Psihološka antropologija

Psiholoka antropologija

(1. del)

Po predavanjih asist. dr. Botjana Kravanje

tudijsko leto: 2014/2015

Mojca Svetek

Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 2

Vsebina predavanj

1. Uvod v psiholoko antropologijo 3 a. semiotika norosti b. pristopi k preuevanju norosti c. etnopsihiatrija d. odvisnost e. refleksivnost, razumevanje in interpretiranje etnografske izkunje

2. Kultura in identiteta 5 a. odnos med jazom in drugim b. druben vpliv na identiteto c. identiteta in dvom d. fluidnost identitete

3. Drubena, politina in kulturno-zgodovinska konstrukcija jaza 7 4. Psihologiziranje antropologije, kulturiziranje psihologije 8

a. psiholoka antropologija hibrid med psihologijo in antropologijo b. religija c. pogled Philipa Bocka na antropologijo d. Philip Descol e. etnocentrizem

5. Razmerje med posameznikom in drubo 10 a. vpraanja o percepciji in inteligentnosti ljudstva b. praktina psihologija c. Lindholm d. koncept identitete

6. Evropska konstrukcija jaza 11 a. antika b. kranstvo c. renesansa d. protestantizem e. kapitalizem


Uvod v psiholoko antropologijo semiotika norosti pristopi k preuevanju norosti etnopsihiatrija odvisnost psihoanalitina praksa in etnografsko delo refleksivnost, razumevanje in interpretiranje etnografske izkunje

Semiotika norosti

semiotika veda o znakih

semiotika norosti

kako se je norost v zahodni civilizaciji konstituirala

kakni so kulturni pomeni, ki jih je norost nosila skozi zgodovino

vpraanje daljnih univerzumov (izkustvo stvari, ki so normalnemu loveku nedostopne)

pred 17. stoletjem: norci so imeli prestino mesto, saj naj bi imeli dostop do drugih realnosti, stik z drugimi (ustvarjalnimi) silami duhovno izkustvo

v 17. stoletju: Zgodovina norosti v asu klasicizma (Michel Foucault)

negativna oznaka norosti norost se konsolidira kot bolezen

v FR zano ustanavljati posebne zavode, domove za duevno bolne, brezdelnee, lenuhe

ideja norosti kot duevne bolezni, ki jo je mono zdraviti

problem/kritika psihiatrije:

civilizacijske bolezni (mejne motnje, motnje prehranjevanja itd.)

vedno nove bolezni

antipsihiatrino gibanje: razpustitev formalnih zavodov (bolninic), vzpostavitev centrov za pomo (npr. Italija, ZDA)

Pristopi k preuevanju norosti 1. medicinski pristop: izhodie je bioloka pokodba 2. psihoanalitini pristop: izhodie so druinske in mikrosocialne situacije (simptomi so zgolj

reakcija na situacije; Freud; zadnja etrtina 19. stoletja) 3. sistematski pristop: kolektivna terapija, oseba mora delovati v skupini 4. rtveni pristop: drubena konstrukcija duevne bolezni, ukvarja se z reakcijo na lastno

stigmo/viktimizacijo/izkljuenost; so proti etikiranju, antipsihiatrijski pristop namesto tega osebni pristop

5. politini pristop: duevna bolezen je bolezen drube, izhaja iz potlaitev, ki se pojavijo z razlinimi vrstami izkorianja posameznika; cilj je bolj zdravo in pravino drubeno okolje (situacija za nekatere je tako nemogoa/travmatina, da se zano upirati)


Etnopsihiatrija

povezana z vpraanji psiholoke antropologije

duevne bolezni v drugih kulturah duevne bolezni so zelo kulturno specifine (kultura doloi, kaj je duevna bolezen in kaj ne)

obstajajo doloene podobnosti med kulturami, a v vsakem lokalnem drubenem okolju imajo svoj pomen

etnopsihiatrija je skoncentrirana na deviantno obnaanje

tudije kulture in osebnosti so zaetek psiholoke antropologije (Boasova amerika tradicija; 30./40. leta)

M. Mead in R. Benedict sta se spraevali, kako kultura doloa obnaanje/posameznika (primerjalne tudije med kulturami)

R. Benedict: dionizina kultura Kwakiutlov za Z kulturo so nenormalno divji

Koro (J Kitajska): nekontroliran strah, da se bo njihov penis skril v trebuh in bodo umrli

posledica prepovedi mastrubacije in strahu pred tekmovalnostjo med mokimi

spolna mo je pomembna

preuevanje amanov, obsedenih z duhovi (druga stanja zavesti) v naem okolju bi jih imeli za duevno bolne

Odvisnosti

v slovenskem prostoru: alkohol je tista substanca, ki najlaje postane del odvisnosti

tabu teme, ki se porajajo ob odvisnosti od alkohola

visoka tolerantnost

moki posegajo bolj po alkoholu, enske po tabletah

cela vrsta odvisnosti: nakupovanje, igre na sreo

diagnostika: kaj je narobe? oznauje (da gre za duevno motnjo), stigmatizira odvisnosti premikajo mejo med normalnim in nenormalnim, velikokrat so v okvirih druine

Paralele med psihoanalitino prakso in teoretskim etnografskim delom

intervju etnografa z njegovim sogovornikom lahko primerjamo s psihoanalitikom in pacientom kot enakovredna sogovornika (ne da psihiater pomaga do reitve)

osebna izzvanost obeh oba se morata potruditi, da je terapija/pogovor uspeen/a podobna vpraanja vpraanja, ki se ne ukvarjajo ve z kulturo kot tako, ampak kulturo

med posameznikom in veinskim prebivalstvom (pogovor o pomenu sanj, nenavadnih dogodkih ipd.)

Refleksivnost, razumevanje in interpetiranje etnografske izkunje

osmiljanje: etnograsfsko terensko delo je povezano s kulutrnim okom in prevajanje v jezik antropologije


kreativen proces: postopek rezoniranja etnografske izkunje ni predpisan model, ampak kreativen proces, kamor se vrivajo senne plati iz ivljenja in preusmerijo tok raziskave (etnograf ostaja v okolju, ne more kar zakljuiti z delom)

Kultura in identiteta odnos med jazom in drugim druben vpliv na identiteto identiteta in dvom fluidnost identitete

Odnos med jazom in drugim

Charles Lindholm: z odnosom med jazom in drugim je povezana konstrukcija identitete

vsak lovek je edinstven in ima sebi lastno identiteto, ki je nima nihe drug

Lindholm izhaja iz vidika amerike kulture

ne moremo se opredeliti in definirati ne da bi se vmes vrivalo tisto, kar imamo skupnega kulturna dediina skupnega ne moremo loiti od nas samih

na vseh nivojih se sreujemo s krizo identitete: kako se najti, kako obutiti samega sebe

osebni napor veliko napora je potrebno vlagati v to, da nas drubene zahteve ne spreminjajo v nekaj, kar nismo

ne maramo ljudi, ki igrajo vloge, bolj so nam ve pristni), ki se ne spreminjajo

take, ki se prilagajajo, imamo za preraunljivce

spodbujani smo, da zgodaj zanemo odkrivati stvari, ki so nam ve in jih delamo to je recept v tekmovalnem svetu imamo svoje reference, vemo kdo smo, smo trdna enota

mladostniki: skupina ljudi, obremenjena s tem, da ugotovijo, kdo so vodi v upornitvo in testiranje tega, kdo so (osnovna naloga za mladostnika)

kasneje: spoznanje, da moramo igrati doloene vloge v odnosu do drugih (v javnem prostoru, v komunikaciji)

spontana ustva, razkrivanje le do blinjega le v majhnem krogu smo lahko pravi jaz

priakovano je, da kontroliramo svoj pravi jaz

iz mladostnitva ohranimo pomembna spoznanja (in se jih lahko oprimemo), v kasnejih letih se iskanje pristnega jaza ne kona (obasno obutki odtujenosti od sebe) skupine za samopomo, religije, new age

Druben vpliv na identiteto

v 19. stoletju: dunajske patriarhalne druine zatirale/nadzorovale seksualnost svojih hera dekleta so simbolino zaela kazati to napetost prek simptomov histerine nevroze (Freud)

danes novi problemi: anoreksija, multiple osebnosti, postravmatski stres (fragmentacija jaza, razpad, tesnoba)


so odsev irih sprememb v drubi druba je bolj fluidna, kompleksna, teje se je znajti, manj pravil in ve preseneenj, stvari se odvijajo hkrati

manj je asa za kultiviranja lastnega jaza

ko imamo probleme s sabo, se zanemo ukvarjati s sabo imperativ drube je samoreprezentacija moramo si biti ve narcisoidnost

obrnemo se e na druino, prijatelje, terapevte, duhovnika, neznance

nove tehnologije in globalne spremembe briejo mejo realnosti in virtualnega ne vemo, kakna je realnost, prihodnost

takojna realnost:

= telo: naa prva identifikacija (lakota, eja, boleina )

= ustva: osnova na kateri se prepoznamo v interakciji z drugimi (jeza, sram, strah )

to ni edini izraz naega jaza upanje, sanje spomini: duhovna plast; skupna preteklost, ki je ni ve (nostalgija po

komunalnem obutju)

vpraanje smrti, venosti, ivljenja: duhovno bistvo, ki bo ivelo naprej po smrti tudi na tem polju se konstruira lasten jaz

telesnost, spomini, ustva, poloaj v drubi, vpraanje smrti konstruirajo vpraanje jaza

kje je lociran jaz?

ko smo sami ali ko na pravi jaz odseva v drubi?

ali imajo posamezniki v svojem bistvu enake identitete, kot so jih imeli kot otroci?

ali se ljudje spreminjamo iz dneva v dan?

ali smo akcija-reakcija?

kaj bi se zgodilo, e bi izgubili spomin?

kaj se bi zgodilo, e bi se spremenil obraz do neprepoznavnosti?

kaj bi se zgodilo, e bi prevzeli spomin drugega?

kako lahko vemo, kako je biti drugi?

ali imajo druga iva bitja svoj jaz?

kako razlini so oni od nas in kako lahko testiramo njihovo realnost?

v kakni meri so druge identitete odgovorne za svoja obutja in misli?

VPRAANJE JAZA POSTANE PROBLEMATINO

Identiteta in dvom

osebna identiteta je v tevilnih primerih povezana s tevilnimi dvomi

nimamo jasnega normativnega aparata, s katerim bi lahko presojali vpraanje osebne identitete

e imamo hierarhijo razlinih delov lastnega jaza, bi bilo za posameznika najverjetneje, da bi bil v konfliktu s samim seboj (izguba jaza, postal bi nekdo drug)

najvija vrednota je, da smo pristni in imamo identiteto pod nadzorom


Fluidnost identitete

osebna identiteta je fluidna in povezana z zunanjimi dejavniki

so tevilne situacije, ko ne vemo ve kdo smo (stresne situacije, situacije, kjer moramo igrati, ki nas potiskajo v vlogo nekoga drugega)

okolja se lahko bistveno razlikujejo

posameznik obuti sebi lastno okolje (meje so spremenljive)

fluidnost identitete je potrebno gledati v drubeno-kulturnem in zgodovinskem kontekstu

pojem, obutje in razumevanje identitete v 19. stoletju (v povezavi z moralo)

v sodobnem asu, se je to preneslo na vpraanje jaza

zavedanje jaza skozi travmo, represijo (npr omejevanje ustven v javnem prostoru potlaeni in zastrti vidiki lovekega jaza)

vdor nezavednega skozi zavest (v obliki sanj)

jaz v ekstremnih situacijah, pravi jaz pri multipli osebnosti

ve vpraanj kot sklepov

nekateri trdijo, da je pravi jaz nekje pospravljen in e ga elimo odkriti, se je treba deprogramirati programi za samospoznavanje vodijo v: paniko

razsvetljenje

Drubena, politina in kulturno-zgodovinska konstrukcija jaza

kako se oblikujejo predstave o tem, kakno mesto ima posameznik v drubeno-socialnih okoljih?

kako se loveka identiteta sestavlja, razpada, ponovno sestavlja

psiholoka antropologija je komparativna

stremi k univerzalnim resnicam o loveku: kaj je tisto temeljno loveko?

kulturne specifike kot delovanje posameznikov

posameznik ima zmonost samostojnega delovanja agency (tvornost, zmonost, delovanje)

posameznik sam po sebi ne more obstajati sebe lahko spoznamo le e poznamo druge druge lahko spoznamo le, e poznamo kulturo, v kateri ivimo rezultat kulture v obliki posameznika

kako se je to kazalo skozi zgodovino in filozofijo?

psihologija: kvantitativna znanost, ki rezultate preverja

antropologija: kvalitativna znanost, usmerjena v tuja, eksotina okolja (ni izoliranih pogojev)

udeleenjsko opazovanje (participant observation) opazovanje z udelebo (= opazovanje udeleenca) pri opazovanju z udelebo nisi stalen

Clyde Clockholm je trdil, da bi morali vsakega etnografa pred zaetkom terena podvrei psihoanalizi da bi ele z zavedanjem samega sebe znal razumeti druge (bil bi opremljen s psihoanalitinim znanjem)

antropolog je prepuen ljudem, nima ni pod nadzorom (pod nadzorom ga imajo drugi)


psiholog pa ima situacijo pod nadzorom, prizadeva si za kontekst ist nepreverljivih dejavnikov

antropolog ustvarja etnografsko pripoved, ki je ni mogoe kvantificirati

zgoeni opisi (thick description; Clifford Geertz) cilj je osmiljati navidezno nerazumljive kulturne predstave in prakse

zgoena pripoved se posrei ravno s tekstualizacijo, ki jo mora antropolog ele sam sestaviti (tj. kreacija antropologa)

rezultat je narejen z interpretacijo, ki je delo antropologa antropologija je interpretativna znanost

Psihologiziranje antropologije, kulturiziranje psihologije psiholoka antropologija hibrid med psihologijo in antropologijo religija pogled Philipa Bocka na antropologijo Philip Descol etnocentrizem

Psiholoka antropologija hibrid

psiholoka antropologija je hibrid med psihologijo in antropologijo

sodobna psihologija: preverljive hipoteze, strogi pogoji/nadzor spremenljivk

antropologija: ustvarja etnografske interpretacije celotnih kultur, posameznika ne izolira, ampak ga vidi kot del/nosilca kulture (ni nadzora, izoliranih okolij)

antropologi tudirajo kulturo, kot se sama ustvari (sui geneuis) po svojih pravilih, ciljih pogosto posploujejo, zanima jih kako kultura konstruira realnost posameznikov

psihologi pa se osredotoajo na posameznika, ki ga postavijo v laboratorij

antropologija se osredotoa na kultura, usmerja se na terenu, ukvarja se s im bolj tonimi opisi veih realnosti

komunikacije med psihologijo in antropologijo ni bilo veliko

zakaj je antropologija psiholoka? vsi se ukvarjamo z isto vrsto podatkov, razlika je v postopkih (podatki so tisto, kar antropologijo psihologizira)

eksperimentalne postopke uporablja tudi kognitivna antropologija

zakljuki niso vedno primerljivi, odpirajo pa neka nova vpraanja o psihologiji

pozicioniranje med dvema disciplinama je nekoliko nevarno, a hkrati prinaa kreativnost

Religija

univerzalna lastnost celotnega lovetva (univerzalija)

tudi ateizem (kot antireligija) je na nek nain religija

ali je lovekova prva misel religiozna?

to da ima ivljenje nek smisel, globlji pomen

narava loveke izkunje


Pogled Philipa Bocka na antropologijo

Bock, starosta psiholoke antropologije: Vsa antropologija je psiholoka

antropologije brez ustreznega poznavanja psihologije ne moremo razumeti (niti sebe niti drugih)

antropologija brez psihologije pomeni neukvarjanje z zaznavanjem, motivacijo, uenjem, individualnimi razlikami

antropologija je drubeno poetje, ki ga izvajajo razlini posamezniki

nemogoe je loiti kulturno in psiholoke pojave

obe disciplini se ukvarjata z vedenjem posameznikov, uporabljata pa razline postopke in pristope (tudi namen je drugaen)

antropologija je znanost o lovetvu, psihologija pa o vednju vedenje ljudi (in ivali) vkljuuje antropologijo

kako naj znanost o loveku ne vkljuuje tudi opazovanja njegovega vedenja?

njegovi argumenti za povezovanje:

kako bi zgledala antropologija brez razumevanja percpecije loveka (kako zaznava,, uti, vidi, dojema svet okoli sebe)

kako bi izgledala antropologija brez motivacije (zakaj nekaj ponem, emu dam prednost, kaj je ideal)

kako bi izgledala antropologija brez procesa kognicije (uenje, miljenje, biti lan drube)

antropologija uporablja iste podatke kot psihologija opisljive podatke o lovekovem vedenju

ivljenjska zgodba

vzpostavljamo odnos s sogovornikom

drubeno poetje izvajajo razlini posamezniki, med njimi so razlike evidentne (individualne razlike)

razlike nas potiskajo v individuum ni toliko pomembna kultura, druba, skupna identiteta varljivo v antropologiji, kjer fokus ni toliko na posamezniku

Philip Descol

transformacija amana v jaguarja

jaguar predstavlja sonce, plodnost, energijo, je zaitnik

jemanje halucigenih snovi vizija transformacije odloa o moralnih in nemoralnih dejanjih, zdravi bolezni, interpretira sanje in naravne

fenomene

drugi vidijo drugae, ivijo v razlinih svetovih

Etnocentrizem, evrocentrizem, zahodnocentrien pogled

etnocentrizem = kulturna vevrednost lastne etnine skupine (in podcenjevanje, zanievanje drugih)

evrocentrizem = pogled na ne-evropska ljudstva kot manjvredna, necivilizirana, divjaka (neustrezno presojanje z lastnega vidika)


antropologija se teko izogne eksoticizmu popularizacija

doivljanje smrti na zahodu in v melaneziji (kjer ni nekaj stranega)

ukvarjanje z ontologijo = preuevanje ivih bitij, vrst (tudi druga iva bitja imajo svojo zavest)

Razmerje med posameznikom in drubo vpraanja o percepciji in inteligentnosti ljudstva praktina psihologija Lindholm koncept identitete

Vpraanja o percepciji in inteligentnosti ljudstva

Bock, Philip: psihologija primitivnih ljudstev

vpraanja antropologije: kako razmiljajo drugi? smo enako inteligentni? imamo enake percepcije?

iz tega izhaja evolucionistina teorija (da smo na razlinih stopnjah)

psihoanalitina teorija kako ta spoznanja uporabiti pri preuevanju razlinih kultur

pogojeno z odloilnim vplivom kulture kulturni determinizem (Boas)

Boas, Franz: zaetnik amerike antropologije

je bil Wundtov uenec (Psihologija ljudstva)

antropologija je povezana tudi s filozofijo (vpraanja o zahodnih menihih)

odnos med jazom in dediino ima izvor v filozofija (antina Grija)

Platon: pie o umu, povzdiguje posameznika v nadutni svet, telo je jea, posameznik mora stremeti k vijim ciljem, spoznanjem

analiza loveka in vpraanje posameznika

Aristotel: zaetnik empirizma

Platonov uenec, vendar opusti njegove ideje

Praktina psihologija

vpraanje kognicije/zaznav

kaj je jaz na zahodu in kaj drugje

zahodna kultura ima ravno tako nekje prostor, kjer se izraa jaz (spregledujemo ga, da lahko poudarjamo fokus na individuum)

drugje naj bi bil jaz bolj komunalen

kulturna relativnost je problematina dehumaniziramo druge

vpraanja ustev

ali drugi utijo enako kot mi

ali lahko ustvarimo neko strast

duevne bolezni


Charles Linholm

nivo loveke psihe

prepoved, nadzorovanje, omejitve, nagoni

nihe ne uide temu (modificirana verzija psihoanalize)

razmerje med posameznikom in sistemom

institucije avtoriteta

zgodovina politinih sistemov, sociologija

sunjelastniptvo, fevdalizem, kapitalizem

konstrukcije pomena

osebno in socialno skozi posamezne simbole in rituale

pomene simbolom pripisuje posameznik in druba (individuum, kolektivizem)

evolucijski princip

razmerje med omejitvami in eljami

beanje od omejitev, tenja k spremembam, testiranje meja

kako si lovek prilagaja sisteme

preseganje meja in zmonosti

najbolja metoda po Linholmu je etnografija (ne psiholoke metode)

Koncept identitete

erozija tradicionalnih sistemov podpore razmiljanje o sebi identiteta je vedno bolj pomembna

danes je v ospredju vpraanje tako o individualni kot tudi kolektivni identiteti

preuevanje psihe/uma je kulturno pogojeno (Bock: vsa psihologija je kulturna)

vzpostavi standard normalnosti

budizem (Indija, hirvana)/daoizem (Kitajska, narvani red, Jin Jang): zanimanje za spremembo zavesti

zahodna psihologija je pristranska

ustva, pojem jaza

normalnost za psihologe ni relativna, je jasno definirana

zdrava duevnost, osebnost

napana prevajanja v raziskovanju

Eskimi ne poznajo pojma za sneg, imajo pa ve razlinih imen za razline oblike snega

mistifikacija v nasprotju s konkretizacijo

Evropska konstrukcija jaza antika kranstvo renesansa protestantizem in kapitalizem


Antika

v antiki dejanja niso imela velikega pomena, saj so se s posamezniki igrali bogovi

aristokratska druba, kjer so teli samo patricijski klani (vdanost volji bogov)

moralni univerzum sestavljajo avtomatini mehanizmi

kultura asti in sramu (povezava z antinim moralnim univerzumom)

Platon (427-347 pr.n.t.): dua tei k nadutnemu svetu

Aristotel (384-322 pr.n.t.): cilj loveka je srea, srea je njegov naravni potencial (bliji modernosti; neposredno opazovanje in praksa v naravnem in drubenem svetu)

filozofija: racionalnost (danes nekaj samoumevnega)

nastavki za kasnejo psihoanalizo

poudarjena kolektivnost

Kranstvo

sv. Avgutin (354-430 n.t.): Kdo sem jaz? (prvi zastavi to vpraanje)

postal negotov v svoji identiteti

obupanega ga je nagovoril Bog in mi zapovedal, da naj bere Sveto pismo

radikalna zapustitev realnega sveta

zgodba, ki prvi opisuje samozavedanje zaetek evropskega samozavedanja kranstvo kot nova religija (ena izmed sekt)

uveljavi se s pomojo refleksije o samemu sebi v nasprotju z grko mitologijo velikih zgodb in herojev, bogov

premagovanje samega sebe v nasprotju z grkimi statinimi biografijami, potopljenostjo v klanske odnose (posameznik ni notranje rastel, v bistvu ga niti ni bilo vdan volji bogov)

model spreobrnitve kot naracija izvira iz kranstva

apokalipsa, novo kraljestvo, novo tisoletje = dramatina sprememba, povezana s spreobrnitvijo, samospoznanjem unikatna podoba (drama)

podoba ivljenja, ki izvira iz kranstva, je temelj evolucionistinega razumevanja sveta

vsak posameznik je dobil poseben pomen, vsi enaki (Bog ima vsakega posebej rad)

vsak je dobil naravne pravice in osebno svobodo

vsak je moral oievat svojo duo

jaz (in posameznik) je stopil v ospredje, druba v ozadje

jaz je nadomestil Boga

hierarhien sistem in okvir kasneje srednjeveke drube (kralj in pape)

vena urejena hierarhija od nebes navzdol

od ljudi se priakuje, da ostanejo na svoji poziciji v tem redu, ki je priakovan

identiteta ljudi je odvisna od raznih duhov in urokov


Renesansa (14.-18. st.)

razlaganje statusnega sistema

zaelo se je v mestnih dravah sevrne Italije (prakse neodvisnega uenja, ki so v Evropo prile s kriarstvom z Blinjega vzhoda)

povratek k antiki (posnemanje helenistine in rimske preteklosti)

vrednota kreativnega samoizraanja in ne ve zahteva po boji ljubezni

zanimanje za znanost, naravo, znanstvene eksperimente

pozitiven odnos do dela

elja po spreminjanju sebe in sveta (to je v ozadje potisnilo vladajoega Boga)

Benvenuto Cellinj (1500-1671): avtobiografija, v kateri se proglasi za genija (in zato naj bi imel isti status kot Bog)

Nicollo Machiavelli (1469-1529): firenki zgodovinar, ki je postavil temelje za kasneji realizem v ospredju strasti in ustvovanje, lovek je v osnovi krut in zloben

Protestantizem in kapitalizem

Martin Luther (1483-1546)

gibanje za razpustitev duhovnike hierarhije

v ospredje osebna odgovornost posameznika

protestanti bistveno bolj anksiozni od katolikov (v smislu odreitve), poveana introspekcija (sami naj bi prepoznali hudia in se mu postavili po robu)

zane se proces uveljavljanja kapitalistinega sistema v Evropi odprtje vrat neodvisnega trgovskega sistema s podeljevanje mestnih pravic in osebnih svoboin

inovativnost, uinkovitost, asketstvo nova oseba, nov ideal prilagojen kapitalistinemu podjetnitvu in veri (sam pred Bogom)

protestantizem in kapitalizem sta sesula tradicionalno pojmovanje katolicizma (seme neoliberalne ideologije danes)

Kljuni liki Michel de Montaigne (1533-1592)

propagiral poglabljanje vase kot eksperiment, samoanalizo (v meditacijah uporabljal introspekcijo

stalen tok spreminjanja posameznika

narcisitien pogled (opis ustev za naslednje rodove)

skepticizem, zanaanje zgolj na sposobnosti lastnega uma (ne na avtoriteto)

Machiavellijevo inklinacijo loveka obrnil proti sebi (vase) (makjavelizem za dosego cilja ne izbira sredstev)

Thomas Hobbes (1588-1679)

bil je blizu angleki vladajoi eliti

ateist, predstavnik racionalizma


v svoji knjigi Levitane je orisal posameznika, ki je osamljen, omejen, reven (produkt brutalne politine dominacije) predstavil drubeno pogodbo in naravno stanje, druba kot konfliktno razdeljena, utemeljuje absolutistino oblast

naravno stanje stanje, ko e ni bilo drube in je vladala zmeda, strah pred smrtjo, boj za preivetje

drubena pogodba posamezniki so ugotovili, da ivljenje v naravnem stanju ne vodi nikamor (je osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko), zato postavijo zakone in pravila, ljudje pa bodo zaupali zakonu in drugemu le, e bodo svojo pravico do vseh stvari predali na mono avtoriteto (absolutizem)

subjekt = individuum

lovekova narava je zanj v temeljih zla in nasilna, drava jo mora omejiti

lovek loveku volk

vojna vseh proti vsem Rene Descartes (1596-1650)

je predstavnik racionalizma, zaetnik sodobne filozofije

njegova filozofija je temeljila na neizpodbitnosti in nedvoumnosti dokazov

postavil pot za racionalizem razsvetljenja in znanstvena odkritja industrijske revolucije

razmiljal o problemu dualizma (dvojnosti) med telesom in razumom v ospredje postavi odmik od loveka, narave posameznika postavil na svojo stran, ga loil od due fundamentalizem

njegov citat: Mislim, torej sem. abstraktne resnice in mo posameznika, da misli

posameznik je zmoen observacije, znanstvenega pogleda, abstraktnih resnic, lahko se samoaktualizira

razsvetljenec: jasne postavitve sveta, veni principi, ki naj bi razsvetlili postavitev sveta, univerzalne resnice o svetu

kartezijanski nain: nova slika realnosti, ko jo pridobimo z znanstvenimi metodami (kritika religije) tovrstni nain razmiljanja je determiniral znanost

model uenja: v moganih so specialna mesta, kjer se reprezentira vse trenutno doivljanje hipotetini opazovalec najde te momente (gledalie) znanje se prenese na uence

John Locke (1632-1704)

empiricistini filozof (poudaril pomen izkustva pri pridobivanju spoznanj)

predstavnik zgodnjega razsvetljenstva, liberalne ideje (izpodbijanje takrat uveljavljenega boanskega prava kraljev)

David Hume (1711-1776)

britanski empiricist

zanj se je zdelo nemogoe, da bi obstajalo jedro osebne identitete znotraj posameznika (dezintegracija posameznika, neke drue, ki v njem ivi)

izpostavlja gibanje

vera v jaz, ki je predstava iluzije (ni zagotovila, da jaz pri posamezniku sploh obstaja)

lovek naj bi bil motiviran primarno s strahovi, eljami, strastmi je suenj lastnih strasti, obstaja, ker je produkt navade, racionalnost je samo maska


afirmiral je lovekovo iracionalnost (vodi ga sekularna druba) le majhen in nepomemben lovek

Descartesovo idejo o razumu je proglasil za iluzijo

tudi religijo je obdelal na ta nain zatekanje k silam, ki pomirjajo, v monoteizmu se stekajo vsa boanstva (konstrukt enega), svetniki so ostali

Ko posameznik rabi obli, si izmisli bogove Jean Jacques Rousseau (1712-1778)

razsvetljenski mislec, njegove ideje so vplivale na francosko revolucijo, razvoj teorije socializma in rast nacionalizma

bil je iz delavskega razreda, nijega sloja

spraeval se je, ali znanost in umetnost delata kaj dobrega drubi

prekinil je s tokom razuma, s samoizpovedjo njegov portret loveka je avtobiografski lovek je v osnovi dober, skozi institucije pa slab

pravo bitje loveka je v otrokem srcu, dobrem divjaku avgutinsko spoznanje

emocionalno spoznanje z zavraanjem materialnega sveta

zatoia ni iskal v razumu, ampak v notranjem (po zgledu romantinih pesnikov)

Montaigne ga je malenkost inspiriral (Rousseau manj narcisoiden)

avtobiografija: Razkritje osamljenega popotnika

pisal o emocionalni plati, kar je bila takrat sramota, Rousseauju pa odreujoe

vplival je na Freuda, zagovarjal ustvenost narave

pristni jaz je po njegovem mono najti med primitivci in otroki ta duh je e danes mo najti v umetnosti

Immanuel Kant (1724-1804)

navezoval se je na Descartesa in Platona obstoj absolutnega in univerzalnega v loveku

lovek mora imeti temeljno logiko prakse

univerzalne teorije omogoajo razumevanje

Descartes: lovekov cilj je, da se premakne k istemu razumu, da razvije svojo inteligentnost, se odmakne od realnosti in jo interpretira.

Kantova opredelitev metafizike: spoznanja, do katerih se lahko razum dokoplje neodvisno do izkunje a priori znanje, ki ni odvisno od izkunje

vendar pa so trije tipi sodb:

a priori (analitine) ne potrebuje potrditve v izkunji

posteriori (sintetine) potrebujejo potrditve v izkunji

kombinacija obeh najbolj veljavne po Kantu

eprav se prienja vsako nae spoznavanje po izkustvu, ne izvira vse iz njega. Nae znanje je namre sinteza tistega, kar sprejemamo s pomojo utnih vtisov in tistega, kar izvira iz gole spoznavne monosti.

Kant: Razum ima svoje dispozicije, ki so pod njim.

da lahko razum obstaja, so univerzalne kategorije pod njim in ne morejo biti ustvarjene od loveka so transcedentne, ustvarjene od Boga on je ustvaril ideje za razum in lovek mora razum, dan od boga, razviti, da se lahko razumemo, racionalno pogovarjamo med sabo kvantiteta: enotnost, pluralnost, celota

kvaliteta: realnost, omejenost


razmerje: kavzalnost, recipronost

modalnost: monost, obstoj, nujnost

spotovati moramo racionalnost drugih

citat: Misli zase. upri se tradiciji in dogmam, podaj se v iskanje resnice zase

tudi obstoj Boga je potrebno podvrei sodbi posameznikovega uma

razum, ki ga razvije, je najviji izraz due darilo od Boga

Kant je postavil temelje za kognitivno antropologijo, temelje za univerzalne kategorije (kar je skupno loveku)

po Kantu se moramo zavedati lastne ibkosti, razvijati lasten um

delo: Kritika istega uma

Boas je pri svojem prvem terenskem delu pri Eskimih imel Kantovo knjigo in se nanjo upiral pri opisovanju Eskimov (kako objektivirajo svet, poimenujejo predmete itd.)

utemeljitelj amerike antropologije

od kanta se je moderna preokupacija z jazom konala J. J. Rousseau Jeremy Bentham (1748-1832)

psiholog in filozof

utemeljitelj utilitarizma (osnova lovekovega delovanja n moralnega vrednotenja je korist)

naredil nart za Panopticum, ki ga je Foucault potem razvil (predlogi za reformo jetninic in kazenskega prava vpliv na oblikovanje modernih zaporov in sistemov za izvajanje nadzora): gre za oblikovanje panoptikuma tako, da jetniki ne vedo, kdaj jih jetniki uslubenci nadzirajo Foucault meni, da gre za metaforo za vsepreemajoe in permanentno nadzorovanje)

vzel Humovo izhodie, je pa njegove elje zreduciral na dve:

po izogibanju boleini

po priblievanju uitku

temeljna loveka strast je pohlep (egoistino naravnan)

je bolj kartezijanski

naelo koristnosti: najpomembneje moralno vodilo je zagotoviti najve sree za najve ljudi (predhodnik teorije o dravi blaginje)

Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770-1831)

utemeljitelj idealizma

zgodovinskemu razvoju daje osrednje mesto v svoji filozofiji

upodobil loveko zgodovino kot spiralo (ne linearno) ni se ne izgubi ali unii, temve se ohrani, kot v spirali

ta krog je v obliki teze, antiteze in sinteze (dialektika)

vsaka teza rabi antitezo in skupaj rodita sintezo, ki omogoa novo tezo na vijem nivoju

kontradikcije in nasprotja je elel interpretirati in razviti v razumljivo in tono celoto absolutno vdenje

osebe zanj obstajajo le takrat, ko so v odnosih z drugimi to je povratek k stari trditvi, da loveka bitja obstajajo le v skupnosti

primerjava s kransko odreitvijo

Heglova oseba je posameznik, ki je neloljiv del tega asa, v katerem ivi, okoli njega se as spreminja

to pogojuje lovekovo delovanje


Arthur Schopenhauer (1788-1860)

kritik postkantovskega idealizma

menil, da je potrebno filozofijo vrniti na Kantovska epistemoloka in etina izhodia

poudarjal iracionalnost lovekove duevnosti, pesimizem

druba nima transcedentnega cilja iluzija, posledica dela in volje (za iritev in reprodukcijo napovedal evolucijsko teorijo)

pot k srei je asketski odmik od sveta po njem filozof-menih (podoben budizmu, po Heglu filozof-prerok (ki napoveduje)

njegov model je bil podoben hindu, jin jang teoriji, zveza tudi s kransko ideologijo (vero v napredek, pomik proti koncu)

materialni svet je neustavljivo gibanje sil, mi ni konca in nas sili, da prakticiramo ivljenje, je kot tok, ta tok pa prinaa trpljenje (ivljenje = trpljenje)

e ne elimo trpeti, moramo opraviti z eljami, ki jih imamo zaradi elj smo nesreni stoina konteplacija (umik vase) je edina reitev za loveko eksistencialno bedo

mogoe dosei z zmago volje

menih si pridobi prostor med svetom in seboj, to ga varuje pred problemi ostalih ljudi, ivljenje drube vidi zunaj, kot film, ki izginja v nirvano

Karl Marx (1818-1883)

oprl se je delno na Hegla (ideja napredka in dialektike), a zavrnil idealizem (da se zgodovina spreminja na podlagi duha), namesto tega se je obrnil k materializmu (materialni osnovi ekonomije)

v drubi identificira nenehen konflikt med delavskim razredom in kapitalisti upal je, da bo to pripeljalo do svetovne politine in drubene revolucije, v kateri bi delavci prevzeli oblast diktatura proletariata bi reila lovetvo pred samim seboj

po njegovem notranja nasprotja (konflikti) v posameznikih in drubi vodijo v propad kapitalizma

ko bi se ta zgodil (z revolucijo), bi bilo konec zgodovine in lovetvo bi doseglo polni potencial

nasprotoval je Schopenhauerju, ki je predlagal umik od sveta, medtem ko Marx predlaga polno udeleenost v svetu (v revoluciji)

po njegovem filozof ni le interpret sveta, ampak je njegov namen, da svet spreminja

tudi za Marxa posameznika ni izven drube, obstaja le v drubi Friderich Nietzsche (1844-1900)

v kritiki Hegla je sledil Schopenhauerju in zanikal kakrnokoli odreitev za drubo ne vidi reitve

mranjaki, odtujen od sveta

ni sprejemal ne Hegla ne duhovnosti ne kartezijanskega razuma ni

ivljenje je nesmiselno trpljenje, poganja ga iracionalna sila (volja), vendar pa medtem ko Schopenhauer predlaga umik od sveta, Nietzsche predlaga polno ivljenje, da izkoristimo ivljenje po svojih moeh (vpraanje je le, kako to storiti)

prisegal je na multiple resnice/multiple perspektive edina dobra metoda je tista, ki vkljui im ve interpretacij

po Nietzscheju ima lovek eljo po moi in oblasti obsojal ibke in uboge, ker so se upirali monim, namesto da bi uporabili svojo mo


po njegovem lovek ne sme biti len

bistvo je v tem, da lovek raziri svoj notranji jaz, okreva od drube, je lovek moi (bermensch = nadlovek)

njegovega loveka opredeljuje tudi kulturni relativizem

citat: Bog je mrtev ubili smo ga z vztrajanjem pri veri v religijo samo, vera v Boga po njegovem razvrednoti vrednost bivanja, omejuje dostojanstvo

moralo in vrednote naj ustvari lovek sam, ker boga in drugega sveta ni

Nietzschejeva ideja zlorabljena v nacizmu (nadlovek, volja do moi; Mussolini in Hitler), Nietzsche ni bil ne nacionalist ne antisemit

V 20. stoletju trojica: Weber, Durkheim in Freud: nove velike ideje o drubi vse do 80. let, relativizem in pozitivizem, od 80. let pa neolieralizem. Trije odgovori na Nietzscheja

Emile Durkheim (1858-1917)

v ospredje je postavil drubo, v kateri se uresniuje kolektivna moralnost (lovek se ustveno navee na kolektivno)

tu lovek najde bistvo, svojega Boga

Bog je v ljudeh iv in jim daje smisel

Bog je zgolj simbolina reprezentacija same drube/kolektiva v kateri posameznik ivi

odgovor na Nietzchejevo destruktivno podobo loveka (isto Weber)

Durkheim je odgovor iskal v drubi

velik pomen je dajal lovekovi vkljuenosti v druebno okolje

druba = entiteta, ki se samoregulira, obstaja glede na lastne cilje in merila prepojena s transcedentno mojo, posameznik do nje uti strahospotovanje

ljudje iejo osebno izpolnitev, odreitev, so utalitarni

lovek je sicer tekmovalen in krut (v njem je individualnost), a se zaveda kolektivnosti

kultura je brezasna, vitalna, svojim lanom omogoa viji moralni red

rituali in prakse, ki se ponavljajo, integrirajo posameznika v skupnost (so kolektivni)

inspiriral se je pri avstralskih staroselcih (zapisih o njih) v tem videl izvor lovekove religioznosti, miljenja in samozavedanja

kolektivne reprezentacije se izraajo v simbolih in reprezentirajo posameznika

sveto in profano pojavita se skozi rituale (cerkve, port, narodnost podobno kot religija povezujejo)

misel in jezik izhajajo iz skupne emocionalne izkunje rituala

ni zanikal temeljnih identitet (npr. moki-enska)

telo ni zmono samortvovanja loveki del je drugaen, lovek je globoko navezan na ideale

smisel je motiviran drubeno in neosebno

lovepka bitja so razpeta med osebnimi in irimi zahtevami

kolektivno je nad posameznikom

na nekaj asa pride do preroka, ki reuje eksistencialne probleme drube

tradicija Webrovega loveka: noben eksistencialni sistem ne rei teh problemov do konca

po Durheimu so ljudje meanica med iracionalnim in racionalnim

ljudje skozi interakcijo z drugimi osmislijo, kaj se jim je zgodilo (raziskava od Kravanje)


Durkheim pie o samomoru primerjalno

samomor je najbolj osebna odloitev loveka

primerja med urbanimi in ruralnimi drubami

samomor prevladuje v drubah, kjer so drubene vezi ibke (ve med protestanti kakor npr. katoliani, idi)

skupnost je tista, ki daje loveku smisel

(individualna) svoboda ima svojo ceno Max Weber (1864-1920)

utemeljitelj sodobne sociologije

kot sociolog se je zanimal za nezahodne sisteme, za drubene razlike

drubene razlike po njegovem niso le ekonomske, ampak so tudi razlike v socialnem ugledu in politini moi

drubeno stratifikacijo vidi kot posledico boja za redke resurse

spraeval se je, zakaj je kapitalizem le na zahodu za razumevanje politino-ekonomskega sistema je treba razumeti vrednote

kulturni temelji so tisti, na katere se primejo razline prakse (kulturni relativizem) puritanske oblike protestantizma (npr. kalvinizem) so tako vplivale na nastanek sodobnega kapitalizma, usmerjenega v ustvarjanje dobika (ne pa omejevanja, kakor je bilo v tradicionalnem kapitalizmu)

njegova metoda je primerjalna (primerjanje kultur)

analiziral je svetovne nazore s strani akterja

analiziral tipe lovekovega delovanja: smotrno-racionalni, vrednotno-racionalni, afektivni in tradicionalni iz tega izhaja tip oblasti (racionalna, karizmatina in tradicionalna)

naredil tudi tipologijo birokracije in religij Weber vs. Durkheim

Weber Durkheim

Ljudi racionalno motivirajo vrednote Ljudi motivira iracionalno/racionalno, druba, morala

Individualizem Kolektivizem

Druba ne zmore reit problemov, zato pride do preroka (stalno ponavljanje)

Smisel dobimo iz kolektivnih ritualov

V kapitalizmu prepozna protestantsko etiko Konfliktne zahteve drube in posameznika (tragedija)

Samomor je rezultat drubenih vplivov okolja (ibkih drubenih vezi)

Documents

Psihološka antropologija