PROGRAMA 2008 Fondacija

1

PROGRAMA 2008 FondacijaInstitutotvorenoop[testvo- Makedonija

IIzzddaavvaa~~Fondacija Institut otvoreno op[testvo- Makedonija Bul. Jane Sandanski 111P.F. 378, 1000 SkopjeRepublika MakedonijaTel. ++3892/2444-488Faks. ++3892/[email protected]

Za izdava~otVladimir Mil~in

UrednikMarijana Ivanova

Dizajn i pe~atReprint, Skopje

Tira`: 1000

Skopje, fevruari 2008 godina

Pe~ateno na reciklirana hartija

2

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka“Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

061.27(497.7)”2008”(083.9)

PROGRAMA 2008 / Fondacija Institutotvoreno op[testvo - Makedonija ; (urednik Marijana Ivanova). - Skopje :Fondacija Institut otvoreno op[testvo -Makedonija, 2008. - 74 str. ; ilustr. ; 15 sm

ISBN 978-9989-185-60-1

a) Fondacija Institut otvoreno op[testvo -Makedonija - 2008 - Programi

COBISS.MK-ID 71887626

S O D R @ I N A

PredgovorMisijata na FIOOMMisijata na IOOXorx SorosPartneri i donatoriKontakti i organizacijaVidovi programi, kako da se prijaviteProces na donesuvawe odlukiProgrami i proekti

• Procena na potencijalot za dobro upravuvawe vo Makedonija

• Obrazovanie

• Informacii

• Javno zdravstvo

• Ekonomski reformi

• Mediumi

• Reforma na javna administracija

• Pravo

• Istok-Istok: Prekugrani~ni partnerstva

• Gra\ansko op[testvo

3

57778

111516

17233135414549555965

4

PREDGOVORIdentitet, istorija, integracija, inkluzija, informacii

Vo noemvri 2007 godina FIOOM ja odbeleà 15-godi[ninata od svoeto osnovawe i rabotewe. Voduhot na svoeto dosega[no angaìrawe vo gradeweto otvoreno op[testvo vo Makedonija vo izmina-tive decenija i pol, FIOOM svojot jubilej go odbeleà rabotno, organiziraj]i niza nastani vo"mesecot na otvorenoto op[testvo". Pette "I": identitet, istorija, integracija, inkluzija i informacii bea crvenata ni[ka [to gipovrzuva[e nastanite so koi se odbeleà jubilejot istovremeno najavuvaj]i gi oblastite vo koiFIOOM fokusirano ]e raboti vo naredniot period. Vo ramkite na ovie oblasti bea organizirani ekskluzivni nastani, koi privlekoa golem javeninteres. Masovnoto prisustvo na obi~ni gra\ani, studenti, stru~waci, nevladini organizacii,diplomati i novinari na izlo`bata "Otpretani svedo[tva" (nevoobi~aeno, li~no svedo[tvo zaistorijata preku karti~ki i pisma od makedonski vojnici od Prvata svetska vojna), na promocijatana knigata "Balonot na amerikanskata nadmo]" od Xorx Soros, na debatata "Drugoto lice na istori-jata", na pretstavuvaweto na rezultatite od istraùvaweto "Kolku e inkluzivno makedonskotoop[testvo?" i na drugite nastani be[e potvrda deka FIOOM se dviì vo vistinska nasoka fokusir-aj]i se na oblastite [to se va`ni, aktuelni i od vitalen interes za sovremenoto makedonskoop[testvo. I vo svojata strategija za 2008 godina, FIOOM gi predvide prioritetite [to ]e gi sproveduvapreku svoite programski oblasti, a koi gi sledat ovie, kako i drugi va`ni pra[awa na makedonsko-to op[testvo:

1. Zabrzuvawe na procesot na integracija na Makedonija, preku:• analiza i promocija na potencijalot za dobro upravuvawe na javnite institucii;• zacvrstuvawe na ulogata na gra\anskoto op[testvo kako nabquduva~ na transparentnosta i na

ot~etnosta na vlasta;• poddr[ka na procesot na decentralizacija i razvoj na lokalnata demokratija.

2. Integracija na Romite i na socijalno marginaliziranite grupi preku:• pozitivna intervencija za podobruvawe na statusot na Romite vo oblastite: obrazovanie,

zdravstvena za[tita, pravo, gra\ansko op[testvo i ekonomski reformi;• podobruvawe na politikata i na praktikata za vklu~uvawe na op[testveno marginaliziranite

grupi.

5

3. Namaluvawe na jazot me\u mladite i otvorenoto op[testvo preku ponuda na alternativen pros-tor, sodrìni i poddr[ka na op[testvenata akcija na mladite.

Sledej]i go ovoj strate[ki pristap, FIOOM i natamu ]e ja ostvaruva svojata misija: Vnatre[na inte-gracija na makedonskoto op[testvo kako preduslov na integracija vo Evropskata unija.

6

Misija na FIOOMVnatre[na integracija na Makedonija, kako pre-duslov za integracija vo Evropskata unija.

Misija na IOOInstitutot otvoreno op[testvo (IOO) e privat-na fondacija, so sedi[te vo Wujork, koja davagrantovi i vodi operativni programi. Rabotikako centrala na mreàta organizacii zaotvoreni op[testva-grupa avtonomni fondaciii organizacii vo pove]e od 50 zemji vo svetot.Ovaa mreà realizira [irok spektar inicija-tivi naso~eni kon promocija na otvorenotoop[testvo preku vlijanie vrz politikite navlastite i preku poddr[ka na sektorite obrazo-vanie, mediumi, javno zdravstvo, ~ovekovi pravai ènski prava, kako i na op[testvenata, pravna-ta i ekonomskata reforma. So cel da gi namalii spre~i negativnite posledici od globalizaci-jata, mreàta nastojuva da go neguva globalnotootvoreno op[testvo preku zgolemuvawe nasorabotkata so drugite nevladini organizacii,so vladite i so me\unarodnite institucii. IOO e osnovan vo 1993 godina od strana nainvestitorot i filantrop Xorx Soros, so cel dagi poddrùva negovite fondacii vo Sredna i voIsto~na Evropa i vo porane[niot SovetskiSojuz. Ovie fondacii, od 1984 godina navamu,bea osnovani za da im pomognat na porane[nitekomunisti~ki zemji da go prebrodat procesot natranzicija kon demokratijata. Mreàta go zgole-mi svojot geografski opfat i sega vklu~uva fon-dacii i inicijativi vo Afrika, Sredna Azija iKavkaz, Mongolija, Jugoisto~na Azija, Turcija,Latinska Amerika i vo Soedinetite Amerikan-ski Dràvi. IOO, isto taka, poddrùva selekti-rani proekti i vo drugite delovi na svetot.

Za Xorx SorosXorx Soros e roden vo Budimpe[ta, Ungarija, vo1930 godina. Vo 1947 godina emigrira[e voAnglija kade [to gi zavr[i studiite voLondonskata [kola za ekonomija (London School ofEconomics) i se zapozna so deloto na filozofotKarl Poper. Vo 1956 godina Soros se preseli voSAD kade [to go osnova Me\unarodniot investi-ciski fond - Grupata Kvantum (Quantum Group).Vo 1979 godina Soros ja osnova svojata prvafondacija - Fondot otvoreno op[testvo voWujork, dodeka prvata isto~noevropska fon-dacija ja osnova vo 1984 godina vo Budimpe[ta.Denes ja finansira mreàta fondacii, koifunkcioniraat vo 31 zemja od Sredna i Isto~naEvropa, porane[niot Sovetski Sojuz, CentralnaAzija, kako i Ju`na Afrika, Haiti, Gvatemala iSAD. Ovie fondacii imaat za cel da gi gradat iodrùvaat infrastrukturata i instituciite naotvorenoto op[testvo. Osven golemiot broj objaveni napisi za poli-ti~kite i ekonomskite promeni vo Isto~naEvropa i vo Sovetskiot Sojuz, Soros e avtor i nanekolku knigi: The Alchemy of Finance, 1987 god-ina; Opening the Soviet System, 1990 godina;Underwriting Democracy, 1991 godina; Soros onSoros: Staying Ahead of the Curve, 1995 godina;The Crisis of Global Capitalism, 1998 godina, TheBubble of American Supremacy, 2004 godina, inajnovata, The Age of Falliability, 2006 godina.Za negovite napori da go promovira i pod-drùva otvorenoto op[testvo vo svetot, Soros eproglasen za po~esen doktor na univerzitetiteJel i Oksford, na Novata [kola za socijalniistraùvawa i na Ekonomskiot univerzitet voBudimpe[ta. Xorx Soros e i dobitnik na LaureaHonoris Causa, najvisokata po~est na Univerzi-tetot vo Bolowa, Italija.

7

PARTNERI I DONATORI

DOMA{NI

Dràvni institucii i organizacii• Biro za razvoj na obrazovanieto• Generalen sekretarijat na Vladata na RM• Direkcija za za[tita na li~nite podatoci,

Skopje• Ministerstvo za vnatre[ni raboti• Ministerstvo za obrazovanie i nauka• Ministerstvo za pravda• Ministerstvo za trud i socijalna politika• Ministerstvo za finansii• Op[tina Bitola• Op[tina Bogoviwe• Op[tina Gevgelija• Op[tina Debar• Op[tina Kavadarci• Op[tina Karbinci• Op[tina Kumanovo• Op[tina Ohrid• Op[tina Oslomej• Op[tina Probi[tip• Op[tina Peh~evo• Op[tina Strumica• Op[tina Tetovo• Op[tina û~er Sandevo• Op[tina {tip• Op[tina {uto Orizari• Pedago[ki fakultet, Bitola• Pedago[ki fakultet "Goce Del~ev", {tip• Pedago[ki fakultet "Sv. Kliment Ohridski",

Skopje• Praven fakultet "Justinijan I", Skopje• Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje• Prirodno-matemati~ki fakultet, Tetovo

• Univerzitet na Jugoisto~na Evropa, Tetovo• Fakultet za dramski umetnosti, Skopje• Filozofski fakultet, Skopje• Filolo[ki fakultet "Blaè Koneski", Skopje• Fakultet za humanisti~ki nauki i umetnosti,

Tetovo• {kola za javno zdravstvo, Medicinski fakul-

tet, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij",Skopje

Nevladini organizacii• Arka, Kumanovo• Vrama si, Kumanovo• Gra\anska platforma na Makedonija, Skopje• Dendo vas, Skopje• Zdruènie na mladi pravnici, Skopje• ZELS - Zdruènie na edinicite na lokalna

samouprava, Skopje• Zdruènie za razvoj i aktivizam "Akva",

Struga• Zdruènie na finansiski rabotnici na

lokalna samouprava, Veles• Zdruènie na novinari, Skopje• Izbor, Strumica• Koalicija "Site za pravi~no sudewe", Skopje• Kham, Kumanovo• Makedonski centar za me\unarodna sorabotka

- MCMS, Skopje• Pomo[ za hendikepirani i siroma[ni,

Prilep• Son~ogledi, Skopje• Fondacija "Horizonti", Skopje• Fokus - Fondacija za lokalen razvoj i

demokratija, Veles• Habitat Makedonija, Skopje• Centar za demokratski razvoj, Tetovo• Centar za gra\anski inicijativi, Skopje

8

• Centar za institucionalen razvoj - CIRA,Skopje

• Centar za razvoj na mediumi, Skopje

Osamostoeni organizacii• Akcija zdruènska, Skopje• Detski teatarski centar, Skopje• Ekonomsko obrazovanie za mladi, Skopje• Zaedni~ki vrednosti, Skopje• Informativen centar za gra\ansko op[test-

vo, Skopje• Istraùva~ki centar za rodovi studii, Skopje• Makedonski centar za evropsko obrazovanie -

MCET, Skopje• Mladinski obrazoven forum - MOF, Skopje• Multimedija, Skopje• Romski kulturen i edukativen centar

"Darhija", Skopje• Fondacija za obrazovni i kulturni inicija-

tivi "êkor po ~ekor", Skopje• Fondacija "Metamorfozis", Skopje• Fondacija "Pretpriema~ki servis za mladi",

Skopje• HOPS, Skopje• Centar za sovremena umetnost, SkopjePPoorraannee[[nnii cceennttrrii zzaa ppooddddrr[[kkaa nnaa NNVVOO::• Regionalen centar za zastapuvawe, Del~evo• Regionalen centar za odr`liv razvoj,

Gevgelija• Regionalen centar za odr`liv razvoj ,

Kratovo• Fondacija za razvoj na lokalnata zaednica,

{tip• Fondacija za poddr[ka i razvoj, Prilep• Centar za lokalen razvoj "Antigonea",

Negotino• Centar za razvoj na zaednicata, Ki~evo

• Centar za poddr[ka na zaednicata, Resen• Centar za odr`liv razvoj na zaednicata,

Ki~evo• Centar za odr`liv razvoj "Porta", Gevgelija

Delovni organizacii• Centar za delovna sorabotka, Skopje• Izvozna i kreditna banka, Skopje (IK Banka)

9

STRANSKI

Ambasadi, institucii i me\unarodni organizacii• Ministerstvo za nadvore[ni raboti na

Avstrija• Razvojna banka na Sovetot na

Evropa/Norwegian Trust Account, Pariz,Francija

• Delegacija na Evropskata komisija voRepublika Makedonija

• Evropska agencija za rekonstrukcija - EAR• Evropska komisija, Brisel, Belgija• Ministerstvo za nadvore[ni raboti na

Norve[ka• Organizacija za bezbednost i sorabotka vo

Evropa - OBSE• Ambasada na Kralstvoto Holandija vo

Republika Makedonija, Skopje• {vajcarska agencija za razvoj i sorabotka -

SDC• Agencija za me\unaroden razvoj na SAD -

USAID• Svetska banka, kancelarija vo Skopje

Nevladini organizacii• Zdruènie za promocija na vklu~enosta /

Udruga za promicanje inkluzije, Zagreb,Hrvatska

• Centar za demokratija i pomiruvawe naJugoisto~na Evropa, Solun, Grcija

• Fondacija Kulturno nasledstvo bez granici,Stokholm, {vedska

• Mreà za zastapuvawe za slobodata nainformiraweto

• Fondacija Kral Boduen, Brisel, Belgija

• Norve[ka narodna pomo[, Oslo, Norve[ka• Partnerski fondacii za lokalen razvoj -

FPDL, Bukure[t, Romanija• Detska fondacija Pestaloci, Trogen, {vaj-

carija• Romski obrazoven fond - REF, Budimpe[ta,

Ungarija• {vedski helsin[ki komitet, Stokholm,

{vedska• Proekt za me\unaroden buxet, Va[ington, SAD

10

KONTAKTI I ORGANIZACIJA

Fondacija Institut otvoreno op[testvo -Makedonija (FIOOM)Bul. Jane Sandanski 111, SkopjeP.F. 378Republika Makedonijatel. 02/ 2444-488; faks 02/ [email protected]

Upraven odbor

Gordana Duvwak, pretsedatelGoce TodorovskiMabera KamberiMersel BiqaliMiru[e HoxaNikola Tupan~eski@arko Trajanovski

MMeennaaxxmmeenntt

Vladimir Mil~in, izvr[en direktor, lok. 155Slavica Inxevska, zamenik na izvr[niotdirektor za zaedni~ki programi; ProgramaIstok-Istok: Partnerstvo preku granicite, lok. 105 [email protected] Cali, administrativen direktor, lok. 104, [email protected]

PROGRAMI I PROEKTI

PPrroocceennaa nnaa ppootteenncciijjaalloott zzaa ddoobbrroo uupprraavvuuvvaawweennaa MMaakkeeddoonniijjaa

Slavica Inxevska, rakovoditel na programataNevenka Rosomanova, koordinator na proek-tot, lok. 126, [email protected] Markovski, administrator naprogramata i poddr[ka za istraùvawe, lok. 200, [email protected] Krstevski, IT poddr[ka, lok. 227,[email protected]

OObbrraazzoovvaanniiee

Spomenka Lazarevska, programski direktor,lok. 150, [email protected] Pecakovska, koordinator na programa,Obrazovanie na Romi, Visoko obrazovanie, lok. 190, [email protected] Ajanovska-Gligorova, koordinatorna proekt, Obrazovanie na Romi, lok. 220,[email protected] Abazovska, asistent na proekt,Obrazovanie na Romi, lok. 106,[email protected] Durmis, asistent na proekt,Obrazovanie na Romi, lok. 107,[email protected] Boìnovski, asistent na proekt,Obrazovanie na Romi, lok. 107,[email protected] Mustafov, koordinator na proekt,Romaversitas, tel. 02/ 3296-142,[email protected]

11

Ram~o Kundevski, asistent na proekt,Romaversitas, tel. 02/ 3296-142,[email protected][a An\eleska, koordinator na programa,Kreativna nastava i u~ewe, lok 160, [email protected] Bran\olica, koordinator naproekt, Kreativna nastava i u~ewe, lok. 268,[email protected] Petru[evski, asistent na proekt,Kreativna nastava i u~ewe, lok. 268,[email protected] Tasevska, asistent na proekt,Kreativna nastava i u~ewe, lok. 151,[email protected] Banu[eva, koordinator na proekt,Alijansa za vklu~uvawe na Romite vo obrazovanieto, lok. 114, tel. 02/ 2447-050,[email protected] Demir, asistent na proekt, Alijansa zavklu~uvawe na Romite vo obrazovanieto, lok.282, tel. 02/ 2447-009, [email protected] Stambolxioska, asistent na proekt,Alijansa za vklu~uvawe na Romite vo obrazo-vanieto, lok. 123, [email protected] Trajanovska, rakovoditel na proekt,Ednakvi mo`nosti vo obrazovanieto za decataRomi, lok. 140, [email protected] Stefanovska, koordinator naproekt, Ednakvi mo`nosti vo obrazovanieto zadecata Romi, lok. 129, [email protected] Mustafa, asistent na proekt, Ednakvimo`nosti vo obrazovanieto za decata Romi,lok. 117, [email protected] Balova, koordinator na proekt, finan-sii i nabavki, Ednakvi mo`nosti vo obrazo-vanieto za decata Romi, lok. 129,[email protected]

IInnffoorrmmaacciiii

Bardil Ja[ari, koordinator na programa, tel.02/ 3109-325, [email protected]

JJaavvnnoo zzddrraavvssttvvoo

Slavica Inxevska, supervizor na programataSuzana Velkovska, koordinator na programa,Mentalno zdravje, tel. 02/ 2403-804,[email protected] Zekirova, proekten koordinator,Zdravjeto na Romite, tel. 02/ 2454-842, [email protected]

EEkkoonnoommsskkii rreeffoorrmmii

Zoran Cali, rakovoditel na proektMilica Srdanovi], koordinator na programa,lok. 115, [email protected] Ivanova, koordinator na programa,@ivo nasledstvo, lok. 127,[email protected]

MMeeddiiuummii

Violeta Gligoroska, koordinator na programa, lok. 118, [email protected]

RReeffoorrmmaa nnaa jjaavvnnaattaa aaddmmiinniissttrraacciijjaa

Fani Karanfilova-Panovska, koordinator naprogramata, lok. 113, [email protected] Milovski, asistent na proekt, lok. 113,[email protected]

12

PPrraavvnnaa pprrooggrraammaa

Neda Korunovska, koordinator na programa,lok. 188, 02/2447-092, [email protected]~e Danilovska, koordinator na proekt,Sloboden pristap do informacii, lok. 226,[email protected] Naumovska, koordinator na proekt,Pribliùvawe na zakonodavstvoto, lok. 116,[email protected]

IIssttookk--IIssttookk:: PPaarrttnneerrssttvvoo pprreekkuu ggrraanniicciittee

Slavica Inxevska, koordinator na programa-ta, lok. 105, [email protected] Markovski, asistent na programa-ta, lok. 200, [email protected]

GGrraa\\aannsskkoo oopp[[tteessttvvooBul. Jane Sandanski, 26/II/1 i 2, SkopjeTel: ++3892/2403-010, 02/ 2403-009

Sun~ica Kostovska - Petrovska, programskidirektor, menaxer na proekti Partnerstvopreku granicite, @iveewe vo multietni~ka sredina - gra\ani so ednakvi prava, mo`nosti iza[tita i Forumi za zaednicite++3892/2403-009, [email protected] Bakarxieva, koordinator, Mladinskiproekti 02/2403-009, [email protected] Demiri, koordinator na proekt, Istorijai apokrifi - demitologizacija na 2001 godina,tel. O2/ 2403-010, [email protected][a Angelovski, asistent i logistika,Forumi vo zaednicite, tel. 02/ 2403-010, [email protected]

Boris {arkovski, koordinator na proekt,Forumi vo zaednicite, [email protected] {kortova, moderator, Forumi vo zaednici, [email protected]

@@iivveeeewwee vvoo mmuullttiieettnnii~~kkaa ssrreeddiinnaa -- ggrraa\\aannii ssooeeddnnaakkvvii pprraavvaa,, mmoo`̀nnoossttii ii zzaa[[ttiittaa

Adrijana Trendova, koordinator na proekt,02/ 2403-010, [email protected] Stefanov, asistent na proekt, finan-sii, lok. 125, [email protected] }orto[eva, asistent na proekt,02/ 2403-010, [email protected] Nastevska, asistent na proekt, tel.02/ 2403-009, [email protected] Risteska, lokalen koordinator,Ki~evo, 045/ 224-059, [email protected] Ribaroski, lokalen koordinator,Prilep, 048/ 418-319,[email protected] Longurova-Girova, lokalen koordi-nator, {tip, 032/ 383-116,[email protected]~e Velev, lokalen koordinator, Veles,043/212-450, [email protected]{uip Marku, lokalen koordinator, Debar,046/835106, [email protected] Filobok, lokalen koordinator,Del~evo, 033/411-423, [email protected] Haxi-Nikolova, lokalen koordinator,Gevgelija, 034/218-935,[email protected],Borjan~o Micevski, lokalen koordinator,Kratovo, 031/481-542,[email protected]

13

Roza Janevska, lokalen koordinator, Negotino,043/371-152, [email protected] Bahtijar, lokalen koordinator, Resen,047/454-570, [email protected][a Vla[i, lokalen koordinator, Struga,046/782-465, [email protected] Nikolov, lokalen koordinator,Strumica, 034/326-831,[email protected]

SSoorraabboottnniiccii zzaa rroommsskkii pprraa[[aawwaa

Ram~o Kundevski, tel. 02/ 2403-804, [email protected] Ademi, tel. 02/ 2403-804,[email protected]

AAddmmiinniissttrraacciijjaa

Solunka Zoksimovska, administrativen asis-tent, lok. 155, [email protected] Ivanova, koordinator za odnosi sojavnost, lok. 127, [email protected]~o Xambaski, grantovi i logistika, lok. 112, [email protected] Ristevska, rakovoditel na smetkovodstvo, lok. 110, [email protected] Simjanovska-Traj~evska, smetkovoditel,lok. 120, [email protected] Stefanov, smetkovoditel, lok. 125,[email protected] Paneva, blagajnik, lok. 111, [email protected] Krstevski, IT poddr[ka, lok. 227,[email protected]

Branko Zoksimovski, voza~, lok. 222, [email protected] Stalevska i Katerina Doneva, recepcija, lok. 109Stana Filipovska i Lepa Doneva,odrùvawe, lok. 130

14

Na~in na rabotaFIOOM raboti i kako direkten sproveduva~ naproekti i kako organizacija [to dava grantovi. Voobata slu~aja, ~esto vospostavuva partnerstva sodrugi organizacii, kako vo pogled na finansir-aweto, taka i vo sproveduvaweto na proektite.

Vidovi programi

Nacionalni programiSekoja esen, Upravniot odbor na FIOOM giutvrduva programata i buxetot za slednatakalendarska godina i gi podnesuva za odobru-vawe do Upravniot odbor na Institutototvoreno op[testvo - Budimpe[ta. Programata ibuxetot se temelat vrz strategija [to ja donesu-va Upravniot odbor, vrz osnova na analiza napotrebite i prioritetite za promocija naotvorenoto op[testvo vo Makedonija.

Mre`ni programiMre`nite programi se dizajnirani vo ramkitena trite centri na Sorosovata mreà fondacii,vo Wujork, vo London i vo Budimpe[ta, so pri-dones od nacionalnite fondacii i me\unarod-ni eksperti. Tie im se nudat na nacionalnitefondacii. Vrz osnova na lokalniot kontekst iprioritetite, nacionalniot upraven odbordonesuva odluka, koja od niv ]e se sproveduva vozemjata. Odlukite za grantovite od mre`niteprogrami se donesuvaat vo centrite na mre`niteprogrami, a se upravuvaat od strana na FIOOM.Vo nekoi slu~ai mre`nite programi direktno giobjavuvaat i upravuvaat javnite konkursi.Za informirawe i za simnuvawe obrasci zakonkurirawe za mre`nite programi moè da se

koristi veb-stranicata www.osi.hu. Izborotpovrzan so konkurirawe za mre`nite programine e vo nadle`nost na FIOOM, koja vr[i samoupravuvawe: oglasuvawe, testirawe, inter-vjuirawe i sli~no. Odlukite za ovie programigi donesuva soodvetnoto telo na IOO - Budim-pe[ta, London ili Wujork.

Osamostoeni programi1

FIOOM praktikuva da gi osamostojuva svoiteproekti ili programi koga ]e stanat samoodr`-livi. Na toj na~in FIOOM pridonesuva vo soz-davaweto silni i profilirani organizacii,koi ponatamu samostojno ]e ja sproveduvaat svo-jata misija. Vo po~etniot period, ovie progra-mi, obi~no, dobivaat poddr[ka od FIOOM. Tiemoàt da konkuriraat za grantovi od programitena Fondacijata na ramnopravna osnova sodrugite organizacii. FIOOM na ovie osamosto-eni programi gleda kako na svoi strate[ki part-neri vo promoviraweto na otvorenoto op[test-vo vo Makedonija.

Kako da konkurirate za finansiskapoddr[ka?Institucii i organizacii registrirani voRepublika Makedonija i privatni lica moàt dakonkuriraat za grantovi za nekoi od programitepo objavuvaweto javen konkurs so definiranikriteriumi i rokovi. Konkursite se objavuvaatvo dnevnite vesnici i na veb-stranicata naFIOOM, www.soros.org.mk. Obrascite za konku-

15

1 Vo opisot na programskite aktivnosti se dadeni in-formacii za aktivnostite na osamostoenite organi-zacii, koi sè u[te dobivaat poddr[ka od FIOOM.Osamostoenite programi, duri i koga ]e prestanat dadobivaat poddr[ka od FIOOM, sè u[te se partneri naFondacijata vo golem broj aktivnosti i proekti. Vodelot Partneri i donatori e prikaàn spisok na siteosamostoeni programi na FIOOM.

rirawe moè da se simnat od istata veb-stranicaili, pak, da se dobijat vo pe~atena forma od koor-dinatorot na soodvetnata programska oblast, voprostoriite na FIOOM. Postojat dva razli~niformata na obrasci za konkurirawe, za poedincii za institucii/organizacii.Upravniot odbor na FIOOM raspolaga so maldiskreciski buxet, koj sluì za da se obezbedipoddr[ka za zna~ajni inicijativi [to se vosoglasnost so odobrenata godi[na strategija naFIOOM, no ne bile predvideni vo vremeto kogase podgotvuvala strategijata. Vo ovie slu~ai,Upravniot odbor na FIOOM moè da doneseodluka da poddrì barawa inicirani od stranana potencijalen korisnik na grant, a ne kakoodgovor na javen konkurs. Upravniot odbor naFIOOM, isto taka, moè da raspredeli sredstvaod diskreciskiot buxet za proekti [to sesproveduvaat direktno od strana na FIOOM.

Proces na donesuvawe odlukiOtkoga baraweto za grant ]e bide primeno, pro-gramskite koordinatori/asistenti proveruvaatdali baratelot uredno gi ispolnil obvrskitekon FIOOM, vo slu~aj prethodno da koristelfinansiska pomo[ od FIOOM. Ova se odnesuvana tro[eweto sredstva i podnesuvaweto finan-siski izve[tai, obvrski [to gi prezemal pripotpi[uvawe dogovor za grant.Ako vrz osnova na toa programskite koordina-tori/asistenti dadat pozitiven predgrantovmemorandum, baraweto ]e se razgleda od stranana Komisijata za mali grantovi, Programskiotsovetodaven komitet ili od ekspertski tim, telana koi Upravniot odbor na FIOOM im delegi-ral ovlastuvawe da donesuvaat odluki zabarawa do 1.000 EUR za poedinci i do 2.000 EUR

za organizacii/institucii. Za barawa sopogolem iznos, ovie tela mu davaat pozitivnaili negativna preporaka na Upravniot odbor,koj potoa ja donesuva odlukata. Dokolku e podne-seno barawe za nekoja od mre`nite programi,toa ]e bide razgledano od strana na odborot namre`nata programa, koj i ]e ja donese odlukata.Sorosovata mreà fondacii, vklu~uvaj]i ja iFIOOM, mu posvetuva posebno vnimanie napra[aweto na konflikt na interesi. FIOOMima razvieno detalni proceduri za re[avawevakvi slu~ai na sekoe nivo, od Upraven odbor dovraboteni. Fundamentalnite principi za razre[uvawekonflikt na interesi se: site potencijalni ifakti~ki konflikti na interesi treba da seprijavat; nikoj ne treba da bide sudija vo sop-stveniot slu~aj; samopostapuvaweto e nedozvo-livo; promoviraweto na principite naotvoreno op[testvo bara mo`nosta za dobivawepoddr[ka da bide podednakvo otvorena za sitevo zemjata, a ne ograni~ena ili delumnoograni~ena na mala, ekskluzivna grupa lu\e.

16

17

1PROCENA NAPOTENCIJALOTZA DOBROUPRAVUVAWE VOMAKEDONIJAPROGRAMA 2008

18

Prioriteti na programata • Da se podigne svesta za ponatamo[noto

promovirawe na konceptite za javen inte-res i dobro upravuvawe.

• Da se identifikuvaat "sivite zoni" vo pro-cesot na donesuvawe odluki i da se pojasnatnedoslednostite vo ramkite na sega[niteinstitucii i da se zgolemi razbiraweto najavnosta za funkciite na javnite instituciivo oblastite na interes na FIOOM.

• Da se postigne vlijanie vrz zacvrstuvawe-to na institucionalnata postavenost namakedonskata dràva za da se ograni~iprostorot za manipulacija vo procesot nadonesuvawe odluki i so toa da se ograni~ikorupcijata.

Trigodi[niot proekt (2006-2008) se dviì konzavr[uvawe na predvidenite aktivnosti:

IIzzddaavvaawwee VVooddii~~ zzaa ggrraa\\aanniittee nniizz iinnssttiittuucciiiittee(del od potpi[aniot Dogovor so Generalniotsekretarijat)

Podgotovkite za Vodi~ot za gra\anite se po~nati.Promenite vo organizaciskite strukturi na cen-tralnite institucii, zaedno so najavite za skra-tuvawe/namaluvawe na procedurite, go odloìjaizdavaweto. Vodi~ot ]e bide sostaven od 14 bro-[uri, po edna za sekoja centralna institucija.Vodi~ot ]e bide izdaden na pet jazici.2 Pokrajpe~atena verzija, Vodi~ot ]e bide dostapen i voelektronska verzija, kako na cede, taka i na veb-

stranicata na proektot. Vodi~ot za gra\anite ]ese sostoi od tri dela: detalni informacii zasoodvetnite ministerstva, uslugi i zakonodavst-vo. Informativniot del ]e vklu~uva informa-cii za instituciite, organizaciskite strukturi,nivnite nadle`nosti i za drugite organi podnivna nadle`nost. Delot za uslugite ]e gi vklu-~uva uslugite, koi instituciite gi obezbeduvaatza gra\anite, vklu~uvaj]i proceduri, neophodnidokumenti, kontaktni informacii i odgovornilica vo instituciite. Delot za zakonodavstvoto]e gi nabrojuva zakonite spored koi rabotatsoodvetnite ministerstva.

KKoommppoonneennttaa IIKKTT (del od potpi[aniot Dogovorso Generalniot sekretarijat)

Poslednata aktivnost od ~etirite planirani zaovaa komponenta - poddr[ka so ~ove~ki resursiza IT-sektorot na Generalniot sekretarijat naVladata - ]e prodolì do samiot kraj na proek-tot, vo dekemvri 2008 godina. Vo pe~at se dveizdanija [to proizlegoa od izvr[enata analizana vladiniot portal za e-uslugi i na pette najko-risteni e-uslugi i od procenata za potrebite zaIT-obuki za dràvni slu`benici. So ovieaktivnosti komponentata IKT ]e bide celosnosprovedena. Vo obid u[te pove]e da se podobri vladiniotportal za e-uslugi za gra\anite bea dogovorenidve dopolnitelni i komplementarni aktivnostiso Generalniot sekretarijat. Tie se odnesuvaatna pro[iruvawe na uslugite na portalot i nasozdavawe sistem [to ]e gradi poefikasnakomunikacija me\u gra\anite i vladinite insti-tucii. Prvata se odnesuva na nadgraduvawe navladiniot portal za e-uslugi so informacii zadopolnitelni sedum dràvni agencii [to nudat

19

2 Makedonski, albanski, turski, srpski i romski. Be[eplanirana i vla[ka verzija na voda~ot, no poradisporedbata na brojot na vla[kata populacija vo spored-ba so potrebnite tro[oci, be[e re[eno taa da bideispe~atena podocna.

brojni uslugi. Soodvetno, ]e bide obezbedenaobuka za vrabotenite vo ovie agencii. Vtorataaktivnost se odnesuva na sozdavaweto sistem zae-izvestuvawe na vladiniot portal za e-uslugi,koj ]e go zabrza zaemnoto dejstvo me\u dràvniteslu`benici i gra\anite. Taka, administracijatavedna[ ]e bide izvestena za postavenotopra[awe od gra\anite na koe, pak, treba da bideodgovoreno vo rok od pet dena. Ovie aktivnosti]e bidat zavr[eni vo prvata polovina na 2008godina.

Analiza na potencijalot za dobro upravuvawea) Analiza na potencijalot za dobro upravuvawe voosum oblastiZavr[ena e detalna analiza vo osum oblasti(ekonomija, obrazovanie, ~ovekovi prava, lokal-na samouprava, pravosudni reformi, socijalnapomo[, javno zdravstvo i monitoring na upravu-vaweto dràvni sredstva). Izve[tai po oblasti,kako i konsolidiran izve[taj, ]e bidat izdadenivo tekot na prvoto trimese~je vo 2008 godina.Naodite i prosledenite preporaki ]e bidatprezentirani pred vladinite eksperti i predjavnosta. Vo zavisnost od preporakite, ]e sledu-vaat aktivnosti vo oblastite za koi FIOOMsmeta deka imaat prioritet.

b) Vertikalna analiza na pilot-ministerstvotospored principite za dobro upravuvawe(del od potpi[aniot Dogovor so Generalniotsekretarijat)Multidisciplinarna rabotna grupa na ekspertii na pretstavnici od edno izbrano ministerst-vo ]e gi analiziraat strukturata, praktikite i

sproveduvaweto na principite za dobro upravu-vawe na izbranoto ministerstvo i ]e dadat pre-poraki za podobruvawe. Me\u drugoto, analiza-ta ]e vklu~uva monitoring na standardi za IKT,obuka za IT, kvalitetot na e-uslugi, navremenotoizvr[uvawe na uslugite i drugi su[tinskipra[awa. Ovaa aktivnost ]e bide po~nata konkrajot na 2008 godina, so mo`nost za nejzinoprodolùvawe vo 2009 godina.

Promocija na dobroto upravuvawe

Promocijata na dobroto upravuvawe se sprove-duva preku slednive pet aktivnosti.

Podgotovka na eti~ki kodeks za ~lenovitena Vladata i na drugite imenuvanifunkcioneri(del od potpi[aniot Dogovor so Generalniotsekretarijat)

Eti~kiot kodeks za ~lenovite na Vladata i nadrugite imenuvani funkcioneri, napi[an odstrana na rabotnata grupa vo bliska sorabotkaso Ministerstvoto za pravda, be[e usvoen navladinata sednica na 7 dekemvri 2007 godina ipotoa vedna[ be[e povle~en na 10 dekemvri2007 godina. Spored izjavata na vladiniot port-parol, ]e bide izvr[ena dopolnitelna revizijaako odredbite na Kodeksot se vo soglasnost sozakonodavstvoto i pokraj toa [to Kodeksot be[eprethodno usoglasen so Sekretarijatot za zakon-odavstvo i site ministerstva dadoa svoe mis-lewe. Ostanuva da se vidi dali ]e ima politi~kavolja za negovo usvojuvawe.

20

3 Izvor: sajt-mera~ot na portalot

Veb-portal za dobro upravuvawe

Portalot za dobro upravuvawe (www.gg.org.mk)i negovoto aùrirawe ]e prodolì vo 2008 god-ina. Zgolemeniot interes kaj javnosta (pove]e od3.600 poseti na sajtot i 2.500 poseteni strani-ci za pomalku od edna godina) ukaùva na toadeka golemiot izbor ponudeni informacii,kako doma[ni, taka i me\unarodni, pridonesu-vaat za celite na ovaa aktivnost - izdignuvawe-to na svesta za principite na dobroto upravu-vawe. Proektniot tim razmisluva da razviemarketing-strategija so cel da se izvr[i pogole-mo vlijanie vrz celnite institucii.

Trimese~en e-bilten(http://gg.org.mk/index.php?option=com_let-terman&Itemid=96)

Uredni~kiot odbor na nekomercijalniot e-bil-ten [to e dostapen na portalot za dobro upravu-vawe planira ~etiri izdanija za 2008 godina. E-biltenot, kako u[te edna alatka za promovirawena konceptot za dobro upravuvawe, nudi glavnatema, teoretski aspekti na dobroto upravuvawe,doma[na i me\unarodna praktika, kalendar nasu[tinski nastani itn. Isto taka, gi pretstavuvamislewata na razni avtori, univerzitetski pro-fesori, istraùva~i i nau~nici na razni temiizbrani za sekoe izdanie. Sega[nite 640 bes-platno registrirani pretplatnici4 go reflekti-raat interesot na javnosta za ovaa oblast.

Prenesuvawe na op[tite nadle`nosti vo ministerstvata(del od potpi[aniot Dogovor so Generalniotsekretarijat)

Ovaa zna~ajna komponenta ]e bide realiziranaod strana na ve]e formirana rabotna grupa(univerzitetski profesori i pretstavnici odAgencijata za dràvni slu`benici i General-niot sekretarijat), ~ii[to zada~i vklu~uvaatteoretska analiza na delokrugot na nadle`nos-tite na politi~ki imenuvanite funkcioneri ianaliza na soodvetnoto zakonodavstvo. Za nao-dite ]e bide diskutirano, ]e se razgledaat i ]ese dogovaraat so celnata grupa preku razniaktivnosti (intervjua, pra[alnici, trkaleznimasi) vrz osnova na koi rabotnata grupa ]e dadepreporaki za toa koi od utvrdenite nadle`nostimoàt da se prenesat na ponisko nivo, zaedno sosoodvetni zakonodavni izmeni, ako se potrebni.

FIOOM javno ]e go pretstavi krajniot izve[taj.Se planira ovaa aktivnost da bide zavr[ena dojuni 2008 godina.

21

4 Izvor: sajt-mera~ot na portalot

Godi[na nagrada za dobro upravuvaweNagradata za dobro upravuvawe e prva od ovojvid vo Makedonija. Formiranata komisija zanagradata e vo proces na podgotvuvawe kriteri-umi za izbor na institucii (politi~ki, ekonom-ski, revizorski, prezemeni podobruvawa itn.).Ovie kriteriumi ]e bidat javno objaveni, so{to ]e se obezbedi transparentna mo`nost zapodnesuvawe aplikacii od instituciite [to giispolnuvaat izrabotenite kriteriumi. Komisi-jata ]e izbere tri institucii. Izbranite insti-tucii ]e moè da podnesat predlozi za proekti,~ija[to cel ]e bide podobruvawe odredeniaspekti na dobroto upravuvawe. Predloèniteproekti, vo iznos do 10.000 USD po proekt, ]e sefinansiraat od FIOOM. Nagradite ]e bidatjavno prezentirani vo april 2008 godina.

Strate[ki pristapStrate[kiot partner za pogolemiot del odproektnite aktivnosti e Generalniot sekretari-jat (GS) na Vladata na Republika Makedonija. Za sekoja komponenta se formirani rabotnigrupi na eksperti. Po potreba ]e bidat konsulti-rani stranski eksperti i regionalni iskustva. }e bidat sprovedeni raznovidni aktivnosti:desk-istraùvawe, analizi, rabotilnici, trka-lezni masi, debati, konferencii, izdava~kiaktivnosti, mediumski nastani itn.Naodite ]e bidat prezentirani vo forma nabro[uri, izve[tai, preporaki, veb-portal, e-bilteni i preku mediumite. BBuuxxeett :: 226600..000000 EEUURR

22

23

OBRAZOVANIEPROGRAMA 20082

24

Celite na Programata za obrazovanie se:•Da se obezbedat kvalitetni obrazovni pro-

grami [to ]e promoviraat otvoren i ram-nopraven pristap za site, osobeno za mar-ginaliziranite grupi.

•Da se ponudi kontinuiran razvoj na znaewa,kompetencii i stavovi za nastavnicite, deca-ta i mladite, neophodni za razvoj nademokratski i otvoreni op[testva vo 21 vek.

•Da se vklu~i vo kreiraweto politika, zasta-puvaweto i lobiraweto, i da se zacvrstatjavnite institucii da donesuvaat informi-rani odluki povrzani so barawata [to ginalaga reformata na obrazovanieto.

Kreativna nastava i u~eweProektot Kreativna nastava i u~ewe od vtoratapolovina na 2005 godina gi naso~i svoiteaktivnosti na fakultetite za nastavnici so celda go podobri kvalitetot na inicijalnoto obra-zovanie na nastavnici. Vo proektot se vklu~eniosum fakulteti za nastavnici od celata dràva.

Proektot sodrì nekolku komponenti:11.. Podobruvawe na nastavnata praktika na

osum fakulteti za nastavnici, koi podgotvu-vaat nastavnici za predu~ili{no, osnovnoi za sredno obrazovanie.

2. Obuka za informati~ka tehnologija i inte-gracija na IT vo nastavata.

3. Redizajnirawe na programite za inicijal-na obuka na nastavnici na osum fakulteti voodnos na nivnata sodrìna.

4. Opremuvawe medijateka i metodi~ka u~il-nica na sekoj fakultet, kako i pretplata doelektronska baza na akademski spisanija.

5. Renovirawe na prostornite kapaciteti nafakultetite.

6. Obuki za studenti za sovremeni nastavnimetodi i za novi sodrìni vo nastavata.

Vo tekot na 2007 godina na pet nastavni~ki fa-kulteti5 za podgotovka na predmetni nastavnicise realiziraa obuki za sovremeni nastavni me-todi za nastavniot kadar od ovie fakulteti i zastudentite od povisokite godini na studii. Nas-tavniot kadar be[e vklu~en vo obuki za EKTS iza dizajnirawe kurikulumi kompatibilni sokurikulumite na evropskite fakulteti za obukana nastavnici. Odredeni renovirawa na pros-toriite na ovie fakulteti bea napraveni so celda se podobrat uslovite za u~ewe i za rabota voniv. Kako dopolnitelna poddr[ka za podobruva-we na uslovite za rabota na nastavnicite i nastudentite se otvorija po edna medijateka i me-todi~ka u~ilnica. Na pedago[kite fakulteti vo Skopje, [tip i voBitola se formiraa timovi [to rabotea nadefinirawe na kompetenciite vrz koi se bazi-raat nivnite studiski programi. Tie se kompati-bilni so evropskite nasoki za profesijata nas-tavnik vo po[iroka smisla, no gi imaat speci-fikite na na[iot obrazoven sistem. Ovie timo-vi ]e rabotat na redizajnirawe na svoite pro-grami vrz baza na dobienite obuki vo izmi-natite dve godini, no i poradi izmenite [tonastanaa so donesuvaweto na noviot Zakon zaosnovno obrazovanie.Site fakulteti ]e dobijat dopolnitelna teh-ni~ka pomo[ i soveti za svoeto rabotewe vo so-

25

5 Filozofski fakultet, Filolo[ki fakultet, Prirod-no-matemati~ki fakultet od Univerzitetot vo Skopje iFakultet za humanisti~ki nauki i umetnosti i Prirod-no-matemati~ki fakultet od Dràvniot univerzitet voTetovo

glasnost so potrebite vo tekot na ovaa poslednagodina od sproveduvaweto na proektot finan-siski poddràn od USAID.Dolgoro~no se o~ekuva fakultetite za nastavni-ci da stanat obrazovni institucii, koi pod-gotvuvaat visokokvalitetni kadri [to moàt daodgovorat na predizvicite na pazarot na trud.BBuuxxeett:: 226600..001144 EEUURR

Programa za obrazovanie na Romi

Vo u~ebnata 2007/08 godina se sproveduva ~etvr-tata godina od Programata za obrazovanie naRomi, koja e finansirana od USAID i odFIOOM. Romskiot obrazoven fond od Budim-pe[ta obezbedi dvegodi[na poddr[ka za uni-verzitetskata komponenta. Glavnite celi na pro-gramata se da se podobrat stapkite na zadrù-vawe vo obrazovniot sistem, proodnosta i uspe-hot na opfatenite u~enici Romi i studentiRomi. Se sproveduva preku pozitivni interven-cii na site obrazovni nivoa po~nuvaj]i od pred-u~ili[noto, preku osnovnoto i srednoto do vi-sokoto obrazovanie.183 deca Romi na predu~ili[na vozrast seopfateni so aktivnostite na pette Romski obra-zovni centri (ROC) locirani vo pette romskinaselbi: "Dendo vas" vo Dame Gruev - Skopje;"Son~ogledi" vo Klanica - Skopje; "Drom" voLozja - Kumanovo; "Kham" vo Sredorek - Kumano-vo i Pomo[ za hendikepirani i za siroma[nivo Trizla - Prilep. Fokusiraj]i se na osnoviteod matematikata, poznavaweto na makedonskiotjazik i zdobivaweto drugi ve[tini, centritekontinuirano rabotat na nivno podgotvuvawe zauspe[no po~nuvawe na osnovnoto obrazovanie. 650 u~enici Romi od pet proektni osnovniu~ili[ta sekojdnevno, vo Romskite obrazovni

centri dobivaat vonu~ili[na poddr[ka pripi[uvawe doma[ni zada~i i tutorstvo porazli~ni predmeti za polesno sovladuvawe nanastavniot materijal. Roditelite Romi se aktiv-no vklu~eni vo aktivnostite na centrite i nau~ili[tata. 165 sredno[kolci Romi od ~etvrta godina od 54sredni u~ili[ta niz Makedonija ]e prodolàtda dobivaat stipendii i mentorska pomo[ vou~ili[te od strana na 81 nastavnik vo sredniteu~ili[ta i ]e go zaokruàt srednoto obrazo-vanie.35 studenti Romi od razli~ni godini i studiskioblasti na akreditiranite visokoobrazovniinstitucii ]e dobivaat stipendija i tutorskapomo[ od pomladi univerzitetski nastavnici,kolegi-vrsnici i profesionalci. Preku opera-tivnata programa na FIOOM - "Romaversitas",studentite ]e imaat mo`nosti i da gi unapredatsvoite znaewa i ve[tini za angliskiot jazik, zakompjuterite, da u~estvuvaat vo razli~ni mod-uli za obuka od nivnata studiska oblast i dasproveduvaat mali studentski istraùva~kiproekti. Na raspolagawe imaat i biblioteka iinternet, [to im ovozmoùva pristap do infor-macii neophodni za studiite i u~eweto.BBuuxxeett :: 229922..114400 EEUURR

Proekt za obrazovanie na Romi - Detskafondacija Pestaloci

Ovoj proekt pretstavuva prodolùvawe na del odaktivnostite [to se sproveduvaa vo izminatitetri godini vo Programata za obrazovanie naRomi. Partneri na FIOOM i vo 2008 godina ]ebidat Romskite obrazovni centri (REC): "Dendovas" od Skopje, "Vrama si" od Kumanovo i "Roma-no pro angle" od Prilep. Proektot ]e ovozmoì

26

ednogodi[na direktna poddr[ka na u~eniciteRomi od pogornite oddelenija od trite romskizaednici i ]e vklu~i tehni~ka pomo[ za part-nerskite organizacii za izrabotuvawe strate[-ki planovi za nivni natamo[en razvoj. }e se ra-boti na promovirawe na interkulturnoto obra-zovanie vo rabotata na partnerskite u~ili[ta,partnerskite nevladini organizacii i nastav-ni~kite fakulteti. Proektot ]e raboti na pod-gotovka na dolgoro~na strategija za rabota iodr`livost na partnerskite organizacii inivnite intervencii, koi vklu~uvaat i promenana pristapot kon obrazovanieto na decata Romi,od socijalen pristap vo pristap baziran na det-ski prava.BBuuxxeett:: 110077..332222 EEUURR

Alijansa za vklu~uvawe na Romite vo obrazovanieto

Ova e ~etirigodi[en proekt na FIOOM finan-siran od Romskiot obrazoven fond od Budim-pe[ta, koj e pro[iruvawe na intervenciite naProgramata na FIOOM za obrazovanie na Romivo srednoto obrazovanie. Proektot e vo tretatagodina od svoeto sproveduvawe. Celta na proek-tot e da se podobrat stapkite na zadrùvawe,postignuvawa i na preminuvawe kaj opfatenitesredno[kolci Romi, kako i da se podobri stap-kata na preminuvawe na u~enicite Romi odosnovno vo sredno i od sredno vo visoko obra-zovanie.188 sredno[kolci Romi od treta godina, koi voizminatite dve u~ebni godini postignaa mnogudobar i odli~en uspeh prodolìja vo u~ebnata2007/08 godina da dobivaat stipendija i men-torska pomo[ od 64 nastavnici vo 57 sredniu~ili[ta od 22 grada niz Makedonija. Napre-

dokot na stipendistite i rabotata na mentoritee nadgleduvana od proektniot personal i 24sovetnici od Biroto za razvoj na obrazovanieto.BBuuxxeett :: 220033,,004444 EEUURR

Ednakvi obrazovni mo`nosti za decata Romi

Ova e vtora godina od sproveduvawe na proektot,koj vklu~uva intervencii vo osnovnoto obra-zovanie. Cel na proektot e da se podobri uspehotna u~enicite Romi vo oddelenskata nastava i dase zgolemi stapkata na nivno zadrùvawe vopredmetnata nastava. Proektot e finansiran odAmbasadata na Kralstvoto Holandija vo RM. Vo u~ebnata 2007/08 godina so proektot ]e bidatopfateni 1.670 u~enici Romi od 10 osnovniu~ili[ta vo Makedonija: OU "Blagoj Kirkov" -Veles, OU "Dimkata Angelov -Gaberot" s. Vata[a,Kavadarci, OU "Bratstvo edinstvo" - Debar, OU"Sande {terjovski" - Ki~evo, OU "Van~o Prke" -Del~evo, OU "Slav~o Stojmenski" - Vinica, OU"Dedo Iqo Male[evski" - Berovo, OU "RadeKratov~e" - Ko~ani i OU "26 Juli" i "Bra]aRamiz i Hamid" - Skopje. Proektot ]e obezbedi dopolnitelna poddr[ka zau~enicite Romi (po makedonski jazik i pomatematika za u~enicite od oddelenska nastavai poddr[ka po najmnogu pet predmeti vo koiu~enicite od predmetnata nastava pokaùvaatnajslab uspeh). Tie ]e dobijat i u~ebnici iu~ili[ten pribor. Obukite za nastavnicite odproektnite u~ili[ta po~nati izminatata godina]e bidat kompletirani od Fondacijata za obra-zovni i kulturni inicijativi êkor po ~ekor. 11romski NVO ("Romani Bah" - Veles, "Zdruèniena tikve[ki Romi" - Vata[a, "Mese~ina" - Debar,"Bela kula" i "Mese~ina" - Ki~evo, "Kham" -Del~evo, "Inicijativa na nevraboteni intelek-

27

tualci" od Vinica partnerski so "Zdruènietoza pravata na Romite" od [tip za Vinica, "Ternovas"-Berovo, "Avena" i "Svetla idnina" - Ko~anii "Karitas" vo Skopje) ]e prodolàt da rabotatna odrùvawe i na zacvrstuvawe na partner-stvoto me\u u~ili[teto i zaednicata prekuaktivnosti za vklu~uvawe na roditelite Romi(edukativni rabotilnici i vonnastavni aktiv-nosti za u~enici)BBuuxxeett:: 555577..112222 EEUURR

Obuka na nastavnicite po istorija

Ovoj proekt e del od regionalnata inicijativa"Zaedni~ka istorija vo Jugoisto~na Evropa" vokoja se vklu~eni u[te 11 zemji od regionot:Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,Hrvatska, Kipar, Grcija, Romanija, Slovenija,Turcija, Srbija (vklu~itelno i Kosovo) i CrnaGora. Proektot e iniciran od Centarot zademokratija i pomiruvawe vo Jugoisto~naEvropa so sedi[te vo Solun, a negovoto sprove-duvawe vo Makedonija e finansirano odEvropskata agencija za razvoj i od FIOOM.Celta e da se zbogati i osovremeni nastavata poistorija vo srednoto obrazovanie so ~etiriistoriski ~itanki, koi gi pokrivaat: Osmanlis-kata Imperija; naciite i dràvite vo Jugoisto-~na Evropa; balkanskite vojni i Vtorata svetskavojna. îtankite se publikuvani na makedonski ina albanski jazik i ]e bidat distribuirani dosite nastavnici po istorija. }e bide obezbedenai obuka za koristewe interaktivni metodi vonastavata po istorija.BBuuxxeett:: 2288..442244EEUURR

Politikata na EU i makedonskoto obrazovanie

FIOOM vo pretstojniot period ]e se zanimavaso monitoring na obrazovnata politika, soistraùvawa i analizi, lobirawe i zastapuva-we za razli~ni temi i pra[awa [to proizlegu-vaat od reformata vo obrazovanieto i nejzino-to sproveduvawe. Celta na proektot e da pri-donese za informirana politika i odluki voobrazovanieto bazirani na principite nau~estvo, otvorenost i transparentnost.Akcent ]e bide staven na barawata na EUpovrzani so pristapuvaweto za kvalitetot iednakvosta vo obrazovanieto, kako i na pra[a-wata povrzani so obrazovanieto na marginal-iziranite grupi, sobeno na Romite. Proektot ]e se sproveduva vo sorabotka so osa-mostoenite programi na FIOOM aktivni vooblasta na obrazovanieto. FIOOM, vo sorabot-ka so partnerskite romski NVO, ]e lobira zaprodolùvawe i za odrùvawe na po~natiteobrazovni intervencii, koi pokaàle pozi-tivni rezultati za obrazovanieto na Romite i pozavr[uvaweto na proektnite godini. BBuuxxeett :: 4400,,000000 EEUURR

Zacvrstuvawe na vnatre[nite kapacitetina FIOOM

So cel da go poddrì pro[iruvaweto na svoetoportfolio na obrazovni servisi i programi,FIOOM ]e raboti na zacvrstuvawe na vnatre[-nite kapaciteti preku:

• Obuka na dopolnitelna grupa obu~uva~i vonastavni metodi za programata êkor po~ekor i obrazovanie za socijalna pravda.

28

• Izrabotka i publikuvawe kvalitetni i ed-nostavni prira~nici za upotreba, koi ]e sekoristat vo obukata na nastavnici [to do-sega ne bile opfateni so obukite naFIOOM.

• Kontinuiran profesionalen razvoj na pro-gramskiot personal na FIOOM i na osamo-stoenite obrazovni programi vo oblasti vokoi ima nedostig od specifi~ni znaewa iobrazovna ekspertiza vo zemjava.

BBuuxxeett:: 1155..000000 EEUURR

Mladite za otvoreno op[testvo

FIOOM vo narednive godini planira da gizasili aktivnostite nameneti za mladite vrzosnova na iskustvoto i modelite [to gi grade[edosega. Osnovna cel na programata Mladite zaotvoreno op[testvo e da im ponudi alternativ-en prostor i sodrìni na mladite za nivnoaktivno vklu~uvawe vo gradeweto otvorenoop[testvo.

Aktivnostite [to ]e se realiziraat vo ramkitena proektot vklu~uvaat:

• Kreirawe kriti~na masa mladinci i orga-nizacii vo dràvata, koi ]e ja razvivaat ikonsolidiraat mladinskata scena.

• Poddr[ka na neformalna mladinskamreà vo inicirawe, istraùvawe iartikulirawe na nivnite stavovi zapra[awa i za temi [to gi zagriùvaat mla-dite na lokalno i na nacionalno nivo, pri-toa pridonesuvaj]i za gradewe informi-rana politika za mladi.

• Pottiknuvawe i poddr[ka na socijalnimladinski aktivnosti (lokalno i nacional-no) so [to ]e se pridonese mladite da bidatzna~aen faktor vo pribliùvaweto naMakedonija kon EU.

• Pottiknuvawe i poddr[ka na kriti~kotomislewe kaj mladite preku upotreba nanovite mediumi i drugi vidovi kreativnakomunikacija.

29

Ovie aktivnosti ]e se realiziraat preku: • Gradewe na kapacitetite - obuki za obu~u-

va~i i pe~atewe prira~nici za javno gov-orewe vo 15 op[tini. Obu~enite obu~uva~ina lokalno nivo ]e gi obu~uvaat mladite zaorganizirawe javni debati za temi od niv-ni interes. Javnite debati ]e bidat prosle-deni i so kinoproekcii i so razgovori soeksperti za soodvetnite temi.

• Koristewe na novite vidovi komunikacijaod strana na mladite (preku internet, blo-govi i sl.) za temite [to ]e bidat predmetna diskusija i vo javnite debati.

Programata ]e se sprovede vo partnerstvo sonekolku osamostoeni programi i dolgogodi[nipartneri na FIOOM. BBuuxxeett:: 8800..000000 EEUURR

30

31

INFORMACIIPROGRAMA 20083

32

Primeneta politika za softver so otvoren kod

Proektot ima za cel sozdavawe dokument za prime-neta politika za softver so otvoren kod za cen-tralnata i za lokalnata vlast, spored primerot nae-Hrvatska6, so cel da se postigne pogolema efikas-nost vo rabotata na dràvnite organi, kako i zgole-mena transparentnost i odgovornost pri javnitenabavki na kompjuterska oprema i softver.Aktivnostite ]e vklu~uvaat: formirawe rabotnagrupa od pretstavnici na centralnata vlast(Komisijata za IT na Vladata na RM, Nacionalniotsovet za IKT, ministerot odgovoren za infor-mati~ko op[testvo, Generalniot sekretarijat naVladata na Republika Makedonija, razvojniot sek-tor i donatorskata zaednica (UNDP, USAID,Metamorfozis/FIOOM) i eksperti od drugiop[testveni sferi. Rabotnata grupa ]e podgotvinacrt-dokument za politikata, koj ]e se finaliziraso u~estvo na po[irokata javnost vo eden transpar-enten proces od paneli, diskusii i forumi.Proektot podrazbira poddr[ka i lobirawe zaprifa]aweto na politikata od strana na Vladata ina Sobranieto na Republika Makedonija.O~ekuvani rezultati:

• Sproveden transparenten proces na kreirawepolitika.

· • Zavr[ena nacionalna politika za softverso otvoren kod, usvoena od soodvetnite dràv-ni organi.

· • Zgolemena upotreba na sloboden softver sootvoren kod vo javnata administracija.


Pottiknuvawe na e-vklu~enosta

E-vklu~enosta zna~i dostapnost na pridobivkiteod internet i sli~nata tehnologija za site grupiod naselenieto, vklu~itelno i lu\eto [to se vonepovolna polo`ba poradi obrazovanieto, voz-rasta, polot, nivniot hendikep, etni~ka pripad-nost, i/ili tie [to ìveat vo oddale~eni oblasti.Proektot ]e se fokusira na lokalizacija iprisposobuvawe softver za slepi lica i podi-gawe na javnata svest za raznite aspekti na e-vklu~uvawe. Glavnata cel na proektot e da im se ovozmoì naslepite lica efikasno da ja koristat IKT na na~inpristapen za niv, preku doma[en/lokaliziran ilegalen sloboden softver so otvoren kod.Proektot ]e inicira i obezbedi poddr[ka zalokalizacijata, prisposobuvaweto i proizvod-stvoto sloboden softver so otvoren kod za slepilica7 koristej]i gi iskustvata i postojnite re[e-nija od regionot i po[iroko, vo sorabotka so NVO[to rabotat na poddr[ka na slepite lica i nalicata so o[teten vid (Sojuz na slepite - Veles,Zdruènieto na gra\ani "Otvorete gi prozorcite")i lokalnata zaednica za sloboden softver. Osventoa, aktivnostite za podigawe na svesta ]e sesproveduvaat so cel da se naglasi va`nosta naizgradbata na edno vistinski vklu~eno infor-mati~ko op[testvo vo Makedonija.O~ekuvani rezultati:

• Lokaliziran sintetizator na govor za slepilica i za lica so o[teten vid.

• Distribuiran i instaliran sloboden soft-ver so otvoren kod kaj nevladinite organi-zacii vo Makedonija [to rabotat so slepitelica i so licata so o[teten vid.

• Nevladinite organizacii se ve[ti vo koris-teweto na softverot.

BBuuddggeett :: 3300..000000 EEUURR

33

6 Centralna administrativna kancelarija za e-Hrvatska (www.e-croatia.hr), Politika za softver sootvoren kod http://www.e-hrvatska.hr/sdu/en/Dokumenti/StrategijeIProgrami/categoryParagraph/04/document/Open_Source_Software_Policy.pdf

7 Sintetizator na tekst vo govor

PPoottttiikknnuuvvaawwee llookkaallnnii ee--ssooddrr`̀iinnii

Proektot se sostoi od dve komponenti: prvata ]ese fokusira na sozdavawe sodrìni onlajn najazicite [to se zboruvaat vo Republika Make-donija, dodeka vtorata ]e raboti na sozdavaweinfrastruktura za e-u~ewe bazirana na slobodensoftver. Ponatamu, proektot ]e go poddrì razvo-jot na obrazovni sodrìni okolu besplatnodostapni materijali na internet, so cel da sepomogne pri podigaweto na kvantitetot i nakvalitetot na sodrìnite onlajn na lokalnitejazici vo Makedonija. Celta e da se pottikne soz-davaweto obrazovni sodrìni i prira~nici, koise besplatni i moè slobodno da se distribuiraatvrz osnova na otvoren razvoen model.Aktivnosti

•Pottiknuvawe na sozdavaweto sodrìnipreku objavuvawe konkurs na sekoi tri mese-ci za najdobri e-sodrìni na site lokalnijazici vo Makedonija vo dve kategorii: orig-inalni tekstovi i prevodi, koi ]e gi selekti-ra ekspertska komisija sostavena od jazi~nieksperti i renomirani avtori.

•Podigawe na javnata svest preku kontinu-irani prezentacii za formatite, koi gra\a-nite moàt da gi koristat za da pridonesatza razvojot na sozdavawe lokalni sodrìni(blogovi, Vikipedija, otvoren pristap i ko-ristewe na postojnite mediumi) i perio-di~ni obuki (blogirawe).

•Sozdavawe na platforma za e-u~ewe so kojabi se ovozmoìlo proizvodstvo i izdavawena, navistina, potrebnite obrazovni sodr-ìni nameneti za deca od predu~ili[na iod u~ili[na vozrast.

•Razmenata na znaewa za za[titata na inte-lektualnata sopstvenost preku mo`nostite

[to gi nudi Dvièweto za slobodna kultura(osobeno Kriejtiv komons), [ireweto nakulturata na ~ovekovite prava, kako i gra-\anskoto u~estvo, ]e bidat sostaven del naovie aktivnosti.

O~ekuvani rezultati:•Zgolemen kvantitet na e-sodrìni na lokal-

nite jazici vo Makedonija.• Vospostavuvawe i podigawe na standardite

za kvalitet na originalnite dela objavenina internet.

BBuuxxeett :: 2288..000000 EEUURR

Aktivno e-gra\anstvo

Definirawe i podgotovka na mehanizmi onlajnza gra\ansko u~estvo vo sorabotkata so triop[tini. Ovoj proekt se nadovrzuva na proektot"IKT za efikasna lokalna e-vlast".

Aktivnosti:• Vospostavuvawe infrastruktura za gra\an-

sko e-u~estvo.• Podigawe na javnata svest za va`nosta na

gra\anskoto u~estvo.• Razvivawe na kapacitetot na op[tinskiot

personal.

O~ekuvani rezultati:• Zgolemena transparentnost na lokalnata

vlast.• Razvieni IKT kapaciteti na op[tinite.


34

35

JAVNOZDRAVSTVOPROGRAMA 20084

36

Inicijativa za mentalno zdravje

Promoviraweto na socijalnata vklu~enost ipo~ituvaweto na ~ovekovite prava na site gra\anise klu~ni komponenti za ~lenstvo vo EU. Sozda-vaweto soodvetni servisni slu`bi vo zaednicatae neophodno za ostvaruvaweto na ovie celi. Ovaa programa, kako edna od prioritetnite celina Nacionalnata strategija na Republika Make-donija za deinstitucionalizacija (2008-2018), iza samata dràva, e prv ~ekor vo sozdavaweto so-odveten sistem za samostojno ìveewe so pod-dr[ka na zaednicata na vozrasni lica so intelek-tualna popre~enost, so krajna cel postignuvawesoodvetna socijalna vklu~enost i otstranuvawe napotrebata od institucionalna grià. Programata za transformacija/deinstitucional-izacija na Specijalniot zavod vo Demir Kapija esosteven del od Inicijativata za mentalno zdrav-je 2008. Taa ]e bide ostvarena preku Memoran-dumot za razbirawe me\u Ministerstvoto za trudi socijalna politika, Institutot otvoreno op[te-stvo - Inicijativa za mentalno zdravje i Fonda-cijata Institut otvoreno op[testvo - Makedonija,koj se o~ekuva da bide potpi[an po~etokot na2008.Glavnata cel na ovaa programa e implementacija-ta na pristap kon licata so intelektualna popre-~enost baziran na po~ituvawe na ~ovekovite pra-va, preku podobruvawe na kvalitetot na servisitei kvalitetot na ìvotot na licata koi [to vo mo-mentov prestojuvaat vo Specijalniot zavod - De-mir Kapija. Vo period od tri/~etiri godini, del od [titeni-cite na Specijalniot zavod - Demir Kapija ]e seprenaso~at kon semejno domuvawe i ]e im bidatobezbedeni razli~ni uslugi za poddr[ka vo ram-kite na zaednicata. Ova zna~i deka lu\eto koi [topogolemiot del od svojot ìvot go pominale voinstitucija, isklu~eni od op[testvoto, ]e uìvaatednakvi prava kako i ostanatite gra\ani vo zaed-nicata.

Preku sproveduvaweto na transformacijata naSpecijalniot zavod - Demir Kapija ]e se razviecelosen sistem za poddr[ka vo ramkite na zaedni-cata i ]e se otstrani potrebata za institucional-na grià. Sozdavaweto slu`bi za poddr[ka voramkite na zaednicata kako alternativi na dolgo-trajno ìveewe vo institucii e neophodno zapostignuvawe na socijalno vklu~uvawe, pri [topod "socijalno vklu~uvawe" se podrazbira vis-tinsko, aktivno u~estvo na licata so intelektual-na popre~enost vo ìvotot na zaednicata. Toa nesamo [to ]e ima pozitivno vlijanie vrz niv kakoli~nosti, tuku ]e ima i zna~itelno pozitivno vli-janie vrz zaednicata.Vakvata transformacija ne samo [to go vklu~uvafizi~koto preseluvawe na korisnicite na zavo-dot vo domovi vo zaednicata, tuku i istovremeno]e go smeni na~inot na koj [to dejstvuvaat insti-tucijata i nejziniot personal. Promenite ]e ima-at pozitivno vlijanie vrz stavovite na personalotna institucijata vo Demir Kapija, kako na po[i-rokata zaednicata kon licata so intelektuala pop-re~enost. Kone~no, procesot na transformacija]e pokaè deka seopfatnite kvalitetni slu`bi voramkite na zaednicata moàt, i moraat da bidatrazvieni kako odr`livi alternativi za specijal-nite institucii.Predvideniot vremenski rok za implementacijana ovaa inicijativa e tri godini. Implementa-cijata na programata ]e zapo~ne vo januari 2008.Vkupen predviden buxet za 2008: 198.789 EUR(31.356 EUR od FIOOM i 167.433 EUR od IMZ)

37

Zdravjeto na Romite

Strategijata na ovaa podprograma se bazira naAkcionite planovi na Dekadata za vklu~uvawe naRomite, nadograduvaj]i se na prethodnoto iskust-vo i dobrata praktika, so cel da obezbedi konti-nuitet na postignatite rezultati. Fokusot ]e sestavi na generalnata nacionalna ramka i na pro-cesite [to vodat kon podobar pristap do zdrav-stvenata grià za romskota populacija vo nivnitelokalni zaednici. }e bidat prioretizirani pra-[awata za zdravjeto na ènite Romki, monitoringna sproveduvaweto na relevantni strate[ki doku-menti, zakoni i regulativi povrzani so zdravstvo-to, i aktivnosti za zastapuvawe naso~eni protivdvojnata diskriminacija na Romite korisnici nadroga, isto taka ]e bidat vo fokusot na program-skite aktivnosti. Programskite aktivnosti vklu~uvaat:

• Obezbeduvawe dva vida na obuka za pret-stavnicite na maksimum osum romski NVO(obuka za steknuvawe na osnovni ve[tini iznawa za lobirawe i zastapuvawe, i obukaza pra[awa od poleto na javnoto zdravstvofokusiraj]i se na obezbeduvawe ednakovpristap) koi ]e obezbedat zajaknuvawe nakapacitetite za lobirawe i za zastapuvawena romskite NVO vo odnos na pra[awata zajavnoto zdravstvo [to ja pogoduvaat romska-ta populacija. Selekcijata ]e se napravi nana~in koj ]e obezbedi soodvetna geografskapokrienost na romskite NVO (i zaednici) ionie so prethodno iskustvo za lobirawe izastapuvawe za pra[awa od javnoto zdravst-vo (najmalku tri ènski romski NVO i ednaorganizacija so soodvetno iskustvo vo re-[avaweto na problemite so zloupotreba nadrogi i srodni pra[awa).

• Dodeluvawe na grantovi, [to ]e ovozmoìfunkcionirawe na teloto za monitoring

koe sistematski ]e izveduva monitoring nasproveduvaweto na relevantnite strate[kidokumenti, zakoni i regulativi povrzani sozdravstvoto. Teloto za monitoring ]e go so-~inuvaat pretstavnici na romski NVO ipretstavnici na drugi relevantni insti-tucii. Ovaa aktivnost vklu~uva: organizi-rawe sostanoci, podgotovka na mese~ni iz-ve[tai od monitoringot, i javni i medium-ski reakcii za naodite i postojanite pra-[awa.

• Dodeluvawe grant na postoe~ka NVO so so-odvetno iskustvo za obezbeduvawe adekvat-ni informacii do relevantnite javni in-stitucii (lokalni i nacionalni) za prak-tikite na dvojna diskriminacija na Romitekorisnici na drogi. }e se izvr[i monitor-ing i analiza na otsustvoto na ednakov pri-stap do zdravstvenite i socijalnite uslugi[to gi obezbeduva dràvata za Romite ko-risnici na drogi i posledicite od toa (voodnos na bukvalno nepostoe~kite mo`nostiza lekuvawe i resocijalizacija na Romitekorisnici na drogi). Ovie aktivnosti ]e sesproveduvaat vo Op[tina {uto Orizari ka-ko najgolema romska zaednica vo zemjata, ikako zaednica so najgolem broj Romi koris-nici na drogi.

• Gradewe na kapacitetite na dve gra\anskiorganizacii (romska i neromska) zamonitoring na buxetite za zdravstvo i zazastapuvawe za podobruvawe na politikitei garantirawe na namenskite buxetski gran-tovi za zadovoluvawe na potrebite za spe-cijalna zdravstvena grià na romskata po-pulacija vo Republika Makedonija. Organi-zaciite ]e bidat obu~eni za koristewe nametodologijata za monitoring i analiza nabuxet. Partnerska sorabotka ]e se vospo-stavi so drugi relevantni organizacii so

38

cel da se opfati i obukata za finansiskaanaliza. Programata vo Makedonija ]e jakoristi ekspertska tehni~kata pomo[ prekuProektot za zastapuvawe i monitoring nabuxet za zdravsto - HBMAP (dva pati votekot na sproveduvaweto na proektot) prekuCentarot za ekonomski menaxment (CEGAA)od Afrika.


Programa za seksualno zdravje i prava(SHARP)

Osnovnite celi na ovaa programa se:• Pomagawe vo procesot na zajaknuvawe na

kapacitetite za monitoring i zastapuvawena grupite i mreìte za seksualno zdravje iprava, za tie da bidat osposobeni da izvr-[at monitoring na pristapot do zdravstve-nite uslugi i za[titata na pravata na seksu-alno marginaliziranite zaednici od aspektna socijalno prenoslivi bolesti (SPB),podgotovka izve[tai od monitoringot/ darazvivaat slu~ai i da lobiraat za promeni/podobruvawa vo sproveduvaweto na poli-tikite.

Obezbeduvawe sredstva i poddr[kata za funk-cioniraweto na koalicijata za seksualno zdrav-je i prava za da se ovozmoì kontinuiran dija-log so kreatorite i sproveduva~ite na poli-tikite, so cel da se obezbedi protok na infor-macii za pristapot do uslugi i zloupotreba napravata, zgolemuvawe na javnata i profesional-na svest za diskriminatorskite politiki i prak-tiki i obezbeduvawe pristap do zdravstveniuslugi i nezloupotrebuvawe na prvata na seksu-alno marginaliziranite zaednici vo odnos naSPB. Predvideni programski aktivnosti za periodot2007/2008 (buxet za 2007 godina) se:

• Dodeluvawe grantovi na koalicijata zaobezbeduvawe seksualno-zdravstveni prava(SZP): za tehni~ka pomo[, vklu~uvaj]i imentorstvo, organizirawe rabotilnici zarazvivawe na strukturata na koalicijata(izgotvuvawe nacrt-dokumenti), organizi-rawe konferencija za formalizirawe nakoalicijata (i usvojuvawe na dokumentite),baza na podatoci, odrùvawe na veb-sajt ipromocija na idejata za vospostavuvawe naforum (pregovori i barawe poddr[ka odvladata, relevantnite institucii i me\una-rodnite organizacii).

• Operativna poddr[ka i dodeluvawe gran-tovi na koalicijata za organizirawe napromotivni aktivnosti za strategijata,vklu~uvaj]i i: javna debata za analiza idiskusija na naodite od misijata za procen-ka na potrebite, rabotilnici za razvivawei izgotvuvawe nacrt-akcioni planovi. Nao-dite od izve[tajot ]e bidat objaveni i ]e sekoristat za aktivnosti za lobirawe i zasta-puvawe.

• Gradewe na kapacitetite, poddr[ka za kon-sultacii i grant za obezbeduva~ite na bes-platna pravna pomo[, preku operativnapoddr[ka i sorabotka so programata Ini-cijativi za pravo i zdravstvo na FIOOM.

Aktivnosti planirani za periodot 2008/2009godina (buxet za 2008 godina) se:

• Dodeluvawe grantovi na koalicijata zarazvivawe na slu~ai, baza na podatoci iodrùvawe na veb-sajt, aktivnosti za istra-ùvawe i monitoring, izgotvuvawe izve[-tai i slu~ai na nefunkcionirawe i zloupo-treba na pravata na seksualno marginali-ziranite zaednici vo odnos na SPB.

• Poddr[ka za funkcionirawe na koalicija-ta, za funkcionirawe na forumot (organi-zirawe javna debata, objavuvawe na izve[-

39

taite, mediumska pokrienost) i pomo[ zaprisustvo na me\unarodni i regionalninastani, aktivnosti za lobirawe i izve-[tai za naodite.


Inicijativi za pravo i za zdravstvo (IPZ)

Celta na podprogramata IPZ e da gi unapredi iza[titi ~ovekovite prava na socijalno margin-aliziranite grupi vo odnos na zdravjeto, prekuzgolemuvawe na individualnite i institucio-nalnite kapaciteti na razli~ni zasegnati stani.Preku gradewe na kapacitetite i poddr[ka nanaporite, tie ]e bidat sposobni da se zalagaat zazakoni, politiki i praktiki koi bi obezbedilesenzitivna pravna i socijalna sredina [to nudipravedni i efektivni uslugi bazirani na prava-ta i potrebite na socijalno marginaliziranatapopulacija. Programata ]e prodolì da ja poddrùva rabo-tata na multidisciplinarnata rabotna grupa(koja ja so~inuvaat relevantni dràvni zdrav-stveni i pravni institucii, Eti~kiot komitetpri Lekarskata komora, pretstavnici na Ombud-smanot, Helsin[kiot komitet i NVOi) vo nasokana razvivawe i podgotvuvawe na Vodi~ za prak-ti~arite, vrz osnova na Zakonot za pravata napacientite, i vo soglasnost so Evropskata povel-ba za pravata na pacientite (14 principi zaza[tita na pravata na pacientite). }e se izgotviVodi~ za medicinskite prakti~ari i za pravni-cite prakti~ari. {kolata za javno zdravstvo i Pravniot fakultet]e bidat poddràni vo naporite da razvijatposdiplomski kurikulum za medicinsko pravo,javno zdravstvo i ~ovekovi prava. }e se izgotvii u~ebnik za Pravoto i zdravstvoto. Kurikulu-mot i u~ebnikot ]e se podgotvuvaat istovremeno.

Pokraj toa ]e se pottikne formirawe na nefor-malna koalicija od postoe~kite i potencijalnitepartneri koi rabotat me\usektorski na pravoto izdravstvoto, koja ]e sluì kako sredstvo zazbliùvawe na zdravstvenite rabotnici zaintere-sirani da ja pro[irat svojata rabota za da govklu~at zastapuvaweto za zakonskite i ~ovekoviteprava kaj pravnicite ili aktivistite za ~ovekoviprava zainteresirani za pro[iruvawe na nivnataoblast za da go vklu~at javnoto zdravstvo. Obezbeduvawe obuka za izbrani u~esnici (prav-nici i aktivisti za javno zdravstvo) koja ima zacel razvivawe zaedni~ki strategii za zastapu-vawe i alternativni strategii za sudski sporovivo poleto na javnoto zdravstvo. Aktivistite zajavno zdravstvo ]e bidat vo mo`nost da gi razbe-rat pravnite principi i principite na ~oveko-vite prava i pravnite mehanizmi (nacionalni ime\unarodni), dodeka pak advokatite ]e gi zgole-mat svoite kapaciteti za rabota na pra[awa zajavnoto zdravstvo. O~ekuvani rezultati od obu-kata se izgotvuvawe na proektni koncepti zagrantovi fokusirani na primenata na pravnitealatki za unapreduvawe na javnoto zdravstvo. Konsultantskata poddr[ka i obukata za ~leno-vite na koalicijata ]e ovozmoì monitoring narelevantnite strate[ki dokumenti, organizi-rawe na javna debata so razli~ni i relevantniministerstva i institucii, priklu~uvawe kon isorabotka so me\unarodni organizacii za zasta-puvawe na promeni. }e se poddrì i Ombudsman za pravata na pacien-tite. }e se dodelat grantovi za obezbeduva~ite nabesplatna pravna pomo[, so cel tie da go razvijati prezentiraat nefunkcioniraweto na slu~aite.Organizaciite za poddr[ka ]e obezbedat pomo[za i ]e gi ohrabrat onie koi ja baraat pravdata.BBuuxxeett:: 2200..000000 EEUURR

40

41

EKONOMSKIREFORMI PROGRAMA 20085

42

Programata za ekonomski reformi ima za cel: 1)sozdavawe novi biznisi i rabotni mesta, pottiknu-vawe privatni inicijativi i pretpriema[tvo,neguvawe na razvojot na mali biznisi prekuobezbeduvawe pristapni izvori na finansirawe,organizirawe obuki i rabotilnici za mladi pret-priema~i i za Romi delovni konsultanti; 2) zgole-muvawe na prihodot dobien od zemjodelskoproizvodstvo i podobruvawe na egzistencijata nafarmerskite doma]instva vo ruralnite i vo polu-urbanite oblasti; 3) zgolemuvawe na nivoto nafinansiska pismenost na doma]instva so niskiprimawa, so akcent na Romite i 4) poddrùvaweindividualni farmeri vo usvojuvaweto na stan-dardite na EU i na instrumentite za razvoj.

Pretpriema~ki servis za mladi (PSM)

Proektot PSM se sostoi od tri glavni komponenti(Natprevar na deloven plan, Obuki za pret-priema[tvo i deloven inkubator) [to imaat za celda ovozmoàt poddr[ka vo tekot na site fazi narazvivaweto i sproveduvaweto uspe[ni idei vobrzoraste~ki biznisi.Konceptot na obukite za pretpriema[tvo e vklu-~uvawe me\unarodno priznati obuki i u~ewe oddale~ina za vodewe biznis kako [to e Evropski ser-tifikat za delovna kompetentnost (EBC*L) iSkillSoft. Glavniot akcent vo 2008 godina ]e bide staven naproektnata komponenta deloven inkubator.Delovniot inkubator e lociran vo Skopje, op[tinaGazi Baba. Inkubatorot obezbeduva osnovni admin-istrativni uslugi za 20 kompanii (smetkovodstvo,pravni soveti, registrirawe kompanii, proceduriza zaemi itn.). Nadvore[ni stranki [to baraatsoveti vrzani za pretpriema~kiot razvoj so celstimulirawe na sozdavaweto novi firmi, istotaka, ]e bidat usluèni.BBuuxxeett:: 5555..880000 EEUURR

Potprograma za zaemi

Vo sorabotka so Izvozna i kreditna banka -Skopje bea postaveni tri kreditni linii podpovolni uslovi za poddrùvawe mali farmerii zemjodelsko proizvodstvo, mali kompanii inovi biznisi. Zemjodelskite zaemi do 10.000 EUR od vkupniotfond od 782.000 EUR se obezbedeni preku dogov-orot me\u Sorosoviot fond za ekonomski razvojod Wujork i Izvozna i kreditna banka - Skopje.Dopolnitelnata komponenta na ovaa aktivnost e"mikroagro", koja obezbeduva zaemi do 3.000EUR preku mnogu pobrza procedura i so poednos-tavni kolateralni uslovi.Zaemite za novi biznisi do 2.900 EUR od vkup-niot fond od 29.000 EUR bea obezbedeni odstrana na FIOOM za kandidati [to uspe[no jazavr[ile obukata za po~nuvawe biznisi finan-sirana od strana na programata EU/KARDS.Kreditnata linija za finansirawe novi biznisi eredizajnirana i pro[irena i e nameneta za kom-panii [to doa\aat od delovniot inkubator.

Obuka za obu~uva~i Romi

Celta na obukata e da se zgolemi brojot na Romiobu~uva~i za davawe obuki na tema od ekonomskirazvoj i pretpriema[tvo. Obukata se sostoi od petmoduli [to gi pokrivaat slednive temi: moti-vaciski ve[tini, komunikaciski ve[tini, pre-zentaciski ve[tini, olesnuva~ki ve[tini, plani-rawe i upravuvawe vreme, procena na potrebite zaobuka, tehnika za nabquduvawe i ocenuvawe i zaizvestuvawe. Dizajnot na obukata odi po princip-ite na u~ewe za vozrasni i se zema predvid dekasekoj od u~esnicite treba da ve`ba kolku [to emo`no pove]e od ve[tinite. Obukite ]e bidatsprovedeni vo periodot od fevruari do juni 2008godina.

43

Po kompletiraweto na obukata, na najuspe[niteu~esnici ]e im bide dadena mo`nost da posetuvaatdopolnitelni specijalizirani obuki vo oblasta napretpriema[tvoto.BBuuxxeett:: 4400..000000 EEUURR

Obuki za finansiska pismenost i pret-priema~ki sposobnosti za Romi

Celta na proektot e da ja zgolemi svesnosta zapotrebite za finansiska pismenost i gradewefinansiski upravuva~ki sposobnosti me\u rom-skite doma]instva i Romite [to se pretpriema~i.FIOOM ]e raboti so postojnata mreà na romskiprogrami, romski NVO, Sorosoviot fond zaekonomski razvoj i so lokalni konsultanti za raz-vivawe svesnost za potrebite za finansisko obra-zovanie za semejstva so niski prihodi i za razvi-vawe na kapacitetite na Romite za vleguvawe vopretpriema~ki ekonomski aktivnosti preku orga-nizirawe:

• Obuka za obu~uva~i za finansiska pismenost.• Rabotilnici za zapoznavawe na ~lenovite na

romskite semejstva so niski primawa so prak-ti~nite aspekti na finansiskoto obrazovaniekako finansisko planirawe vo doma]instvotoi redovni za[tedi.

• Osnovna obuka i konsultacii za novi Romi[to se pretpriema~i so cel gradewe nanivnite sposobnosti (obuka za ednostavni iprakti~ni delovni kompetentnosti).

· Mentorstvo i olesnuvawe za pomo[ pripo~nuvaweto i razvivaweto mikropretpri-jatija (preku utvrdena mreà na mentori i nasovetnici od lokalni pretprijatija).


IPARD za individui - registrirani farmeri

Celta na ovoj dvegodi[en proekt e razvivaweto izacvrstuvaweto na kapacitetite na op[tinite i na

privatnite zdruènija na farmeri za efektivna iefikasna upotreba na fondovite IPARD. Proektot]e celi na deset lokalni grupi sostaveni od pret-stavnici od deset op[tini i privatni zdruènijana farmeri [to ]e bidat obu~uvani za meha-nizmite i za kriteriumite za upotreba na finan-siskite instrumenti na EU i formalniot proces napodgotovki i prijavuvawe. Celnite grupi ]e bidatdopolnitelno obu~uvani za razvivawe na vistinskidelovni planovi i prijavuvawe za finansirawepreku IPARD.Za da se postignat kriteriumite za prijavuvawe zafondovite IPARD i za finansiskata poddr[ka nasoodvetnoto sproveduvawe na delovnite planovi,FIOOM ]e sorabotuva so Izvoznata i kreditnabanka i so fondacijata Horizonti za da obezbedatzaemi predvideni za komplementirawe na posto-jnoto finansirawe IPARD i za premostuvawe nazadocnuvawata na finansiraweto8.Ovaa inicijativa e prekuprogramska aktivnost naProgramata za ekonomski reformi i Programata zareformi na javnata administracija na FIOOM.BBuuxxeett:: 3300..000000 EEUURR

@ivo nasledstvo

Programata @ivo nasledstvo }e sorabotuva solokalnite vlasti preku finansiski partnerstva. ]ebidat obezbedeni zdruèni fondovi za lokalniinicijativi {to se nameneti za pridonesuvawekon ekonomskiot razvoj, sozdavaweto mo`nosti zasamovrabotuvawe i po~etni fondovi za mali isredni biznisi. Inicijativite treba da bidatpovrzani so odr`livoto koristewe, za{tita iafirmacija na kulturnoto i na prirodnoto bogatst-vo. Inicijativite moàt da bidat pottiknati odstrana na razni lokalni subjekti i treba da bidatpoddràni od strana na lokalnite vlasti.

44

8 Baratelot e obvrzan odnapred da obezbedi 100 procen-ti od finansiite za sproveduvaweto na delovniot planod koi 50 procenti }e bidat vrateni od fondoviteIPARD

45

MEDIUMIPROGRAMA 20086

46

Romski radija na zaednicite

Programata Mediumi ]e nudi grantovi za pokri-vawe na osnovnite aktivnosti na Radio êrewaod {tip i na Radio Ternipe od Prilep. Ovaapoddr[ka za dvete romski radiostanici ]e bidedodatok na koprodukciskite grantovi [to ]e gidobivaat od romskiot koprodukciski fond, kade[to se prijavuvaat na godi[no nivo.BBuuxxeett:: 1122..000000 EEUURR

NVO Infocentar

Infocentarot na NVO ]e prodolì so sprovedu-vaweto na svoite osnovni aktivnosti kako ser-vis na NVO za odnosi so javnosta. Vo 2008 godi-na Infocentarot na NVO ]e prodolì da go nudisvoeto znaewe vo kreiraweto javni kampawi ikomunikaciski strategii kako i da obezbeduvapoddr[ka vo organiziraweto konferencii zape~at, prezentacii, promocii, trkalezni masi idrugi javni nastani za makedonskite gra\anskiorganizacii. Infocentarot na NVO, isto taka,]e go stimulira mediumskiot interes za gra-\anskite inicijativi vo oblasta na javnotozdravstvo i ]e gi zacvrsti naporite na nevladi-nite organizacii so cel da se zgolemi interesotna dràvnite institucii za sorabotka i komu-nikacija so organizaciite od gra\ansko op[test-vo i profesionalnite organizacii na rabot-nicite od zdravstvenata grià. BBuuxxeett:: 6600..000000 EEUURR

Nabquduvawe na sproveduvaweto na novotozakonodavstvo za mediumite i na dokumentite za mediumska politika

Programata ]e gi obedini aktivnostite odproektite od prethodnite godini posveteni naZakonot za radiodifuzija i na Nacionalnatastrategija za razvoj na radiodifuzija. Glavniotprioritet na ovoj proekt e nabquduvaweto nasproveduvaweto na Zakonot za radiodifuzija,kako i sproveduvaweto na kratkoro~niot i nasrednoro~niot akciski plan za strategija. Osventoa, predmet na nabquduvaweto ]e bidat deloviod strategijata za IKT [to se odnesuvaat na dig-italizacija na radiodifuzijata, spojuvawe namediumite i voveduvawe tehnologija sposobnaza emituvawe na radiodifuzniot signal vodràvava. Programata ]e bide sprovedena vopartnerstvo so Centarot za razvoj na mediumitekako zaedni~ki napor na nekolku donatori:{vedskiot helsin[ki komitet, Norve[kata nar-odna pomo[ i Mre`nata programa za mediumi -London.BBuuxxeett :: 7700..000000 EEUURR

Mediumska pismenost

Ovie programski aktivnosti ]e bidat sprove-deni vo partnerstvo so infocentarot na NVO.Podgotvitelnata faza na proektot Mediumskapismenost, kako i davaweto na potrebnite fon-dovi se o~ekuva da bidat kompletirani vo mart2008 godina. Do toga[ treba da bide izvr[enoispituvawe me\u sredno[kolcite. Ekspertskiottim [to ]e bide formiran ]e raboti na progra-mata od mart do maj 2008 godina. Za predlog-programata ]e se diskutira na javna debata vokoja ]e u~estvuvaat soodvetni institucii, eks-

47

perti za mediumsko obrazovanie, nastavnici,studenti, NVO. Biroto za razvoj na obrazovani-eto ]e bide pokaneto da stane partner naInfocentarot na NVO i na programata Mediumiza sproveduvaweto na proektot. Do krajot na 2008 godina obrazovnata pilot-faza na proektot ]e po~ne vo srednoto pilot-u~ili[te, [to ]e bide prosledeno so nizarabotilnici organizirani za mladi aktivistiod mladinskite NVO.BBuuxxeett:: 2200..000000 EEUURR

Forumi za mediumski profesionalizam -nova inicijativa na programata

Glavnata cel na ovoj proekt e da inicira struk-turni mediumski debati na temi od mediumite[to go okupiraat mediumskiot sektor vodràvata. Planirani se ~etiri debati [to ]ebidat organizirani so u~estvo na gosti pokanetiod stranstvo. Ovie debati ]e bidat naso~eni kon:novinarski profesionalizam; mediumska odgov-ornost; predizvici za regulirawe na digitalna-

ta sredina i novi platformi vo radiodifuzija-ta; socio-kulturno vlijanie na digitalnata sre-dina vo dve nasoki - programska produkcija inamaluvawe na socijalnata stratifikacija napublikata (vklu~uvawe na gra\anite vo procesotna digitalizacija). Site debati ]e bidat sprove-deni i organizirani so aktivnoto u~estvo namediumskite NVO: Zdruènieto na novinari,Centarot za razvoj na mediumi, Zdruènieto naprivatni radiodifuzeri i infocentarot naNVO i drugi soodvetni institucii.BBuuxxeett :: 4400..000000 EEUURR

48

49

REFORMA NA JAVNATAADMINISTRACIJAI VO LOKALNATASAMOUPRAVAPROGRAMA 2008

7

50

GGllaavvnnaa cceellStrategijata na ovaa programa vo 2008 godina enaso~ena kon olesnuvawe na procesot na refor-ma na javnata administracija i na lokalnatasamouprava vo Republika Makedonija od aspektna pristapuvaweto kon EU, preku zacvrstuvawena kapacitetite na administracijata i nagra\anskoto op[testvo za efektivno u~estvo voprocesot na sozdavawe politika i nejzino spro-veduvawe.

Prioriteti na programata:

•Zacvrstuvawe na procesite na kreirawepolitika i nejzino sproveduvawe prekugradewe kapaciteti vo vladinite insti-tucii i vo gra\anskoto op[testvo za partic-ipativno, transparentno, koordiniranorazvivawe javna politika bazirana naistraùvawe;

•Poddr[ka na procesot na sproveduvawe nadecentralizacijata i pridonesuvawe konpo[iroka lokalna demokratija prekuzacvrstuvawe na kapacitetite na op[tin-skata administracija i na gra\anskotoop[testvo za nabquduvawe na procesot nasproveduvawe na decentralizacijata i nalokalnata politika preku promoviraweaktivno i informirano gra\ansko u~estvo.

•Gradewe kapaciteti kaj lokalnite vlasti ikaj gra\anskoto op[testvo za strukturite,politikata i za instituciite na EU i zapretpristapnite instrumenti, kako pod-dr[ka na vospostavuvaweto lokalni meha-nizmi i mreì neophodni za pogolema ipoefikasna upotreba na fondovite odIPA.

Monitoring na decentralizacijata

Proektot Monitoring na decentralizacijata,implementiran vo sorabotka so Zdruènieto naedinici na lokalna samouprava go ima za celpoddrùvaweto na efektiven, transparenten iodgovoren proces na decentralizacija prekunabquduvaweto na implementacijata na nadle`-nosti vo oblasta na lokalno finansirawe, ur-banizam i obrazovanie vo 12 op[tini9. Rabot-nata grupa na proektot, so pomo[ od lokalni ime\unarodni eksperti10, gi sozdade metodologi-jata i indikatorite za nabquduvaweto. Dvaeseti [est nabquduva~i predloèni od strana nalokalnite NVO-i ]e go izvr[at nabquduvawetovo sorabotka so pretstavnicite na lokalnitevlasti vo dvanaesette op[tini. Indikatorite zaurbanizmot i lokalnoto finansirawe ]e bidatprodolèni so cel da se obezbedi osnova zamerewe na efektivnosta i efikasnosta nadostavata na uslugi spored celnite nadle`nosti.]e se razvijat novi indikatori so cel da seobezbedi osnova za nabquduvawe na obrazova-nieto kako nadle`nost na lokalno nivo. ]e bidatimplementirani aktivnosti za gradewe kapaci-teti naso~eni kon postavuvawe na metodolo-gijata i sistemot na nabquduvaweto kako od-r`liv instrument vo ramkite na lokalnataadministracija. Nabquduva~ite kvartalno ]esobiraat podatoci i ]e podgotvuvaat polugo-di[ni narativni izve[tai. Narativnite izve[-tai za rezultatite od nabquduvaweto ]e bidatjavno distribuirani. BBuuxxeett :: 4488..000000 EEUURR

51

9 Bitola, Bogoviwe, Gevgelija, Debar, Kavadarci,Karbinci, Kumanovo, Ohrid, Oslomej, Tetovo, {tip i{uto Orizari.10 Katica Dimovska-Talevska, specijalist za urban-izam, op[tina Prilep, Kristo Andonovski, specijalistza lokalni finansii, Skopje, Aleksandros Karvounis,ekspert za nabquduvawe, Monitoring na op[tinaMarusi, Atina, Grcija

Antikorupciski strategii na lokalno nivo

Proektot ima za cel da poddrì proces na soz-davawe i na sproveduvawe participativnaantikorupciska strategija na lokalno nivo, kakometod za prepoznavawe, spre~uvawe i borbaprotiv korupcijata. Celite na intervencijatase: 1) razvivawe na svesta kaj gradona~alnicitei kaj rakovoditelite na sektorite vo op[tiniteza konceptot na participativna antikorupciskastrategija so cel dijagnosticirawe, tretman ispre~uvawe na korupcijata; 2) gradewe lokalnikapaciteti i razvivawe mehanizmi za sprovedu-vawe na procesot na sozdavawe i sproveduvaweparticipativna antikorupciska strategija; 3)promovirawe na najdobrata praktika od proek-tot, kako i podgotvuvawe preporaki za podobroponatamo[no sproveduvawe participativniantikorupciski strategii. Se planira proektotda vklu~i tri pilot-op[tini i tri timovi nalokalni obu~uva~i/eksperti, koi so pomo[ naekspertite od Fondacija Partneri za lokalen

razvoj od Bukure[t ]e go kreiraat, ovozmoàt inabquduvaat procesot na sproveduvawe antiko-rupciska strategija. FIOOM ja sproveduva ini-cijativata vo sorabotka so Zdruènieto na edi-nicite na lokalna samouprava (ZELS) i Fonda-cijata Partneri za lokalen razvoj, Bukure[t,Romanija. Periodot na sproveduvawe na proek-tot e juni 2007 godina - septemvri 2008 godina.Otkako ]e zavr[i po~etnata faza, koja ]e ja iden-tifikuva najdobrata praktika i predizvici naproektot, ]e se podgotvi i objavi publikacija[to ]e vklu~uva studii na slu~ai. Publikacijatai iskustvata od sproveduvaweto na proektot ]ebidat spodeleni so gradona~alnicite na kon-ferencija. Se o~ekuva ovaa konferencija da giprenese rezultatite i postignatoto vlijanie,kako i da obezbedi preporaki za ponatamo[notopodobruvawe i replikacija vo drugi op[tini. BBuuxxeett :: 1100..000000 EEUURR

Poddr[ka za tink-tenk organizacii

FIOOM ]e obezbedi institucionalna i pro-gramska poddr[ka za organizacijata "Reaktor",koja ]e prodolì da izvr[uva istraùvawa ori-entirani kon kreirawe politika i da sozdavadokumenti za primeneta politika so pomo[ odEvropskata inicijativa za stabilnost (ESI) odBerlin, povrzani so temata: Podemot i padot naKratovo. Vo ramkite na ovaa programa ]e bideobjaven javen povik za drugi organizacii tink-tenk vo dràvava zainteresirani da se prijavatso proekti za istraùvawa orientirani konprimeneta politika i pi[uvawe dokumenti zapolitika. BBuuxxeett :: 3300..000000 EEUURR

52

Otvoren dràven buxet

So ovoj proekt prodolùvaat aktivnosta i napor-ite na FIOOM za nabquduvawe na koherentnos-ta, otvorenosta i transparentnosta na buxetskiteprocesi na lokalnata i na centralnata vlast.Osnovnata cel na ovoj dvegodi[en proekt e da jaoceni povrzanosta me\u procesot na sozdavawejavna politika i procesot na programirawe nadràvniot buxet, t.e. da oceni dali planiranataili usvoenata vladina politika za dadeniotperiod nametnuvaat fiskalni implikacii zadràvniot buxet. Proektot, isto taka, ]e pri-donese kon ocenuvaweto na vladinite kapacitetiza efikasna koordinacija i participativenpristap kon procesite na sozdavawe politika/zakoni. ]e bide formirana grupa eksperti [to]e ja razvie metodologijata za ocenuvawe, ]e giutvrdi prioritetnite oblasti na politikata [totreba da se razgledaat i periodot na koj ]e seodnesuva ocenuvaweto. Osven toa, proektot ]eobezbedi preporaki za podobruvawe na struktu-rata i na programskata forma na dokumentot nacentralniot buxet. Preporakite ]e bidat pod-gotveni vo soglasnost so analizata za otvorenos-ta i transparentnosta na dràvniot buxetizvr[ena preku odgovorite na Pra[alnikot zaotvoren buxet, sozdaden od strana na Proektot zame\unaroden buxet, Va[ington. Proektot ]e bidesproveden vo sorabotka so Generalniot sekretar-ijat na Vladata i so Ministerstvoto za finan-sii. Ovaa inicijativa e prekuprogramska aktiv-nost na Programata za reforma na javnata admi-nistracija i na Pravnata programa na FIOOM.BBuuxxeett:: 3322..000000 EEUURR

Makedonski centar za evropsko obrazovanie

Vo 2008 godina na MCEO ]e mu bide obezbeden go-di[en grant za institucionalna poddr[ka za po-krivawe na tekovnite operativni tro[oci za kan-celarijata, kako i za sproveduvaweto na program-skite aktivnosti, vo najgolem del obuki, istraù-vawa za politika, pi[uvawe dokumenti za poli-tika, lobirawe i zastapuvawe za pra[awa pov-rzani so Evropskata unija. Celnite grupi na ovieaktivnosti se dràvnite slu`benici, NVO i pret-stavnici od mediumite. BBuuxxeett:: 2200..000000 EEUURR

Podobra upotreba na fondovite od IPA

Celta na ovoj dvegodi[en proekt e zacvrstuvawetona kapacitetite na lokalnite samoupravi i na NVOza iskoristuvawe na fondovite na Evropskata unija,preku zgolemuvawe na nivnite poznavawa za mo`nos-tite, mehanizmite i kriteriumite za aplicirawe zafinansiski instrumenti i programi na EU. Soproektot ]e se opfatat 10 op[tini11 i 10 lokalnigrupi sostaveni od pretstavnici od op[tinata,gra\anskoto op[testvo i delovnata zaednica. Tie ]ebidat obu~eni za mo`nostite i za kriteriumite zafinansirawe lokalni inicijativi pod razli~niprogrami i komponenti na Pretpristapniot instru-ment (IPA). Grupite ]e bidat dopolnitelno pod-dràni pri razvivaweto proekti so koi bi aplici-rale za finansirawe preku IPA i ]e bidat pottik-nati da formiraat mreì i op[tinski kofinan-sira~ki fondovi so cel da se obezbedi soodvetnosproveduvawe na proektite. Programite ]e sesprovedat vo sorabotka so ZELS i so Makedonskiotcentar za evropsko obrazovanie. Ovaa inicijativa einterprogramska aktivnost na Programata za refor-ma na javnata administracija i na Pravnata progra-ma na FIOOM.BBuuxxeett:: 3355..000000 EEUURR

531111 Poseben akcent ]e bide staven na op[tinite sopogolemi romski zaednici

54

55

PRAVOPROGRAMA 20088

56

Pravnata programa na FIOOM e posvetena naunapreduvawe na vladeeweto na pravoto i napoddrùvawe na reformite na pravniot sistemvo Republika Makedonija. Slobodniot pristapdo informaciite od javen karakter, antikorup-cijata, za[titata na ~ovekovite prava, reformavo kazneno-pravniot sistem i pribliùvawetokon zakonodavstvoto na Evropskata unija se klu~-ni oblasti vo koi raboti programata. Pravnataprograma svoite aktivnosti gi sproveduva vosorabotka so Inicijativata za pravda na Otvo-renoto op[testvo od Budimpe[ta i so doma[nii stranski partnerski organizacii.

Transparentnost i ot~etnost

Vo ramkite na ovaa potprograma, slobodniotpristap do informacii od javen karakter ]ebide prioritetna oblast na koja ]e se fokusiraFIOOM. Glavna cel ]e bide kontinuiranonabquduvawe na sproveduvaweto na Zakonot zasloboden pristap do informacii od javenkarakter i negovo podobruvawe. Dopolnitelno,vo sorabotka so Zdruènieto na mladi pravnicii so {vedskiot helsin[ki komitet, proektot ]enudi besplatna pravna pomo[ za gra\anite nakoi im e odbien slobodniot pristap do infor-macii. Poslednata komponenta na potprograma-ta e zacvrstuvawe na kapacitetite na nevladi-nite organizacii za koristewe na ova pravo zanabquduvawe i vlijanie vrz javnata politika.Pove]e informacii za ovaa programa moète danajdete na www.spinfo.org.mk Buxet 60.000 EUR

Pribliùvawe na zakonodavstvoto

Za da se poddrì procesot na usoglasuvawe ipribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvoso zakonodavstvoto na EU, FIOOM angaìra[e~etiri pravnici na rabota vo Ministerstvotoza vnatre[ni raboti. Vrabotenite lica ]e japoddrùvaat rabotata na Sektorot za pravni ikadrovski raboti vo procesot na kreirawe nanormativno-pravnata regulativa vo nadle`nostna Ministerstvoto, koja proizleguva od Strate-gijata za reformi na policijata i od noviotZakon za policijata.Buxet 30.000 EUR

Poddr[ka na ~ovekovite prava

FIOOM vo sorabotka so pet partnerski organi-zacii: koalicijata "Site za pravi~no sudewe",Skopje, Centarot za gra\anski inicijativi,Bitola, Centarot za demokratski razvoj, Tetovo,Forumot za za[tita na pravata na Romite ARKA,Kumanovo i Izbor, Strumica ja sproveduva ovaapotprograma. Mreàta na nevladini organi-zacii vo ramkite na proektot obezbeduva bes-platna pravna pomo[ na eventualnite `rtvi nanepravilno odnesuvawe od strana na policija-ta. Osnovna cel na proektot e da obrne vnimaniena nezakonskata upotreba na sila od strana napolicijata i da pomogne vo razvoj na efektivenmehanizam za za[tita na pravata na eventual-nite `rtvi. Dopolnitelni informacii moè dase dobijat na www.hrsp.org.mk. Vo 2008 godinaovaa potprograma ]e se sproveduva vo partnerst-vo so Fondot na OON za `rtvite od tortura. BBuuxxeett 4400..000000 EEUURR

57

Reforma na kazneno-pravniot sistem

FIOOM vo ramkite na ovaa potprograma ]eraboti na zacvrstuvawe na dràvnata adminis-tracija vo procesot na reformi vo materijalno-to i procesnoto krivi~no pravo. Glavna cel naovaa potprograma e da obezbedi razvivawe kon-cept na usoglaseni kazneno-pravni reformi,odnosno ustanovuvawe balans me\u efikasnataborba so organiziraniot kriminal i krimi-nalot voop[to od edna strana i postignuvawenajvisok stepen na za[tita na osnovnite ~ove-kovi prava i slobodi garantirani so Ustavot naRM, Evropskata konvencija za za[tita na ~ove-kovite prava i osnovnite slobodi (EK^P) i dru-gite me\unarodni instrumenti od druga strana.Pristapot kon problemite ]e bide kombiniran -akademski i prakti~en, orientiran kon iznao-\awe optimalni re[enija za poefikasno spro-veduvawe na zakonot, preku sporedbeni i teren-ski istraùvawa, analizi, rabotilnici, semi-nari i konferencii za pra[awa i problemi

[to se nametnuvaat kako prioritetni. Potpro-gramata ]e se sproveduva od strana na Zdruèni-eto za krivi~no pravo i kriminologija na Make-donija, a vo partnerstvo so Ministerstvoto zapravda, misijata na OBSE i Amerikanskataambasada vo Skopje.Buxet 40.000 EUR

58

59

ISTOK - ISTOK:PREKUGRANI^NIPARTNERSTVAPROGRAMA20089

60

Mre`nata programa Istok-Istok: Prekugrani~nipartnerstva ima za cel da gi poddrùva inici-jativite [to go informiraat i ovozmoùvaatrazvojot i pro[iruvaweto na prekugrani~notootvoreno op[testvo i negovite vrednosti, oso-beno preku prekugrani~na sorabotka me\u orga-nizaciite za gra\ansko op[testvo vo pove]e odedna dràva. Mandatot na programata e pod-drùvaweto inicijativi sozdadeni za razmenu-vawe idei, ve[tini, iskustvo i znaewe i za pot-tiknuvawe prakti~ni aktivnosti kako [to serazmena na srodni prekugrani~ni informaciii ovozmoùvawe koristewe resursi od postoe~-kite mreì na znaewe.

Istok-Istok e programa [to odobruva grantovii operativno raboti na davawe finansiskapomo[ za akterite vo gra\anskoto op[testvo iorganizacii [to se stremat kon prekugrani~nopovrzuvawe so cel:

- gradewe i/ili zajaknuvawe na resursi ive[tini;

- razmenuvawe na najdobri praksi i nau~enilekcii, uspesi i neuspesi vo op[testvenatatransformacija;

- sorabotuvawe za inovativni re[enija za zaed-ni~ki predizvici i

- mobilizirawe na alijansi i sozdavawe i/ilizajaknuvawe na me\unarodni koalicii za zasta-puvawe.

Programata gi ima za prioritet dolgoro~niteopse`ni inicijativi so jasna cel za:

- promovirawe na raznovidni i alternativniperspektivi i iskustva;

- dostapnost i pristap do informacii za javnos-ta

- osposobuvawe na marginalizirani i/ili ran-livi op[testveni sektori i

- pottiknuvawe na javno u~estvo i osposobuvawe

Potprogramata za evropska integracija be[ezapo~nata vo 2005 vo sorabotka so IOO-Brisel.Prioritet na potprogramata e razmenata naiskustva od procesot na vlez vo EU na centralnaEvropa so idnite EU zemji ~lenki i EU sosedi,naso~eni kon:

1. Prenesuvawe na znaewa preku poddrù-vawe na inicijativi naso~eni kon:

- podgotovka za evropska integracija; - soraboka me\u gra\anskoto op[testvo i dr-

àvnata i javnata administracija;- monitoring na razvojot na demokratija od

strana na gra\anskoto op[testvo kako pre-duslov za evropska integracija;

2. Mreì za koalicii/konzorciumi/zastapu-vawe preku poddrùvawe na inicijativi na-so~eni kon:

- mobilizirawe na gra\anskoto op[testvo ijavnosta za u~estvo vo dijalogot za politikipovrzan so evropskata integracija;

- mobilizirawe na vladite vo procesot naevropska integracija i promovirawe na EUkoja [to e otvorena i inkluzivna kon sose-dite;

- oìvuvawe na javniot interes za novite zem-ji ~lenki vo razvivaweto na pobliski odno-si so zemjite kandidati i isto~nite sosedina EU;

- osnovawe na konzorciumi na gra\ansko op-[testvo za olesnuvawe na pristapot do EUfinansirawe vrzano so celite na evropska-ta integracija;

61

3. Javna svesnost preku poddrùvawe na ini-cijativite naso~eni kon:

- vklu~enost na gra\anskoto op[testvo vo pro-moviraweto na javnata svesnost za predi-zvicite i mo`nostite za evropska integracija;

- dijalog za zna~eweto na Evropa vo svetot dene-ska i implementacijata na EU ~lenstvoto;

- pottiknuvawe na javna debata vo novite zemji~lenki za idnoto pro[iruvawe na EU i odno-site so sosedite

Jugoisto~na Azija: Partnerstvo preku granicite

Ovaa programa e zdruèna so Inicijativata naIOO Jugoisto~na Azija i programata Istok-Is-tok: Prekugrani~ni partnerstva. Programataovozmoùva poddr[ka vo zajaknuvaweto na ulo-gata na gra\anskoto op[testvo vo procesite nazastapuvawe i dijalog, obrazovanieto na gra-\anite, postavuvawe na mreà za informacii iznaewa, osobeno me\u mladata populacija voJugoisot~na Azija.

Vo 2008 Programata Istok-Istok vo Makedonija]e prodolì da obezbeduva poddr[ka za zain-teresirani strani, li~nosti i organizacii zanivnoto aktivno u~estvo vo inicijativi naso-~eni kon:

• Olesnuvawe na op[testveniot i ekonomski-ot razvoj preku promocijata na preku-grani~na sorabotka.

• Promovirawe i razvoj na evropski praksii standardi za dobro vladeewe so posebenakcent na marginalizirani i ranliviop[testveni grupi (Romi, èni, mladinata,LGBT, mentalni i drugi onesposobuvawa)

• Kriti~ki analizi na periodot na tranzici-ja i ulogata i kapacitetite na gra\anskotoop[testvo da bara ot~et od vladite

Vo 2008 programata ]e prodolì da gi zajaknuvakapacitetite na ~lenovite na gra\anskoto op-[testvo so cel da gi napravi aktivni i vitalniakteri vo sozdavaweto na javnite politiki voMakedonija. Programata go pottiknuva podnesuvaweto apli-kacii vo tekot na celata godina. Formularite zaaplicirawe se dostapni vo elektronska verzijana http://www.soros.org.mk/default.asp?lang=mak&menuid=87, a kontinuirana tehni~kapomo[ se nudi od strana na vrabotenite odgov-orni za programata. Povik za predlozi ]e bidedostapen na veb-stranicata na FIOOM i ]e bidedistribuiran preku kontaktni listi.

Spored kriteriumite na Programata Istok-Istok: Prekugrani~ni partnerstva, nema dadobijat poddr[ka slednive inicijativi:

- individualni patuvawa/u~estvo na konfer-encii

62

- individualni konsultacii- individualni istraùva~ki proekti- svetski kongresi/godi[ni konferencii- nau~ni istraùvawa- umetni~ki nastani- prevodi na knigi i izdava~ka programa- biznis/komercijalni profitni aktivnosti

Kako da dobiete poddr[ka od ProgramataIstok-Istok?Informacii za profilot na programata, detal-ni informacii za kriteriumite za dostapnost ifinansirawe, kako i kontaktni informaciimoàt da se najdat na veb-portalot na FIOOMwww.soros.org.mk vo programskiot sektori.

Organizirawe nastani vo Makedonija

Predlog konceptot za ideja ili proekt vo stan-darden Istok-Istok formular treba da bidepodnesen vo elektronska forma do koordina-torot na programata Slavica [email protected] i assitentot na programataAleksandar Markovski [email protected] koristi silni konsultativni meha-

nizmi (programski sovetodaven komitet, kolegi-jalen panel i konsultacii so upravata na pro-gramata). Realniot period za podnesuvawe naformularot so kone~niot proekt e najmalku trimeseci pred po~etokot na proektot/nastanot zakoj se bara poddr[ka.

Individualno u~estvo/ nastani vo stranstvo

Programata ]e poddrùva individualni bara-teli i ~lenovi na NVO samo za u~estvo vo onienastani vo stranstvo [to se poddràni od stra-na na Programata Istok-Istok. Zainteresira-nite individualni barateli treba da podnesatformular za individualen grant do FIOOM.Toj e dostapen na www.soros.org.mk vo rubrikataFormulari. Osven formularot, individualnitebarateli treba da podnesat: dokaz za komu-nikacija so organizatorot na nastanot poddrànpreku Programata Istok-Istok, oficijalna po-kana za u~estvo i biografija na baratelot naj-malku 10 dena pred po~etokot na nastanot. Zapatuvawa vo zemji za koi e potrebna viza, for-mularite treba da bidat doneseni vo kancelari-ite najmalku tri nedeli odnapred. Formularitemoàt da bidat podneseni vo elektronska formakaj Aleksandar Markovski [email protected] li~no vo kancelariite na FIOOM. Tro[o-cite za u~estvo ]e bidat pokrieni soglasno sostandardnite kriteriumi i proceduri na Pro-gramata Istok-Istok: Prekugrani~ni partnerst-va.

63

64

65

GRA|ANSKOOP{TESTVOPROGRAMA200810

66

Programata za gra\ansko op[testvo ima za cel dago pottikne razvojot na otvorenoto op[testvo i darazviva gra\anski vrednosti i principi prekupoddr[ka na nevladini organizacii i gra\anskiinicijativi i preku zastapuvawe i lobirawe zasproveduvawe demokratska praktika i gra\anskou~estvo vo kreiraweto javna politika.

Programskite prioriteti za naredniot periodse slednive:

• Gradewe kapaciteti na gra\anskoto op-[testvo za kreirawe javna politika, lobi-rawe i zastapuvawe.

• Nabquduvawe i/ili olesnuvawe na krei-raweto i na sproveduvaweto na javnatapolitika.

• Razvivawe partnerstva za razvoj na zaed-nicite me\u NVO, dràvnite institucii,lokalnite vlasti, mediumite i delovniotsektor.

• Ednakvo u~estvo i pristap za malcinstvatai za marginaliziranite grupi vo javniotìvot.

• Gra\ansko u~estvo i vlijanie vo procesitena reformi i vlez vo EU.

@iveewe vo multietni~ka sredina - gra\aniso ednakvi prava, mo`nosti i za[tita

Proektot e finansiran od Evropskata komisijavo ramkite na Kampawa 4 na Evropskata inicija-tiva za demokratija i za ~ovekovi prava(EIDHR): unapreduvawe na ednakvosta, toleran-cijata i mirot i od FIOOM. FIOOM, vosorabotka so NVO Zaedni~ki vrednosti i sodvanaesette centri za poddr[ka na NVO, gosproveduva proektot vo regionite na Veles,Prilep, {tip, Ki~evo, Struga, Resen, Gevgelija,Negotino, Strumica, Del~evo, Kratovo, Debar,

Kumanovo i na Tetovo.Glavnata cel na proektot e da se podobri statu-sot na nemnozinskite etni~ki zaednici i da sezacvrstat kapacitetite za aktivno u~estvo vokreiraweto javna politika na lokalno i nanacionalno nivo. Vo soglasnost so specifi~ni-te celi, proektot se sostoi od slednive kompo-nenti: 1) Gradewe kapaciteti i vmreùvawe naNVO, institucii, mediumi; 2) Lobirawe, zasta-puvawe i zgolemuvawe na javnata svest i 3)Monitoring na lokalnata administracija. Vo 2008 godina, vo ramkite na proektniteaktivnosti ]e bidat organizirani 32 obuki zaNVO, javni institucii i mediumi, koi rabotatvo oblasta na za[tita na pravata na nemnozin-skite etni~ki zaednici. Obukata za obu~uva~i ]esozdade specijalizirani timovi na obu~uva~i[to ]e bidat sposobni da ispora~uvaat obuki zarazli~ni aspekti na malcinskite pra[awa.Aktivnostite za vmreùvawe ]e obezbedat po-dobra komunikacija i ]e pottiknat sorabotkame\u NVO i instituciite na lokalno i nanacionalno nivo.Komponentata za lobirawe i za zastapuvawe ]ese sostoi od slednive aktivnosti: publikuvawe ipromovirawe me\unarodni konvencii i dekla-racii i nacionalno zakonodavstvo za pravata namalcinstvata, prodolùvawe na kampawata Podisto sonce, lokalni i nacionalni nastani(debati, sostanoci, rabotilnici) so soodvetniteinstitucii so cel da se diskutira za aktuelniteproblemi. Timovite za monitoring, formirani vo 12gradovi, ]e ja nabquduvaat rabotata na lokalna-ta administracija vo sproveduvaweto na me\u-narodnoto i na doma[noto zakonodavstvo zapravata na malcinskite grupi i ]e podgotvuvaatizve[tai so preporaki.BBuuxxeett :: 667722..997722 EEUURR

67

Forumi vo zaednicite

Ova e dolgoro~na programa (2006-2010) pod-dràna samo od strana na {vajcarskata agencijaza razvoj i sorabotka (SDC). Vo septemvri 2006godina FIOOM potpi[a konsultantski dogovorso SDC, kako edna od organizaciite za sprovedu-vawe na pilot-fazata na Programata Forumi zazaednicite. Uspe[noto sproveduvawe na pilot-fazata na programata od strana na FIOOM i naCIR vo op[tinite Prilep, Ki~evo i |or~ePetrov sozdade osnova za natamo[no pro[iru-vawe na programata vo drugite op[tini. Vo mart 2008 godina, po procesot na izbirawena op[tinite i na u[te edna organizacija zasproveduvawe, ]e po~ne vtorata faza na progra-mata. Pove]e od 20 op[tini ]e bidat vklu~enivo ~etiri godi[ni ciklusi do 2010 godina. Glavnata cel na programata e da go poddrìrazvojot na zaednicite preku obezbeduvawegra\ansko u~estvo vo donesuvaweto odluki igradewe odgovorna i ot~etna lokalna adminis-tracija. Programata se sostoi od organizirawediskusii (forumski sesii) na koi op[tinskataadministracija i gra\anite - razni zasegnatistrani (NVO, mladinata, penzioneri, nastavni-ci, doktori, sportski zdruènija, biznisi) ]e giprocenuvaat prioritetnite potrebi na op[ti-nata. Preku strukturirani i naso~eni diskusii,tie ]e gi transformiraat lokalnite prioritetivo konkretni idei za proekti i ]e dadat prepo-raki za re[avawe na del od problemite naop[tinata. Za vreme na poslednata sesija, siteu~esnici vo forumot zaedno ]e gi izberat naj-dobrite i najsoodvetnite proekti [to ]e bidatfinansirani preku programskiot fond.

Mladite vo borba protiv socijalnata isklu~enost

Vo ramkite na Evropskata godina na ednakvimo`nosti, proektot ima za cel da go poddrìaktivnoto u~estvo na mladite vo donesuvawetopromeni i vo namaluvaweto na nivoto na soci-jalna isklu~enost na mladite, preku prezemawekonkretni aktivnosti orientirani kon dobi-vawe rezultati. Proektot e kofinansiran odstrana na Svetska banka - Programa za maligrantovi i ]e se sproveduva do juni 2008 godina.Vo 2008 godina, sedum mladinski NVO ]e dobi-jat mentorska poddr[ka za sproveduvawe namladinskite inicijativi protiv socijalnataisklu~enost na lokalno nivo. Vo ramkite nafazata za gradewe kapaciteti, 15 mladi pret-stavnici od mladinskite NVO ]e dobijat obukana razni aspekti na socijalnata isklu~enostme\u mladite: mladi od ruralnite podra~ja,nevraboteni mladi, mladi so posebni potrebi imladi od etni~kite malcinstva. Blogotwww.mnvo.blog.com.mk obezbeduva navremeniinformacii za site proektni aktivnosti,iskustva, nau~eni lekcii na na~in orientirankon mladite.BBuuxxeett :: 1177..770000 EEUURR

Interkulturni mladinski inicijativi

Vo ramkite na Evropskata godina na interkulturendijalog, proektot ja istaknuva prakti~nata dimen-zija na prepoznavaweto na vrednosta i na poten-cijalot na interkulturniot dijalog me\u mladitevo gradeweto na doverbata i na razvojot na zaed-nicite. Proektot e kofinansiran od strana naSvetska banka - Programa za mali grantovi iFIOOM i ]e se sproveduva do juni 2009 godina.

68

Proektot ]e gi utvrdi, promovira i raspros-tranuva primerite na dobra praktika i iskustvaod prva raka vo interkulturniot dijalog nalokalno nivo. ]e obezbedi pristap orientirankon u~esnicite vo gradeweto kapaciteti ipoddr[ka na mladinskite inicijativi vo razvi-vaweto interkulturni sposobnosti. Mladinski-te NVO ]e dobijat mentorska poddr[ka vo soz-davaweto predlog-proekti i sproveduvaweto naproektnite aktivnosti. Komponentata za grade-we kapaciteti ]e obezbedi obuka za obu~uva~i zamladi aktivisti na soodvetnite temi. Proektot]e organizira nekolku mre`ni nastani i ]e seobide da obezbedi [iroka dostapnost do svoiteaktivnosti i rezultati, osobeno preku koris-tewe mediumi bliski do mladite.BBuuxxeett:: 4499..440000 EEUURR

Stipendisti Romi

Vo partnerstvo so RIO - Budimpe[ta (Kancela-rija za romski inicijativi), FIOOM dodeluvadve honorarni stipendii za Romite. Mo`nostaza prvoto stipendirawe (juni 2007 godina - maj2008 godina) mu e dadena na Ram~o Kundevski,student od ~etvrta godina na Pravniot fakultetna Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", Skopjei na Adem Ademi, nezavisen novinar i studentna fakultetot za Komunikaciski nauki itehnologija na Univerzitetot na JIE, Tetovo. Vo 2008 godina od stipendistite se o~ekuva danapi[at dva truda za politika so mentorskapomo[ obezbedena od strana na soodvetnivraboteni vo FIOOM, ~lenovite na odborotili nadvore[ni sorabotnici: 1) Kvalitetnosredno obrazovanie vo op[tina {uto Orizari,i 2) Predizvici i re[enija za uspehot namreìte na romskite NVO.

Do krajot na proektot za stipendirawe za2007/2008 godina, ]e bide objaven povik za noviRomi za stipendisti za 2008/2009 godina.Novite stipendisti ]e moàt da bidat del odredovnite operativni aktivnosti na programitena FIOOM, koi ]e im ovozmoàt da dobijatprodlabo~eno poznavawe na operaciite naFIOOM i preku dadenite aktivnosti soodvetno]e gi zacvrstat svoite li~ni i profesionalnisposobnosti. Osven sekojdnevnite zada~i podmentorstvoto na vrabotenite vo FIOOM, od nivse o~ekuva:

• Da gi sledat op[testvenite, ekonomskite ipoliti~kite slu~uvawa kaj Romite vodràvata i soodvetno da go sovetuvaat/izvestuvaat FIOOM.

• Redovno da gi izvestuvaat/sovetuvaat pro-gramite na FIOOM i Upravniot odbor zanacionalnite i za regionalnite programs-ki strategii na Romite.

• Da posetuvaat konferencii i nastani zaRomite vo Makedonija i vo stranstvo.

• Da ispolnuvaat zada~i od obrazovanieto(univerzitetski i drugi profesionalnikursevi).


Istorija i apokrifi - demitologizacija na2001 godina

Vo izminatiot period e sostavena hronologijana nastani i bibliografija za krizata (na make-donski i na albanski jazik) od tim od dvajcaeksperti (eden Makedonec i eden Albanec).Nekolku albanski i angliski knigi za krizata ]ebidat objaveni na makedonski i/ili albanskijazik; Makedonski avtori ]e recenziraat knigi

69

izdadeni od strana na albanski avtori i obrat-no. ]e se organiziraat javni debati, [to ]evklu~uvaat avtori na razli~ni materijali vovrska so konfliktot, koi ]e imaat za cel da giprezentiraat dvete strani na prikaznata. Sumi-rani podatoci, tekstovi, revizii, kako i publi-kacija ]e bidat podgotveni i prezentirani predjavnosta. Celiot proces ]e bide javno promovi-ran vo site fazi. Pri~inite i faktorite za krizata vo 2001 godi-na stanaa va`ni politi~ki pra[awa [to predi-zvikuvaa obvinuvawa od strana na politi~kitepartii i gi odrùvaa me\uetni~kite i inter-etni~kite tenzii vo poslednive [est godini.Razli~ni i sprotivstaveni analizi se objaveniso cel da se opravdaat razli~nite tezi i da sevlijae na javnoto mislewe za pri~inite i zaglavnite akteri vo konfliktot. Ovaa potprogra-ma ima za cel da obezbedi jasni fakti i da najdeobjektivni odgovori za vooruèniot konfliktvo Makedonija vo 2001 godina.BBuuxxeett:: 66..550000 EEUURR

OOttpprreettaannii ssvveeddoo[[ttvvaa

FIOOM otkupi originalni pisma i drugi doku-menti od makedonski vojnici od regionot naKratovo i na Probi[tip, mobilizirani vo srp-skata i vo bugarskata vojska za vreme na Prvatasvetska vojna (1914-1918), kako i zatvoreni votoga[nite avstro-ungarski voeni logori. Vrzosnova na podatocite sobrani od tie dokumenti,be[e sprovedeno arhivsko i terensko istraù-vawe. Pokraj toa, bea ostvareni kontakti i inter-vjua so del od potomcite i so nivnite semejstva.Izlo`bi od dokumentite i intervjuata bea orga-nizirani vo nekolku gradovi. Vo 2008 godina seplanira da se prodolì so izlo`bite vo drugigradovi, vo zavisnost od pokaàniot interes odstrana na muzeite i na drugi institucii od kul-turata. Od sobranite materijali ]e se podgotvi i objavimonografija, so cel pred javnosta da se prikaèalternativnata strana na istorijata.BBuuxxeett :: 33..660000 EEUURR

70

Osamostoeni programi

Porane[ni centri za poddr[ka na NVO

Dvanaesette centri za poddr[ka na NVO voVeles, Prilep, {tip, Ki~evo12, Debar, Struga, Re-sen, Strumica, Negotino, Gevgelija, Del~evo i voKratovo13 bea registrirani kako fondacii ilizdruènija na gra\ani:

• Fondacija za razvoj na lokalni zaednici vo{tip,

• Fondacija za lokalen razvoj i demokratijaFOKUS vo Veles,

• Fondacija za poddr[ka i razvoj vo Prilep,• Centar za razvoj na zaednicite vo Ki~evo,• Centar za odr`liv razvoj PORTA vo Stru-

mica,• Centar za poddr[ka na zaednici vo Resen,• Centar za odr`liv razvoj na zaednicite vo

Debar,• Centar za regionalno zastapuvawe vo Del-

~evo,• Centar za lokalen razvoj ANTIGONEA vo

Negotino,• Centar za odr`liv regionalen razvoj vo

Kratovo,• Centar za odr`liv regionalen razvoj vo

Gevgelija • Zdruènie za razvoj i aktivizam AKVA vo

Struga

Novite NVO-i pokaàa deka se dopolnitelniagenti za promena vo svoite zaednici i deka sesposobni da mobiliziraat sredstva od lokalni-

te vlasti, delovniot sektor i od donatorskatazaednica.Vo 2008 godina na ovie NVO-i ]e im bideobezbedena institucionalna poddr[ka so cel dase obezbedat uslovi za nivnata odr`livost i dase pottikne razvojot na lokalna demokratija vomalite gradovi vo Makedonija. Glavnite prior-iteti na nivnite strategii se: poddrùvawe nagra\anskiot sektor vo nivnite operativnioblasti; postignuvawe odr`liv razvoj na zaed-nicite preku mobilizacija na lokalnite resur-si; inicirawe proekti za prekugrani~na sora-botka [to bi moèle da bidat finansiranipreku fondovi na EU; razvivawe evropski vred-nosti i standardi.Poddr[ka od FIOOM: 90.000 EUR

Kontakti:

Fondacija za razvoj na lokalnata zaednicaGeneral Mihajlo Apostolski 14a, 2000 {tipTel/faks: 032 383 422, 032 383 [email protected]

Fondacija za lokalen razvoj i demokratija FokusTrajko Panov 22, 1400 VelesTel/faks: 043 221 583, 043 212 [email protected] , www.focus.org.mk

Centar za poddr[ka i razvojCar Samoil bb, 7500 PrilepTel/faks: 048 401 480, 048 418 [email protected]

71

12 Formirani so finansiska pomo[ od {vajcarskataagencija za razvoj i sorabotka (SDC) i FIOOM13 Formirani so finansiska pomo[ od Evropskataagencija za rekonstrukcija (EAR) i FIOOM

Centar za razvoj na zaednicite11 Septemvri (zgrada Su[ica), 6250 Ki~evoTel/faks: 045 221 817, 045 224 [email protected]

Centar za odr`liv razvoj PortaBlagoj Jankov - Mu~eto bb (Dom na ARM), 2400 StrumicaTel/faks: 034 326 832, 034 326 [email protected]

Centar za poddr[ka na zaedniciteHristo Gerasovski bb, 7310 ResenTel/faks: 047 454 560, 047 454 [email protected]

Centar za odr`liv razvoj na zaedniciteVeqko Vlahovi] 13, 1250 DebarTel/faks: 046 835 105, 046 835 [email protected]

Regionalen centar za zastapuvaweMetodi Mitevski - Brico 17, 2320 Del~evoTel/faks: 033 411 727, 033 411 [email protected]

Centar za lokalen razvoj AntigoneaLeninova bb, 1440 NegotinoTel/faks: 043 371 151, 043 371 [email protected]

Regionalen centar za odr`liv razvojGoce Del~ev 24, 1320 KratovoTel/faks: 031 481 157, 031 481 [email protected]

Regionalen centar za odr`liv razvoj Mar[al Tito 60, 1480 GevgelijaTel/faks: 034 218 934, 034 218 [email protected]

Zdruènie za razvoj i aktivizam AKVAKej Boris Kidri~ 29a, 6330 StrugaTel/faks: 046 782 755, 046 782 [email protected]

Zaedni~ki vrednosti

Misijata na zdruènieto e naso~ena kon inici-rawe i poddr[ka na gra\anski dijalog za ednak-vo u~estvo vo odr`liv razvoj na etni~kite zaed-nici [to ìveat vo Republika Makedonija, nalokalno i na dràvno nivo.Celite se ostvaruvaat preku tri strate[ki ob-lasti na dejstvuvawe:

• Zakonodavstvo/sproveduvawe zakoni• Gradewe kapacitet• Me\unarodna sorabotka i razmena na is-

kustvaVo 2008 godina, akcentot na dejstvuvaweto ]ebide staven na monitoringot na raboteweto naKomisijata za odnosi me\u zaednicite, kako i naprocesot na decentralizacija vo odnos naednakvoto pretstavuvawe na etni~kite zaednicii ostvaruvaweto na nivnite zagarantiraniprava. Kako rezultat na monitoringot ]e bidenapi[an "senka" izve[taj so preporaki za nad-minuvawe na utvrdenite nedostatoci. Aktivnostite na zdruènieto Zaedni~ki vred-nosti se poddràni od strana na FIOOM, Fon-dacijata Kral Boduen i od Evropskata komisija.Poddr[ka od FIOOM: 8.000 EUR

72

Kontakt:HHaajjrriijjee AAhhmmeedd// SSaammeett SSkkeennddeerriiZZaaeeddnnii~~kkii vvrreeddnnoossttiiBBuull.. KKlliimmeenntt OOhhrriiddsskkii 77//11SSkkooppjjee,, RReeppuubblliikkaa MMaakkeeddoonniijjaaTTeell//ffaakkss:: 0022//33111133 996666,, 0022//33111133 [email protected], www.cv.org.mk

Akcija zdruènska

Vo tranziciskiot period me\u dva strate[kiciklusa, od septemvri 2007 do fevruari 2008godina, se sozdava detalno portfolio na pro-grami. Osnovnite nasoki na slednata trigodi[-na strategija (2008-2010) se baziraat na rezul-tati od prethodnite investicii:

• Promovirawe kultura na rodova ednakvosti zacvrstuvawe na politikata i na prak-tikata na lokalnite vlasti za efektivnoodgovarawe na rodova neednakvost kakoedna od legitimnite oblasti vo ramkite nanivnite odgovornosti, preku analiza naprakti~noto sproveduvawe na zakono-davstvoto za rodova ednakvost; zacvrstu-vawe na vnatre[nite kapaciteti na LSU; imonitoring na nivnata izvedba od stranana aktivistkite.

• Vlijanie vrz sozdava~ite na politika nadràvno, regionalno i na me\unarodno ni-vo preku kriti~ko ocenuvawe na zakonodav-stvoto i na praktikata na nacionalnatapolitika za rodova ednakvost vo odnos nastandardite na EU, preporakite CEDAB i nadrugi instrumenti.

• Zbogatuvawe na resursite za podobriinformacii i nadgradba na znaewata zarodova ednakvost i WHR na raznite su[tin-ski akteri (aktivistkite, mladinata i drugi

zainteresirani, posveteni ili odgovornili~nosti/grupi) preku izdavawe publika-cii (studii, prakti~ni voda~i itn); sozda-vawe veb-portal; sproveduvawe obuki.

Posebni napori ]e bidat vloèni kon istraù-vawe na finansiskite mo`nosti vo sprovedu-vaweto na strategijata i osiguruvawe odr`li-vost na organizacijata.Poddr[ka od FIOOM: 10.000 EURNP@: 10.000 EUR

Kontakt:Marija Savovska, pretsedatelAkcija zdruènskaBul. Ilinden 39/1-2Skopje, Republika MakedonijaTel/faks: 02/3215660, 02/[email protected]

Romski kulturen i edukativen centar Darhija

Misijata na Darhija i ponatamu e naso~ena konstandardizacijata i afirmacijata na romskiotjazik, razvivaweto na izdavaweto knigi na rom-ski jazik i unapreduvaweto na romskata kulturapreku razni aktivnosti na Centarot vo oblastana kulturata. Vo 2008 godina, Darhija ]e prodolì so redov-nite aktivnosti na kuklenata teatarska grupa,orkestarot i izdava~kata programa. Akcent ]ebide staven na promovirawe na ~itaweto voromskite zaednici i na postavuvawe partnerst-vo so lokalnite biblioteki vo [est gradovi voMakedonija za postavuvawe polici so knigi odromski avtori. Na po~etokot na slednata godina]e po~ne regionalniot pilot-proekt Primer,koordiniran od strana na Evropski dijalog od

73

London. Osnovnata cel na ovoj proekt e da pos-tavi nov model za poddr[ka na obrazovanietona decata Romi preku vklu~uvawe Romi kakoasistenti na nastavnicite vo osnovnite u~i-li[ta.Poddr[ka od FIOOM: 10.000 EUR

Kontakt:Qatif Demir, izvr[en direktorRomski kulturen i edukativen centar DarhijaUl. Razlo[ka 28Skopje, Republika MakedonijaTel/faks: 02/[email protected], [email protected]

Centar za sovremena umetnost

Centarot za sovremena umetnost - Skopje giprodolùva tekovnite proekti: e-magazin ZAJAC,Nagradata za mladi vizuelni umetnici DENES,poddr[ka za lokalnite inicijativni vo rural-nite regioni, Kulturno leto Reka, logisti~ka itehni~ka pomo[ za mladi umetnici, kako iaktivnostite na galerijata vo Kur[umli-an idrugi galerii vo gradot. Vo 2008 godina, CSU- Skopje ]e po~ne nov proektposveten na kulturniot i op[testven razvoj naruralnite regioni, koj ]e poddrùva lokalnikulturni inicijativi i postavuvawe centri voruralnite oblasti Debar, Centar @upa, Tetovo iRostu[e. Proektot e finansiran od strana na[vedskiot sovet za umetnosti Pro Helvecija iFIOOM.Poddràno od FIOOM: 9.045 EUR, {vedski sovet za umetnosti Pro Helvecija:29.185 EUR

Kontakt:Kalina Bunevska - Isakovska, direktorCentar za sovremena umetnostKur{umli-an, Kur~iska bbSkopje, Republika MakedonijaTel/faks: 02/3133 [email protected]

Detski teatarski centar

Aktivnostite na Detskiot teatarski centarimaat za cel da go razvivaat demokratskiot kul-turen ìvot na decata i na mladite vo Makedo-nija preku izbegnuvawe op[testveno i etni~kokulturno isklu~uvawe. Klu~nite aktivnosti na DTC se: detski teatarskipretstavi na razni jazici, producirani i pre-zentirani vo DTC i vo nekolku multietni~kiop[tini, obuka na lokalni umetnici vo Forum-teatarot, kako i nastan od kulturata vo Starata~ar[ija vo Skopje [to ]e ja promovira tradici-jata na multietni~ki ìvot, poddràna odstrana na Op[tina âir.So cel da ovozmoì poddr[ka za aktivnosti vomali i vo ruralni op[tini, DTC ]e razvivasorabotka so lokalnite vlasti.

Kontakt:Refet Abazi, administrativen direktorDetski teatarski centarEvlija êlebija bbSkopje, Republika MakedonijaTelefon/faks: 02/2632 [email protected]

74

Documents

PROGRAMA 2008 Fondacija