Priročnik Za Auto CAD

Prironik za teaj CAD programa Autocad-Autodesk 2006

- 1 -


Kazalo:

1) Predgovor...2 2) Navodila.3 3) 1. modul.5 4) 2. modul..30 5) 3. modul..46

- 2 -


PREDGOVOR Ta prironik je nastal z namenom teajnikom imbolj olajati uenje programa Autocad-Autodesk 2006. Tistim teajnikom, ki bi morebiti izostali od doloenih modulov pa lahko s pomojo njega absolvirajo specifino podroje. V njem so zbrani vsi koraki, postopki, blinjice in nasveti, ki se prikaejo na teaju tako v tekstovni obliki kot sliki. Vsak teajnik, ki je sledil vodenju teaja ne bo imel teav, v kolikor pa le-te nastanejo pa lahko postopek ponovi skozi prironik. Napake v tisku so mone zato bova s kolegom zelo vesela pripomb. Prironik je namenjen izkljuno domai rabi. V kolikor bodo potrebne spremembe in dodatki bova le-te dodala.

Avtorja: Primo Rejec & Mitja Dovnik

- 3 -


NAVODILA Prironik ima vsak korak opremljen tako z besedilom kot s sliko. Dobro je, da vsak postopek vadimo skupaj z raunalnikom. Oznake in barve so obrazloene na tej strani in jih dobro razumeti. Za postopek je uporabljena rna barva: Korak-postopek Za blinjice je uporabljena zelena barva Blinjica Nasveti so v rdei barvi Nasvet Zanimivosti so zapisane v modri barvi Zanimivost Kadar je potrebno uporabiti levi mikin gumb je v prironiku zapisano z L. Za uporabo desnega mikinega gumba je v prironiku zapisano z D. Llevi mikin gumb Ddesni mikin gumb

- 4 -


1. MODUL

SPOZNAVANJE S PROGRAMOM, USTVARJANJE PROFILA, PRILAGAJANJE PROGRAMA, PRIPRAVLJANJE NA PROJEKTIRANJE, NASTALJVANJE

DELOVNE POVRINE TER UPORABA PROSOJNIC

Predgovor: Vsako uenje programa zahteva doloen as. Tukaj je povzetih veina informacij, ki so potrebne za uspeno delo s programom. Dobro je, da se drimo doloenih pravil, saj lahko v nasprotnem primeru nastanejo velike teave. Svoje delo so poizkuajmo im vekrat shranjevati na razline medije. etudi je program zelo zmogljiv pa le ni popoln. Svoje delovno okolje si lahko v celoti prilagodimo tako, da nam imbolj ustreza. Postopki so obrazloeni na naslednjih straneh.

- 5 -


NASTAVITEV DELOVNE POVRINE: Vpisovanje ukazov v ukazno vrstico s pomojo tipkovnice. V ukazno vrstico vpiemo ime ukaza in potrdimo s tipko Enter. Pomembno pri vpisovanju v komandno vrstico je, da smo zakljuili ali prekinili predhodne ukaze in je v ukazni vrstici zadnja izpisana beseda Command: Slika 1

Definiramo velikost risbe: Vpiemo Limits in pritisnemo tipko Enter Slika 2

In program nas vpraa: Specify lower left corner or..in vpiemo 0,0 in Enter ( to pomeni nastavitev lista v spodnjem levem kotu ) Slika 3

Specify upper right corner..in vpiemo 210,297 in Enter ( zgornji desni kot )

- 6 -


Slika 4

Koordinate za A4 list so: (0,0), (210,297) Koordinate za A3 list so: (0,0), (420,297) Nastavitev natannosti kurzola: Vpiemo.SNAPin Enter .. vpraa nas.Specify snap spacing or.in vpiemo...1,( 5,10,..)....Enter Slika 5

Slika 6

Nastavitev velikosti mree: Vpiemo.. GRIDEnter..vpraa..Specify grid spacing (X) orvpiemo. 1,(5,10) Enter Slika 7

- 7 -


Slika 8

in pokae se nam polje s pikicami, to je dejanski format A4, e elimo videti celoten A4 format, pa: Vpiemo..ZEnterin AEnter ali Meni View Zoom All Slika 9

Slika 10

- 8 -


Slika 11

Po teh vpisanih ukazih je rezultat taken: Slika 12

- 9 -


Je pa tudi monost, da celotne nastavitve nastavimo: Meni Tools Drafting Settings Slika 13

- 10 -


UPORABA KLJUNIH (grabenih) TOK OBJEKTA: Vsak osnovni objekt ima svoje kljune toke in ravno od tega je odvisno, kje in kako primemo posamezni objekt. Uporabo OSNAP tok je potrebno predhodno vkljuiti ( F3 ali pa pritisnemo kontrolni gumb OSNAP na statusni vrstici ),

In tudi nastaviti, katere kljune toke se naj prikazujejo, katere pa naj bodo izpuene. Meni: Tools/Drafting settings/Object snap Slika 14

- 11 -


V pogovornem oknu postavimo s klikom kljukico pred tisto funkcijo, ki bi jo radi vkljuili. Potrdimo s klikom na OK. Endpoint konna toka objekta Midpoint sredina toka objekta Center sredie kroga ali loka Node vozlie ali toka v prostoru/ravnini Quadrant toka na kronici ali loku Intersection preseie objektov v prostoru / ravnini v eni toki Extension - smernica podaljevanja objekta Insertion vstopna toka Perpendicular pravokotno na objekt Tangent tangentno na kronico/lok Nearest nekje na konturi

- 12 -


Apparent intersection navidezno preseie dveh objektov Parallel vzporedno s referennim objektom Nasvet! Vkljuimo zgolj tiste OSNAP funkcije, ki jih trenutno potrebujemo, ker se nekatere funkcije med seboj izkljuujejo. Kljune toke posameznega objekta so predstavljene kot rumene oznake na mestu, kjer se nahaja kljuna toka

UPORABA DINAMINEGA INPUTA Dinamini input je novost vijih verzij in je namenjen skrajevanju asa, ki bi ga drugae porabili za

pogledovanje v komandno vrstico. V tem oknu lahko nastavimo npr:. ali se naj dinamini input sploh

kae, obliko in barve kurzorja, koordinatni sistem in e marsikaj drugega.

Slika 15

- 13 -


Slika 16

V oknu Options do katerega pridemo tako, da pritisnemo z D na rnem ozadju lahko nastavimo e

nastavitve, ki bodo veljale samo za nas.

Slika 17

- 14 -


Pod okno Profiles si ustvarimo najprej svoj profil. To uporabljamo zaradi tega, da ne uniujemo

nastavitev drugemu uporabniku, ki bi morebiti tudi uporabljal program Autocad-Autodesk 2006. Ko

ustvarimo profil bodo vse nastavitve veljale samo za ta profil.

Slika 18

V oknu Drafting si lahko nastavimo velikost kurzorja, barve kurzorja, nain kako se naj obnaajo

grabene toke, ali naj upoteva in se prikljuuje na rafirane linije, itd.

Slika 19

- 15 -


V pogovornem oknu selection nastavimo e barve za okno, ki izbere vse rte, ki smo jih popolno

prekrili s kvadratom in barvo za okno, ki izbere vse rte etudi jih nismo popolno izbrali.

Nasvet!

Nauimo se upotevati, da e nariemo kvadrat iz leve proti desni, program izbere vse rte, ki smo jih

popolno prekrili s kvadratom. e pa nariemo kvadrat iz desne proti levi pa bo program izbral rte,

etudi jih nismo popolnoma prekrili. Glej slike 20, 21, 22, 23

Slika 20

- 16 -


Slika 21

Slika 22

- 17 -


Slika 23

Slika 24

- 18 -


Slika 25

RISANJE ENOSTANIH OBLIK:

- 19 -


Linija, risanje s pomojo rte LINE. Zaenemo ukaz: Meni: Draw/Line Slika 26

Ikona:

Blinjica: L enter Naini risanja:

1. risanje linije s podajanjem prostih mer, s pomojo mike: - kazalec mike postavimo na mesto, kjer elimo imeti zaetek linije in kliknemo z L gumbom na

miki. - Postavimo kriec na mesto, kjer elimo imeti konec linije in kliknemo z L gumbom na miki ter

ukaz zakljuimo s tipko Enter 2. risanje s podajanjem smeri risanja z miko in ronim vpisovanjem doline linije: - kazalec mike postavimo na mesto, kjer elimo imeti zaetek linije in kliknemo z L gumbom na

miki. - Premaknemo kazalec mike v eleno smeri in vpiemo eleno dolino in potrdimo s tipko Enter

Pod Meni: Draw oziroma ikone na levi strani: Imamo monost izrisa e pravokotnika, elipse, kroga, lokov, rtovja,. Slika 27

- 20 -


UREJANJE OSNOVNE OPERACIJE:

- 21 -


Imamo dve monosti dostopa do elenih ukazov:

1. Meni: Modify/ Erase,Copy,Mirror,

2. Ikone: na desni strani ekrana ( v kolikor jih nimamo jih moramo vkljuiti :

- na sivem polju, s D mikinim gumbom pritisnemo, izberemo ACAD in Modify

Slika 28

Slika 29

- 22 -


Erase brisanje Oznaimo kaj elimo izbrisati in s pomojo ikone Erase oz. e hitreje stisnemo tipko Delete na tipkovnici. Blinjica: E enter Copy kopiranje Oznaimo kaj elimo kopirati, pritisnemo ikono oz ukaz Copy in kopiramo eleno stvar. Mirror zrcaljenje Objekt katerega elimo zrcaliti preko poljubne zrcalne rte, oznaimo, kliknemo na ukaz Mirror, kliknemo na toko ez katero elimo prezrcalit elen objekt, s klikom potrdimo novo mesto, v ukazni vrstici vpiemo Y (yes), e ne potrebujemo izvornega objekta, e pa izvorno objekt potrebujemo pa N(no) in Enter Blinjica: Mi enter Offset risanje vzporednic V komandno vrstico vpiemo offset, Enter Slika 30

Program nas vpraa po izbiri oddaljenosti vzporednice, vpiemo eleno vrednost. Slika 31

- 23 -


S kvadratkom izberemo eleno stranico in kliknemo nanjo. Slika 32

S kurzolom nakaemo smer izrisa vzporednice notranja ali zunanja stran, Enter Slika 33

Array razvranje objektov v ravnini, ki omogoa razvranje objekotv po pravilu pravokotnika ali po kronici, v obeh primerih je rezultat, ve identinih objektov enakomerno razvrenih v ravnini.

- 24 -


Move premikanje objekta Objekt katerega elimo premakniti, oznaimo nakar kliknemo Move in kliknemo na objekt in ga prenesemo na eleno novo mesto. Blinjica: M enter Rotate - rotacija Objekt katerega elimo vrteti najprej oznaimo, kliknemo na ukaz Rotate s kazalcem mike kliknemo toko, okrog katere elimo oznaeni objekt vrteti, preden podamo kot vrtenja v ukazno vrstico vpiemo parameter R (reference) Enter, nakar vpiemo kot rotacije (45) Enter. Enter Scale poveevanje in pomanjevanje objekta e elimo dosei pomanjavo, je potrebno kot faktor vpisovati tevila manja od 0 (1:2=0.5); e pa elimo dosei poveavo, vpiemo tevila veja od 0 (5:1=5) Postopek: Oznaimo objekt, zaenemo ukaz Scale, kliknemo na en od vogalov objekta in vpiemo elen skalirni faktor npr.: 0.1 in potrdimo z Enter.

Break rezanje rt Izberemo ukaz Break, kliknemo na eleno rto in e enkrat kliknemo in eno rto nam razree na dve. Dobro je da takoj ko smo izbrali ali vpisali ukaz break, najprej pritisnemo rko f. S tem smo definirali prvo toko od kod naj ree. Nato pa pritisnemo z L e do kod naj ree Slika 34

RAFIRANJE:

- 25 -


rafiramo lahko samo povrine, ki so natanno zakljuene ( obvezna uporaba OSNAP funkcije pri risanju ). Na izbiro imamo ve vrst rafur, tako da za vsako vejo industrije najdemo primerno in po standardu priporoeno rafuro. Postopek: Meni: Draw/Hatch ali pa ikona ali pa blinjica H enter Slika 35

Prikae se nam pogovorno okno, v katerem je potrebno doloiti parametre rafiranja in postaviti rafuro na tono doloeno lokacijo. S klikom v polje SWATCH, se prikaejo vse razpololjive rafure. V polju Angle, nastavimo kot rafiranja, v polju Scale pa gostoto prikaza rafure. Potrebno je e doloiti natanno lokacijo rafure. S klikom PICK POINT, se pogovorno okno skrije in s klikom v podroje rafiranja pokaemo, kam se naj rafura postavi. Ter 2x Enter in izrie se nam rafura v elenem polju. Slika 36

- 26 -


Slika 37

RISALNE RAVNINE

- 27 -


Projektna dokumentacija se gradi na ve nivojih in tukaj se skriva poglavitni razlog, zakaj loevati posamezne sklope objektov med seboj. Zagotovo imamo layer Objekt , na katerem so vsi osnovni objekti, ki doloajo geometrijo dokumentacije, layer Kotiranje, kamor postavimo vse kote, ki jih je potrebno doloiti, layer rafure, na katerem se nahajajo rafure,.. ustvarimo si toliko LAYER-ov, koliko jih potrebujemo; izmed teh Layer-ov ima vsak svoje lastnosti: barvo, tip, debelino, vklopljen, izklopljen, se natisne, se nenatisne, zamrznjen, odmrznjen,. Postopek: Meni: Format/Layer ali pa kliknemo na ikono Slika 38

Kliknemo na gumb New ( kot nam kae rdea puica ), in v spodnjem seznamu vseh ravnin se pojavi Layer1, kot novo ustvarjena ravnina. V katero vpiemo novo ime elenega objekta, rafura, kotiranje,.. V enaki vrstici lahko spreminjamo barvo, tip rte, debelino rte, Slika 39

- 28 -


Brisanje ravnine s pomojo x (kae nam rdea puica), s zeleno kljukico si izberemo aktivno ravnino (kae zelene puica) Slika 40

S klikom na arnice, sonke in kljuavnice ponemo naslednje:

- 29 -


Zelena puica: zamrznjena ravnina pokae se nam rna arnica ( objekti niso vidni na ekranu) Rdea puica: ugasnjena ravnina pokae se nam bela sneinka ( objekti niso vidni na ekranu) Modra puica: zaklenjena ravnina pokae se nam znak Lock ( zaklenemo takrat, kadar elimo, da so njeni objekti vidni na ekranu, vendar na njih ne elimo izvajati nikakrnih operacij. Slika 41

- 30 -


2. MODUL

PRAVILA DOBREGA PROJEKTIRANJA, UPORABA BLOCKOV, PREDVIDEVANJE, UPORABA IN VSTAVLJANJE BESEDIL TER KOTIRANJE

Predgovor: V kakrnemkoli projektiranju je dobro, e se drimo doloenih nepisanih pravil. V programu Autocad Autodesk 2006 je eno izmed teh pravil uporaba tako imenovanih blockov Kakrnikoli lik, objekt, besedilo lahko spremenimo v block skozi doloen postopek. Ko npr:. izriemo vrata in jih spremenimo v block, se shranijo v podatkovno bazo na programu. Kasneje jih lahko poljubno vstavimo v program takrat, ko jih pa rabimo. S tem prihranimo na asu lahko pa tudi na enih vratih izvedemo spremembo in se bo ta sprememba odraala na vseh vratih, katere smo vstavili v nart. S tem si znatno olajamo delo. Dobro je, da si pogoste objekte spremenimo v block, ker jih lahko potem zelo hitro uporabimo takrat, ko jih rabimo. Vsi projektivni biroji uporabljajo "blocke", ker bi drugae bilo delo prepozno opravljeno.

- 31 -


UPORABA BLOCKOV Ustvarjanje "blocka" S pomojo orodij za risanje izriemo npr:. okno. Okno oznaimo in iz menija izberemo make block. (Slika 42). Slika 42

V okence za ime napiemo okno. Pod "description" pa vpiemo lastnostni tega okna. Npr:. leseno okno dimenzij 100/120. (Slika 43) Slika 43

- 32 -


Pritisnemo OK. S tem smo spremenili okno v block. Zdaj lahko iz menija vstavimo okno kot block v nart. (Slika 44 in 45) Slika 44

Slika 45

Pod "browse" lahko izberemo "blocke", ki smo jih kreirali e od prej. Npr:. vrata, dalji teksti, drevesa, avtomobili, ljudje, celotni zidovi Prepriajmo se, da imamo izbrano "Specify On-screen" in pritisnimo OK. Pojavilo se bo ponovno rno ozadje vendar, e hoemo block, ki ga bomo vstavili tudi videti, moramo mono odzoomirati pogled. Block lahko vstavimo tudi na ta nain, da odkljukamo Specify On-screen in vpiemo koordinate kje se naj block vstavi.

- 33 -


Uporaba "blockov" Recimo, da imamo izrisana okna v tlorisu. Ugotovili smo, da smo pozabili pri vseh oknih vpisati e viino parapeta. V kolikor smo upotevali pravila dobrega projektiranja smo vsa okna e prej spremenili v block. 2x pritisnimo na okno. Pojavilo se bo pogovorno okno, kjer lahko tono ugotovimo za kateri block gre. (Slika 46) Zaetno stanje

Slika 46

e pritisnemo OK lahko samo enemu oknu dodamo nek detajl, npr:.viino parapeta. (Slika 47 in 48) Uporabljamo enaka orodja za risanje kot v model-u (rno ozadje).

- 34 -


Slika 47

Ko smo konali s popravljanjem pritisnimo na Close Block Editor Slika 48

Konni izdelek bo izgledal tako. Kot vidimo, so se na vseh oknih izvedle spremembe, kljub temu, da smo popravili samo eno okno, ki je spremenjeno v block

V primeru, da je nek objekt kreiran kot block ga lahko spremenimo nazaj v prvotno stanje s pomojo orodja za razbijanje blocka Pritisnemo na majhnen dinamit (Slika 49)

- 35 -


Slika 49

Pojavi se majhen kvadratek pomojo katerega izberemo block. Pritisnemo tipko ENTER in block se bo spremenil nazaj v prvotno stanje. Slika 50

- 36 -


UPORABA IN VSTAVLJANJE BESEDIL Noben nart ne bi bil popoln, e ne bi uporabljali teksta. Program Autocad-Autodesk 2006 nam omogoa ve nainov za vstavljanje teksta. Najprej je dobro, e si nastavimo obliko teksta. To storimo tako, da izberemo format text style. (Slika 51) Slika 51

Pojavi se okno v katerem lahko nastavimo vrsto pisave, velikost pisave, obliko zapisa, pisanje pod kotom (Slika 52) Slika 52

Ko smo konali z izbiro pisave, je najbolje da uporabljamo kar orodje za vstavljanje besedila. (Slika 53)

- 37 -


Slika 53

Nariimo kvadrat. Pozorni moramo biti, da smo seveda izbrali stil pisave, katerega smo kreirali v text style. Zdaj lahko enostavno napiemo kar elimo. (Slika 54) Slika 54

V kolikor ugotovimo, da smo narisali premajhen kvadratek za pisavo, ga enostavno popravimo tako, da stisnemo z L na modri kvadratek in poveamo kvadrat. (Slika 55 in 56)

- 38 -


Slika 55

Slika 56

V kolikor potrebujemo v tekstu npr:. m2 ali m3 kliknemo z L na znak @ in izberemo za kvadrat squared za tretjo potenco pa Cubed (Slika 57) Slika 57

- 39 -


KOTIRANJE Skoraj najbolj pomemben del narta je kotiranje s pomojo katerega lahko uporabniki nartov razberejo doline bodoega objekta, konstrukcije, konstrukcijskega dela Ker program Autocad-Autodesk 2006 na zaetku nima pripravljenega okna za kotiranje je dobro e si ga najprej pripravimo na delovnem okolju. Z D pritisnimo na sivo okolje in izberimo Dimension (Slika 58) Slika 58

Ko bomo to storili, se bo pojavilo okno z orodji za kotiranje. (Slika 59) Slika 59

- 40 -


Glede na to, da bomo najverjetneje eleli svoj stil kotiranja si ga nastavimo v Dimension Style (Slika 60) Slika 60

Pojavilo se bo okno v katerem izberimo monost new (Slika 61) Slika 61

V oknu, ki se pojavi vpiemo ime kotiranja. Izberimo e, da naj velja za vse kotiranje. Tukaj bi lahko nastavili tudi npr:. da naj velja samo za linearno kotiranje. (Slika 62)

- 41 -


Slika 62

Ko pritisnemo na continue se pojavi pogovorno okno, v katerem si lahko nastavimo malodane vse. Npr:. od zaokroevanja, oblike kotiranja, velikost puic, kako se naj tevilke obnaajo do zapisa. Itd. Ko smo si vse nastavili pritisnemo na OK in Close Slika 63

Preden prinemo s kotiranjem bodimo pozorni, da imamo izbran na stil kotiranja. (Slika 64 in 65)

- 42 -


Slika 64

Slika 65 2x pritisnimo z L na na stil kotiranja, da se pod current Dimstyle izpie na stil kotiranja. Tako bomo uporabljali elen stil kotiranja.

Glede na to kaj kotiramo, izberemo ustrezno orodje. Za ugotovitev polmera kroga ne moremo uporabljati linearnega kotiranja ampak bomo seveda izbrali kotiranje polmera ali premera. Prav tako za kotiranje kota izberemo ustrezno orodje. (Slika 66)

- 43 -


Slika 66

Kot izredno koristno orodje se izkae tudi orodje za takojnje kotiranje. (Slika 67-71) Slika 67 Izberimo orodje za takojnje kotiranje

- 44 -


Slika 68 Povlecimo moder kvadrat ez objekt, katerega bi radi kotirali.

Slika 69 Ko ponovno pritisnemo L se bo objekt pobarval v rtkane linije. Pritisnimo tipko ENTER

- 45 -


Slika 70 S pomojo L in premika kurzorja v eleno smer, nastavimo kje se naj izpiejo kote.

Slika 71 Ko konni izdelek dobimo takojnji izpis kot za nek objekt. S tem si znatno olajamo delo in prihranimo na asu.

- 46 -


Zakljuek: Z uporabo blockov, takojnjega kotiranja si lahko znatno olajamo delo. Prav tako prihranimo na asu, kar je kljunega pomena. Pomembno je, da damo od sebe kvaliteten izdelek narejen v im krajem asu. Ponovno, dobro je, da loujemo med prosojnicami. Npr:. Vse kote damo na prosojnico z imenom kote. Vsa besedila damo na prosojnico z imenom besedila, itd. Nasvet! e preden prinemo s kotiranjem si nastavimo obliko za kotiranje. V kolikor potrebujemo npr:. za linearno kotiranje tono doloeno obliko, za kotiranje krogov pa spet tono doloeno obliko, uporabimo za vsako kotiranje svojo prosojnico. Tako bomo imeli veji pregled nad svojim delom. Prav tako ne dopustimo, da bi imeli na enem projektu ogromno razlinih kotiranj, ker nam bo to mono oteevalo delo. Zanimivost! Standard za kotiranje lahko ugotovimo iz razlinih prironikov (Neuffert, gradbeni prironik, strojniki prironik) Kljub temu, pa doloena podjetja uporabljajo svoj stil kotiranja. Dobro je da uporabljamo standarde. Omenimo e to, da lahko program nastavimo tako, da prepoznava standard katerega mi doloimo. V primeru, da potem ve posameznikov projektira isto stvar, npr:. en tloris, drugi prerez, nas bo program obvestil v kolikor kdo kri standard, katerega smo mi doloili. Blinjica! D+enter takoj priklie okno za nastavitve kotiranja.

- 47 -


3. MODUL

OBDELAVA NARTOV, PRIPRAVA PROJEKTOV TER PRINTANJE IN PLOTANJE

Predgovor: Program omogoa nekaj zelo zmogljivih orodij, s pomojo katerih si lahko znatno olajamo delo. Postopki so obrazloeni na naslednjih straneh. Dobro je, da se nauimo im ve teh postopkov saj bomo programu kasneje izredno hvaleni in bomo njegovo poetje znali ceniti.

- 48 -


Ugotavljanje vztrajnostnih momentov, povrin, tei, obsegov Najprej se moramo prepriati, da imamo kreirano delovno povrino(Glej 1. modul). Ko imamo objekt v merilu na delovnem okolju je za povrine nepomembno, e je objekt v teiu koordinatnega sistema. e pa hoemo ugotoviti vztrajnostne momente pa je priporoljivo, da objekt prestavimo v izhodie koordinatnega sistema (Slika 72) Program rauna vztrajnostne momente in teia glede na koordinatni sistem. To pomeni, da e nimamo objekta v izhodiu koordinatnega sistema pa moramo to upotevati. Slika 72

Postopek Recimo, da elimo ugotoviti povrino prostora v tlorisu. Najprej moramo vse linije povezati v eno samo linijo. To storimo tako, da s pomojo ukaza "boundary" vse linije poveemo v eno. V programu najprej 2x pritisnemo tipko ESC-ape. Nato vpiemo boundary. Pojavi se sledee okno (Slika 73) Slika 73

- 49 -


Prepriani moramo biti, da imamo obkljukano island detection in pritisnemo na Pick points. Zdaj z L pritisnemo nekje znotraj prostora. Pritisnemo enter. Program bo vse rte znotraj prostora povezal v eno. Zdaj v programu ponovno 2x pritisnemo tipko ESC-ape in vpiemo ukaz Region Pojavi se majhen kvadratek s pomojo katerega lahko izberemo nao rto znotraj prostora (Slika 74) Slika 74

Ponovno pritisnemo tipko enter. Ko smo to storili smo programu dopovedali, da elimo obravnavati na prostor kot celoto. Iz roletnega menija izberimo monost region-mass properties Slika (75) Slika 75

- 50 -


Ponovno se bo pojavil majhen kvadratek, s pomojo katerega bomo izbrali na prostor. (Slika 76) Slika 76

Ko pritisnemo tipko ENTER se bo pojavilo okno s pomojo katerega bomo lahko ugotovili lastnosti sobe, kot so: povrine, teia, vztrajnostni momenti, obsegi (Slika 77) Slika 77

Dobro je, e imamo objekt na A4 listu ter v merilu 1:100, ker nam potem npr:. podatek 1 cm2 pomeni 1m2.

- 51 -


Nasvet! S pomojo teh korakov si mono olajamo delo in ugotovimo zelo pomembne podatke. Te ugotovitve so izredno pomembne za npr:. ugotavljanje obsega za dolino ograje, ugotavljanje teia objekta za mehaniko tal, ugotavljanje vztrajnostnih momentov za razne konstrukcije, matematiko Ti koraki nam izredno olajajo delo, ki bi ga sicer morali izdelati rono. Edina stvar na katero moramo biti pozorni je to, da program izpie podatke v enoti centimetrov. To pomeni, da moramo npr:. podatek 55 obravnavati kot 55 cm2 . To v merilu 1:100 pomeni 55m2 Blinjica boundary Ustvarjanje mej Region Ustvarjanje lika kot zakljueno celoto. HITRO IZBIRANJE PODATKOV IZ NARTA Ko enkrat resno projektiramo imamo na delovni povrini ogromno podatkov (Slika 78) . Slika 78

Program nam omogoa doloene poenostavitve, s pomojo katerih lahko zelo enostavno izberemo veliko tevilo tono doloenih podatkov. Npr:. v danem tlorisu (Slika 79) Lahko hitro izberemo samo rafure. Z menija izberimo monost "quick select" (Slika 80)

- 52 -


Slika 79

Slika 80

- 53 -


Pojavi se okno (Slika 81) v katerem lahko izbiramo kaj elimo, da program hitro izbere iz celotnega narta. Slika 81

Iz roletnega menija Object type izberimo monost hatch (rafure) (Slika 82) Slika 82

Zdaj lahko izberemo kaj tono hoemo,da program izbere iz narta. Npr:. rafure samo rdee barve, ali rafure samo doloene oblike e hoemo, da program izbere vse rafure, ne glede na lastnosti (barva, oblika ), pa izberimo monost select all (Slika 83)

- 54 -


Slika 83

Takoj ko pritisnemo tipko ENTER bo program izbral vse rafure. Nasvet! S pomojo teh korakov lahko izredno hitro izberemo npr:. Vse linije kraje od 100cm, vse blocke modre barve, vse linearne kote, vse rte debeleje kot poljubna debelina, vse kroge s povrino manj kot 80cm2. Blinjica: qselect okno za hitro izbiranje objektov iz narta

- 55 -


PRINTANJE/PLOTANJE Ko je na izdelek dokonan in pripravljen za uporabo ga moramo seveda sprintati ali splotati. Obstojata dve monosti in sicer: Prva monost je z uporabo limits. Druga monost pa je s pomojo layoutov. 1 monost (limits) Iz menija izberimo monost plot (Slika 84) Slika 84

V kolikor smo upotevali navodila iz 1. modula bomo zdaj lahko tudi pravilno sprintali na projekt. Prepriajmo se, da smo izbrali vse ukaze, (Slika 85) Slika 85

Ko smo izbrali vse ukaze pritisnimo tipko Preview. Program nam bo prikazal nart, katerega bo sprintal/splotal (Slika 86 V kolikor se strinjamo izberemo monost printanja (gumb z malim

- 56 -


printerjem). e pa bi e kaj eleli popraviti pa kliknemo na mali kriec za izhod iz predogleda ter nart projekt popravimo. Slika 86

2. monost (layout) Pritisnimo na gumb layout1 (Slika 87). Prikae se nam format papirja A4. Slika 87

- 57 -


S pomojo D pritisnimo na layout 1 in iz menija izberimo page setup manager(Slika 88) . Slika 88

Izberimo monost modify in nastavimo printanje/plotanje (Slika 89) Slika 89

- 58 -


Kliknimo gumb OK in close V layout2 lahko nastavimo list poljubnega formata. Npr:. A3, n isti nain. Ko smo te korake dokonali imamo pripravljene narte A4 ter A3. Nastavimo si lahko poljubno tevilo nartov. Zdaj pritisnemo z L 2x na sivo okolje (Slika 90) (Slika 90)

Pritisnimo z L 2x nekje znotraj narta (Slika 91)

- 59 -


Slika 91

e ponovno pritisnemo z L 2x na sivo okolje lahko popravimo okno s pomojo katerega gledamo na na nart v model (Slika 92) Slika 92

- 60 -


Ko smo okno popravili lahko izberemo merilo. Za merilo 1:100 je potrebno vpisati Z+enter ter 1+enter. Za merilo 1:50 bi tako potem vpisali z+enter ter 2+enter, itd V kolikor bi eleli imeti na enem listu ve pogledov na model pa izberemo polygonal viewport (Slika 93nariemo novo okno in pritisnemo ENTER Slika 93

S pomojo orodja za krog e nariimo krog, izberimo object(Slika 94in pritisnimo na na prej narisan krog. Slika 94

- 61 -


V kolikor smo korake pravilno upotevali bi moral na izdelek izgledati tako (Slika 95) Slika 95

- 62 -


Razlika med tema dvema nainoma je predvsem v tem, da si lahko v 2. nainu pripravimo razne narte ter poglede in je na dolgi rok gledano enostavneje in hitreje printati/plotati. 1. nain je pa za izdelke katere moramo hitro sprintati/splotati bolji. Pozorni moramo biti na preklapljanje med pogledi v 2. nainu printanja. e 2x kliknemo z L na sivo okolje lahko nariemo okvir narta, glavo narta, nariemo nove poglede na object e pa 2x kliknemo z L na okno skozi katerega gledamo na object pa lahko definiramo merilo Nasvet! S pomojo preview -predogled-a lahko varujemo na papirju, barvi ter printerju-ploterju, kar se izkae za koristno, ko printamo veje formate A1, A0 Zanimivo! Razlika med printanjem in plotanjem je v tem, da je printer manja enota, torej tudi ceneja, ploter je pa veja enota, torej draja. Printamo lahko formate nekje do A3 medtem ko pa plotamo formate do A0

- 63 -

Meni Tools Drafting Settings

Documents

Priročnik Za Auto CAD