PRIROČNIK pregled naprav za nanašanje ffs 4. del ... · Web viewMerilni, nadzorni in regulacijski sistemi Splošno Vsa oprema za merjenje, prikazovanje oziroma reguliranje tlaka,

4/2017

PRIROČNIK PREGLED

NAPRAV ZA NANAŠANJE

FFS 4. DEL: NEPREMIČNE

IN POLPREMIČNE

NAPRAVE

KAZALO VSEBINE

Vsebina1. UVOD............................................................................................................................................................................................ 1

1.1. Namen............................................................................................................................................................................... 11.2. Povezani standardi...................................................................................................................................................11.3. Pomen izrazov..............................................................................................................................................................1

2. ZAHTEVE ZA NEPREMIČNE IN POL-PREMIČNE ŠKROPILNE NAPRAVE IN NJIHOV PREGLED..............................................................................................................................................................................................3

2.1. Puščanje in kapljanje..............................................................................................................................................32.2. Črpalka (črpalke)........................................................................................................................................................32.3. Mešanje škropilne brozge....................................................................................................................................42.4. Rezervoar naprave....................................................................................................................................................42.5. Merilni, nadzorni in regulacijski sistemi....................................................................................................52.6. Cevi in vodi.................................................................................................................................................................... 72.7. Filtri.....................................................................................................................................................................................72.8. Enota za nanašanje FFS........................................................................................................................................72.9. Ventilator.......................................................................................................................................................................112.10. Distribucija.................................................................................................................................................................. 112.11. Samostojne enote za aplikacijo FFS..........................................................................................................122.12. Oprema za čiščenje................................................................................................................................................13

3. TESTNE METODE ZA PREVERJANJE NEPREMIČNIH IN POLPREMIČNIH NAPRAV............14

3.1. Pripomočki za testiranje.....................................................................................................................................143.2. Črpalka/e za škropljenje in mešanje...........................................................................................................143.3. Manometer naprave...............................................................................................................................................163.4. Merilniki pretoka za nadzor nad odmerkom na ha............................................................................163.5. Sistem za nadzor hitrosti...................................................................................................................................173.6. Uniformnost prečne prostorninske porazdelitve...............................................................................173.7. Pretok šob....................................................................................................................................................................183.8. Padec tlaka.................................................................................................................................................................. 193.9. Odkloni tlaka pri zapiranju delov škropilnih letev.............................................................................193.10. Odkloni tlaka pri zapiranju škropljenja.....................................................................................................193.11. Natančnost delovanja sistema za direktno vbrizgavanje.............................................................193.12. Razporeditev tlaka..................................................................................................................................................19

Informacije o avtorjih......................................................................................................................................................................21

INFORMACIJE O AVTORJIHINFORMACIJE O AVTORJIH

1. UVOD

1.1.NamenV četrtem delu priročnika so opisane zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nepremične in pol-premične naprave za nanašanje FFS v uporabi za pravilno delovanje in način izvedbe njihovega pregleda na podlagi standarda SIST EN ISO 16122-3 (2015): Kmetijski in gozdarski stroji – Kontrola škropilnih naprav v uporabi – 4. del: Nepremične in pol-premične naprave za nanašanje FFS. Uporablja se skupaj s prvim delom: Splošne zahteve (SIST EN ISO 16122-1). Standard je bil izdan z namenom harmonizacije pregledovanja naprav med različnimi državami z namenom varovanja zdravja in okolja ter optimalno nanašanje FFS z namenom učinkovitega zatiranja škodljivih organizmov. Standard je možno naročiti pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo.Zahteve so povezane z izpolnjevanjem zahtev za naprave predvsem glede potencialnega tveganja za okolje in z vidika doseganja dobrega nanašanja škropilne brozge. 1.2.Povezani standardiPoleg standarda SIST EN ISO 16122 – 4 se uporabljajo tudi drugi standardi, ki so nepogrešljivi za izvajanje tega standarda:

- ISO 5682-2: 1997, Oprema za varstvo rastlin – Škropilna oprema – Del 2: Testne metode za hidravlične škropilnice.

- SIST EN ISO 16122-1: 2015, Kmetijski in gozdarski stroji – Kontrola škropilnih naprav v uporabi – 1. del: Splošno. V tem standardu so podane tudi zahteve za varnost preglednika naprave.

- Standardi, navedeni v besedilu pri posameznih temah1. 1.3.Pomen izrazovPoleg izrazov, določenih s standardom SIST EN ISO 16122-1, se v tem besedilu uporabljajo naslednji izrazi: 1.3.1. Nepremična naprava pomeni napravo, ki je primarno namenjena nanašanju FFS na

rastline v zaščitenih prostorih in pri katerih enota z nameščeno črpalko in rezervoarjem (glej točko 1.3.3) in ali enota za aplikacijo (glej točko 1.3.4) nista premični (definicija iz SIST EN ISO 16119-4:2014,3.1).

1.3.2. Pol-premična naprava pomeni napravo, ki je primarno namenjena aplikaciji FFS na rastline v zaščitenih prostorih, pri katerih sta enota z rezervoarjem in črpalko (glej točko 1.3.3) in / ali enota za aplikacijo (glej točko 1.3.4) premični (definicija iz SIST EN ISO 16119-4:2014,3.2).

1.3.3. Enota z rezervoarjem in črpalko pomeni mehanizem sestavljen iz najmanj črpalke in rezervoarja. Opomba: Lahko sta sestavljena skupaj kot skupna enota ali nameščena vsak zase kot ločeni enoti. (na primer deli stacionarne opreme za nanos FFS v rastlinjakih). (definicija iz SIST EN ISO 16119-4:2014,3.3).

1.3.4. Enota za nanašanje FFS pomeni enoto z eno ali več šobami / generatorji škropilnega curka, z asistenco zraka ali brez, ki se uporablja skupaj z enoto iz prejšnje točke, s katero je povezana s cevjo. (definicija iz SIST EN ISO 16119-4:2014,3.4).

1 Če je poleg standarda naveden datum, se uporablja navedena izdaja standarda. Če datum ni naveden, se uporablja zadnja izdaja standarda z vsemi spremembami.

1


Slika 1: Polavtomatski in avtomatski škropilni roboti (Fotografiji: Plantech)

2


2. ZAHTEVE ZA NEPREMIČNE IN POL-PREMIČNE ŠKROPILNE NAPRAVE IN NJIHOV PREGLED

2.1. Puščanje in kapljanje2.1.1. Statično puščanjeNaprava se napolni z vodo do imenske kapacitete rezervoarja. Pri ugasnjeni črpalki se vizualno preveri napravo, ali prihaja do puščanja ali kapljanja iz rezervoarja, črpalke in pripadajočih cevi. Pol-premične naprave se namesti na ravno površino. Rezervoarji z veliko prostornino se lahko napolnijo z vodo na najmanj polovico imenske prostornine. V tem primeru je treba opraviti dodatni pregled rezervoarja, v katerem se preveri, ali ima kakršnekoli razpoke, luknje ali druge poškodbe, ki bi lahko povzročile puščanje. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom.2.1.2. Dinamično puščanje2.1.2.1. Test puščanja pri izključenem škropljenjuNapravo se zažene pri tlaku, ki je enak maksimalnemu doseženemu tlaku sistema pri zaprtih ventilih škropilnih delov naprave. Naprava pri tem ne sme nikjer nič puščati. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.1.2.2. Test puščanja med vključenim škropljenjemNapravo se zažene in vključi škropljenje pri tlaku, ki je enak maksimalnemu delovnemu tlaku, ki ga priporoča proizvajalec naprave, ali proizvajalec šob, ki so nameščene na napravi, če je le-ta nižji. Naprava ne sme nikjer nič puščati. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.1.3. Škropljenje in kapljanje na dele napraveNe glede na razdaljo med škropilno letvijo in ciljno površino, ki se jo tretira, ne sme v območju med šobami in ciljno površino prihajati do škropljenja na samo napravo (na primer na dele naprave, cevi), razen če je zaradi funkcije dela naprave to potrebno (na primer senzor) in če je kapljanje minimalno. Pri škropilnih palicah pri škropljenju tekočina ne sme zatekati nazaj po palici proti sprožilcu. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja.

2.2. Črpalka (črpalke)2.2.1. Kapaciteta2.2.1.1. SplošnoKapaciteta črpalke mora ustrezati potrebam naprave. 2.2.1.2. Naprave, narejene v skladu s standardom SIST EN ISO 16119-4Mešalna kapaciteta črpalke (povratni tok tekočine v rezervoarju) mora biti najmanj enaka vrednosti, ki jo je navedel proizvajalec naprave. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.2.1.3.2.2.1.3. Druge napravea) Kapaciteta črpalke mora znašati vsaj 90 % njenega imenskega pretoka črpalke, ki ga je navedel

proizvajalec naprave; ali mora imeti minimalno kapaciteto, ki jo je navedel proizvajalec naprave.Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.2.1.2.3.

3


b) ali, če naprava ni opremljena z adapterjem za testiranje, mora črpalka imeti dovolj veliko pretočno kapaciteto, da omogoča škropljenje ob sočasnem vidnem mešanju, kot je navedeno v točki 2.3.1. (Za diskusijo: to ni del standarda: V specifičnih okoliščinah (dolgi cevni vodi do škropilnih pištol in izvedba škropljenja na položajih z občutno višinsko razliko med črpalko in škropilno pištolo), je potrebno presoditi, ali je kapaciteta črpalke dovolj velika, da zagotavlja mešanje in kompenzira linijske izgube tlaka. Padec tlaka do črpalke do pištole je lahko v takšnih okoliščinah občutno večji kot 10 %.) Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.2.1.2.2.

2.2.2. Nihanje tlaka Nihanje tlaka v kratkih časovnih intervalih ne sme preseči ± 10 % vrednosti delovnega tlaka. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom, meritvami in testom delovanja, opisanimi v točki 3.2.2.2.2.3. Zračna komora ali dušilnik nihanj tlaka črpalke Če ima črpalka zračno komoro, membrana ne sme biti poškodovana. Pri delovanju pri maksimalnemu tlaku, ki ga priporoča proizvajalec naprave, se ne smejo pojaviti znaki puščanja. Zračni tlak mora biti tolikšen, kot ga priporoča proizvajalec naprave, ali med 30 do 70% vrednosti delovnega tlaka šob v uporabi. Vrsta testa: Skladnost se preveri s testom delovanja in meritvami tlaka na ventilu za dodajanje zraka.

2.3. Mešanje škropilne brozge2.3.1. Hidravlično mešanjeMešanje mora biti dobro vidno in stalno:- med škropljenjem pri maksimalnem delovnem tlaku, ki ga priporoča proizvajalec naprave ali proizvajalec šob (tistem, ki je nižji);- pri škropljenju z največjimi šobami, nameščenimi na napravi;- pri delu s priporočeno vrtilno hitrostjo črpalke od proizvajalca naprave;- pri rezervoarju, ki je napolnjen na polovico svoje imenske prostornine. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.3.2. Mehanično mešanjeMed delovanjem mešalnega sistema po navodilu proizvajalca naprave mora biti mešanje dobro vidno in stalno, pri rezervoarju naprave, ki je napolnjen na polovico svoje imenske prostornine.Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom.

2.4. Rezervoar naprave2.4.1. PokrovRezervoar naprave mora imeti pokrov, ki se dobro prilega in je v dobrem stanju. Mora se tesno zapreti, da se prepreči iztekanje tekočine in ne sme prihajati do nenamenskega odpiranja. Ta pogoj se ne zahteva pri stacionarnih napravah, ki se med obratovanjem ne premikajo. Če je na pokrovu nameščen kompenzacijski ventil (glej 2.4.4.), mora preprečevati razlitje. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom.2.4.2. Nalivna odprtina

4


Pol-premične naprave morajo imeti v odprtini za polnjenje cedilo, ki je v dobrem stanju.Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.4.3. Posoda za polnjenje rezervoarja s FFS (angl. induction hopper)Če je na napravi nameščena posoda za polnjenje rezervoarja s FFS, mora le-ta:- imeti zaščitno mrežo, ki preprečuje vstop v rezervoar vsem predmetom, ki imajo večji premer od 20 mm. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo. - dobro delovati in ne sme puščati. Vrsta testa: Skladnost se preveri s testom delovanja. 2.4.4. Izenačitev tlakaNa napravi mora biti nameščena oprema za izenačenje tlaka, ki prepreči nastajanje nad-tlaka in pod-tlaka v rezervoarju. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom.2.4.5. Kazalo nivoja tekočineKazalo nivoja tekočine na rezervoarju mora omogočati jasno odčitavanje nivoja tekočine iz mesta polnjenja. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.4.6. Praznjenje rezervoarjaRezervoar mora biti narejen tako:- da se lahko izprazni (skozi izpustno odprtino ali na primer pipo)- da se lahko zbere izteklo tekočino brez onesnaženja okolja in možnega tveganja za izpostavljenost delavca. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.4.7. Polnjenje rezervoarjaČe je na napravi nameščena enota za polnjenje z vodo, mora biti nameščen tudi nepovratni ventil, ki prepreči vračanje tekočine k vodnemu viru. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.4.8. Oprema za čiščenje embalaže FFSČe je na napravi nameščena oprema za čiščenje embalaže FFS, mora delovati dobro. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.4.9. Dodatna oprema za čiščenjeČe je nameščena oprema za čiščenje rezervoarja, oprema za zunanje čiščenje, oprema za čiščenje polnilne posode in oprema za notranje čiščenje celotne naprave, mora delovati dobro. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja.

2.5. Merilni, nadzorni in regulacijski sistemi 2.5.1. SplošnoVsa oprema za merjenje, prikazovanje oziroma reguliranje tlaka, oziroma pretoka mora delovati dobro. Ventili za vključitev ali izključitev škropljenja morajo delovati dobro. Vklop ali izklop vseh šob mora biti istočasen.

5


Oprema za upravljanje naprave med škropljenjem mora biti na dosegu roke upravljalca naprave in prav tako morajo instrumenti biti čitljivi z mesta, kjer delavec upravlja napravo. Če se uporablja škropilna letev, se morajo posamezni deli vključiti in izključiti posebej. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.5.2. Manometer 2.5.2.1. SplošnoManometer mora biti nameščen na enoti s črpalko in rezervoarjem. Na premični enoti (škropilna pištola) za nanašanje FFS mora biti nameščen dodaten manometer, razen na škropilnih pištolah in palicah, ki so bile proizvedene pred objavo standarda SIST EN ISO 16119-4 (to je pred 1. majem 2013). Manometri morajo biti nameščeni na mestih, kjer so dobro čitljivi. Ustrezati morajo razponu delovnega tlaka v uporabi. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom.2.5.2.2. Premer analognega manometraManometer mora meriti v premeru najmanj 63 mm, razen manometrov, ki so nameščeni na škropilnih pištolah in ceveh, kateri morajo meriti v premeru najmanj 40 mm. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo.2.5.2.3. Skala analognega manometraRazdelki na skali analognega manometra morajo kazati naslednje vrednosti:- najmanj po 0,2 bara za delovne tlake pod 5 barov;- najmanj po 1,0 bar za delovne tlake med vključno 5 barov in vključno 20 barov;- najmanj po 2,0 bara za delovne tlake nad 20 barov.Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.5.2.4. Natančnost manometraNatančnost manometra mora znašati: - ± 0,2 bara za delovne tlake pri in pod 2 barih;- ± 10 % realne vrednosti za tlake pri in nad 2 bari. Ta pogoj mora naprava izpolnjevati znotraj obsega delovnega tlaka, ki je ustrezen šobam, ki so nameščene na napravi, ki se pregleduje.Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, ki je opisana v točki 3.3. 2.5.3. Druga oprema za merjenjeDruga merilna oprema na napravi, zlasti merilec pretoka in merilec hitrosti, ki se uporablja za nadzor nad volumnom oziroma odmerkom škropiva na ha, mora meriti z maksimalno napako ± 5 % vrednosti in se odčita na referenčnem instrumentu med pregledom naprave. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvami, ki so opisane v točkah 3.4. in 3.5. 2.5.4. Tlačni regulatorjiVsa oprema za reguliranje tlaka naprave mora vzdrževati stalen tlak z odstopanjem ± 10 % pri stalnem delovanju naprave in se mora v 10 sekundah vrniti na prvotni delovni tlak z odstopanjem ± 10 %, potem ko se naprava izključi in ponovno vključi. Vrsta testa: Skladnost se preveri s testom delovanja in meritvami, opisanimi v točki 3.10. 2.5.5. Sistemi za direktno vbrizgavanje FFS (angl. direct injection systems)Sistemi za direktno vbrizgavanje FFS morajo delovati tako da:

6


- ne puščajo, - nimajo povratnega toka po ceveh, kjer priteka FFS ali voda iz dozirne enote;- imajo mešalno komoro na izhodni strani. Stopnja vbrizgavanja kemikalije sme odstopati največ ± 10 % od nastavitve dozirne enote. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom, testom delovanja in meritvijo, opisano v točki 3.11.

2.6. Cevi in vodiCevi in vodi ne smejo kazati znakov pretiranega zvijanja, korozije in obrabe ob stiku z drugimi deli naprave, ne smejo biti pretirano površinsko obrabljeni, razpokani ali narezani. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom.

2.7. Filtri2.7.1. Prisotnost filtrovNajmanj en filter mora biti nameščen:- na tlačni strani črpalke, čim bliže je mogoče enoti za nanašanje FFS;ali- na enoti z rezervoarjem, če je enota za nanašanje FFS škropilna pištola ali cev. V primeru, da ima naprava rotacijsko turbinsko črpalko (angl. positive displacement pump) in nepremične razpršilce, mora biti nameščen filter tudi na sesalni strani črpalke. Opomba: Šobni filtri se ne štejejo kot filtri na tlačni strani. Filtri morajo biti v dobrem stanju in gostota mrežice mora ustrezati šobam, ki so nameščene na napravi, v skladu z navodili proizvajalca šob. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in pregledom specifikacij. 2.7.2. Zapora pretoka do filtra ob čiščenju (angl. isolating device)Filter mora imeti zaporo (ventil), tako da se ga lahko očisti pri polnem rezervoarju brez razlitja škropilne brozge, razen količin škropilne brozge, ki je lahko prisotna v ohišju filtra in sesalnih ceveh. Vrsta testa: Skladnost se preveri s testom delovanja. 2.7.3. Zamenjava notranjih delov filtraVložki v filtru se morajo dati zamenjati v skladu z navodili proizvajalca naprave. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja.

2.8. Enota za nanašanje FFS2.8.1. KapljanjePo izključitvi naprave, 5 sekund po tem, ko upade škropilni curek, šobe ne smejo več nepretrgoma kapljati. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.8.2. Vodoravna škropilna letev2.8.2.1. Stabilnost / poravnava (se ne zahteva za ročne ali nošene letve)

7


Škropilna letev, v primeru samo pomičnih sistemov (hidravlika, elektro pogoni in podobno) mora biti stabilna v vseh smereh, ne sme se pretirano premikati zaradi obrabe vodil oziroma neodpravljive deformacije. Pri merjenju škropilne letve v mirovanju, razdalja med spodnjim robom šob in horizontalno referenčno linijo (na primer vodoravna površina) ne sme odstopati več kot ± 10 cm ali ± 0,5 % delovne širine; vzame se tisto vrednost, ki je višja. Škropilna letev ne sme biti zvita glede na vodoravno ploskev, maksimalna deformacija d od centra okvira do zadnje šobe na letvi ne sme presegati ± 2,5 % širine letve. Glej Sliko 2.8.2.1. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in meritvami.

Legenda:O = center škropilne letved = maksimalna deformacija sme biti največ ± 2,5 % od širine letveSlika 2: Maksimalna deformacija (zvitost škropilne letve)

2.8.2.2. Šobe2.8.2.2.1. IstovetnostVse šobe, ki so nameščene na napravi, morajo biti istega tipa, velikosti, materiala in istega proizvajalca; razen v primeru posebnih namenov uporabe (na primer drugačne šobe za škropljenje robov, gred ali v trakovih). Drugi deli (na primer šobni filtri, oprema proti zanašanju) morajo biti enakovredni (ustrezni) šobam vzdolž škropilne letve. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.8.2.2.2. Razdalje med šobami in usmeritevRazdalja med šobami in njihova usmeritev mora biti enaka vzdolž škropilne letve. Razdalja med šobami (med centroma dveh sosednjih šob) sme odstopati ± 5 % od vrednosti imenske razdalje. Šobe morajo biti nameščene v navpičnem položaju z dovoljenim odstopanjem največ 10°.

8


V primeru posebnih namestitev ali škropljenja (na primer škropljenje robov), morajo razdalja med šobami, usmerjenost in konfiguracija ustrezati podrobnemu navodilu (specifikaciji) proizvajalca. Šobe morajo biti nameščene tako, da ni mogoče nenamerno spreminjanje njihovega položaja, na primer pri odpiranju ali zapiranju škropilne letve. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in merjenjem.2.8.2.2.3. Prilagajanje višineČe je nameščena oprema z uravnavanje višine, mora delovati dobro. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.8.2.2.4. Blažilci nihanj letveČe je na napravi nameščen blažilec nenamernih premikov škropilne letve, mora dobro delovati (na primer dobro delujoče in nepoškodovane vzmeti, plinski blažilci ali gumasti odbijači). Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.8.2.2.5. Elementi za kompenzacijo delovnih tlakov pri odpiranju in zapiranju segmentov

letev / kompenzacijski povratkiTlak, ki se izmeri na dovodu vsakega dela škropilne letve, ali odčitan tlak na manometru naprave, 10 sekund po zaprtju dela škropilne letve ne sme variirati več kot 10 %, medtem ko se deli škropilne letve zapirajo druga za drugo. Zahteva iz prejšnjega odstavka se uporablja le za naprave, opremljene z ventili, ki se jih lahko nastavi za vračanje iste prostornine tekočine v rezervoar, ko je ventil zaprt, kot bi iztekla skozi šobe na tem delu škropilne letve, če bi bil ventil odprt. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, ki je opisana v točki 3.9.2.8.2.2.6. Padec tlakaPadec tlaka pri delovanju naprave med točko merjenja tlaka na napravi in skrajno zunanjo šobo na vsakem delu škropilne letve, ne sme preseči 10 %.Če se opravlja meritev na preskusni mizi z žlebovi, opisani v točki 2.10.3, se zahteva le ena merilna točka na enem zunanjem koncu škropilne letve. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.8.

9


Slika 3: Škropilna letev (Fotografija: Logiqs.nl)

2.8.3. Navpična škropilna letev (škropilna armatura; angl. vertical boom spray)2.8.3.1. SimetrijaRazporeditev šob (po svojem tipu, velikosti, materialu, istem proizvajalcu) mora biti simetrična na levi in desni strani letve, razen če so namenjene posebnim nalogam (na primer škropljenje na eni strani, uravnavanje asimetrije distribucije zraka s kombiniranjem različnih tipov šob in podobno). Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.8.3.2. IzklopČe je na napravi nameščena oprema za izklop vsake šobe posebej, mora dobro delovati. V primeru nastavkov (glav) z več šobami (angl. multi-head nozzles), ta zahteva velja za vsako glavo. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.8.3.3. PrilagajanjeŠobe morajo biti nameščene na način, da se lahko prilagajajo na simetričen in ponovljiv način. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom. 2.8.3.4. Padec tlakaPadec tlaka med točko merjenja tlaka na napravi in izmerjenim tlakom na zadnji, najbolj oddaljeni šobi na škropilni letvi, ne sme preseči 15 % vrednosti tlaka, odčitanega na manometru. Vrsta testa: Skladnost se izmeri z meritvijo, opisano v točki 3.8.2.8.3.4.1. Elementi za kompenzacijo delovnih tlakov pri odpiranju in zapiranju segmentov

letev / kompenzacijski povratki Tlak, ki se izmeri na dovodu vsakega dela škropilne letve, ali odčitan tlak na manometru naprave, ne sme 10 sekund po zaprtju dela škropilne letve variirati več kot 10 %, medtem ko se deli škropilne letve zapirajo druga za drugo.

10


Pogoj iz prejšnjega odstavka se zahteva le za naprave, opremljene z ventili, ki se jih lahko nastavi za vračanje iste količine tekočine v rezervoar, ko je ventil zaprt, kot bi iztekla skozi šobe na tem delu škropilne letve, če bi bil ventil odprt. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, ki je opisana v točki 3.9.2.8.4. Škropilne pištole in cevi2.8.4.1. Sprožilec pretoka tekočine Sprožilec mora delovati dobro. Narejen mora biti tako, da se zaklene v zaprtem položaju in ne zaklene v odprtem položaju. Sistem za vklop in izklop, nameščen na škropilni pištoli, mora imeti možnost hitrega vklopa in izklopa. Če je škropljenje izključeno, šoba ne sme neprekinjeno kapljati. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja2.8.4.2. Prilagodljivost pretoka in kotaČe je možno pretok oziroma kot škropljenja na škropilni pištoli prilagajati, mora oprema za prilagajanje dobro delovati. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja.

Slika 4. Škropilne pištole (Fotografija: Teejet)

2.9. Ventilator 2.9.1. IzklopČe se ventilator izključi ločeno od delovanja drugih delov naprave, mora sistem za izklop dobro delovati. Vrsta testa: Skladnost se preveri s testom delovanja. 2.9.2. Prilagodljivost usmernikov zrakaUsmerniki zraka na ventilatorju in na dodatnem ohišju ventilatorja morajo delovati dobro. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja.

2.10. Distribucija2.10.1. Enakost škropilnega curkaVse hidravlične šobe morajo pri izključenem ventilatorju formirati enake curke; vse druge šobe (na primer pnevmatske šobe) morajo pri vključenem ventilatorju formirati enake curke. Vsak šoba mora formirati enak curek (homogen curek uniformne oblike). Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja, za hidravlične šobe pri izključenem ventilatorju, za vse druge šobe (na primer pnevmatske) pri vključenem ventilatorju. 2.10.2. Pretok šobe2.10.2.1. Znan imenski pretok šobe

11


Odstopanje pretoka vsake šobe istega tipa in velikosti ne sme preseči ± 15 % imenskega pretoka, ki ga je navedel proizvajalec šob, za maksimalni delovni tlak, ki ga je navedel proizvajalec šob. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.7. 2.10.2.2. Neznan imenski pretok šobePretok posamezne šobe ne sme preseči ± 5 % povprečnega pretoka šob iste vrste in velikosti, ki so nameščene na napravi. Če sta na napravi nameščeni le dve šobi iste vrste in velikosti, se ne izračuna povprečna vrednost njunega pretoka, ampak se upošteva razlika v pretoku med obema šobama. Pri napravah, ki imajo le eno šobo, ali imajo šobe za prilagajanje pretoka, se mora pretok izmeriti, vendar ni mogoče določiti stopnje obrabe in vpliva obrabe na delovanje šobe. Primernost šobe za uporabo se lahko presodi glede na namen opreme in glede na vizualno analizo strukture curka šobe. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.7.2.10.3. Merjenje distribucije škropilne brozge na preskusni mizi z žlebovi (izbirno) 2.10.3.1. Splošno a) Prečna porazdelitev škropiva s celotnim prekrivanjem curkov mora biti uniformna. Prečna

porazdelitev se oceni na osnovi koeficienta variabilnosti, ki ne sme preseči 10 %; in b) količina zbrane tekočine na posameznem žlebu s prekrivanjem curkov ne sme odstopati več kot

± 20 % od skupne povprečne vrednosti. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvami, ki so opisane v točki 3.6. 2.10.3.2. Razporeditev tlakaKadar se pretok šob meri z meritvami, opisanimi v točkah 3.7.2. ali 3.7.3:- tlak na dovodu vsakega dela škropilne letve ne sme preseči ± 10 % vrednosti povprečnega tlaka, izmerjenega na vseh dovodih vseh delov škropilnih letev;- tlak med dovodom in koncem vsakega dela škropilne letve ne sme pasti več kot za 10 % pri škropljenju z največjimi šobami, nameščenimi na napravi. Vrsta testa: Skladnosti se preveri z meritvami, opisanimi v točki 3.12.2.10.4. Informacija o navpični porazdelitvi (izbirno)V primeru, da ima naprava navpično škropilno letev (armaturo) ali podobno, se lahko imetniku naprave nudi dodatne informacije o navpični porazdelitvi škropilne brozge, ki se lahko izmeri na navpičnem preskusnem zaslonu z žlebovi (angl. vertical patterenator); ali pa se oceni s pomočjo vizualnega pregleda. Opomba: Metoda in specifikacije za navpični preskusni zaslon z žlebovi se še razvijajo.

2.11. Samostojne enote za aplikacijo FFS2.11.1. Pogonski sistemPogonski sistem (kolesa /valji, motor, baterija in podobno) morajo biti v dobrem stanju in morajo delovati dobro. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja. 2.11.2. Hitrost škropilnega robotaHitrost vožnje ne sme odstopati več kot ± 10 % od deklarirane hitrosti proizvajalca oziroma od vrednosti, ki so bile vnesene v krmilnik. Vrsta testa: Skladnost se preveri z meritvijo, opisano v točki 3.5.

12


2.12. Oprema za čiščenjeČe je nameščena, mora oprema za čiščenje delovati dobro. Vrsta testa: Skladnost se preveri z vizualnim pregledom in testom delovanja.

13


3. TESTNE METODE ZA PREVERJANJE NEPREMIČNIH IN POLPREMIČNIH NAPRAV

3.1. Pripomočki za testiranjeDodatno k delovnim mizam, opisanim spodaj, je treba za pregled naprav uporabljati naslednje merilne naprave:

- tahometer - merilec vrtljajev pogonske gredi z največjo napako ± 10 obratov na minuto; (angl. PTO – power take off ; TPG – traktorska pogonska gred; rpm – revolutions per minute – obratov na minuto);

- merilni trak (za merjenje razdalje med šobami in višine);- ura štoparica (za merjenje pretoka in distribucije);- merilni cilinder (menzura) (s prostornino merjenja 2 l; razdelki na skali po 20 ml, dovoljena

napaka ± 20 ml);- merilnik zračnega tlaka za merjenje tlaka v zračni komori oziroma blažilcu nihanja tlaka

črpalk.Lahko se uporabljajo tudi drugačna oprema in metode, če se z njihovo uporabo dosežeta enaka natančnosti in izmerljivost rezultatov.

3.2. Črpalka/e za škropljenje in mešanje3.2.1. Test kapacitete črpalke3.2.1.1. Oprema za testiranjeV primeru opreme za testiranje črpalke s kapaciteto več kot 100 L/min, napaka merilca pretoka ne sme preseči ± 2 % od izmerjene vrednosti; in v primeru opreme za testiranje črpalke kapacitete manjše od 100 L/min, napaka merilca ne sme preseči vrednosti 2 L/min. Merilec pretoka mora imeti transparenten del za identifikacijo uhajanja zraka na sesalni strani črpalke. Oprema za testiranje mora imeti možnost povečanja delovnega tlaka do 10 barov.3.2.1.2. Testna metoda3.2.1.2.1. SplošnoKapaciteta črpalke se meri na enega naslednjih načinov:3.2.1.2.2. Naprave, ki niso opremljene s testnim adapterjemV primeru, ko na nameščeni črpalki na napravi, ki ni opremljena s testnim adapterjem, ni navedena kapaciteta črpalke proizvajalca naprave, ali na črpalkah, za katere ni poznan maksimalni delovni tlak (glej 2.2.1), se izvede testiranje na način, da se namesti umerjen manometer na končno šobo in zažene napravo pri maksimalnem delovnem tlaku, ki ga priporoča proizvajalec naprave ali proizvajalec šob. 3.2.1.2.3. Ostale napraveRezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo na polovico njegove imenske prostornine. Ustrezen in čist filter se namesti na sesalno stran črpalke v skladu z navodilom proizvajalca naprave. Meritev se izvede z imensko hitrostjo vrtenja črpalke, ki jo priporoča proizvajalec naprave. - Pri tem se ne sme pojaviti nobeno puščanje ali tok zraka z nobenega stika.- Merilec pretoka se priključi čim bliže iztoku črpalke ali na mesto, ki ga je predvidel proizvajalec naprave.

14


- V primeru, ko ima črpalka več iztokov, se merilec priključi na vsak iztok posebej ali na mestu, kjer se združi vse iztoke. - Izračuna se skupna kapaciteta črpalke ali črpalk. - Tekočino, ki je pritekla skozi merilec pretoka, se vrne nazaj v rezervoar škropilnice. - Merilna naprava ne sme povzročati nobenega nasprotnega tlaka med merjenjem. Pretok se izmeri pri tlaku med 8 (± 0,2) – 10 barov (± 0,2), ali, če je ta nižji, pri najvišjem dovoljenem delovnem tlaku za črpalko. 3.2.1.3. Povratni tok črpalke pri mešanju (angl. backflow for agitation)3.2.1.3.1. SplošnoRezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo na polovico imenske prostornine. Ustrezen in čist filter mora biti vstavljen na sesalno stran črpalke v skladu z navodilom proizvajalca naprave. Meritev se izvede:- pri škropljenju z maksimalnim delovnim tlakom, ki ga priporoča proizvajalec naprave ali šob (upošteva se tisti tlak, ki je višji),- z največjimi priporočenimi šobami, - pri delu z imensko hitrostjo vrtenja črpalke, ki jo priporoča proizvajalec naprave,- z aktiviranim maksimalnim številom priključenih enot za nanašanje FFS (oziroma vsemi enotami),- z uporabo ene od metod, opisanih v točkah 3.2.1.3.2. ali 3.2.1.3.3.Pri izvedbi meritev ne sme priti do nobenega puščanja tekočine ali toka zraka v nobenega od spojev.3.2.1.3.2. Merjenje povratnega toka pri mešanjuMerilec se priključi na vse povratne / mešalne linije ločeno ali skupaj, da se določi skupni povratni tok. Izmerjene vrednosti se zabeležijo. Tekočino, ki je iztekla iz merilne naprave, je treba vrniti nazaj v rezervoar naprave. Posamezne zabeležene vrednosti se seštejejo, da se določi skupni povratni tok. 3.2.1.3.3. Računanje povratnega toka pri mešanjuMerilec se namesti čim bliže iztoku črpalke (angl. pump outlet) ali na mestu, ki ga je predvidel proizvajalec naprave (adapter). V primeru črpalk z več iztoki (angl. multiple pump outlets), mora biti merilec nameščen na vsakem iztoku posebej, ali na mestu, kjer se združi vse iztoke. Izračuna se skupna kapaciteta črpalke (ali črpalk, če jih je več).Vodo, ki je iztekla skozi merilec, se vrne v rezervoar naprave. Izmeri se, ali izračuna skupna količina iztekle vode skozi enoto za nanašanje FFS (angl. Total Discharge = TD)Izračuna se povratni tok BF (to je mešalna kapaciteta) v rezervoar z uporabo naslednje formule:BF = PC - TD Kjer je:BF = povratni tok (angl. Back flow) v l/minPC = izmerjena kapaciteta črpalke (angl. Pump capacity) v l/minTD = skupna iztečena količina vode skozi enoto za nanašanje FFS v l/min3.2.2. Nihanje tlaka črpalke

15


Nihanje tlaka se preveri:- pri imenski vrtilni hitrosti črpalke;- na mestu, kjer je nameščen manometer naprave z umerjenim testnim manometrom; ali z manometrom naprave, če je izpolnjen pogoj iz točke (2.5.2.);- pri namenskem delovnem tlaku.

3.3. Manometer naprave3.3.1. Lastnosti manometra, ki se uporablja za preverjanjeAnalogni manometer, ki se uporablja za preverjanje, mora meriti v premeru najmanj 100 mm. Druge minimalne zahteve za manometer za preverjanje so navedene v Preglednici 3.3.1:

Preglednica 3.3.1: Lastnosti manometrov, ki se uporabljajo za preverjanje (vrednosti v skladu z EN 837-1)

Tlak, ki se meriΔp (v barih)

Maksimalna enota skale (v barih)

Natančnost(v barih)

Zahtevani razred

Skala in vrednost (v barih)

0>Δp≤6 0,1 0,1 1,61,00,6

61016

6>Δp≤16 0,2 0,25 1,61,0

1625

Δp>16 1,0 1,0 2,51,61,0

4060100

1 bar = 0,1 MPa = 0,1 N/mm2 = 105 N/m2.

3.3.2. Metoda preverjanja manometra na napraviManometer (ali manometri) na napravi se preverjajo, medtem ko so nameščeni na napravi; ali na delovni mizi s primerjanjem z umerjenim manometrom. Meritve se opravi pri naraščajočem in padajočem tlaku. V vsakem primeru se natančnost manometra naprave izmeri pri najmanj štirih enako razporejenih točkah znotraj niza relevantnega delovnega tlaka. Tlak med merjenjem mora biti stabilen, vrtenje ali nihanje črpalke ne sme imeti nobenega vpliva.

3.4. Merilniki pretoka za nadzor nad odmerkom na ha3.4.1. SplošnoNapaka merilnih instrumentov v opremi za testiranje ne sme preseči ± 2 % merjene vrednosti pri minimalnem pretoku 2 L/min.Med testom mora biti pretok stabilen, kar se preveri na senzorju pretoka na manometru.

16


3.4.2. Operativni postopek št. 1: Preverjanje merilnika pretoka z meritvijo pretoka šob.Z merilnim cilindrom se izmeri povprečni pretok vsaj 5 šob; ali se vzame vrednosti pretoka posameznih šob, pridobljenih z meritvijo, opisano v točki 2.10., iz katerih se izračuna povprečni pretok ene šobe. Ta vrednost se primerja z vrednostjo, odčitano na prikazovalniku merilnika. Razliko med obema vrednostma se izrazi kot odstotek (referenčne vrednosti).3.4.3. Operativni postopek št. 2: Preverjanje merilnika pretoka z namestitvijo standardnega

merilnika pretoka v krogotok napraveNa iztočni strani črpalke, čim bliže merilniku pretoka naprave, ki se preverja, se namesti umerjen merilnik pretoka in se izmeri pretok. Izmerjena vrednost se primerja z odčitano vrednostjo na prikazovalniku merilnika naprave. Razlika med obema vrednostma se izrazi kot odstotek (referenčne vrednosti).Opomba: Lahko se uporabi druge testne metode za določanje realnega pretoka, če dajo enake rezultate.

3.5. Sistem za nadzor hitrostiIzmeri se dejanska hitrost vožnje – premikanja in odstopanje od izmerjene hitrosti in prikazom na merilniku hitrosti naprave ne sme presegati ± 2,5 %.Meritev se opravi na razdalji, ki je na razpolago. Začetek in konec testne razdalje se jasno razvidno označi. Na napravi se označi referenčna točka, ki je v pomoč pri poravnavanju z začetno in končno točko pri meritvi hitrosti.

3.6. Uniformnost prečne prostorninske porazdelitve 3.6.1. Specifikacija vodoravne preskusne mize z žleboviZa merjenje uniformnosti prečne prostorninske distribucije škropilne brozge se uporablja preskusna miza z žlebovi, ki so 100 mm široki in 80 mm globoki, merjeno od vrha žleba do njegovega dna. Preskusna miza z žlebovi mora biti najmanj 1,5 m dolga. Širina žlebov sme odstopati 100 ± 2,5 mm. Če se za merjenje uporablja preskusna miza skupaj z elektronskim vzorčenjem podatkov (npr. skenerji), sme širina žlebov odstopati 100 ± 1 mm. Pred začetkom testiranja je treba preveriti na ustrezen način, na primer s šablono, ali so mere žlebov skladne s tolerancami iz prejšnjega odstavka. Umerjeni merilni valji (menzure) škropilne brozge morajo biti istega tipa in velikosti, imeti morajo kapaciteto najmanj 500 ml in merilno skalo v razdelkih po največ 10 ml. Napaka merjenja v valjih ne sme biti večja od 10 ml ali od ± 2 % merjene vrednosti (vzame se vrednost, ki je večja). Med pomikanjem merilnega mehanizma pod curki šob se mora miza namestiti v posameznih korakih merilnega mehanizma z natančnostjo ± 20 mm. Merilna napaka posameznega žleba pri prostornini pretoka 300 ml/min mora biti manjša od ± 4 %. Prilagoditev in umeritev preskusne mize z žlebovi mora biti skladna z navodili proizvajalca v priročniku preskusne mize. Velikost preskusne mize z žlebovi mora biti prilagojena širini škropilne letve naprave, ki se pregleda in tipu naprave. Preskusna miza mora tudi zagotavljati, da se prekrivanje škropilne brozge popolnoma izmeri. 3.6.2. Izračun koeficienta variabilnosti (CV – angl. Coefficient of Variation)

17


Uporabi se naslednja formula:

CV = 100 x Sx

Kjer je

S = √∑ ¿¿¿¿

X = ∑ Xin

Xi je prostornina tekočine v cevi i,n je število žlebov, S je standardna deviacija prostornine tekočine, zbrane v žlebovih,

X je povprečna /srednja prostornina zbrana iz žlebov.

3.6.3. Metoda preverjanja uniformnosti prečne distribucijePrečna distribucija škropilne brozge se preveri za vse sete šob, nameščenih na napravi in za celotno delovno širino naprave. Test se izvede na standardni testni višini (merjeni od vrha šob do vrha žlebov na preskusni mizi), ki jo priporoča proizvajalec šob; in pri standardnem testnem tlaku znotraj priporočenega obsega tlakov proizvajalca šob. Preverjanje se izvede od točke na polovici med centrom zadnje in centrom predzadnje šobe na eni strani škropilne letve do točke na polovici med centrom zadnje in centrom predzadnje šobe na drugi strani škropilne letve.

3.7. Pretok šob3.7.1. Splošno Ta test se izvede s šobami, nameščenimi na napravi (glej točko 3.7.2.); ali pa se šobe odstrani iz naprave in se izmeri pretok na delovni mizi (glej točko 3.7.3.). Preveriti (in zagotoviti) je treba, ali se škropilni curki pravilno formirajo, preden se šobe odstrani iz naprave. Napaka izmerjenega pretoka ne sme preseči ± 2,5 % merjene vrednosti, ali 2,5 x 10-2 L/min, pri čemer se vzame tisto vrednost, ki je višja. Primer; meritev delamo na šobi, ki bi pri danem tlaku naj imela pretok 1 L/min. Napaka meritve ne sme biti večja od 2,5 % od 1 L/min (to je 25 ml/min).Test se izvede pri tlaku, ki je v obsegu tlakov, podanih od proizvajalca šob. 3.7.2. Merjenje s šobami, nameščenimi na napraviPretok vsake šobe se izmeri v skladu s SIST ISO 5682-2:1997, 8.1, razen 8.1.1.Opomba: Specifične metode za testiranje pnevmatskih šob se morajo še razviti. 3.7.3. Merjenje s šobami, ki se odstranijo iz napraveMeritev pretoka vsake šobe se izvede na delovni testni mizi. Na delovni testni mizi so nameščeni in se uporabijo za merjenje: črpalka, ki črpa vodo skozi šobo pri določenem tlaku, tlačni regulator, manometer (analogni ali digitalni), na katerem se odčitava dejanski tlak, ter merilnik pretoka, s katerim se meri dejanski pretok. Manometer mora izpolnjevati zahteve, opisane v točki 3.3.1.

18


Fizikalne lastnosti tekočina (angl. liquid system), adapterji in drugi deli opreme ne smejo vplivati na pretok.

3.8. Padec tlakaTest se izvede z najvišjim pretokom šob, nameščenih na napravi in pri tlaku, ki je v obsegu delovnih tlakov, ki jih je navedel proizvajalec šob. Umerjen testni manometer (ki izpolnjuje zahteve, opisane v točki 3.3.1.) se namesti na mestu, kjer je nameščena šoba, ki je najbolj oddaljena od črpalke. Vrednosti, odčitane na manometru naprave, se primerjajo z vrednostmi, odčitanimi na umerjenem testnem manometru.

3.9. Odkloni tlaka pri zapiranju delov škropilnih letevOdkloni tlaka se merijo z umerjenim testnim manometrom (ki izpolnjuje zahteve, opisane v točki 3.3.1.) na mestu manometra naprave.Odkloni v vrednostih, ki jih pokaže umerjeni testni manometer, se odčitajo in zabeležijo med tem, ko se zapirajo deli škropilnih letev ena za drugo, dokler se ne zaprejo vsi deli in se izvede vse meritve. Tlak se meri pred zaprtjem in 10 sekund po tem, ko se zapre vsak del škropilne letve.

3.10. Odkloni tlaka pri zapiranju škropljenjaOdkloni tlaka se merijo s umerjenim testnim manometrom (ki izpolnjuje zahteve, opisane v točki 3.3.1.) na mestu, kjer je nameščen manometer naprave. Odkloni v vrednostih, ki jih pokaže umerjen testni manometer, se odčitajo in zabeležijo, med tem ko se zapre škropljenje. Tlak se meri, preden je škropljenje izključeno in10 sekund po izključitvi škropljenja.

3.11. Natančnost delovanja sistema za direktno vbrizgavanje Sistem za direktno vbrizgavanje (angl. direct injection system) se zažene pri najpogosteje uporabljanih nastavitvah, ki jih navede imetnik naprave. Pri meritvi pretoka skozi sistem za direktno vbrizgavanje se uporabi čista voda. Odmerjanje (doziranje) se izračuna kot odstotek z uporabo naslednje formule:

Odmerjanje = BA−B

x 100

Kjer jeA je izmerjen pretok skupnega iztoka celega sistema (pretok črpalke + pretok sistema za vbrizgavanje) po mešalni enoti, izražen v l/min;B je pretok sistema za vbrizgavanje.Če je tehnično možno, se meritve pretoka injektorske naprave za vbrizgavanje FFS izvedejo neposredno na sistemu za vbrizgavanje s priklopom cevnega voda, ki ga usmerimo v sistem menzur ali pa na digitalni merilec pretoka. Preverimo skladnost pretoka s pretokom, ki je bil nastavljen mehansko ali digitalno na displeju krmilne enote naprave za vbrizgavanje.

19


3.12. Razporeditev tlakaTest razporeditve tlaka se izvede pri najvišjem pretoku šob, ki so nameščene na napravi in pri tlaku, ki je v obsegu delovnih tlakov, ki jih je navedel proizvajalec šob.Umerjen testni manometer (ki izpolnjuje pogoje, opisane v točki 3.3.1.) se namesti na istem mestu, kot je nameščena šoba na začetku vsakega dela škropilne letve. Povprečen dovodni tlak vseh delov škropilne letve se izračuna in primerja s posameznim dovodnim tlakom na vsakem delu škropilne letve. Umerjen testni manometer se namesti na istem mestu, kot je nameščena šoba na skrajnem koncu vsakega dela škropilne letve. Za vsak del škropilnih letev se padec tlaka med dovodnim tlakom na začetku letve in tlakom na skrajnem koncu vsakega dela letve izračuna po naslednji formuli:

Padec tlaka = 100 x (Po−P1)Po

Kjer je:P0 je dovodni tlak na začetku posameznega dela škropilne letve,P1 je tlak na skrajnem koncu istega dela letve.

20


Informacije o avtorjih

SIST ISO 16122-4 PREVEDLA IN DOPOLNILAMILENA KOPRIVNIKAR B.MKGP, UVVHVR

RECENZIJAPROF. DR. MARIO LEŠNIKUM, FKBV

www.sist.si [email protected] [email protected]

21

Documents

PRIROČNIK pregled naprav za nanašanje ffs 4. del ... · Web viewMerilni, nadzorni in regulacijski sistemi Splošno Vsa oprema za merjenje, prikazovanje oziroma reguliranje tlaka,