Psihologija športa 1tanjinastran.yolasite.com/resources/maribor-2-anksioznost,koncentra… · Psihologija športa 6. levo-hemisferična, psihična napetost posamezne misli, ki se

Psihologija športa 1

Strah in anksioznost?

strah – konkretna vsebina, soočenje s predmetom strahu imalahko negativne fizične posledice

anksioznost – nedefiniran strah, napetost, možne le psihičneposledice (izguba samospoštovanja, slabo počutje...),posledice (izguba samospoštovanja, slabo počutje...),razvojno pogojeno

Izraz anksioznost se v prostem pogovoru ne uporablja –rečemo »sem nervozen, živčen, napet, strah me je«, šport -trema


FIZIČNI ZNAKI

PSIHOLOŠKI ZNAKI

(Vedenjski znaki)

glavoboli živčnost pretirano kritiziranje drugih

slabost, omotičnost prisotnost negativnih misli, slik

zmanjšana spolna sla

bolečine v telesu vznemirjenost, razdraženost

težave z govorjenjem

prebavne motnje pomanjkanje energije pomanjkanje interesa

povečano znojenje depresivnost motnje spanjapovečano znojenje depresivnost motnje spanja

hitro bitje srca občutje ujetosti, prizadetosti

povečan ali zmanjšan apetit

zadihanost izbruhi jeze težave pri odločanju

bolečine v želodcu otožnost izogibanje družbi

slabotnost neprestan strah sumničavost

pospešena presnova znižano samospoštovanje brezup glede prihodnosti

občutki manjvrednosti težave s koncentracijoPsihologija športa 3

Pojavljanje znakov je odvisno od posameznika – prinekaterih fizični, drugih psihični.

Časovno gledano – fizični kakšen dan pred nastopom,pomembnim dogodkom, mentalni precej prej.

Poraba energije – na izpitu, tekmovanju, ob pomembnemPoraba energije – na izpitu, tekmovanju, ob pomembnemdogodku se poskušamo dokazati, izpostavljenost sprožirazmišljanje o posledicah, na kar se odziva tudi telo.

Trema pred nastopom narašča, ob začetku nastopa panavadno “izgine”…včasih se lahko potem dvigne še predkoncem tekmovanja ali ob kakšnih kritičnih trenutkih…


V zadnjih 20 letih velik napredek v razumevanju delovanja…

Leva hemisfera je analitični center (analitik), kjer informacijepotekajo zaporedno. Tu sta locirana tudi centra za govor inmatematiko. V športu: za učenje novih spretnosti,popravljanje napak pri tehniki, razvijanju tekmovalnestrategije. Vodijo jo verbalna navodila, besede. Na začetku jeproces počasen - postopno analizira in sestavlja zapisproces počasen - postopno analizira in sestavlja zapispravilne izvedbe…

V desnem delu možganov se povezujejo v celoto prostorskefunkcije, vzporedno potekajoče informacije ter uporabljanjepredstavljanja. Desna hemisfera (povezovalec) v športunadzira povezavo delov neke spretnosti v kompleksno celoto.Prebere informacije, ki so shranjene v levi polovici zaporednoter jih poveže v eno kompleksno predstavo.


Tako je leva polovica specializirana za razvijanje spretnosti,desna pa za kontrolo že naučenih gibanj. Upoštevajočdelovanje leve in desne polovice, je bolje, da trenerjiuporabljajo manj verbalnih informacij in več neverbalnih.

Ko je aktivna leva hemisfera, je pozornost usmerjenanotranje, združujoč pretekle predstave s planiranjemnotranje, združujoč pretekle predstave s planiranjemprihodnjih. Ko ima kontrolo desna polovica, je pozornostusmerjena na trenutno izvedbo določenega elementa. Zdrugimi besedami: pri učenju novih elementov, na treninguje aktivnejša leva polovica (analitik), na tekmovanju padesna (povezovalec).


levo-hemisferična, psihičnanapetost

posamezne misli, ki se jih nemoremo znebiti, izbruhi jezeali posamezni napadi obupa,

levo hemisferična, fizičnanapetost

specifične bolečine v mišicahali drugje v telesu

ali posamezni napadi obupa,samopomilovanja

desno hemisferična, psihičnanapetostpodobe katastrofe, predstave

neuspeha, depresivnost, »danes ni moj dan« počutje

desno hemisferična, fizičnanapetost

splošno slabo počutje, slabost,plitvo dihanje, šibkost


Povišana anksioznost je odvisna od:

psihične in fizične pripravljenosti (psihična: ne le delo spsihologom – seznanjenost s situacijo, za cilje, motive... inpa od treninga)

osebnosti – anksioznost kot osebnostna poteza in kot stanje(poteza je splošna naravnanost na reagiranje s tremo, pristanju pa gre za količino treme, ki se pojavi kot odziv nastanju pa gre za količino treme, ki se pojavi kot odziv natekmo)

od situacije – velikost tekme, dogodka, lastna in tujapričakovanja za ta dogodek, motivacije zanj, od tega,kolikšen STRES dogodek pomeni in kako se s tem stresomposameznik sooča


Kolikšna količina aktivacije je koristna? Namen uravnavanja

aktivacije: najti pravi nivoaktivacije.

Pri tem imamo dve nalogi:

Ali znamo pravočasno odkriti povišano aktivacijo in jo povišano aktivacijo in jo pravočasno znižati?

Ali znamo dvigniti aktivacijo, kadar je prenizka?



Ali je jeza škodljiva?Kako lahko jezo obvladamo?


Definicija stresa: » Stres je vsak dogodek, na kateregareagiramo« (eustres in distres). Kako negativno bomo nastres reagirali, je odvisno predvsem od kognitivneinterpretacije – od razmisleka o stresnem dogodku(Lazarus).


+ stres (eustres)

• Sprožanje adrenalina,noradrenalina – počutimo sebudne, osredotočene,pripravljene, motivirane,zadovoljne,

• Učinkovitost organizma sepoveča, imamo občutekkontrole in učinkovitosti

- stres (distres)

• Pojavijo se znaki, ki smo jih navajali pri anksioznosti, imamo občutek, da nimamo več kontrole

• To je tisto, kar opisujemo kot “stres” v prostem pogovoru


kontrole in učinkovitosti• Drugi nas opisujejo kot

energične, vztrajne, dinamične

Selye »stres je nespecifični odgovor telesa na kakršnokolizahtevo« in poudarja, da stresor ne bo vedno negativnovplival na posameznika – pomembno je spoprijemanje sstresom! - osebnost tipa A in B

A ( bolj razburljivi, ambiciozni, željni dosežka...)

Stres poteka v treh fazah:1. alarmna reakcija1. alarmna reakcija2. odpor / prilagoditev3. izčrpanost

Psihologija športa 14http://3.bp.blogspot.com/_NVbGxxojoV0/SSZlpebx_2I/AAAAAAAABLQ/lzYUt8YjZp4/s400/stressed.jpg

alarmna reakcija (ugotovitev stresnega dogodka - "boj ali begodgovor". Telo je obveščeno, da mora ukrepati, pojavi sevrsta sprememb v telesu – odziv avtonomnega živčnegasistema: živčen trebuh, lovljenje sape, hitro bitje srca,potenje, trd vrat, bolečine v mišicah, hitro strjevanje krvi,hitrost, budnost in moč.)

odpor/prilagoditev (ko ugotovimo in ocenimo stresor kotnenevaren, se pojavi »splošni adaptacijski sindrom« - telo sepovrne v stanje biokemične uravnovešenosti (homeostazo),nenevaren, se pojavi »splošni adaptacijski sindrom« - telo sepovrne v stanje biokemične uravnovešenosti (homeostazo),v prvotno stanje - zmanjšanje krvnega pritiska, znižanjepulza, uravnava dihanja…

izčrpanost/izgorelost. Če se stanje stresa nadaljuje vsaj šest doosem tednov, se sčasoma izčrpajo tudi adaptacijskimehanizmi in telo preide v fazo izčrpanosti. Ta biokemičnaizčrpanost je pogosto imenovana tudi "izgorelost".

15Psihologija športa

Izgorevanje /pretreniranost:emocionalni ali fizični umik,upad interesa, natančnosti in vitalnostiznižana učinkovitost – slabši tekmovalni rezultatipojav nefunkcionalnih, destruktivnih vedenjpsihološki in fizični znaki postanejo izjemno očitni

Indikatorji neujemanja med posameznikom in nalogo:preobremenjenost in pomanjkanje nadzora

Nujen pogoj za preprečevanje izgorevanja je tudi socialnapodpora skupine!!

Trener je stresu in izgorevanju močno izpostavljen.

Izgorevanje je tudi posameznikovega okolja!!


Lestvica stresnih dogodkov (Holmes, Rahe)

zakončeva smrt 100

razveza 73

ločeno zakonsko življenje 65

prestajanje zaporne kazni 63

nosečnost 40

težave v spolnosti 39

rojstvo novega družinskega člana 39

spremembe na delovnem mestu 39

17

smrt bližnjega družinskega člana 63

telesna poškodba ali bolezen 53

poroka 47

poravnava zakonskih nesoglasij 45

upokojitev 45

zdravstvene težave družinskega člana 44

večje spremembe finančnega stanja 39

prijateljeva smrt 38

zamenjava vrste dela 37

pogosti prepiri z zakoncem 36

zadolžitev za večjo vsoto denarja 35

težave pri poravnavi dolgov in posojil 35

Psihologija 2

spremenjena odgovornost na delovnem mestu

29

otrok zapusti družino 29

spori s sorodniki 29

pomembni dosežki (napredovanje, nagrade)

28

zakonec (partner) je prekinil delovno razmerje

26

začetek ali konec otrokovega šolanja 26

zamenjava šole 20

sprememba načina rekreacije 19

sprememba klubskih, družinskih dejavnosti

19

spremenjeno družabno življenje 18

najem posojila ali večje zadolževanje 17

spremenjen način spanja 16

18

začetek ali konec otrokovega šolanja 26

sprememba stanovanjskih razmer 25

spremembe navad in običajev 24

nesoglasje z nadrejenimi 23

sprememba delovnega urnika ali načina dela

20

spremenjen način življenja družinskega člana

15

sprememba prehrambenih navad 15

počitnice 13

praznovanje večjih praznikov 12

manjše kršitve zakona 11

Psihologija 2

Kako znižati previsoko aktiviranost:

pogovorposlušanje glasbesprehodi...kakršnakoli blaga fizična aktivnosttuširanje s toplo vodomeditacijabiofeedback metodaprogresivna mišična relaksacijadihalne vaje (dihanje je edina avtonomna telesna funkcija, ki

jo lahko reguliramo!! – koristno, če znamo to tudijo lahko reguliramo!! – koristno, če znamo to tudiizkoristiti); to se lahko izvaja tudi na tekmovanju

avtogeni trening – močnejša oblika sprostitve, neprimerna začas tik pred tekmovanjem, gre za uravnavanje telesnihfunkcij preko avtosugestij

Prednastopne rutine zmanjšajo stresnost dogodka – ta je boljznan, domač…

Pomembni so tudi ustrezno postavljeni cilji.


� Učinek katerekoli oblike sproščanja: pomiri, poveča pretokkrvi, s čimer mišicam zagotovi kisik, zniža mišični tonus,umiri dihanje in delovanje srca, ima pozitiven vpliv napočutje in predvsem zmanjša prisotnost negativnih misli

� Če je aktivacija prenizka: aktivnost, ki zviša delovanje srca,pospeši dihanje, in ki je hkrati eksplozivna, a neprenaporna (npr. poskoki, šprinti), in pa malo razmisleka oprenaporna (npr. poskoki, šprinti), in pa malo razmisleka onastopu – npr. še enkrat premislit o strategiji, vizualizacije,pogovor o nastopu. Trenerjevi nagovori!!

� Popolna neaktivnost.




Definicija:

»Koncentracija je neomajno zavedanje nekega objekta inizključevanje vseh ostalih objektov« (Syer & Connoly, 1998).

Primerjamo jo lahko z ŽAROMETOM!!!!

Koncentracija je torej usmeritev pozornosti v nekaj dražljajevoziroma del dražljajskega sklopa. Pri tem moramo dobro najtitiste dražljaje, ki so pomembni in izločiti nepomembne. Kaj jepomembno?pomembno?

Glavne funkcije koncentracije v športu:Ø omogoča takojšnje reagiranje s polno močjoØ približa nam dele izvedbe naloge, na katere lahko vplivamo,

nas oddalji od tistih delov naloge, katerih ne moremonadzorovati

Ø pomaga premagati zastarele vzorce vedenja


Obseg pozornosti: 7 plus minus 2

Trajanje pozornosti…. največ 2 minuti na en sam objekt –utrujenost!!

Pozornost je SPOSOBNOST, ki jo lahko znamo bolje ali slabšeizkoristiti.

Prestavljanje pozornosti med objekti – koliko stvari hkratismo lahko pozorni? PARADIGMA DVEH NALOG (preizkus zžogico…).

Kako podaljšati pozornost na nastop (primer smučanja)?

Zoževanje pozornosti pred nastopom...


Definicija distrakcije (Nelson, Duncan & Kiecker, 1993):konkurenčni dražljaji se »vmešajo ali zmotijo pozornost, sčimer jo usmerijo stran od prvotnega fokusa pozornosti«.Bolj preprosto: moteči dražljaji

Delimo jih na:notranje - mednje štejemo ukvarjanje s preteklostjo,

ukvarjanje s prihodnostjo, prenizko motivacijo, utrujenostukvarjanje s prihodnostjo, prenizko motivacijo, utrujenostin anksioznost, misli o nepomembnih stvareh...

zunanje – moteči dejavniki iz okolja - hrup, tekmeci(previdno!!), poskus zmesti nasprotnika (angl.gamesmanship), vremenski pogoji in vizualni distraktorji(Moran, 1996).


Psihofizične meritveÑ elektroencefalogram (EEG meritve)Ñ meritve delovanja srcaÑ dražljajsko spodbujeni kortikalni potenciali (ERP meritve).

Eksperimentalno merjenje – paradigma dveh nalog

Samoopisovalne tehnikevprašalniki pozornosti - Nidefferjev vprašalnik Testpozornostnih in medosebnih stilov (TAIS) (Nideffer, 1976).testi koncentracije - Test koncentracije in dosežka (Bele –Potočnik)


vaja kaj spodbuja vir

1. okvir koncentracije skeniranje okolja Harris & Harris, 1984

2. nihalo mentalna koncentracija Weinberg, 1988


3. gledanje ure fokusiranje Abinson & Bull, 1988

4. naloge vizualnega iskanja

skeniranje okolja Hardy & Fazey, 1990

5. usmerjanje na športni objekt

zavedanje koncentracije

Burke, 1992

6. simulacijski trening koncentracija Orlick, 1990

1. Postavljanje ciljevÑ specifični, kratkoročni in dokaj težki, a realistični

Poznamo dve vrsti ciljev, in sicer rezultatske (angl. outcome) in izvedbene(angl. performance) cilje.

2. Prednastopne rutineÑ sistematična zaporedja misli in dejanj, pomembnih za nalogo, ki jih športnik

izvede pred nastopom ali elementom - sestavljene so iz kognitivne in vedenjskekomponente.

Pet učinkov prednastopnih rutin (Boucher, 1990, po Moran, 1996):v izboljšujejo koncentracijo - pomagajo usmeriti se na pomembne dražljajev pomagajo ustaviti razmišljanje o preteklem neuspelem nastopuv lahko sprožijo vedenje, ki je potrebno za uspešno izvršitev spretnostiv uporabljajo se kot ogrevanje pred nastopomv prepreči pojav PARALIZE ZARADI ANALIZE.

dilema prednastopna rutina – vraževerje


3. Kontrola nivoja vzburjenja

Ustrezna mirnost naj bi preprečila pretirano zoženje športnikovepozornosti, do katere lahko pride pod pritiskom tekmovanja.

4. Samogovor- razna navodila- spodbujanje samega sebe- različna prigovarjanja- različna prigovarjanjaVodi k usmeritvi pozornosti na dražljaje, ki so za nalogo pomembni.Prevzame lahko obliko hvale, kritike ali nevtralnih navodil.

5. Mentalni trening ali vizualizacijaJe sistematična uporaba mentalne predstavljivosti z namenom

treniranja fizičnih akcij – gre za mentalno simulacijo gibanja na podlagi vizualno – prostorskih in kinestetičnih spominskih

vzorcev (Moran, 1996).Psihologija športa 29


Situacijski trening – simulacijski trening (“game simulation”)

Glavni učinki:- zmanjšanje vpliva nove situacije- zmanjšanje pritiska ob veliki tekmi

Predpostavka, na kateri temelji situacijski trening: “trening vokolju, ki je podoben tekmovalnemu, športnika boljeopremi za spoprijemanje s tekmovanjem”opremi za spoprijemanje s tekmovanjem”

Pri tem velja, da bolj kot je simulacija podobna dejanskimtekmovalnim okoliščinam, večji bo učinek.

Opredelitev: “Simulacijski trening je tekmovanje, ki gaizvedemo v okviru treninga.”


Vključevanje detajlov:

obleka prednastopna rutina ogrevanje

obvestila pogovor o taktiki strategija

reklame garderoba napovedovalec

posnetek množice sodniki

Pomemben učinek: športnikom omogoči navadit se nadistraktorje (tako notranje kot zunanje)!

Simulacijski trening je nekje med realnostjo tekmovanja in vizualizacijo.


mediji štartne številke gledalci

Izhajal iz dejavnika, da tega ni mogoče pripraviti vnaprej,vizualizacija bi lahko bila preveč nerealna.

Problem je lahko čakanje na nastop, ne toliko nastop sam.

Vključeni dejavniki: vremenski pogoji, tekmovalni urnik,Vključeni dejavniki: vremenski pogoji, tekmovalni urnik,nasprotniki in njihovi slogi igre, razsodbe sodnikov,tekmovalni pogoji, pravila turnirja, gledalci, učinekmnožice, pogoji transporta, nastanitev, prehrana,izpostavljenost medijev, NEPRIČAKOVAN DOGODEK

Izjave udeleženk po opravljeni simulaciji.Za preverjanje sposobnosti prilagajanja je lahko

nepričakovan dogodek tudi dokaj dramatičen, bolj kot gre pričakovat☺


Simulacije uspešno uporabljajo v številnih športih – tenis (velikvpliv okolja): učijo igralce igrat v nemogočih pogojih – obupnizvoki iz radia, glasna množica, očitno napačne razsodbesodnika, žoge padajo na igrišče z drugih igrišč, gledalciogovarjajo igralce med točkami

Tekmovalci na simulacijske treninge reagirajo nekateri bolj,drugi manj uspešno – v vsakem primeru gre za spoznavanjedrugi manj uspešno – v vsakem primeru gre za spoznavanjesebe brez negativnih posledic, vse, kar se dobi, je lahko samokoristna informacija za usmeritev dodatnega dela.

Še ena podobnost z vizualizacijo: bolj, kot se vživijo v simulacijo,boljši pokazatelj bo le-ta in večji bo njen učinek.


Gre za idealno testno okolje, v katerem lahko marsikajpreverimo:

- vzorce razmišljanja- težave s predtekmovalno anksioznostjo- prednastopne rutine- odzive na napake

Kaj lahko na psihološkem področju pridobimo s situacijskimtreningom:

- boljša koncentracija (bolj zožena)- boljša koncentracija (bolj zožena)- povečamo športnikovo poznavanje sebe- glede na trenutno stanje lahko prilagodimo postopek

psihološke priprave- popestritev treninga, znižanje monotonije

Cilj takšnega treninga naj se prilagodi trenutni fazi treninga.


Kaj vse bi se dalo simulirat?

Sestavite primer simulacijskega treninga, opišite:

1. problem, težava2. kaj vse boste vključili v situacijski trening (katere dejavnike)-

osredotočite se na najnujnejše, vključiti vse je sicer idealno,osredotočite se na najnujnejše, vključiti vse je sicer idealno,a ne vedno izvedljivo

3. kdaj ga boste izvedli4. kako mislite, da bi se vaši športniki na tak način treninga

odzivali?


luxurylaunches.com


Bolj učinkovite so simulacije v realnem okolju☺

luxurylaunches.com

Documents

Psihologija športa 1tanjinastran.yolasite.com/resources/maribor-2-anksioznost,koncentra… · Psihologija športa 6. levo-hemisferična, psihična napetost posamezne misli, ki se