto 7,19 m3/min. Dvostopenjski vodno hlajeni kompresor preko elastične spojke poganja dizelski motor. Ima svoj lasten sistem mazanja in filtriranja zraka. Na vsakem valju je vgrajen tlačni ventil za razbremenitev kompresorja. V nizkotlačnih valjih se zrak stisne do 3 bar in nato ohladi, ter v srednjem visokotlačnem valju stisne do 10 bar od koder se odvaja v dve zračni posodi kapacitete 426 l. V zračni vod za kompresorjem je vgrajen še sušilnik zraka »VIMA« 88-450, katerega naloga je izločevanje vlage iz sistema komprimiranega zraka. V zračni sistem komprimiranega zraka sodijo še krmilne naprave in elementi za varovanja, in sicer tlačni ventili, elektro-pnevmatski ventili, pnevmatsko stikalo PCS, rele kontrole PCR in rele moči zaviranja SRR. Stisnjen zrak se uporablja za delovanje naslednjih naprav:

• zavorne, • budnika, • ASN, • zračne sirene, • krmiljenja žaluzij, • brisalce stekel, • naprave za peskanje, • naprave za mazanje sledilnega venca.

2.2.1 Kontrola zračnega kompresorja Nivo olja v karterju kompresorja kontroliramo med obratovanjem. Če je kazalec na indikatorju v polju »Doliti« (ADD) je treba doliti ustrezno olje skozi odprtino za dolivanje. Kadar je kazalec na indikatorju na zelenem polju, olja ni potrebno dolivati.


2.2.2 Preizkus in nastavitev zavore Pred preskušanjem zavore lokomotivo zavarujemo proti samopremaknitvi. Pri preizkusu zavore pa je treba pregledati naslednje elemente oziroma sklope: • morebitne mehanske poškodbe zavornih delov in sklopov, ki bi lahko

vplivali na brezhibno delovanje zavore, • pritrditev zavornih elementov, • položaj pip za izločitev zavore posameznega podstavnega vozička, • debelino zavornjakov ( najmanjša debelina je 10 mm ), • opravi se preizkus tesnosti zavornega sistema, • ugotovijo se morebitna netesna mesta zračne inštalacije, • preizkusi se delovanje ročne zavore. Po napolnitvi glavnega zavornega voda na 5 bar se izvede zaviranje, tako da tlak v zavornih valjih naraste na 1 bar. Na lokomotivi je vgrajen zaviralnik indirektne zavore tipa Westinghouse 26 C in zaviralnik direktne zavore tipa Westinghouse. S stikalom SRS na komandnem pultu izbiramo vrsto zaviranja. Stikalo ima tri položaje:

• tovorna, • potniška, • potniška - rapid.

2.2.3 Izločevanje zavore Direktno zavoro izločimo tako, da • zapremo izločilno pipo pri zračni

posodi, • izbirni ventil postavimo v položaj

zaprto.


Indirekto zavoro izločimo tako, da • zapremo izločilno pipo pri zračni

posodi, • s selektorskim ventilom, • z izločilno pipo na razporedniku 26D v

prednjem krajšem delu lokomotive,

2.2.4 Izločitev sušilne naprave V primeru okvare sušilne naprave (v primeru, da se komore brez presledka regenerirajo oziroma izpihujejo, ali v primeru neprehodnosti skozi sušilnik, ko stalno izpihuje varnostni ventil), je treba sušilno napravo izločiti. To napravimo tako, da

• zapremo zaporni ventil ► • odpremo zaporni ventil ► • stikalo »Vklop/izklop« prestavimo

v položaj »0«, izključimo napajanje krmiljenju. ►

2.2.5 Kontrola delovanja žaluzij Delovanje magnetnih ventilov za krmiljenje žaluzij preverimo z zasukom ročice ► za 900 v položaj »Preizkus« . V prostoru kompresorja je manometer, ki kaže tlaka zraka v glavnih zračnih posodah. ►


3 ELEKTRIČNE NAPRAVE 3.1 Akumulatorske baterije Akumulatorske baterije so tipa AS-310 (Ni-Cd) nazivne napetosti 64 V. Vključimo in izključimo jih z dvopolnim baterijskim ločilnikom HBA, ki se je v elektro omarici. Ločilnik izklapljamo po odstavitvi lokomotive za daljši čas (garažiranje) in pri vzdrževalnih delih. Za polnjenje baterij skrbi VR modul. Baterije se polnijo samodejno takoj po zagonu dizelskega motorja. Ta preko zobniškega prenosa, osi in elastične spojke poganja pomožni generator, ki daje izmenični trifazni tok. Statični regulator vzbujanja napetosti VR zagotavlja, da je enosmerna napetost polnjenja akumulatorskih baterij na sponkah usmernika BC ASM konstantna in znaša 74 V, ne glede na vrtljaje DM. Pri pravilnem delovanju polnjenja je kazalec A-metra polnjenja baterij vedno pomaknjen v zeleno polje, tudi kadar je DM v prostem teku. OPOZORILO! Če je kazalec A-metra polnjenja AKU baterij pri delujočem DM v rdečem polju pomeni, da se AKU baterije praznijo in bo po določenem času prišlo do okvare lokomotive. Zato je treba takoj, ko se to ugotovi, poizkušati napako odpraviti.


3.2 Glavni generator Glavni generator je trifazni sinhronski stroj tipa AR6 DE-D 18 nazivne napetosti 600 V. Dva ločena trifazna sistema sta priključena na dva zračno hlajena usmerniška sklopa, ki služita za polnovalno usmerjanje trifazne izmenične napetosti. Za uravnavanje moči glavnega generatorja skrbi modul GV 12, ki omejuje najvišjo napetost generatorja na 1250V. Pri normalnem obratovanju modul posreduje krmilni signal modulu SE za krmiljenje tiristorjev vzbujalnega toka generatorja, v primeru porasta napetosti pa se krmilni signal prekine. Za omejevanje vzbujalnega toka glavnega generatorja pa skrbi modul GX 12, čigar delovanje je podobno kot prej omenjenega modula GV. 3.3 Alternator d 18 Alternator tipa D 18 nazivne napetosti 230 V in frekvence 120 Hz je z glavnim generatorjem mehansko povezan, vendar od njega električno neodvisen. Vzbujalni generator daje napajanje naslednjim napravam:

• skrbi za vzbujanje glavnega generatorja, • daje energijo za pogon elektromotorjev ventilatorjev hladilnih celic, • pogon ventilatorja vztrajnostnih filtrov, • krmilni tokokrogi z izmeničnim tokom.

3.4 Pomožni generator Pomožni generator z energijo, ki jo daje skrbi za:

• polnjenje AKU baterij preko regulatorja napetosti VR, • vzbujanje alternatorja D 18, • pogon črpalke za gorivo, • pogon grelcev kabine, • krmilne tokokroge, • čelni reflektorji, • merilnik hitrosti,


3.5 Vlečni motor Vlečni motorji tipa D77 z nazivno napetostjo 600 V= in nazivnim tokom 800 A=, so enosmerni glavnovezni motorji. Prejeta električna energija se pretvori v mehansko, ki se preko zobniškega prenosa prenese na kolesa. Pri pregledu vlečnih motorjev je treba predvsem pregledati zračne kanale (mehove) preko katerih se dovaja zraka za hlajenje motorjev in intenzivnost hlajenja (preveri se, ali piha zrak skozi odprtine vlečnih motorjev). Če so mehovi poškodovani in je zato manjši pretoka zraka, vlečni motorji ne bodo dovolj hlajeni in se bodo pregrevali (intenzivnost segrevanja motorjev je predvsem odvisna od pogojev vleke – tokovna obremenitev, temperature okolice in hlajenja motorjev). Na sondi, ki je na pokrovu odprtine za dolivanje olja, ta pa se nahaja na zgornji strani »karterja« obesnega ležaja se preveri nivo in stanje olja (barva in morebitna prisotnost vode). Če je olja dovolj se na tekstilnem traku opazi olje, če pa olja ni dovolj ali ga sploh ni pomeni, da je treba olje doliti. S povečevanjem hitrosti lokomotive narašča napetost v vlečnem tokokrogu (inducirana napetost), ki jo zaznava krmilni modul FS za šentiranje vlečnih motorjev. Pri napetosti 1200 V (pri hitrosti lokomotive cca 60 km/h) modul FS posreduje krmilni impulz solenoidu ORS. Ta razbremeni prenosnik moči, da ne pride do sunkovite spremembe vlečne sile v trenutku, ko kontaktor FS 1 vklopi upore šentiranja (mehko šentiranje).


3.6 Zunanja in notranja razsvetljava Stikalo čelnih reflektorjev – polna osvetlitev: Vrtljivo stikalo iz srednje navpične lege obrnemo v tisto smer, da osvetli progo v smeri vožnje. ► Stikalo čelnih reflektorjev – zasenčeno: S posebnima stikaloma na krmilnem pultu vklopimo čelne reflektorje preko uporov, zato ta svetita z manjšo jakostjo.

S tem stikalom vklopimo svetilke v komandnem pultu, kar omogoča vidljivost instrumentov in indikatorjev položaja krmilnih ročic ter osvetlitev podstavnih vozičkov pod vozniško kabino. Jakost osvetlitve instrumentov lahko spreminjamo s spremenljivim uporom na desni strani krmilnega pulta. ► 3.7 Ogrevanje kabine Prednji grelnik vklopimo s stikalom, ki je nameščeno na samem grelniku. Za vklop bočnega grelnika pa je stikalo nameščeno na steni upravljalne kabine pod oknom.

Stikalo osvetlitve instrumentov in podstavkov:


3.8 Klimatska naprava Klimatska naprava WEBASTO CC5 24 V s hladilno močjo 5 kW je kompaktne izvedbe, pri kateri se v stropni enoti nahaja uparjalnik, kondenzator in sušilec. Kompresor je ločen in gnan z enosmernim 3 kW elektromotorjem preko jermenskega prenosa. Elektromotorji ventilatorjev uparjalnika in kondenzatorja so napajani iz lokomotivskega NN omrežja preko pretvornika ENP 100-24/30. Krmiljenje klimatske naprave je na stropnem delu zračno razdelilne plošče. Z elektronskim termostatom lahko nastavimo želeno temperaturo notranjosti od 10 do 300C. Ko se ta temperatura doseže, se kompresor izklopi, ventilatorja pa delujeta še naprej. Namestitev glavnih sestavnih delov

Kroženje zraka Mesto vgradnje pretvornika

Mesto namestitve plošče Plošča s pogonom kompresorja

s pogonom kompresorja


3.8.1 Napotki za upravljanje Elementi upravljanja in signalni elementi:

• stikalo 1 – jakost ventilatorja, • stikalo 2 – vklop/izklop,

Po vklopu se na prikazovalniku pojavi trenutna temperatura v prostoru. Želeno temperaturo nastavimo takole:

• pritisnemo tipko A »SET« - aktiviramo nastavljanje,

• s tipko ↓ (B) ali ↑ (C) nastavimo želeno vrednost.

s tipko A »SET« nastavitev potrdimo. PRIPOROČILA: Če je kabina lokomotive poleti močno segreta se priporoča, da se pred vklopom klimatske naprave najprej prezrači - odprite vrata in okna. Za hitro ohladitev in osušitev notranjosti kabine je smotrno najprej pognati ventilator v obtočnem obratovanju s 3. stopnjo hitrosti. Ko se doseže prijetna notranja temperatur, hitrost ventilatorja ustrezno znižamo. Razlika med temperaturo okolice in temperaturo v klimatiziranem prostoru naj ne bo iz zdravstvenih razlogov večja kot 7 0C . OPOZORILO! Klimatsko napravo se sme vključiti samo kadar deluje dizelski motor in sicer zaradi polnjenje baterij.


3.9 Sistem električnega ogrevanja vlakov Moč električnega ogrevanja vlaka je 375 kW pri napetosti 1500 V=. Postopek spenjanja glavnega voda električnega ogrevanja: • delavec, ki opravlja spetje, prevzame od

strojevodje ključ električnega ogrevanja, • sprosti in izvleče vtikač iz slepe

varnostne vtičnice vagona, • s ključem deblokira pokrov vtičnice na

lokomotivi, • vagonski vtikač vtakne do konca v

vtičnico na lokomotivi in spusti njen pokrov, da zaskoči,

• vrne ključ električnega ogrevanja strojevodji in ga obvesti, da je glavni vod električnega ogrevanja pripravljen za vklop napetosti.

OPOZORILO! Pri prevzemu varnostnega ključa električnega ogrevanja moramo biti pozorni na to, da je številka ključa identična številki lokomotive. Postopek za vklop ogrevanja • zažene (starta) se dizelski motor, • vstavi se ključ glavnega stikala

električnega ogrevanja (HEM) in se ga obrne za 900 v levo – v položaj »Vključeno« ►

• vklopi se signalizacija »Pripravljeno«.


Vklop ogrevalnega sistema: Pritisne se na tipko »Zagon« (DM preide v 4. stopnjo polnitve). ► Vklop ogrevalnega voda: • Ogrevalni vod se vklopi na ogrevalni sistem po zaključeni predhodni fazi

popolnoma samodejno, ko napetost KATO generatorja doseže 1100 V. • Voltmeter na krmilni plošči električnega ogrevanja kaže napetost 1500 V. Če je lokomotiva priključena na ogrevalni vod vlaka, kaže A-meter ogrevalni tok.

Postopek izklopa ogrevanja je naslednji:

• krmilno ročico DM se postavi v položaj »Prosti tek ( IDLE ),

• pritisne se tipko »Izklop«, ► • ključ stikala električnega ogrevanja

(HEM) se obrne v položaj »Izključeno« in izvleče,

• izklopi se mali odklopnik »Krmiljenje ogrevanja«.

OPOZORILO! Izklop kontaktorja ogrevanja PHE je zakasnjen za cca 0,5 s. S tem se omogoči izklop ogrevalnega voda, ko v njem ni več visoke napetosti – da prekinja majhen tok. Deaktiviranje vseh zaščit električnega ogrevanja opravimo s pritiskom na tipko »Napaka/ponovna vključitev«.


4 ZAŠČITNE NAPRAVE NA LOKOMOTIVI 4.1 Rele ozemljitve (GR) Rele ozemljitve odkriva preboje na ogrodje lokomotive (maso) v enosmernem VN tokokrogu, v izmeničnem tokokrogu GG ter medovojne stike in prekinitve ene faze. Rele GR se vključi, ko steče skozi navitje tok 750 do 825 mA oziroma, ko se pojavi na navitju releja električni potencial 8,15 do 8,96 V. Vpliv aktiviranja releja ozemljitve: • vrtljaji dizelskega motorja preidejo v prosti tek in prekine se vzbujanje GG. • vključi se alarmni zvonec in sveti signalna lučka rdeče barve na kontrolni

plošči stikalne omare. Deaktiviranje releja ozemljitve: Po preteku 10 sekund lahko pritisnemo tipko za deaktiviranje, s tem da krmilne ročice DM ni potrebno vračati v položaj »Posti tek«, oziroma samo v primeru, če lokomotiva stoji. Če pride trikrat zapored do aktiviranja releja ozemljitve se lokomotiva izolira z vklopom izolirnega stikala v položaj »Izolirano« in kot nedelavna napoti na popravilo v delavnico. Izločitev releja ozemljitve s stikalom GRCO: • V tem primeru je onemogočeno

vzbujanje GG in pospeševanje DM, • tokokrog releja ozemljitve je ločen od

mase lokomotive. ► OPOZORILO! Izločitev releja ozemljitve s stikalom GRCO se uporablja le pri popravilu lokomotive v delavnici.


4.2 Pretokovna zaščita vzbujanja GG (modul EL) V primeru prekoračitve vzbujalnega toka GG bo modul EL prekinil napajanje releja zaščite opreme EQP, ta pa dalje prekinil napajanje releju GFC. Posledica je izklop dveh faz v tokokrogu alternatorja D 18. Po padcu vzbujalnega toka pod referenčno vrednost bo zaščita ponovno vključila vzbujanje GG, lokomotiva dobi vlečno silo. Če vzroki za prevelik vzbujalni tok niso odpravljeni, zaščita še naprej vključuje in izključuje vzbujanje glavnega generatorja, kar povzroča nihanje izhodne moči (groba regulacija). Signalizacija: Delovanje zaščite »Omejeno vzbujanje GG« se signalizira na modulu AN. ► 4.3 Pretokovna zaščita zavornih uporov (modul DP 13) Med elektrodinamičnim zaviranjem so vlečni motorji in zavorni upori dodatno varovani za primer okvare na regulacijskem modulu elektrodinamične zavore DR. Navedeno varovanje zagotavlja modul DP, ki v primeru prekoračitve vzbujalnega toka VM ali zavornega toka skozi zavorne upore prekine vzbujanje GG in posreduje napajanje signalizaciji na modulu AN. ► Po prenehanju vzbujanja se napetost GG zmanjša, zato se vzbujanje ponovno vzpostavi. Če vzroki niso odpravljeni, zaščita še naprej vključuje in izključuje vzbujanje glavnega generatorja, kar povzroča neenakomerno in sunkovito zaviranje (groba regulacija ).


4.4 Protidrsna zaščita (modul WS) Protidrsna zaščita na lokomotivi vrste 664 zaznava razliko vrtljajev vlečnih motorjev v enem podstavnem vozičku ter med dvema podstavnima vozičkoma in sicer pri vleki in elektrodinamičnem zaviranju. Protidrsno zaščito sestavlja skupina občutljivih elektromagnetnih in relejnih naprav: • rele drsanja WS 14, WS 36 • transduktorji drsanja WST 16, WST 24 in WST 35, in • modul protidrsne zaščite - WS in modul šentiranja - FS. Delovanje zaščite: V prvi stopnji se preprečuje rahlo drsanje (spodrsavanje) koles, pri čemer zaščita povzroči trenutno zmanjšanje vzbujanja GG. S tem se zmanjša vlečna sila, ki se povrne takoj po prenehanju drsanja. Druga stopnja prične delovati pri močnejšem drsanju. Solenoid ORS razbremeni DM, GG pa preide na minimalno vzbujanje in sočasno se aktivira peskanje. Po izboljšanju adhezije se lokomotivi vlečna sila avtomatsko povrne. V tretji stopnji deluje modul WS enako kot v drugi stopnji. Razlika je le v tem, da ni napajan solenoid ORS in da na komandnem pultu sveti signalizacija »Drsanje«. Po zmanjšanju moči (to zmanjša strojevodja ali se izvede avtomatsko) in ko drsanje preneha, se regulacija povrne v normalno stanje. Skupinsko drsanje ali prevelika hitrost lokomotive se lahko pojavi v primeru, ko se šentiranje kljub izpolnjenim pogojem ne vključi ali pri dejanski prekoračitvi hitrosti po šentiranju. Pri delovanju navedene zaščite se neposredno izključi vzbujanje GG in s tem odvzame vlečna sila, ki se po prenehanju drsanja ponovno vzpostavi.


4.5 Zaščite dizelskega motorja 4.5.1 Zaščite v sistemu mazanja DM Za zaščito pri pregretju olja v dizel motorju skrbi termostatski ventil, ki je vgrajen za glavno črpalko za mazanje DM. Pri temperaturi olja od 124 do 126 0C termostatski ventil odpre pretok motornemu olju pred vstopom v PG regulator, ki napako zazna kot izgubo tlaka v sistemu mazanja DM. Pri aktiviranju zaščite se izvrže gumb »LOS« (Low Oil Presure Shutdown Plunger) na PG regulatorju nakar pride do zaustavitve DM in vključitve signalizacije: • alarmni zvonec v upravljalni kabini, • signalna lučka »izpadel regulator« na

kontrolni plošči DM, Delovanje zaščite pomeni, da hlajenje olja ni zadostno – lahko je zamašen oljni hladilnik ali fini filter olja »Michiana«. OPOZORILO! Ta primer ustavitve DM spremlja normalno tudi signalizacija pregretja hladilnega sistema, pri čemer ne smemo ponovno zagnati DM. Če ni izstopil nobeden od detektorjev ( voda in olje ) lahko po pregledu možnih vzrokov ( jih ne sme biti ) poskusimo z enkratnim ponovnim zagonom DM. V kolikor se pojav ne ponovi nadaljujemo z vožnjo, v nasprotnem primeru pa lokomotivo kot nedelovno napotimo na popravilo v delavnico.


Detektor »Nizek tlak olja« je sestavni del zaščite PG regulatorja. Zaščita ima časovno zakasnitev cca 60 sekund in sicer zato, da se ne aktivira ob nizkem tlaku olja pri zagonu motorja. Detektor aktivira, ko tlak olja pade pod 0,42 bar v prostem teku, oziroma pod 1,42 bar pri najvišjih obratih motorja. Pri aktiviranju zaščite se izvrže gumb »LOS« na PG regulatorju nakar pride do zaustavitve DM. Ob delovanju zaščite se vključi še naslednja signalizacija: • alarmni zvonec v upravljalni kabini, signalna lučka »izpadel regulator« na kontrolni plošči DM. V primeru okvare na sklopih moči (valji in bati) reagira detektor »Nadtlak v oljnem koritu« - izvrže se rumeni gumb. Pri aktiviranju zaščite izvrže tudi gumb »LOS« na PG regulatorju nakar pride do zaustavitve DM in vključitve signalizacije: • alarmni zvonec v upravljalni kabini, • signalna lučka »izpadel regulator« na

kontrolni plošči DM, OPOMBA: Če je aktiviral detektor »Nadtlak v oljnem koritu« ne iščemo napake v motorskem prostoru, temveč lokomotivo kot nedelovno napotimo v delavnico na popravilo. Po aktiviranju zaščite se ne približujemo dizel motorju vsaj dve uri, zaradi nevarnosti vročih oljnih par, ki so pod tlakom v samem motorju.


4.5.2 Zaščite v hladilnem sistemu Temperaturo hladilne tekočine nadzira termostat ETS, ki se vklopi pri temperaturi hladilne tekočine nad 98 0C. Preko releja THL posreduje napajanje drugemu ventilatorju (kontaktor FC2) , če ne bi pravilno delovala termostata TA in TB. Da je prišlo do pregretja hl. tekočine vemo po delovanju naslednje signalizacije: • sproži se alarmni zvonec v upravljalni

kabini, • prižge se rdeča signalna lučka »pregret

DM« na kontrolni plošči DM, • prižge se signalna lučka »pregret motor «

na AN modulu, OPOZORILO! Ob alarmu je treba takoj razbremeniti DM, krmilno ročico DM postaviti v položaj »Prosti tek« in ugotoviti vzrok. Če pride do izgube hladilnega sredstva reagira detektor vodnega tlaka, ki sproži zaustavitev DM. V hladilnem sistemu je vgrajen detektor »Nizek tlak vode«, ki posreduje v primeru izgube hladilnega sredstva. Razlika med tlakom hladilnega sredstva in tlakom v zračnih komorah (ta postane višji) odpre ventil, ki omogoči pretok olja v oljno korito DM. Regulator napako registrira kot izgubo tlaka olja v motorju in sproži zaustavitev DM ter vklop signalizacije: • alarmni zvonec v upravljalni kabini, • signalna lučka »izpadel regulator« na

kontrolni plošči DM. Preizkus delovanja detektorja »Nizek tlak vode« opravimo s preizkusno pipico. Izpustna pipica se lahko zamaši, zato se s hitrim odpiranjem in zapiranjem ventila vod očisti in detektor mora aktivirati.


4.5.3 Zaščita DM pred prekomernimi vrtljaji Zaščita DM pred previsokomi vrtljaji je mehanska in je sestavni del zaščite PG regulatorja. Deluje na osnovi centrifugalne sile in blokira delovanje vbrizgalnih šob ter tako onemogoči dotok goriva v motor, zato se ta zaustavi. Zaščito deaktiviramo tako, da ročico za ponovno vključitev premaknemo v nasprotni smeri gibanja urinega kazalca (v levo). 4.6 Zaščite v sistemu električnega ogrevanja 4.6.1 Zaščita termične preobremenitve (rele ACOL) Preobremenitve v posamezni fazi alternatorja ogrevanja (KATO generator) zazna eden od tokovnih transformatorjev CT1, CT 2 ali CT 3, kar ima za posledico aktiviranje releja termične preobremenitve ACOL. Vpliv aktiviranja zaščite termične preobremenitve: • izključi se električno ogrevanje (rele FLO izklopi HEP, TDR, SEC in PHE), • vključi se alarmni zvonec »Ogrevanje izključeno«, na krmilni plošči

električnega ogrevanj pa sveti signalna lučka »Termična preobremenitev«. Deaktiviranje zaščite termične preobremenitve: • ko ni več termične preobremenitve, se zaščita samodejno deaktivira, • za deaktiviranje signalizacije se pritisne deblokirno tipko na krmilni plošči

električnega ogrevanja, • ogrevanje vklopimo s tipkalom/stikalom »Vklop« (zagon).


4.6.2 Zaščita trenutne preobremenitve (rele ICOR) Na trenutno preobremenitev v posamezni fazi alternatorja ogrevanja reagirata releja IOC 1 in IOC 3 in napajata rele trenutne termične preobremenitve ICOR. Vpliv aktiviranja zaščite trenutne preobremenitve: • izključi se električno ogrevanje (rele FLO izklopi HEP, TDR, SEC in PHE), • vključi se alarmni zvonec »Ogrevanje izključeno«, na krmilni plošči

električnega ogrevanj pa sveti signalna lučka »Termična preobremenitev«. Deaktiviranje zaščite trenutne preobremenitve: • pritisne se deblokirno tipko na krmilni plošči električnega ogrevanja, • po odpravi ali prenehanju napake se opravi ponovni zagon ogrevanja vlaka. 4.6.3 Zaščita okvare generatorja (rele GFDR) Na okvaro generatorja, ki ima za posledico izpad ene faze (uničenje ene od treh varovalk F 11, 12, 13 – ali več), reagira rele GFDR Vpliv aktiviranja zaščite okvare generatorja: • izključi se električno ogrevanje (rele FLO izklopi HEP, TDR, SEC in PHE), • vključi se alarmni zvonec »Ogrevanje izključeno«, na krmilni plošči

električnega ogrevanja sveti signalna lučka »Pregorela varovalka generatorja«.

Deaktiviranje zaščite okvare generatorja: • pritisne se deblokirno tipko na krmilni plošči električnega ogrevanja, • po odpravi ali prenehanju napake se opravi ponovni zagon ogrevanja vlaka.


4.6.4 Zaščita pri preboju VN (rele HGR) Preboje v enosmernem tokokrogu ogrevalnega sistema odkriva rele HGR.

Vpliv aktiviranja releja ozemljitve električnega ogrevanja:

• vključi se alarmni zvonec »Ogrevanje izključeno«, na krmilni plošči električnega ogrevanja sveti signalna lučka »Pregorela varovalka generatorja«.

Deaktiviranje releja ozemljitve električnega ogrevanja : po odpravi ali prenehanju napake se opravi ponovni zagon ogrevanja vlaka. • pritisne se deblokirno tipko na krmilni plošči električnega ogrevanja, • po odpravi ali prenehanju napake se opravi ponovni zagon ogrevanja vlaka. 4.6.5 Prenapetostna zaščita (rele OVR) V primeru, da napetost v enosmernem tokokrogu električnega ogrevanja preseže cca 1800 V, se vključi rele OVR, delovanje zaščite pa je zakasnjeno za približno 5 sekund, da ta ne reagira na morebitne prenapetostne sunke. Vpliv aktiviranja prenapetostne zaščite: • izključi se električno ogrevanje (rele FLO izklopi HEP, TDR, SEC in PHE), • vključi se alarmni zvonec »Ogrevanje izključeno«, na krmilni plošči

električnega ogrevanja sveti signalna lučka »Previsoka napetost«. Deaktiviranje prenapetostne zaščite: • pritisne se deblokirno tipko na krmilni plošči električnega ogrevanja , • po odpravi ali prenehanju napake se opravi ponovni zagon ogrevanja vlaka.

• izključi se električno ogrevanje (rele FLO izklopi HEP, TDR, SEC in PHE),


4.6.6 Podnapetostna zaščita (rele VSR) V primeru, ko pade napetost v enosmernem tokokrogu na cca 1000 V, se izključi rele VSR. Vpliv aktiviranja podnapetostne zaščite:

• vključi se alarmni zvonec »Ogrevanje izključeno«, na krmilni plošči električnega ogrevanja sveti signalna lučka »Prenizka napetost«.

Deaktiviranje podnapetostne zaščite : • pritisne se deblokirno tipko na krmilni plošči električnega ogrevanja, • po odpravi ali prenehanju napake opraviti ponovni zagon el. ogrevanja.

• izključi se električno ogrevanje (rele FLO izklopi HEP, TDR, SEC in PHE),


5 KONTROLNE IN VARNOSTNE NAPRAVE 5.1 Merilnik hitrosti Na lokomotivi je vgrajen merilnik hitrosti tipa HASLER. Ob komandnem pultu 1 je kazalni merilnik hitrosti HASLER A 16i (tahometer). Na nasprotni strani ob komandnem pultu 2 je registrirni merilnik hitrosti HASLER RT 9i (tahograf). Tahometer je plombiran, v njem so mikrostikala varnostnih naprav. Tahograf, v katerem je nameščen registrirni trak za hitrost do 150 km/h, je povezan z dajalnikom na osi lokomotive (trifazni pretvornik). Na tahografu je ura, ki jo strojevodja ob nastopu službe navije in nastavi točen čas. Pri tem je treba paziti, da je ura nastavljena za čas do 12 oziroma do 24 ure. Za pravočasno zamenjavo registrirnega traku je odgovorno osebje vlečnega vozila.


5.2 Budnik (tip BCDM 661 Pogoji za vključitev budnika so: • na stikalni plošči vključen mali

odklopnik »Deaktiviranje/vključitev« budnika (15A),

• odprti in plombirani zračni pipi 23 in 91 (v prostoru pnevmatske opreme – na kratkem delu lokomotive),

• na elektronskem sklopu v stikalni omari vključeno in plombirano stikalo,

• ročico za smer vožnje postaviti v položaj »Naprej«,

• zaprt in plombiran kazalni merilnik hitrosti HASLER - A 16i.

Vklop budnika se izvrši samodejno preko mikrostikala v merilniku hitrosti, ko ta preseže 10 km/h. 5.2.1 Preizkus budnika se izvede po naslednjih postopkih: • izvrši se zagon dizelskega motorja in napolni glavni zračni vod na 5 bar, • ročico za smer vožnje postavimo v položaj » Naprej«, • krmilna ročica DM je v položaju »Prosti tek« (IDLE), • za preizkus »Dolgi čas budnika« pritisnemo in držimo tipko »Preizkus

budnika« na upravljalnem pultu, ter eno od tipkal za posluževanje budnika (ročno ali nožno) za upravljalnim pultom. Po preteku 30 do 32 sekund se pojavi zvočni signal, po nadaljnjih 2,5 do 3 sekundah se mora aktivirati prisilno zaviranje (hitra praznitev GZV),

• za preizkus »Kratki čas budnika« pritisnemo in držimo tipko »Preizkus budnika« na upravljalnem pultu, med tem, ko ne pritisnemo nobene od tipkal za posluževanje budnika (vse tipke so sproščene). Po preteku 2,5 s se mora aktivirati prisilno zaviranje,

• na manometru preverimo, če se je izpraznil GZV, in če je narasel tlak v zavornih valjih.


Deaktiviranje budnika: • krmilno ročico DM se postavi v položaj

»Prosti tek« (IDLE), • ročico zaviralnika 26 C je v pridušenem

položaj (IV), • kratkotrajno se izključi in ponovno

vključi mali odklopnik »Deaktiviranje /vključitev budnika« na stikalni omari št. 1 ,

• počaka se da ugasne bela signalna lučka (vzpostavljen krmilni tlak),

• Zaviralnik 26 C se postavi v I. položaj (vožnja).

Izklju čitev budnika: • odstrani se plomba na stikalu

»Izključitev budnika« na elektronskem sklopu in budnik električno izključiti,

• odstrani se plomba na zračnih pipah 23 in 91, ki sta v prostoru pnevmatske opreme in obe pipi zapreti, kar pomeni, da se budnik zračno izključi,

• izključi se mali odklopnik »Deaktiviranje budnika«.

OPOZORILO Budnik izključimo le v primeru okvare, zaradi česar je lokomotiva v okvari in jo lahko prevažamo kot nedelavno lokomotivo.

III IV V

VI

I

II


5.3 Avtostop naprava (tip INDUSI I 60) Postopek vklopa ASN: • vklopita se oba mala odklopnika na

kontrolni plošči DM, • ročico za smer vožnje se postavi v

položaj »Naprej«, • pri normalnem tlaku v GZV se z

nakazano smerjo vožnje prižgeta modri signalni lučki v kombinaciji, ki je odvisna od izbranega režima vožnje s stikalom na relejni omarici.

Preizkus ASN : • Z lokomotivo prevozimo preizkusni tirni magnet (v vlečni enoti je

praviloma nameščena na izvoznem tiru in je posebej označena) , ne da bi pri tem pritisnili tipko »Po nalogu«. Pri tem se mora aktivirati prisilna zavora, dizel motor preide v prosti tek, pojavi se še zvočno opozorilo, ki traja do razrešitve.

• Kjer ni vgrajenega testnega tirnega magneta se pod lokomotivski magnet podloži kovinsko ploščico. V tem primeru se doseže enak učinek, kot je opisan v predhodnem odstavku.

OPOZORILO! Preizkus delovanja ASN je treba opraviti tudi z drugega upravljalnega pulta (vozniške kabine) za vožnjo vlaka v nasprotni smeri. Deaktiviranje ASN : • zaviralnik indirektne zavore se postavi v

položaj hitrega zaviranja, ► • ročico za smer vožnje se postavi v

položaj »Naprej « ► • tipko »RAZREŠITEV« ► se postavi v

spodnji ali zgornji položaj in se jo v tem položaju držati 5 do 7 sekund, dokler se ASN ne razreši (zvočni signal se prekine),

• ročico zaviralnika indirektne zavore se postavi v položaj »VOŽNJA«, ►

• na manometru se preveri, če je tlak v GZV narasel na 5 bar,


Izklju čitev ASN: • zračni del - odstranimo plombo na

zračni pipi in jo zapremo, • električni del - izključimo mala

odklopnika na krmilni plošči DM. 5.4 RDZ naprava (tip ZFM 21 SLO) Vklop RDZ naprave: • vključi se baterijski ločilnik, • vključita se dva mala odklopnika

»RDZ naprava«, • preveri se vklop izbora KP-2, sveti

rumena lučka (naprava se vključuje), rumena lučka ugasne, sliši se pisk (naprava je vključena).

Prenos upravljanja RDZN na drugi komandni pult: • izbirno ročico za smer vožnje se vstavi v drugi komandni pult. • izbirno ročico za smer vožnje se postavi v položaj »Naprej«, da se

naprava vključi, • na aktivnem komandnem pultu se s pritiskom na R tipko naprava izklopi, • na drugem komandnem pultu se s pritiskom na R tipko naprava vklopi. »Režim A« - redna zveza med RDC in določenim vlakom. »Režim B« - okvara ali motnja pri delovanju RDZ v režimu A (samo govor). »Režim C« - radijska zveza med strojevodjo in vlakovnim odpravnikom.


Trde tipke na levi strani: • tipka klic v sili, • tipko »Kapa« strojevodja uporablja za klicanje vlakovodje, naj se zglasi

na centralnem mestu, kjer je vagonska govorna naprava. • tipka prometnik, • tipka zvočnik v vlaku, • tipko »LOK - LOK« se uporablja, kadar vozita dve lokomotivi v spregi

(zveza deluje, če sta povezani z UIC kablom). Trde tike na desni strani: • »Vklop/izklop« (označena z R). • tipka »kurzor« - v odvisnosti od obratovanja povečujemo ali

zmanjšujemo nastavitev pri izboru kanala, nastavitvi ure, nastavitvi številke vlaka, glasnosti zvočnika in osvetlitve,

• s tipko »ENTER« potrjujemo določeno nastavitev. Mehke tipke: • Omogočajo softversko krmiljenje odvisno od režima in maske. Tipke, ki

so na levi strani displeja omogočajo tehnične nastavitve displeja in glasnosti zvočnika in brisanje napačno vnesenih telegramov,

• Tipke pod displejem pa omogočajo vse nastavitve z odpiranjem mask ter oddajanje telegramov RDC.

Bris- anje

Test A B

C12A CA

SYS Potr Javl- janje

A 63

Kanal

14:35:07 Analogni RD (Sl)

123456

RDC

MEHKE TIPKE

TRDE TIPKE

TRDE TIPKE

KLIC V SILI

Displej

VKLOP IZKLOP


6 POMOŽNE NAPRAVE 6.1 Mazanje sledilnih vencev (GELMA) Naprava za mazanje sledilnih vencev se vklopi pri hitrosti 20 km/h in je nastavljena tako, da se mazanje izvaja vsakih 40 sekund, mazanje pa traja 3 do 5 sekund. Mažejo se sledilni venci koles prve osi v podstavnem vozičku v smeri vožnje. Mazalna naprava se vklopi s stikalom v stikalni omarici in sicer za izbrano smer naprej ali. Preveriti je tudi treba, ali so vse izločilne pipe v zračnih in oljnih instalacijah mazalne naprave vključene. Mazalno napravo preizkusimo na naslednji način: • ročico za smer vožnje se postavi v položaj naprej ali nazaj, • pritisne se tipka za preizkus budnika na njegovem elektronskem sklopu, • pomočnik ali drug usposobljeni delavec preveri ali deluje razprševanje olja

iz šob v trenutku, ko zasveti signalna lučka na elektronskem sklopu mazalne naprave.

Mazalna naprave se izključi tako, da se: • izklopi stikalo na elektronskem sklopu, • zaprejo izločilne pipe na zračnih in oljnih vodih mazalne naprave.


6.2 Naprava za posipavanje peska (modul SA) Naprave za posipavanje peska so nameščene na obeh kolesnih dvojicah tako, da se pesek posipava pred kolesa prve osi v podstavnem vozičku v smeri vožnje. Peskanje je lahko ročno ali pa se opravlja preko avtomatsko. Ročno peskanje po potrebi opravlja strojevodja s pritiskom na impulzno stikalo na krmilnem pultu. Pri spodrsavanju koles WS modul vključi samodejno peskanje. Tedaj na SA modulu sveti signalizacija, ki opozarja na avtomatsko peskanje. Pri zaviranju v sili preko tlačnega stikala delujejo vsi ventili peskanja.


7 VOŽNJA Z LOKOMOTIVO Priprave pred vožnjo zajema naslednja opravila:

• opravi se pregled lokomotive in izvedejo vsi predpisani postopki, • pred premaknitvijo lokomotive mora biti temperatura hladilnega

sredstva in motornega olja najmanj 49 0C (delovna temperatura), • preverimo tlak zraka v glavnih zračnih posodah ( najmanj 6,8 bar ), • preverimo tlak zraka v glavnem zavornem vodu ( najmanj 5 bar ), • popustiti pritrdilno zavoro in odstraniti morebitne zavorne cokle,

Opravila pred premaknitvijo lokomotive:

• izolacijsko stikalo IS prestaviti v položaj »OBRATOVANJE«, • nakazati smer vožnje naprej ali nazaj, • vključiti stikali »Pogon DM-ja« in »polje generatorja«, na krmilnem

pultu, s čimer se omogoči krmiljenje vrtljajev DM s krmilno ročico, • popustiti indirektno in direktno zavoro, • s pomočjo krmilne ročice DM postopno povečevati vrtljaje

dizelskega motorja (prestavitev ročice v višji položaj se sme izvršiti šele po preteku nekaj sekund). V katerem položaju krmilne ročice DM (od 1 do 3) se bo lokomotiva začela premikati je odvisno od mase vlaka.

• Če je pospešek pri izpeljavi prevelik, se krmilna ročica DM prestavi v nižji položaj (vagoni v vlaku še niso enakomerno napeti).

Postopek spenjanja lokomotive z vlakom je naslednji: Po spetju GZV lokomotive z vlakom se zniža tlak zraka v GZV in zračnih posodah. Zato da čim hitreje vzpostavimo predpisan tlak v GZV (5 bar) in zračnih posodah ( 9,8 bar ) moramo izvršiti naslednje: • ročico smeri vožnje se postavi v nevtralni položaj, • krmilno ročico DM se postavi v 5. ali 6. položaj, • ročica selektorskega ventila se postavi v položaj vključeno. Sedaj ima kompresor večjo kapaciteto in hitro nadomesti izgubljeni zrak.


Glavni postopki pri upravljanju z lokomotivo med vožnjo so:

• po speljavi vlaka se lahko krmilna ročica DM premika hitreje, odvisno od mase vlaka, razmer na progi in od voznega reda,

• regulacija vlečne moči se vrši glede na položaj kazalca A metra vleke. Pri prestavitvi ročice v višji položaj se bo jakost toka v vlečnem tokokrogu povečala. V naslednji višji položaj lahko ročico prestavimo šele takrat, ko se kazalec A-metra vleke prične pomikati v levo (tok pada, vrtljaji VM rastejo). Tak način regulacije omogoča optimalno pospeševanje, brez spodrsavanja (glej poglavje protidrsna zaščita).

• če sveti signalizacija spodrsavanja koles, bo modul WS samodejno zmanjšal vlečno moč in s tem zmanjšal spodrsavanje koles. Dolžnost strojevodje je, da v tem primeru s krmilno ročico DM zmanjša vlečno moč, ko pa se adhezijski pogoji izboljšajo in spodrsavanje preneha, vlečno moč zopet poveča.

• kontrolira se delovanje instrumentov in merilnikov hitrosti, • stalno se posluša delovanje dizelskega motorja in ob nenormalnih

zvokih ustrezno ukrepa, • nadzirati splošno delovanje lokomotive, • kontrolira se delovanje avtomatskega šentiranja, • opazuje se vse signale in ostale razmere.

OPOZORILO! Smer vožnje lahko z ročico smeri izbiramo samo pri mirujoči lokomotivi. Vožnja z lokomotivo čez kretnice in poplavljene tire • Kadar je hitrost lokomotive višja od 40 km/h moramo krmilno ročico DM

prestaviti v 4. ali nižji položaj najmanj 8 sek pred prevozom kretnice. Za tem, ko smo prevozili kretnico ponovno pričnemo pospeševat s krmilno ročico DM. Ta postopek je potreben zato, da se zmanjša napetost GG oziroma VM na varno vrednost preden pride do mehanskega udarca na ščetke VM ( zmanjša se iskrenje na komutatorju, s tem pa poškodbe kolektorja ).

• Vožnja čez poplavljene tire se lahko vrši le, če je višina vode do 76 mm nad GRT s hitrostjo do 5 km/h. Navedene pogoje za vožnjo je potrebno strogo upoštevati, sicer lahko pride do poškodbe VM.


Postopki pri zaustavitvi vlaka oziroma lokomotive:

• krmilna ročica DM se postavi v položaj »Prosti tek« ( IDLE ), • vlak se zavre z indirekto zavoro, • po ustavitvi se lokomotiva zavre z direktno lokomotivsko zavoro, • ročica »Smer vožnje« se postavi v nevtralni položaj.

Posprava lokomotive: Pri pospravi strojevodja poskrbi za opremo lokomotive (gorivo, mazivo, hladilno sredstvo, pesek …) in nadomesti manjkajoči porabljen material (čistilna volna, registrirni trak, žarnice …). Prav tako pregleda vozilo na preglednem jarku in izpolni predpisane dokumente (dnevni pregled vozila, prejemnica in podatki za registrirni trak merilnika hitrosti), ki jih priloži obrazcu EV 1. Po vseh navedenih opravilih in odstavitvi vozila mora strojevodja glede na mesto odstavitve storiti še naslednje:

• lokomotivo zavaruje proti samopremaknitvi s pritrdilno zavoro ali ročnimi coklami,

• zaustavi delovanje dizelskega motorja, • izvleči ročico »Smer vožnje«, • izključiti vse potrošnike, • izključiti izolacijsko stikalo (IS) krmilnih tokokrogov, • izključiti baterijski ločilnik HBA, • izpustiti kondenzat iz sistema stisnjenega zraka, • zapre stranska pomična okna v vozniški kabini, • zapre in zaklene vhodna vrata kabine, • preda lokomotivske ključe nadzorniku vleke ali vlakovnemu

odpravniku, če ostane lokomotiva na postaji.


7.1 Zračno zaviranje Na komandnem pultu imamo zaviralnik indirektne zavore Westinghouse 26 C in zaviralnik direktne zavore Westinghouse.

Selektorska ročica »Vrsta zaviranja« ima tri položaje: • T - tovorni – pri nas se ne uporablja, • P - potniški – drsnik je v srednjem

položaju, • Izključeno – v to položaj se postavi

takrat, kadar se preverja tesnost GZV

Zaviralnik indirektne zavore ima naslednje položaje:

I - vožnja, II - začetna stopnja zaviranja (naskok) III - postopno zaviranje in odviranje,

IV - pridušna lega (deaktiviranje budnika)

V - priprežna lega, VI - hitro zaviranje.

OPOZORILO!: Preden začnemo zavirati z zračno zavoro je treba ročico »Krmiljenje DM« postaviti v položaj »prosti tek« ( IDLE ).

III IV V

VI

I

II


7.2 Elektrodinamično zaviranje Z regulacijo elektrodinamičnega zaviranja, za kar skrbi modul DR, se varujejo zavorni upori, skozi katere sme teči tok največ 600 A. Zavorni tok je sorazmeren jakosti vzbujalnega toka GG, ki ga krmilimo z ročico elektrodinamičnega zaviranja. Elektrodinamična zavora ima največji učinek pri hitrosti od 26 do 35 km/h. Zato je pomembno, da začnemo zavirati preden hitrost vlaka postane prevelika. Ko se hitrost zniža pod 16 km/h, se prekine z elektrodinamičnim zaviranjem in preide na zračno zaviranje. To je vsakem primeru potrebno, kadar se namerava vlak ustaviti. Pred elektrodinamičnim zaviranjem se: • ročica smeri vožnje nahaja v izbrani smeri vožnje, • ročica krmiljenje DM se postavi v položaj »Prosti tek« (IDLE), • po preteku 10 sekund se prestavi ročico elektrodinamične zavore v položaj

»Pripravljeno« (SET UP). Zaviranje z elektrodinamično zavoro pa poteka:

• krmilna ročica elektrodinamičnega zaviranja se premakne iz položaja »Pripravljeno« do maksimalnega zaviranja, kjer imamo osem stopenj zaviranja,

• pri normalnih pogojih zaviranja je kazalec indikatorja elektrodinamičnega zaviranja v zelenem polju,

• če sveti signalizacija »Drsanje« dalj časa je treba z ročico elektrodinamične zavore zmanjšati stopnjo zaviranja.

OPOZORILO! Po potrebi se lahko pri elektrodinamičnem zaviranju dodatno zavira vlak še z indirektno (avtomatično) zavoro z opozorilom, da mora biti ročica direktne zavore potisnjena navzdol, s čimer se prepreči zaviranje lokomotive in blokiranje koles Ko hitrost lokomotive pade pod 16 km/h je učinek elektrodinamične zavore majhen, zato je priporočljivo, da el.din. zavoro izključimo in zaviramo zračno zavoro.


7.3 Prevoz nedelavne lokomotive Pri prevozu nedelovne lokomotive je treba upoštevati naslednje:

1. zaviralnika indirektne zavore na obeh komandnih pultih se postavita v priprežni položaj,

2. zaviralnika direktne zavore na obeh komandnih pultih se postavita v položaj odvrto,

3. selektorska ventila morata biti v položaju izključeno,

4. pipa za hladen prevoz lokomotive se postavi v položaj odprto (pravokotno na vod),

5. izvleče se ročico smeri vožnje, 6. izključi se baterijski ločilnik, 7. z izločilnimi pipami se izloči budnik

OPOZORILO! Pri prevozu pokvarjene lokomotive in delujočem DM deluje, je treba budnik normalno posluževati.


7.4 Postopek ozimljenja lokomotive Pozimi, ko so temperature zelo nizke in ko ne moremo vzdrževati temperature hladilne tekočine zaradi okvare DM moramo izvršiti naslednje ukrepe. 1. odvije se pokrov za polnjenje rezervoarja hladilne tekočine, 2. v prostoru DM se odpre pipa za izpust hladilne tekočine, 3. v prostoru DM se preveri odprtost pip za ogrevanje goriva, 4. na rezervoarju za gorivo se odpre pipa za izpust vode iz spiral za ogrevanje

goriva, 5. odpre se pipico na pokaznem steklu.


8 ODPRAVA NAPAK 8.1 Okvare dizelskega motorja 8.1.1 Dizelski motor je pregret

8.1.2 Zamašeni zračni filtri DM

Signalizacija okvare: • na AN modulu sveti signalizacija »Zračni filter DM«,

Poslabšana prehodnost zračnih filtrov zaradi povečane vlažnosti ali snega na rešetkah vztrajnostnih filtrov,

• če so filtri zasneženi jih očistimo, • nadaljujemo z vožnjo,

Zračni filtri so zamašeni. • z zmanjšano vlečno silo nadaljujemo vožnjo do domicila.

Signalizacija okvare:

• zvoni alarmni zvonec, • na krmilni plošči sveti signalizacija »Pregret DM« • na AN modulu sveti signalizacija » Pregret DM «, • kazalec termometra hladilnega sredstva je v rdečem

polju (kaže previsoko temperaturo hladilnega sredstva),

Na kontrolnem steklu nivoja hladilnega sredstva slednje ni vidno,

• takoj ustavimo DM,

Hladilnega sredstva je dovolj, alarm pa po nekaj minutah preneha,

• nadaljujemo z vožnjo,

Žaluzije nad hladilnimi celicami so zaprte, vendar ventilatorja (eden ali oba) delujeta,

• preveri se položaj pipe za preizkus (mora biti v položaju delovanja),

Žaluzije nad hladilnimi celicami so odprte, ne deluje pa nobeden izmed dveh ventilatorjev,

• pregorele varovalke, • DM ustaviti, lokomotivo dostaviti

na popravilo,

Žaluzije so odprte, ventilatorji se vrtijo z nizkimi vrtljaj.

• pregledati TA, TB, FC1, in FC2 • v okvari je pomožni generator,

lokomotivo dostaviti na popravilo.


8.1.3 DM se med vožnjo ustavi

OPOZORILO! V hladilni sistem lahko dolivamo vodo šele takrat, ko se dizelski motor ohladi pod 50 0 C.

Signalizacija okvare:

- zvoni alarmni zvonec, - na kontrolni plošči DM sveti signalizacija »Izključen

regulator«, - na regulatorju števila vrtljajev je izskočila tipka LOS, - aktiviran je detektor podtlaka hladilnega sredstva, - aktiviran je detektor nadtlaka v karterju DM,

Aktiviral je detektor podtlaka vode, detektor nadtlaka ni aktiviral, hladilnega sredstva je dovolj in ni pregreto, olja je dovolj in ni pregreto, v PG regulatorju je olja dovolj,

• po deaktiviranju detektorja podtlaka

vode ponovno zaženemo DM,

Aktivirala je zaščita nizkega tlaka na PG regulatorju,

• opravimo ponovni enkraten zagon DM, če zaščita ponovno ne aktivira, nadaljujemo z vožnjo, v nasprotnem primeru se lokomotiva dostavi na popravilo,

Aktiviral je detektor nadtlaka v karterju

• lokomotivo dostaviti kot nedelovno na popravilo,


8.1.4 Težave pri zagonu DM

8.1.5 Motnje pri delovanju DM

Po zasuku zagonskega stikala v položaj »Zagon« se zaganjač ne obrne

• zamenjati varovalko 800 A, če ponovni zagon ne uspe je v okvari zaganjač,

Po zasuku zagonskega stikala v položaj »Zagon« zaganjača vrtita DM, vendar ta ne steče

• preveriti položaj vseh stikal na komandnem pultu in stikalni omari,

DM steče, nato pa se ustavi • preveriti gorivo stanje goriva, če so mehurčki, je treba vod izzračiti,

DM steče, nato pa se ustavi, zvoni alarmni zvonec in sveti signalizacija »Regulator izvrgel«

• deaktivirati LOS zaščito,

DM težko obrača • slabe AKU baterije, opraviti zagon z drugo lokomotivo.

Pri delovanju DM se sliši ropot • pri sumljivem ropotu DM zaustavimo,

• lokomotivo dostaviti kot nedelovno na popravilo,

Pri delovanju DM opazimo bel izpuh na izpušnih loncih, (voda v gorivu)

• DM takoj zaustavimo, • lokomotivo dostaviti kot

nedelovno na popravilo Med delovanjem DM opazimo iskre ali celo plamen med izpušnimi plini


nedelovno na popravilo


8.1.6 Slabo tesnenje sistemov

8.2 Okvare električnih naprav 8.2.1 Stik z maso na VN instalaciji

OPOZORILO! Rele ozemljitve se izključi tako, da se pritisnemo stikalo »ponovna vključitev releja ozemljitve « na upravljalskem pultu.

Na vodokaznem steklu opazimo oljne madeže (temna barva),

• vožnjo dokončamo, • lokomotivo dostaviti na

popravilo, Na vodokaznem steklu opazimo sledove goriva,

• vožnjo dokončamo, • lokomotivo dostaviti na popravilo,

V motornem olju opazimo sledove vode (emulzija),


nedelovno na popravilo

Signalizacija okvare :

• zvoni alarmni zvonec, • na kontrolni plošči DM sveti signalizacija »Stik z maso

na VN instalaciji«, • na AN modulu sveti signalizacija »Rele ozemljitve«, • dizel motor preide v prosti tek, • dizel motor se ustavi, če je bil krmiljen v 5. ali 6. stopnji,

Na VN tokokrogu je nastal preboj napetosti

• krmilno ročico DM vrnemo v položaj

»Prosti tek«, • po 10 s deaktiviramo rele

ozemljitve, • če se napaka ponovi 3x v času 30

minut, se lokomotiva dostavi kot nedelovna na popravilo,


8.2.2 Lokomotiva med vožnjo zgubi vlečno silo

Baterije se polnijo (kazalec na A metra se nahaja v zelenem polju, alternator D18 ne daje napetosti,

• preveri se vključenost malih odklopnikov (krmiljenje izmenične napetosti 15A in vzbujanje generatorja 100A),

• če ni napake na malih odklopnikih, se zaradi okvare D 18, lokomotiva dostavi na popravilo,

Ni polnjenja baterij, • preveriti vključenost malih odklopnikov (pomožni generator100 A,vzbujanje pomožnega generatorja 10 A)

• če ni napake na malih, se zaradi okvare pomožnega generatorja lokomotiva dostavi na popravilo,

OPOZORILO! Če samodejno izključenega malega odklopnika ne moremo ponovno vključiti ali se ta zopet izključi, obrnemo izolacijsko stikalo v lego »ZAGON/IZOLIRANO« in lokomotivo odpravimo na popravilo.


- zvoni alarmni zvonec, - na kontrolni plošči DM sveti signalizacija »Ni moči«, - dizel motor preide v prosti tek,


8.2.3 DM se med vožnjo ustavi


- svetita signalizaciji »Regulator izvrgel« in »Ni moči«, - zvoni alarmni zvonec, - DM se je ustavil,

Aktivirala LOS zaščita na regulatorju PG zaradi nizkega tlaka olja, Nobeden od detektorjev ni aktiviran ( voda in olje )

• preveriti količino olja v DM, • preveriti količino olja v PG

regulatorju,

Aktivirala LOS zaščita na regulatorju PG zaradi nizkega tlaka olja, pri vračanju krmilne ročice DM v položaj »IDLE« ,

• s ponovnim zagonom se lahko poskusi enkrat, če se napaka ponovi, se lokomotiva dostaviti kot nedelavno na popravilo,

Aktivirala LOS zaščita na regulatorju PG zaradi nizkega tlaka hl. sredstva (na detektorju je izskočil moder gumb)

• preverimo nivo hladilnega sredstva,

• če se po dopolnitvi zaščita ponovno aktivira lokomotivo dostaviti kot nedelovno na popravilo,

Aktivirala LOS zaščita na regulatorju PG in reagiral je detektor nadtlaka v karterju

• DM ne smemo ponovno zagnati, • lokomotivo dostaviti kot

nedelovno na popravilo,


8.3 Protidrsna zaščita

OPOZORILO! Če je katero od koles blokirano zahtevamo intervencijo pomožnega vlaka. 8.4 Premočno vzbujanje glavnega generatorja

OPOZORILO! Če se proces regulacije GG ne normalizira ( vzbujanje se še naprej vključuje / izključuje) lokomotivo odpravimo na popravilo.


- sveti signalizacija »Drsanje koles« na komandnem pultu,

Signalna lučka »Drsanje koles« se prižiga in ugaša, gre za poslabšane pogoje vleke,

- če je drsanje sunkovito zmanjšamo vlečno silo, da ne pride do strganja vlaka,

Signalna lučka »Drsanje koles« sveti neprekinjeno, možno je da so blokirala kolesa

- lokomotivo takoj ustavimo in pregledamo če se kolesa neovirano vrtijo,


• na AN modulu sveti signalizacija »Omejeno vzbujanje«,

Lokomotiva sunkovito spreminjanja vlečno silo

• s krmilno ročico DM zmanjšamo vlečno silo,


8.5 Okvara elektrodinamične zavore

8.6 Okvara na zračni zavori


• ampermeter ne kaže toka,

8.5.1 Na AN modulu sveti signalizacija »Vzbujanje motorjev«

• EDZ izključimo,

Na modulu AN in komandnem pultu sveti signalizacija »Zavorni upori preobremenjeni« (tok večji od 600 A)

• krmilno ročico EDZ vrnemo v nižji položaj - če se stanje ne normalizira zaviranje izključimo,

Po zagonu DM kompresor deluje na polno, varnostni ventil prepihuje

• preveriti položaj pipe pomožnih zračnih naprav,

Na komandnem pultu sveti signalizacija »Krmilni tlak« (netesnost ali prekinitev GZV)

• ravnati po navodilu 233,

Na komandnem pultu sveti signalizacija »Krmilni tlak«, sliši se zvočna signalizacija ASN ali budnika

• ročico zaviralnika postaviti v lego IV (pridušna lega),

• krmilno ročico DM prestaviti v lego »IDLE«,

• ko signalizacija »Krmilni tlak« ugasne se ročica zaviralnika prestaviti v položaj I.


9 PREDELAVE NA D LOK. 664

Št. Opis predelave 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 1 Vgradnja pomožnih sedežev da da da da da da da da da da da da da da da

2 Sprememba naslonjal sedežev da da da da da da da da da da da da da da da 3 Vgr. Loput za usmerjanje zraka iz gr. Kabine da da da da da da da da da da da da da da da 4 Vgradnja AS naprave I-60-5 da da da da da da da da da da da da da da da 4,1 Vgr. stikala za spremembo svet. sig. ASN da da da da da da da da da da da da da da da 5 Vgr. nap. za mazanje sledil. vencev GELMA da da da da da da da da da da da 6 Zamenjava sig. svetilk na kom. mizi da da da da da da da da da da da da da da da 7 Zamenjava voltmetra gretja vlaka da da da da da da 8 Vgr. Zaščitne diode k releju SRR da da da da da da da da da da da da da da da 9 Vgr. Zaščitne mreže pri generatorju da da da da da da da da da da da da da da da 10 Vgr. Podesta pri generatorju KATO da da da da da da da da da da da da da da da 11 Sprememba vezave zaganjalnikov da da da da da da da da da da da da da da da 12 Vgradnja budnika BCDM da da da da da da da da da da da da da da da 13 Vgr. Prikl. za manometer na ohišje Mic.filra da da da da da da da da da da 14 Podaljšanje izpuha iz zav. pod pod. voz. kabine da da da da da da da da da da da da da da da 15 Odvodnjavanje vztrajnostnih filtrov da da da da da da da da da da da da da da da 16 Predelava monoblok koles v kol. s kol. obroči da da da da da da da da da da da da da da da 17 Vgradnja sušilnika zraka VIMA 88-450 da da da da da da da da da 18 Zamenjava aku. bat. AS 310 z AS 250 Ah da 19 Vgr. Rolo senčnikov da da da da da da da da da da da da da da da 20 Vgr. Stojala za vozni red da da da da da da da da da da da da da da da 21 Ogrevanje čel. stekel z grelniki z ravno nitko da da da da da da da da da da da da da da da


Št. Opis predelave 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 22 Vgr. Glavne luči v vozniški kabini da da da da da da da da da da da da da da da 23 Svetlobna sig. delovanja budnika da da da da da da da da da da da da da da da 24 Vgr. Ročnega tipkala budnika da da da da da da da da da da da da da da da 25 Vgr. Odbojnikov z elastomer vložki da da da da da da da da da da da da da da da 26 Premestitev relejne omare ASN da da da da da da da da da da da da da da da 27 Vgr. Klima naprave Webasto CC5 da da da da da da da da da da da da da da 28 Vgr. Radiodispečerske naprave ZF M 90 da da da da da da da da da da 29 Predelava čelnih svetilk da da da da da da da da da da da da 30 Vgr. nap. za maz. sledilnih ven. DRY pro LUB da

Documents

PRIRO ČNIK ZA UPRAVLJANJE DIZEL …...DIZEL LOKOMOTIVE SERIJE 664 PE Vleka, Januar 2007 Uvodna beseda Pred leti izdelan priro čnik za odpravo napak na elektri čnih vle čnih vozilih