PROJEKTI DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA … · (drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj enakomeren obseg investicij v cestno infrastrukturo med drugim obsega: • 154 projektov

PROJEKTI DIREKCIJE

REPUBLIKE SLOVENIJE ZA

INFRASTRUKTURO

Portorož, 26.3.2019

CESTNO OMREŽJE V SLOVENIJI

Direkcija RS za infrastrukturo je

upravljalec glavnih in regionalnih

cest, kar pomeni, da izvaja naloge

rednega vzdrževanja omrežja,

nadgrajuje obstoječe omrežje in

načrtuje ter izvaja novogradnje na

tem omrežju.

Kategorija ceste Upravljavec

Avtoceste in hitre ceste 789 DARS d.d.

Glavne ceste 807 DRSI

Regionalne ceste 5.130 DRSI

KOLESARSKO OMREŽJE V SLOVENIJI

Direkcija RS za infrastrukturo

vzpostavlja tudi državno kolesarsko

omrežje, ki ga tvorijo tako označene

povezave po obstoječi infrastrukturi

(kolesarji so vodeni s prometno

signalizacijo) kot tudi ločene, posebej

grajene kolesarske površine. V obdobju

2015 – 2018 je bilo vzpostavljeno

državno kolesarsko omrežje v dolžini

318 km, v gradnji je 20 km kolesarskih

povezav, pripravlja se dokumentacijo za

vzpostavitev nadaljnjih 230 kilometrov

državnega kolesarskega omrežja.

Kolesarsko omrežje.

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V SLOVENIJI

Omrežje javne železniške

infrastrukture obsega 1.207 km

železniških prog s

pripadajočimi objekti.

Direkcija Republike Slovenije

za infrastrukturo (DRSI) izvaja

vlaganja v to omrežje,

upravljalec omrežja pa so

Slovenske železnice.

1.207,70 km

607,79 km

599,91 km

605,30 km

333,54 km

874,16 km

DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO

Za izvedbo vlaganj v cestno,

kolesarsko in železniško omrežje

Direkcija RS za infrastrukturo vodi

več kot 800 različno obsežnih NRP

projektov (projektov, ki so del Načrta

razvojnih programov RS).

719

407

504

622 627

706

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2015 2016 2017 2018 Rebalans 2019 Veljavni plan2019

MIO

EU

R

Realizacija DRSI v letih 2015–2018 in rebalans ter veljavni plan 2019


247 247

189178

147

170

146 149 134

221

290

213,7

247,1

0

50

100

150

200

250

300

350

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019rebalans

2019reb+prenos

MIO

EU

R

Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008–2019


VLAGANJA V CESTNO INFRASTRUKTURO

8,3

30,12

91,7

125,43

164,5

146,4

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

2014 2015 2016 2017 2018 Plan 2019

Štev

ilo k

ilom

etro

v

Preplastitve in obnove voziščnih konstrukcij ter modernizacije cest

6

12

20

26

29 29

0

5

10

15

20

25

30

35

2014 2015 2016 2017 2018 Plan 2019Št

evilo

ob

jekt

ov

Premostitveni objekti

DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO v 2018

CESTNO OMREŽJE

• Rekordno število hkrati odprtih gradbišč

• Rekordna višina vlaganj v cestno omrežje

• Rekorden obseg izvedenih del

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE

Projekt nadgradnje proge na odseku Pesnica–Šentilj–državna meja

v 50 dneh:

• 11 kilometrov popolne obnove proge,

• obnovljen železniški predor v Šentilju,

• zgrajena nova podhoda železniških postaj Pesnica in Šentilj.

Dela so potekala 24 ur/ dan, na gradbišču pa je bilo 400 delavcev

in več kot 200 kosov gradbene mehanizacije

Z obstoječo dinamiko vlaganj v cestno infrastrukturo, bodo do leta

2023 v znatnem obsegu obnovljene glavne in regionalne ceste,

hkrati pa bo z novogradnjami (predvsem z obvoznicami) narejen

tudi korak naprej v razvoju omrežja, izboljšanju pretočnosti

omrežja, krajšanju potovalnih časov in povečanju prometne

varnosti.

Načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018-2023, v

okviru katerega je bil za področje cest pripravljen 6 letni operativni program

(drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj enakomeren obseg investicij v

cestno infrastrukturo med drugim obsega:

• 154 projektov ureditev cest skozi naselja

• 79 ureditev križišč

• 27 modernizacij odsekov cest

• 73 odsekov za obnovo vozišč

• 88 rekonstrukcij odsekov cest

• 166 obnov, sanacij, nadomestnih gradenj premostitvenih objektov

• 43 geotehničnih projektov

• 30 projektov vezanih na izgradnjo kolesarskih poti

• 72 novogradenj cest

PLAN VLAGANJ V CESTE


OBVOZNICE IN

NOVOGRADNJE

• Obvoznica Murska Sobota• Obvoznica Kidričevo• Zahodna obvoznica

Maribor (Streliška–Kardeljeva)

• Cesta Proletarskih brigad–Limbuška v Mariboru

• Slovenske Konjice–Oplotnica

• Navezovalna cesta na obvoznico Ilirska Bistrica

• Novogradnja Zidani most–Hrastnik

• Navezovalna cesta Ljubečna–AC priključek Celje

• Obvoznica Bled• ………..


REKONSTRUKCIJE

• Bovec–Kobarid (osn. Žaga in Kobarid)

• Ribnica–Podvelka• Bohinjsko jezero–Jereka• Regionalne ceste R1-

210/1108 Kranj (Primskovo–Labore)

• Rekonstrukcija ceste Kranj–Škofja Loka

• Ljubljana–Polhov Gradec• Postojna–Jelšane• Pivka–Zagorje• Gonjače-Šmartno• R2-425/1265 Mežica–Črna

na Koroškem• Šentjur–Dobovec• Rekonstrukcija Trbovlje–

Most čez Savo• …………….


PREMOSTITVENI

OBJEKTI

• Inundacija Ljutomer• Most čez Tolminko v

Tolminu• Most čez Oplotnišnico v

Oplotnici (MB0141)• Most čez Mlinco v Krajah• Most čez Črnec v Počehovi• Viadukt čez Cenovo gubo

pri Tržiču• Most čez Savinjo v Letušu• Most čez Veliko Krko pri

Krplivniku• Most preko hudournika

pri Šubci• Most čez Savo v Tacnu• Most čez Pesnico v

Senarski• Most čez Bolsko v Brodeh


RAZLIČNI UKREPI

NA VOZIŠČIH

• Vrhnika–Borovnica–Podpeč

• Zidani Most–Radeče• Ljubljana–Polhov Gradec• Livek–Livške Ravne• Polhov Gradec–Dobrova• Sveti Anton–Gračišče• Branik–Štanjel• Cesta na Kope• Livek–Idrsko• Razdrto - Podnanos• Dobliče–Sv. Ana–Stari trg• Spuhlja–Ormož• Solčava–Logarska dolina• ……


REKONSTRUKCIJE

KRIŽIŠČ

• Krožišče pri KPD na Igu• Krožišče Kozje-industrijska

cona• Krožišča Iskra, ABK in

Bazara• Krožišče v Šentilju• Križišče Tupaliče• Rekonstrukcija križišča

Poljane v Gorenji vasi• Moravske toplice• Krožišče Reška in Titova v

Postojni• Križišče pri osnovni šoli

Škofljica• Bistrica ob Sotli–Črnolica:

Krožišče Kozje• ………………

ŽELEZNIŠKO OMREŽJE V SLOVENIJI

138

100,8

132

168

135

199,9

334,2

427,5

136,7

171,5

222,1

290,2

335,2

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019rebalans

2019reb+prenos

MIO

EU

R

Vlaganja v železniško infrastrukturo za obdobje 2008–2019

INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2007–2013

V letih ob 2008 do 2015 je bilo za

investicije in investicijsko vzdrževanje

železniške infrastrukture namenjenih 1,6

milijarde evrov, od tega je bilo 416,2

milijona evrov sredstev pridobljenih iz EU.

INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V FP 2014–2020

Skozi Slovenijo od Kopra do Šentilja oz. Hodoša

potekata dva mednarodna železniška transportna

koridorja: Baltsko-jadranski koridor, ki je

najpomembnejša cestna in železniška os v srednji in

Mediteranski Evropi, in Mediteranskem koridorju. Z

aktivnostmi, ki jih Direkcija vodi za zagotovitev

pretočnosti potniškega in tovornega prometa, torej

nadgradnjo in modernizacijo slovenskega železniškega

omrežja, se hkrati zasleduje cilj povečanja

konkurenčnosti mednarodnih koridorjev. Osnovni pogoj,

da bo Slovenija tudi po letu 2023 zagotavljala

konkurenčnost mednarodnih koridorjev, je namreč

moderniziracija glavnih prog tako, da bo zagotovljena

introperabilnost z evropskim železniškim omrežjem – to

pomeni enake prevozne standarde, kot so osna

obremenitev, prosti profil, vozna mreža, operativno

vodenje železniškega prometa ter poenotenje tehničnih

sredstev za nadzor in vodenje vlakov.

Z načrtovano dinamiko vlaganj v železniško infrastrukturo, bodo do zaključka tekoče finančneperspektive obnovljene vse železniške proge, ki ležijo na vseevropskih (TEN-T) koridorjih.

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE ZIDANI MOST–CELJE

PROJEKTI V IZVEDBI

Nadgradnje treh odsekov železniške proge (Zidani

Most–Rimske Toplice, Rimske Toplice–Laško in Laško–

Celje)

Nadgradnje treh železniških postaj (Celje potniška in

tovorna, Laško in Rimske Toplice)

Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih

dostopov za potnike na peron

Gradnja novega cestnega mostu čez Savinjo

Ukinitev nivojskih prehodov ter gradnja 2 podvozov ter

povezovalnih cesta

Postavitev cca. 3,5 km novih protihrupnih ograj

Nadgradnja signalnovarnostnih in telekomunikacijskih

naprav

Zagotovitev nosilnosti proge kategorije D4 (22,5 t/os)

Povečanje prepustne zmogljivosti proge iz 328 na 354

vlakov/dan

Povečanje prevozne zmogljivosti proge iz 20,56 na

24,41 neto ton/leto

FINANCIRANJE

• Ocenjena vrednost

projekta: 282,4 mio EUR

• EU sredstva - Instrument za

povezovanje Evrope: 90,6 mio EUR

TRAJANJE PROJKETA

• 2016-2020

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE MARIBOR–ŠENTILJ

PROJEKTI V IZVEDBI

• Nadgradnja obstoječega tira in vozne mreže na

odsekih Maribor–Počehova in Pesnica–Šentilj–državna

meja

• Nadgradnja železniških postaj Maribor Tezno, Maribor,

Pesnica, Šentilj in postajališča Cirknica

• Ureditev križanj cest z železnico

• Rekonstrukcija obstoječega predora Šentilj

• Ureditev protihrupne zaščite ob obstoječem tiru

• Gradnja nove trase za bodočo dvotirnost na odseku

Počehova–Pesnica:

- gradnjo novega predora Pekel

- gradnjo novega viadukta Pesnica



vlakov/dan,

Povečanje prevozne zmogljivosti proge 7,1 na 8,89

neto ton/leto

FINANCIRANJE




povezovanje Evrope: 101 mio EUR

TRAJANJE PROJKETA

• Obstoječa trasa: 2018-2020

• Nova trasa (predor Pekel,

nadvoz Pesnica): 2022

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE POLJČANE–SLOVENSKA BISTRICA

PROJEKTI V IZVEDBI

Nadgradnja odseka Poljčane–Slovenska Bistrica v

dolžini 3,19 km

Nadgradnja železniških postaj Poljčane in Slovenska

Bistrica

Gradnja novih peronov na postajah in izvennivojskih

dostopov za potnike na peron

Ukinitev nivojskega prehoda na postaji Poljčane in

gradnja novega podvoza

Ukinitev dveh nivojskih prehodov v Sp. Brežnici na

odseku Poljčane–Slovenska Bistrica ter gradnja novega

nadvoza



vlakov/dan

Povečanje prevozne zmogljivosti proge na 11,95 neto

ton/letoFINANCIRANJE


del: 50,2 mio EUR


povezovanje Evrope: 11,9 mio EUR

TRAJANJE PROJKETA

• 2017-2019

GRADNJA ETCS SISTEMA

PROJEKTI V IZVEDBI

Nadgradnja signalnovarnostnih naprav s čimer bo

vzpostavljen enoten in standardiziran podsistem, ki

zagotavlja interoperabilnost signalizacije in komunikacij na

evropskih železniških omrežjih.

ETCS - European Train Control System - evropski sistem za

nadzor in vodenje vlakov

Vgradnja ETCS sistema nivoja 1 na odsekih železniških

prog:

- d.m.–Dobova-Zidani Most

- Pragersko–Maribor

- Maribor–Šentilj–d.m.

• Poenotenost evropskega železniškega sistema ter

interoperabilno odvijanje železniškega prometa na teh

odsekih železniških prog in s tem povečanje

konkurenčnosti železniškega prometa.

FINANCIRANJE




povezovanje Evrope : 6,3 mio EUR

TRAJANJE PROJKETA

• 2017-2023

NADGRADNJA VOZLIŠČA PRAGERSKO

PROJEKTI V IZVEDBI

Nadgradnja in posodobitev vozlišča Pragersko

Nadgradnja tirov in tirnih naprav, signalno varnostnih

in telekomunikacijskih naprav (SVTK) in vozne mreže

Gradnja dveh peronov

Ureditev dostopa potnikov na perone

Gradnja cestnega podvoza skozi Pragersko

Ureditev protihrupnih ograj


Izboljšanje tehničnih in tehnoloških parametrov postaje

in vozlišča

Zagotovitev ustreznega priključevanja na

modernizirano železniško progo Pragersko-Ormož-

Hodoš

FINANCIRANJE



• EU sredstva - Evropski sklad za

regionalni razvoj : 40 mio EUR

TRAJANJE PROJKETA

• 2019-2021

VARNOSTNO–TEHNIČNA NADGRADNJA ŽELEZNIŠKEGA PREDORA

KARAVANKE

PROJEKT V PRIPRAVI

Odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v

predoru

Izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije

predorske cevi

Izvedba intervencijskega hodnika po celotni dolžini

predora

Ureditev vozne mreže in SV naprav

Ureditev sodobnih TK sistemov med centri vodenja

železniškega prometa v predoru na slovenski in

avstrijski strani ter železniškimi vozili

Izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti

železniškega prometa s področja požarne varnosti v

predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v

primeru nesreč.


Izboljšati varnostno - tehnične pogoje v predoru

Karavanke

Zagotovitev pogojev za doseganje hitrosti vsaj 100

km/h

FINANCIRANJE

Slovenije.

• Vrednost ukrepov je ocenjena na dobrih 100 mio EUR

TRAJANJE PROJKETA

• Projekt je v fazi priprave

projektne dokumentacije.

• Izvedbe del: 2020-2021

ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA–KRANJ–JESENICE–D.M.

PROJEKTA V PRIPRAVI

IZVEDBA UKREPOV NA ŽELEZNIŠKI PROGI

LJUBLJANA–JESENICE–D.M.

Izvedena bo obnova oz. nadgradnja odsekov obstoječe

proge med železniškima postajama Ljubljana in Jesenice

ter obnova oz. nadgradnja glavnih prevoznih tirov na

postajah. Izvedba del na odsekih Kranj–Lesce Bled–

Jesenice je predvidena v času zapore tekom nadgradnje

železniškega predora Karavanke, predvidoma v letih

2020-21.

NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA LJUBLJANA–KRANJ–

JESENICE

Poteka faza umeščanja nove železniške proge v prostor

na trasi ob obstoječem tiru železniške proge Ljubljana–

Kranj–Jesenice.

NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA–DIVAČA

PROJEKT V PRIPRAVI

Vzpostavitev normalnega tehničnega stanja in odprava

ozkega grla

Povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa

Zagotovitev interoperabilnosti in dvig kategorije na D4

Povečanje zmogljivosti proge in progovne hitrosti

Povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo

Odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje

Izvedba del se bo izvajala v več sklopih. Prvi sklop bo

predvidoma zajemal:

izvedbo nadgradnje železniške proge Ljubljana-

Brezovica

gradnja postajališča Vnanje Gorice

izgradnjo izvennivojskih dostopov na perone na

postajah Pivka, Preserje in Borovnica

gradnjo dodatnih elektronapajalnih postaj (ENP) in

povečanje moči obstoječih ENP

ureditev 4 nivojskih prehodov, zavarovanih samo z

Andrejevim križem

TRAJANJE PROJKETA

• Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije.

DALJINSKO VODENJE PROMETA

PROJEKT V PRIPRAVI

Nadgradnja signalno varnostnih naprav za vzpostavitev

povezave s centrom vodenja prometa. Pogoj za daljinsko

vodenje prometa je gradnja izvennivojskih dostopov na

peronsko infrastrukturo in nadgradnja signalno varnostnih

naprav za vzpostavitev povezave s centrom vodenja

prometa.

Posodobitev centrov vodenja prometa Maribor,

Postojna in Ljubljana, kar bo omogočalo daljinsko

vodenje na vseh progah JŽI

Predvidena je obnova SV naprav ter posodobitev

zavarovanja nivojskih prehodov

Gradnja izvennivojskih dostopov na perone in

informacijska oprema na postajah in postajališčih za

potnikom prijazne storitveTRAJANJE PROJKETA

• Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije.

• Uvedba daljinskega vodenja prometa: do konca leta 2023 na progi Zidani Most-

Šentilj-d.m. in na odseku Zidani Most-Ljubljana (do postaje Laze), po letu 2023 na

odseku d.m.-Dobova-Zidani Most ter druge proge JŽI.

PROJEKTI V PRIPRAVI

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana; Tivolski lok je v fazi priprave

projektne dokumentacije. Projekt obsega gradnjo direktne povezave med

dvotirno primorsko progo in med enotirnim delom gorenjske proge

mimo glavne železniške postaje Ljubljana. Osnovni namen projekta je

povečanje pretočnosti prometa, skrajšanje potovalnih časov, izboljšava

stabilnosti voznega reda, razbremenitev železniške postaje Ljubljana.

Nadgradnja železniške postaje Grosuplje je v fazi priprave projektne

dokumentacije. Osnovni namen projekta je odprava ozkega grla

železniške postaje Grosuplje po vzpostavitvi prometa vlakov Grosuplje–

Kočevje, zraven tega pa še skrajšanje potovalnih časov, izboljšava

stabilnosti voznega reda, povečanje stopnje varnosti prometa,

učinkovitejše vodenje prometa itd.

Nadgradnja železniške proge Divača–Sežana–d.m. (Trst) je skupni

slovensko-italijanski projekt. Projekt je v fazi priprave projektne

dokumentacije za nadgradnjo obstoječe železniške proge Divača–

Sežana–d.m., za zagotovitev interoperabilnosti in izpolnjevanja TEN-T

standardov za jedrno omrežje. Predvideni cilji in ukrepi, ki bodo

pripomogli k optimalnejšemu odvijanju železniškega prometa, so

predvsem povečanje progovne hitrosti oz. krajši časi potovanja, možnost

obratovanja daljših tovornih vlakov, povečanje pretočnosti prometa,

skrajšanje potovalnih časov, izboljšanje stabilnosti voznega reda itd.

TVEGANJA IN IZZIVI

TVEGANJA

Stabilno financiranje vlaganj v daljšem časovnem obdobju

Pridobivanje različnih soglasij potrebnih za začetek

izvedbe

Postopki javnega naročanja

IZZIVI

V letu 2018 so bila izvedena rekordno visoka vlaganja v

cestno omrežje. Za leto 2019 so za področje cestnega

omrežja sklenjene pogodbe višini pričakovanih sredstev po

sprejemu rebalansa, v teku je oddaja del za leto 2020 in

priprava projektov za prihodnja leta.

Na železniškem omrežju sta glavna izziva prihodnjega

obdobja prenova predora Karavanke in hkrati dveh odsekov

gorenjske proge. Že v kratkem bosta objavljena dva razpisa, v

skupni vrednosti ca 100 mio EUR.

138100,8

132168

135

199,9

334,2

427,5

136,7171,5

222,1

290,2335,2

050

100150200250300350400450

MIO

EU

R

Vlaganja v železniško infrastrukturo za obdobje 2008 - 2019

247 247

189 178147

170146 149 134

221

290

213,7247,1

0

50

100

150

200

250

300

350

MIO

EU

R

Vlaganja v cestno infrastrukturo za obdobje 2008 - 2019

ZAKLJUČEK

Documents

PROJEKTI DIREKCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA … · (drsni plan), ki bo zagotavljal stabilen in bolj enakomeren obseg investicij v cestno infrastrukturo med drugim obsega: • 154 projektov