PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ANDRAGOŠKO DELO · 6. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM, PRIZNAVANJE ŽE PRIDOBLJENEGA ZNANJA, POGOJI ZA NAPREDOVANJE, POGOJI ZA DOKONČANJE PROGRAMA Pogoji

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«

in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.«

Naziv projekta: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV OD 2011 DO 2014 Aktivnost: USPOSABLJANJE IN SPOPOLNJEVANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO

Naloga: RAZVOJ NOVEGA PROGRAMA ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA

PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ANDRAGOŠKO DELO

Ljubljana, oktober 2013 ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Pro jekt se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in

vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in

usposabljanja.«

.«

Stran 2 od 20

ZBIRKA PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE

Program: PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ANDRAGOŠKO DELO Leto nastanka programa: 2013 Leto zadnje revizije programa: / Leto prenehanja programa: / Jezikovni pregled: nelektorirano besedilo DTP: program še ni oblikovan Objava: program še ni objavljen v spletni programoteki




usposabljanja.«

.«

Stran 3 od 20

SPLOŠNI DEL

1. IME PROGRAMA

Program usposabljanja za andragoško delo

2. UTEMELJENOST PROGRAMA

Najboljša podjetja in organizacije se med seboj razlikujejo predvsem po novih,

inovativnih izdelkih ali storitvah. Teh pa se ne da doseči kar čez noč. Potrebno je

znanje, ki ga lahko dosežemo le z odličnim sistemom izobraževanja ter z

nenehnim učenjem in usposabljanjem. Vsak posameznik mora prispevati svoj

delež h kakovosti in slediti ciljem organizacije oz. podjetja, ki mu pripada. Za doseganje

najboljših rezultatov je potrebna velika motiviranost, strokovna usposobljenost in skrb

za nenehni osebnostni razvoj. Zato uspešne organizacije in podjetja dobro vedo, da je

vlaganje v izobraževanje zaposlenih dobra investicija, ki med drugim

pripomore tudi k temu, da se pri posamezniku krepita zavest o lastnih

zmožnostih in občutek o pridobljeni dodani vrednosti.

Program usposabljanja za andragoško delo smo razvili zato, da bi strokovnjake iz

različnih izobraževalnih in delovnih organizacij opremili s potrebnimi znanji, veščinami in

orodji za učinkovito izvajanje usposabljanj in spopolnjevanj.

Program omogoča pridobitev tistih temeljnih andragoških znanj, veščin in

spretnosti, ki jih potrebujejo andragoški delavci1 (učitelji, strokovnjaki različnih

področij, notranji trenerji v podjetjih, mentorji, inštruktorji, ipd.), da bi pri svojem delu

lažje in bolj učinkovito komunicirali, vodili učne procese v skupinah ali

predstavljali svoje ideje drugim.

Potrebe po usposabljanju izobraževalcev odraslih izhajajo iz potreb posameznikov. V

nadaljnjem razvoju Slovenije lahko pričakujemo povečan obseg izobraževanja odraslih

na eni strani zaradi povečanih potreb, ki so odraz družbenih in ekonomskih sprememb

ter razvoja Slovenije, na drugi strani pa tudi zaradi drugih razlogov kot so npr.

neugodna demografska gibanja in spremenjene razmere na trgu delovne sile.

Zato sodi povečanje obsega izobraževanja odraslih med poglavitne naloge Strategije

gospodarskega razvoja Slovenije2 in med globalne cilje Nacionalnega programa

1 V nadaljevanju uporabljamo izraz izobraževalec odraslih, ki je definiran kot sinonim za pojem andragoški delavec – v Terminologiji

izobraževanja odraslih (1991), Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. 2 Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/StrategijarazvojaSlovenije_-_final.pdf

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/StrategijarazvojaSlovenije_-_final.pdf




usposabljanja.«

.«

Stran 4 od 20

izobraževanja odraslih. 3

Za uresničevanje globalnih ciljev Nacionalnega programa izobraževanja odraslih4

so usposobljeni izobraževalci odraslih najpomembnejši vir in sredstvo, bodisi

kot izvajalci – učitelji v izobraževalnih programih, bodisi kot drugi strokovni delavci v

izobraževalnih, svetovalnih, razvojno-raziskovalnih, prostovoljskih in drugih

organizacijah. Zato je zelo pomembno, da jim omogočimo usposabljanje in

spopolnjevanje za delo z odraslimi udeleženci.

Eno od možnosti zagotovo predstavljajo interna izobraževanja, ki so odlična

priložnost za prenašanje že osvojenih znanj posameznikov znotraj organizacije

oz. podjetja - s tem se namreč dviga raven odnosov in dela ter ustvarja temelj

učeče se organizacije, ki temelji na medsebojnem prenašanju znanj.

V učeči se organizaciji pridobivajo vsi:

organizacija pridobi, ker strokovnjaki delijo svoje znanje s sodelavci (vsaj nekaj

njihovega znanja bo ostalo tudi, če organizacijo zapustijo);

strokovnjaki ob prenašanju svojega znanja na druge obnavljajo in utrjujejo svoje

znanje (zato tudi znani rek: znaš, ko lahko učiš druge);

sodelavci pridobivajo "iz prakse za prakso" in vedo, da jim bodo takšna znanja in

spretnosti pomagala olajšati njihovo delo (za razliko od usposabljanj izven

organizacije, kjer je znanje bolj splošne narave ali pa je potrebno temeljite

prilagoditve na lastno situacijo).

Ugotovitve raziskav in študij Andragoškega centra v letih 2008 in 20095 , s

katerimi smo spoznavali izobraževalne potrebe in priložnosti za izobraževanje

izobraževalcev odraslih v Sloveniji, hkrati pa ugotavljali tudi razvoj njihovega dela so

pokazale, da pomembna večina izobraževalcev odraslih začenja svojo kariero

brez andragoških znanj. Največkrat delujejo na osnovi znanja, ki so si ga pridobili z

izkušnjami in z opazovanjem tistih, ki so andragoško delo opravljali.

3 Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Sloveniji za obdobje 2013-2020 (ReNPIO 2013-2020), sprejeta v Državnem zboru 24.oktobra 2013.

4 Prav tam.

5 Klemenčič, S., Možina, T., Žalec, N. (2009): KOMPETENČNI PRISTOP K SPOPOLNJEVANJU ANDRAGOŠKIH DELAVCEV. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Žalec, N., Đorđević, N. (2009): RAZVOJ NOVIH PRISTOPOV PRI SPOPOLNJEVANJU ANDRAGOŠKIH DELAVCEV - Prikaz izsledkov fokusnih skupin. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Možina, T., Birman Forjanič, Z. (2009): RAZVOJ NOVIH PRISTOPOV PRI SPOPOLNJEVANJU ANDRAGOŠKIH DELAVCEV - Prikaz izsledkov vodenih intervjujev. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Birman Forjanič, Z. (et al.) (2008): PRIKAZ DOSEŽKOV IN RAZVOJNIH IZZIVOV IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE: Izhodišča za oblikovanje nove zasnove andragoškega spopolnjevanja. Ljubljana : Andragoški center Slovenije.

http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno_delo/Fokusne_skupine_porocilo_dec_2009.pdf

http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno_delo/Fokusne_skupine_porocilo_dec_2009.pdf

http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno_delo/Porocilo_vodeni_intervjuji_2009.pdf



http://izobrazevanje.acs.si/dokumenti/razvojno_delo/PRIKAZ_DOSEZKOV_IN_RAZVOJNIH_IZZIVOV_IZOBRAZEVALNE_DEJAVNOSTI_ACS.pdf






usposabljanja.«

.«

Stran 5 od 20

Izkazalo se je tudi, da je ponudba andragoškega usposabljanja in

spopolnjevanja "premalo transparentna, relativno skromna, tudi razpršena in slabo

strukturirana ter, da imajo izobraževalci odraslih omejene priložnosti za

spopolnjevanje.

Hkrati s tem pa postajajo njihove naloge vse bolj zapletene, zahtevne in odvisne od

kontekstov, v katerih potekajo, npr. posebnih potreb različnih ciljnih skupin odraslih,

značilnosti učnega okolja, načinov financiranja programov in podobno. Andragoško

znanje se zato večini vprašanih zdi pri opravljanju njihovega dela enako, nekaterim celo

bolj pomembno od znanja, ki so si ga pridobili s strokovno izobrazbo."6

Omenjene raziskave in študije so tudi pokazale, da izobraževalci odraslih

najpogosteje pridobivajo andragoška znanja "v organizaciji, kjer so

zaposleni, na drugem mestu pa je Andragoški center Slovenije, ki je v vseh letih

svojega delovanja tudi že načrtno razvijal različne programe andragoškega

spopolnjevanja".7

Na podlagi pridobljenih ugotovitev, predvsem pa na podlagi našega več kot

dvajsetletnega dela z različnimi ciljnimi skupinami izobraževalcev odraslih,

kjer smo ves čas posebno pozornost namenjali ugotavljanju in analiziranju njihovih

potreb in iskali možnosti za razvoj programov, ki bi pripomogli k pridobitvi znanj, veščin

in spretnosti, ki jih potrebujejo izobraževalci odraslih, smo razvili Program

usposabljanja za andragoško delo. Program izobraževalcem odraslih ponuja

možnost, da pridobijo in okrepijo potrebne kompetence ter na ta način

uspešneje začrtajo svojo karierno pot.

Pri opredelitvi trajanja Programa usposabljanja za andragoško delo smo se zavedali, da

si izobraževalci odraslih težko privoščijo daljšo odsotnost iz delovnega mesta, zato smo

pripravili sprejemljiv obseg ur in prilagojeno dinamiko izvajanja. V prihodnje pa bomo

trajanje v urah njihove odsotnosti iz delovnega mesta še zmanjševali z uvajanjem e-

učenja za tiste vsebine, kjer se bo pokazalo, da je to smiselno. Predvsem pridejo v

poštev vsebine, ki so bolj teoretične narave.

6 Žalec, N. (2009): Program Temeljno andragoško usposabljanje za vodje/organizatorje izobraževanja odraslih: interno gradivo

ACS, november 2011.

7 prav tam




usposabljanja.«

.«

Stran 6 od 20

3. CILJNA SKUPINA

Ciljna skupina so vsi tisti izobraževalci odraslih, ki:

nimajo formalno pedagoško-andragoške izobrazbe, vendar potrebujejo

andragoško znanje za kakovostno opravljanje svojega primarnega poklica

oziroma dejavnosti. To so predvsem notranji trenerji in predavatelji v različnih

organizacijah in podjetjih, učitelji odraslih in strokovnjaki različnih področij, ki pri

svojem delu predstavljajo ideje, storitve in izdelke, posredujejo informacije,

znanje in spretnosti, ter motivirajo in svetujejo drugim;

so si v formalnem izobraževanju pridobili pedagoško-andragoško izobrazbo,

vendar potrebujejo dodatna znanja za svoj nadaljnji osebni in strokovni razvoj,

saj želijo bolje obvladati praktične spretnosti in metode učinkovitega učenja,

poučevanja, nastopanja, motiviranja in svetovanja.

Pričakujemo, da bodo udeleženci osebe, ki imajo:

večinoma univerzitetno izobrazbo, vendar pa različno vrsto izobrazbe,

različno znanje in izkušnje s področja izobraževanja odraslih.

4. CILJI/KOMPETENCE

Program omogoča pridobitev tistih znanj, veščin in spretnosti, ki jih potrebujejo učitelji,

izobraževalci odraslih in drugi strokovnjaki različnih področij, da bi lahko pri svojem

delu bolj učinkovito komunicirali, vodili učne procese v skupinah odraslih udeležencev

ali predstavljali svoje ideje drugim.

Udeleženci se bodo v programu razvijali naslednje zmožnosti:

zmožnost prepoznavanja specifičnih izobraževalnih potreb različnih ciljnih skupin

odraslih,

zmožnost uporabljajti faze andragoškega ciklusa pri pripravi, izvedbi in evalvaciji

izobraževanja,

zmožnost proaktivnega upravljanja s časom,

zmožnost učinkovitega komuniciranja z različnimi skupinami udeležencev,

zmožnost načrtovanja izpeljave in spremljanja učnega procesa in procesa

komunikacije v skupini,

zmožnost osebnega in strokovnega razvoja in vključevanja v proces

vseživljenjskega učenja,

zmožnost uporabe pestrih sodobnih metod in tehnik učenja in poučevanja,

zmožnost priprave in uporabe učinkovitih učnih pripomočkov,




usposabljanja.«

.«

Stran 7 od 20

zmožnost samorefleksije in oblikovanja poklicne identitete lastnih izkušenj in

vrednot,

zmožnost udejanjanja lastnega poslanstva in uresničevanja vrednot, ki jih to

poslanstvo narekuje,

zmožnost samozavestnega nastopanja pred skupino.

5. TRAJANJE PROGRAMA Program traja 64 pedagoških ur.

6. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM, PRIZNAVANJE ŽE PRIDOBLJENEGA ZNANJA, POGOJI ZA NAPREDOVANJE, POGOJI ZA DOKONČANJE PROGRAMA Pogoji za vključitev Posebnih pogojev za vključitev v program ni. Udeleženci se lahko vključijo v celoten program ali posamezen modul, vendar je priporočljivo, da se najprej vključijo v prvi modul Izobraževanje odraslih in načrtovanje dela izobraževalca odraslih. Vseh pet modulov se glede na cilje vsebinsko dopolnjuje in tvori širšo celoto. Priznavanje že pridobljenega znanja Priznavanje že pridobljenega znanja v pilotni izvedbi programa ni mogoče. Pogoji za napredovanje Program ne predvideva pogojev za napredovanje. Pogoji za dokončanje Pogoji za dokončanje programa so: osemdesetodstotna udeležba pri organiziranem usposabljanju, dejavno sodelovanje na delavnici, izpolnjevanje obveznosti, ki jih predvidevajo posamezni moduli že med samim

potekom usposabljanja.

7. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Znanje se preverja: s spremljanjem sodelovanja posameznika, s preverjanjem kakovosti izpolnjevanja obveznosti, ki jih predvideva posamezen

modul že med samim potekom usposabljanja in spopolnjevanja.




usposabljanja.«

.«

Stran 8 od 20

POSEBNI DEL 8. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA Organizacija programa Usposabljanje za andragoško delo predvideva skupino do 18 udeležencev. Program je sestavljen iz 5 modulov, ki se glede na cilje in vsebine programa dopolnjujejo in tvorijo širšo celoto. Program v celoti traja 64 ur, posamezni moduli pa trajajo od 8 do 24 ur. Pri izpeljavi programa so predvideni naslednji učni pripomočki: projektor, prenosni računalnik za predavatelja, flip chart, bela tabla in plakatni listi. Za samo izpeljavo programa morajo biti zagotovljeni tudi prostorski pogoji: učilnica, prirejena za izobraževanje odraslih, in mize, ki jih je mogoče poljubno sestavljati.

9. SKLOPI/PREDMETNA PODROČJA/PREDMETNIK/ TEME

Program sestavlja 5 modulov, ki se medsebojno vsebinsko dopolnjujejo in sicer:

MODULI Vsebina Okvirno trajanja v

pedagoških urah

Izvajalec

Modul 1 Izobraževanje odraslih in

načrtovanje dela

izobraževalca odraslih

8 pedagoških ur Miran Morano

Mirjam Dominko

Modul 2 Sodobni pristopi, metode in

tehnike v izobraževanju

odraslih

8 pedagoških ur Miran Morano

Modul 3 Coaching v izobraževanju

odraslih

16 pedagoških ur Mirjam Dominko

Modul 4 Razvijanje poklicne

identitete izobraževalca

odraslih

8 pedagoških ur Sandra Bohinec

Gorjak

Modul 5 Interaktivno izobraževanje

odraslih

24 pedagoških ur Irena Potočar Papež

Miran Morano

SKUPAJ URE 64 pedagoških ur




usposabljanja.«

.«

Stran 9 od 20

10. KATALOG ZNANJA

MODUL 1: IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN NAČRTOVANJE DELA

IZOBRAŽEVALCA ODRASLIH

Zmožnosti

zmožnost prepoznavanja specifičnih izobraževalnih potreb različnih ciljnih skupin, zmožnost uporabe faz andragoškega ciklusa pri pripravi, izvedbi in evalvaciji

izobraževanja, zmožnost načrtovanja dejavnosti, zmožnost proaktivnega upravljanja s časom.

Cilji/standardi znanja

Seznanitev s temeljnimi pojmi izobraževanja odraslih.

Uporaba posameznih faz andragoškega ciklusa pri oblikovanju programa

izobraževanja.

Analiziranje aktivnosti uspešnega dela v učnem procesu.

Oblikovanje ciljev in načrtovanje poti za njihovo uresničevanje.

Učinkovito organiziranje svojega dela in časa.

Vsebine

Modul zajema naslednje tematske sklope:

Sposobnosti odraslih za učenje.

Kaj odrasle ovira pri učenju?

Motivacija in motiviranje odraslih za učenje.

Andragoški ciklus.

Kako dobro znam upravljati s časom?

Časovna matrica in moje osebne prioritete.

Oblikovanje ciljev in načrtovanje.

Trajanje v urah

Modul traja 8 pedagoških ur.

Metode izpeljave

Vsebina modula se izpeljuje s predavanji, z uporabo PowerPointa in pisnim gradivom,

skupinsko razpravo in delom v manjših skupinah.




usposabljanja.«

.«

Stran 10 od 20

Priporočeni učni viri in literatura

Burn, Bonnie in Payment, M. (2000): Assessments A to Z. San Francisco, Jossey –Bass,

Pfeiffer.

Javrh, P. in drugi (2012): Temeljne zmožnosti odraslih: priročnik za učitelje. Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

Jelenc, S. (1996): ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

Jelenc, Z. in drugi (1991): Terminologija izobraževanja odraslih. Ljubljana, Pedagoški

inštitut.

Jelenc, Z. in drugi (1998): Vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje.

Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

Krajnc, A. (1982): Motivacija za izobraževanje. Ljubljana, Delavska enotnost.

Možina, T.in drugi (2012): Razvijanje kakovosti izobraževanja odraslih. Ljubljana,

Andragoški center Slovenije.

Pastuović, N. (1978): Obrazovni ciklus: opća metodika obrazovanja odraslih. Zagreb,

Andragoški centar.

Radovan, M. 2001): Motivacija odraslih za izobraževanje: vrednotni, kognitivni in

socialno-kulturni vidiki motivacije brezposelnih za izobraževanje – raziskovalno poročilo,

Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

Seiwert, Lothar J. (1997): Novi 1 x 1 obvladovanja časa. Maribor, Doba.

Stolovitch, Harold D. in Keeps, Erica J. (2002): Telling Ain't Training. Alexandria, ASTD.

Velikonja, M. in drugi (2012): Andragoško vodenje. Ljubljana, Andragoški center

Slovenije.

Zakon o izobraževanju odraslih (http://predpisi.sviz.si/vzgoja-in-

izobrazevanje/izobrazevanje-odraslih/zakon-o-izobrazevanju-odraslih/index.php)

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

(http://predpisi.sviz.si/vzgoja-in-izobrazevanje/splosno/Zakon-o-organizaciji-in-

financiranju-vzgoje-in-izobrazevanja/index.php)

Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci bodo na delavnici pripravili primer anketnega vprašalnika za ugotavljanje

specifičnih izobraževalnih potreb. Do naslednjega modula bodo na podlagi opravljenega

anketiranja pripravili pisno poročilo o specifičnih izobraževalnih potrebah svoje ciljne

skupine.

http://predpisi.sviz.si/vzgoja-in-izobrazevanje/izobrazevanje-odraslih/zakon-o-izobrazevanju-odraslih/index.php


http://predpisi.sviz.si/vzgoja-in-izobrazevanje/splosno/Zakon-o-organizaciji-in-financiranju-vzgoje-in-izobrazevanja/index.php





usposabljanja.«

.«

Stran 11 od 20

MODUL 2: SODOBNI PRISTOPI, METODE IN TEHNIKE V IZOBRAŽEVANJU

ODRASLIH

Zmožnosti

zmožnost kakovostne izvedbe izobraževalnega procesa,

zmožnost uspešne zaključitve izobraževalnega procesa,

zmožnost sprotnega in končnega vrednotenja zadovoljstva udeležencev.


Sooblikovanje spodbudnega učnega okolja in pozitivne klime za učenje. Seznanitev z najpogostejšimi učnimi metodami in tehnikami učinkovitega

izobraževanja odraslih. Preizkušanje uporabe posameznih učnih metod in tehnik na lastnem primeru.

Oblikovanje kriterijev učinkovitih učnih gradiv in učnih pripomočkov.

Izboljšanje kakovosti izobraževanja z uporabo učnih gradiv in pripomočkov.

Vsebine

Proces učenja.

Metode in tehnike za ogrevanje skupine.

Metode in tehnike za sooblikovanje učnih ciljev.

Metode in tehnike dejavnosti izvajalca pri uresničenju učnih ciljev.

Metode in tehnike dejavnosti udeležencev pri uresničenju učnih ciljev.

Metode in tehnike za vrednotenje naučenega.

Priporočila za oblikovanje učnih gradiv in učnih pripomočkov.

Napotki za izkustveno učenje na podlagi učnih gradiv in učnih pripomočkov

izvajalcev tega usposabljanja in spopolnjevanja.

Trajanje v urah


Metode


skupinsko razpravo, delom v parih in samostojnim delom.


Brečko, D. (2002): Štirideset sodobnih učnih metod. Ljubljana, Sofos.





usposabljanja.«

.«

Stran 12 od 20

Kolb, David. A. (1984): Experiential learning: Experience as the source of learning and

development. New Jersey, Prentice-Hall.

Marentič-Požarnik, B. (1992): Izkustveno učenje – modna muha, skupek tehnik ali

alternativni model pomembnega učenja? (v Sodobna pedagogika let. 43, št.1/2)

Marentič-Požarnik, B. in drugi (1995): Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, učenja,

mišljenja. Nova Gorica, Educa.

Morano, M. (1994): Video pri izobraževanju. Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

Morano, M. (2008-2013): Oblikovanje in predvajanje računalniških predstavitev (e-

priročnik). Ljubljana, Tangens.

Morano, M. (2012): Uporaba videa pri izobraževanju (e-priročnik). Ljubljana, Tangens.

Newstrom, John W. (1983): More Games Trainers Play. New York, McGraw-Hill.

Peklaj, C. s sodelavkami (2001): Sodelovalno učenje. Ljubljana, DZS.

Puklek Levpušček, M. in Marentič Požarnik, B. (2005): Skupinsko delo za aktiven študij.

Ljubljana, Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

Rose, C. (1991): Accelerated Learning System 2000. Aylesbury, Accelerated Learning

System.

Rose, Colin in Goll, L. (1993): Umetnost učenja. Ljubljana, Tangram.

Stolovitch, Harold D. in Keeps, Erica J. (2002): Telling Ain't Training. Alexandria, ASTD.


Manjše skupine udeležencev bodo izdelale plakat z idejami za spodbujanje učnega

okolja in pozitivne klime za učenje.

Vsak posameznik bo pripravil obrazec za analiziranje učnih gradiv in pripomočkov

izvajalcev programa usposabljanja za andragoško delo.




usposabljanja.«

.«

Stran 13 od 20

MODUL 3: COACHING V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH

Zmožnosti zmožnost vzpostavljanja dobrega stika, zmožnost sporazumevanja, zmožnost postavljanja vprašanj in aktivnega poslušanja, zmožnost vodenja coaching procesa, zmožnost motiviranja, zmožnost dajanja pozitivne povratne informacije.


Seznanitev z različnimi vlogami izobraževalca odraslih. Razlika med coachingom in drugimi oblikami vodenja izobraževalnega procesa. Smiselna uporaba izbranih orodij coachinga.

Vsebine

Vloge izobraževalca odraslih: mentor, trener, svetovalec, coach. Značilnosti coachinga. Proces in osnovna pravila coachinga.

Temeljne kompetence coacha.

Odnos coacha in klienta.

Osebna priprava coacha.

Postavljanje ciljev coachinga.

Postavljanje vprašanj v coachingu.

Povratno sporočilo.

Posebnosti skupinskega coachinga.

Trajanje v urah


Metode


skupinsko razpravo, delom v parih in samostojnim delom.



Brajša, P. (1993): Pedagoška komunikologija. Ljubljana, Glotta Nova.

Praštalo, R. (2010): Timski Cocahing i razvoj karijere pojedinca u timu. Ljubljana, Glotta

Nova.




usposabljanja.«

.«

Stran 14 od 20

Več avtorjev (2004): Current Issues in Adult learning and Motivation, Adult Education

Colloquium 7. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Več avtorjev (2004): Osebni izobraževalni načrt. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Velikonja, M. et al. (2012): Andragoško vodenje za vodje izobraževanja odraslih in

učitelje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.


Udeleženci bodo v času usposabljanja izdelali načrt za uporabo coachinga pri delu s

posamezniki in različnimi ciljnimi skupinami.

MODUL 4: RAZVIJANJE POKLICNE IDENTITETE IZOBRAŽEVALCA ODRASLIH

Zmožnosti zmožnost uresničevanja samomotivacijskih kompetenc pri izobraževanju odraslih, zmožnosti oblikovanja poklicne identitete s pomočjo samorefleksije lastnih

izkušenj in vrednot,

zmožnost ohranjanja in krepitve lastne samozavesti.


Seznanitev z osnovnimi koncepti in definicijami samomotivacije, samorefleksije,

identitete, osebnostne moči ter miselnih naravnanosti.

Razvijanje komunikacijskih spretnosti, ki so potrebne za reševanje problemov

vsakdanjih položajev in za opravljanje konkretnih dejavnosti v izobraževalnem

procesu.

Razvijanje in krepitev zmožnosti vpliva izobraževalca odraslih na posameznika in

družbo.

Razvijanje zmožnosti oblikovanja poklicne identitete s pomočjo samorefleksije

lastnih izkušenj in vrednot.

Vsebine

Temeljne opredelitve samomotivacijskih kompetenc.

Opredelitev učiteljeve vloge skozi prizmo poklicne identitete.

Učiteljeva identiteta in notranji viri moči.

Razvijanje visoke stopnje samozavedanja.

Samomotivacij ski meta programi.

Jezik kot (samo)motivator.




usposabljanja.«

.«

Stran 15 od 20

Trajanje v urah


Metode


skupinsko razpravo in delom v parih.


Velikonja, M. in drugi (2012): Andragoško vodenje. Ljubljana, Andragoški center

Slovenije.

Bohinec, S. (2011): Tom Best »Vodje si morajo prizadevati za upoštevanje in spoštovanje zaposlenih« – intervju s Tomom Bestom. Ljubljana, Marketing magazin.

Goleman, D. (2008): Čustvena inteligenca. Ljubljana, Mladinska knjiga.

O'connor, J. (1996): Spretnosti sporazumevanja in vplivanja. Žalec, Sledi.

Lewis, Byron A.: Magi cof NLP demystified (1990): A pragmatic guide to communication

and change. Metamorphous.

Wrycza, P. (2011): Supporting Transformation. International Academy for

Transformational Coaching and Leadership.


/

MODUL 5: INTERAKTIVNO IZOBRAŽEVANJE

Zmožnosti zmožnost samozavestnega, suverenega in kakovostnega javnega nastopanja z

upoštevanjem retoričnih značilnosti in pravil, zmožnost prilagajanja načina podajanja vsebine različnim ciljnim skupinam, zmožnost načrtovanja izvedbe izobraževanja, zmožnost kakovostne izvedbe izobraževalnega procesa, zmožnost uspešne zaključitve izobraževalnega procesa.




usposabljanja.«

.«

Stran 16 od 20


Uporaba teoretičnih znanj in spoznanj o javnem nastopanju in retoriki v praksi. Jasna in učinkovita predstavitev izbrane vsebine. Uporaba orodij besednega in nebesednega komuniciranja. Uporaba komunikacijskih veščin. Oblikovanje scenarija za enourno interaktivno izobraževanje. Izvedba simulacije 10-minutnega interaktivnega izobraževanja. Dajanje in prejemanje povratnih informacij udeležencem usposabljanja o izvedbi simulacij.

Vsebine

Sestavni deli javnega nastopa.

Priprava in vrste govorov glede na namen in ciljno skupino.

Pomen prvega in zadnjega vtisa.

Značilnosti in pomen nebesednega sporočanja pri javnem nastopu.

Značilnosti in pomen besednega sporočanja pri javnem nastopu.

Retorične značilnosti in spretnosti.

Pravorečje (pravila, napotki …).

Obvladovanje treme in mašila.

Priprava in urejenost prostora.

Izdelava scenarija za javni nastop.

Zaporedje: predstavitev – dejavnost udeležencev.

9 stopenj priprave na izobraževanje.

Učno gradivo in učni pripomočki.

Sestavine scenarija.

Izdelava scenarija za 4 urno izobraževanje.

Priprava 10 minutne simulacije izseka izobraževanja.

Izdelava scenarija za 10 minutni nastop (simulacijo interaktivnega

izobraževanja).

Individualni nastopi, video konfrontacija, dajanje in sprejemanje povratnih

informacij.

Izdelava osebnega akcijskega načrta in evalvacija modula.

Trajanje v urah


Metode


skupinsko razpravo, delom v parih, samostojnim delom, s simulacijo izsekov

izobraževanj, samokonfrontacijo in dajanjem povratnih informacij.




usposabljanja.«

.«

Stran 17 od 20


Javrh, P. in drugi (2012): Temeljne zmožnosti odraslih: priročnik za učitelje. Ljubljana, Andragoški center Slovenije.

Jelenc, S. (1996): ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana, ACS.

Jelenc, Z. in drugi (1991): Terminologija izobraževanja odraslih. Ljubljana, Pedagoški

inštitut.

Jelenc, Z. in drugi (1998): Vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje.

Ljubljana, ACS

Krajnc, A. (1982): Motivacija za izobraževanje. Ljubljana, Delavska enotnost.

Radovan, M. (2001): Motivacija odraslih za izobraževanje: vrednotni, kognitivni in

socialno-kulturni vidiki motivacije brezposelnih za izobraževanje – raziskovalno poročilo,

Ljubljana, ACS.

Pastuović, N. (1978): Obrazovni ciklus: opća metodika obrazovanja odraslih. Zagreb,

Andragoški centar.

Velikonja, M. in drugi (2012): Andragoško vodenje. Ljubljana, ACS.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

(http://predpisi.sviz.si/vzgoja-in-izobrazevanje/splosno/Zakon-o-organizaciji-in-

financiranju-vzgoje-in-izobrazevanja/index.php)

Zakon o izobraževanju odraslih (http://predpisi.sviz.si/vzgoja-in-

izobrazevanje/izobrazevanje-odraslih/zakon-o-izobrazevanju-odraslih/index.php)


Udeleženci bodo v času usposabljanja izdelali obrazec scenarija za izvedbo izobraževanja. Pripravili bodo najmanj en učni pripomoček (plakat, prosojnice, delovne liste, ipd.) in sestavili merila za vrednotenje in izboljševanje svojih izobraževanj.

11. IZPITNI KATALOG

Kandidat uspešno konča usposabljanje, če izpolni vse navedene pogoje za dokončanje programa, kar dokazuje z: osemdesetodstotno udeležbo pri organiziranem usposabljanju, dejavnim sodelovanjem na delavnici, izpolnjevanjem obveznosti, ki jih predvidevajo posamezni moduli že med samim

potekom usposabljanja.








usposabljanja.«

.«

Stran 18 od 20

Osemdesetodstotna udeležba pri organiziranem usposabljanju Udeležba kandidata se ugotavlja na podlagi evidence navzočnosti, ki jo vodi izvajalec programa. Navzočnost v programu se ugotavlja dvakrat na dan, ob začetku in na koncu učnega srečanja. Pozitivno mnenje o kandidatovem sodelovanju med potekom programa Pri ocenjevanju sodelovanja se upoštevajo: iniciativnost, pripravljenost in odprtost za delo v skupini, sposobnost argumentiranega zagovarjanja stališč.

Izpolnjevanje obveznosti, ki jih predvideva posamezen modul že med samim potekom usposabljanja Izpolnjevanje obveznosti se preverja z: oddanim pisnim poročilom o specifičnih izobraževalnih potrebah svoje ciljne

skupine, izdelavo scenarija usposabljanja in spopolnjevanja, izvedeno simulacijo 10 minutnega izseka usposabljanja in dajanjem ter sprejemanjem povratnih informacij.

12. IZVAJALCI PROGRAMA Izvajalci programa morajo:

imeti najmanj univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri, biti poznavalci tem, ki jih obravnava program, imeti praktične izkušnje z obravnavanega vsebinskega področja, biti morajo pedagoško-andragoško usposobljeni za izpeljavo učnega procesa.

13. LISTINA Udeleženci po koncu programa ali posameznega modula ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predvideva program, prejmejo potrdilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o udeležbi na usposabljanju. V njem so navedeni: ime in sedež izvajalca, naziv potrdila, številka potrdila, podatki o prejemniku potrdila (ime in priimek, datum rojstva), čas izpeljave programa, vrsta programa, ime programa, trajanje v urah programa, število pridobljenih točk, podpis odgovorne osebe, kraj in datum izdaje potrdila, žig ACS.




usposabljanja.«

.«

Stran 19 od 20

Glede na obseg usposabljanja je celoten program ovrednoten s 3 točkami, posamezni moduli pa so ovrednoteni sledeče:

Modul 1 – Izobraževanje odraslih in načrtovanje dela izobraževalca odraslih: 0,5 točke

Modul 2 - Sodobni pristopi, metode in tehnike v izobraževanju odraslih: 0,5 točke

Modul 3 – Coaching v izobraževanju odraslih – 1 točka

Modul 4 – Razvijanje poklicne identitete izobraževalca odraslih – 0,5 točke

Modul 5 – Interaktivno izobraževanje odraslih – 1,5 točke

Udeleženci poleg potrdila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobijo tudi prilogo ACS k potrdilu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o profesionalnem usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Priloga ima naslednje podatke: naziv Potrdila/priloge, številka potrdila/priloge, podatki o prejemniku potrdila/priloge (ime in priimek, datum in kraj rojstva), ime programa, vsebina programa, Trajanje v urah programa v celoti, Trajanje v urah delov programa, podatek, da je kandidat izpolnil pogoje za dokončanje programa, vrsto in vsebine preverjanja znanja, ime in priimek ter podpis vodje programa usposabljanja ali spopolnjevanja, ime in priimek ter podpis direktorja ACS, kraj in datum izdaje potrdila/priloge, žig ACS.

Če zaradi posebne narave učne skupine ne izdamo potrdila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o udeležbi na usposabljanju, tistim udeležencem, ki so uspešno dokončali program, izdamo potrdilo ACS o uspešno zaključenem usposabljanju oz. spopolnjevanju, ki vsebuje iste podatke, kot so v prejšnjem odstavku navedeni za Prilogo.

14. SESTAVLJAVCI PROGRAMA

Program so pripravili: Miran Morano, Mirjam Dominko, Sandra Bohinec Gorjak, Irena Potočar Papež in mag. Zdenka Birman Forjanič.




usposabljanja.«

.«

Stran 20 od 20

15. PRILOGE

PRILOGA 1: EVALVACIJA PROGRAMA Sprotno spremljanje izobraževalnega programa se izpeljuje ob koncu posamezne izvedbe, ob koncu zaokroženega obdobja (npr. enkrat na leto) pa se opravi končna evalvacija usposabljanja v izobraževalnem programu, če je bilo izvedb več. Predmet sprotnega spremljanja in končne evalvacije morajo biti vsaj naslednja evalvacijska vprašanja: Na ravni izobraževalnega programa in njegove izpeljave: – Ali so cilji izobraževalnega programa ustrezni glede na potrebe udeležencev po tovrstnem znanju? – Ali so izbrane organizacijske oblike ustrezne z vidika doseganja temeljnih ciljev programa? – Ali so izbrane organizacijske oblike ustrezne glede na ciljno skupino? – Ali je obseg ur posameznih vsebinskih sklopov ustrezen glede na doseganje zastavljenih ciljev? Na ravni izpeljave izobraževalnega programa: Zadovoljstvo udeležencev: – Ali so zadovoljni s predavatelji ter njihovo strokovno in pedagoško-andragoško usposobljenostjo? – Ali so zadovoljni z organizacijo usposabljanja? – Ali so zadovoljni z vsebinami usposabljanja? – Ali so zadovoljni z uporabnostjo pridobljenega znanja? – Ali so zadovoljni z gradivom, ki so ga dobili v izobraževalnem programu? – Ali so zadovoljni z oblikami in metodami dela, uporabljenimi v programu? – Ali so se jim uresničila pričakovanja, ki so jih imeli ob začetku programa? Subjekti evalvacije: – udeleženci izobraževanja, – predavatelji v programu usposabljanja. Evalvacijski instrumentarij: – anketni vprašalnik za ugotavljanje zadovoljstva udeležencev.

Documents

PROGRAM USPOSABLJANJA ZA ANDRAGOŠKO DELO · 6. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM, PRIZNAVANJE ŽE PRIDOBLJENEGA ZNANJA, POGOJI ZA NAPREDOVANJE, POGOJI ZA DOKONČANJE PROGRAMA Pogoji