of 19/19
Psihološka antropologija (1. del) Po predavanjih asist. dr. Boštjana Kravanje Študijsko leto: 2014/2015 Mojca Svetek

Psihološka antropologija

  • View
    54

  • Download
    7

Embed Size (px)

DESCRIPTION

zapiski za predavanja Psihološka antropologija - 1. del

Text of Psihološka antropologija

  • Psiholoka antropologija

    (1. del)

    Po predavanjih asist. dr. Botjana Kravanje

    tudijsko leto: 2014/2015

    Mojca Svetek

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 2

    Vsebina predavanj

    1. Uvod v psiholoko antropologijo 3 a. semiotika norosti b. pristopi k preuevanju norosti c. etnopsihiatrija d. odvisnost e. refleksivnost, razumevanje in interpretiranje etnografske izkunje

    2. Kultura in identiteta 5 a. odnos med jazom in drugim b. druben vpliv na identiteto c. identiteta in dvom d. fluidnost identitete

    3. Drubena, politina in kulturno-zgodovinska konstrukcija jaza 7 4. Psihologiziranje antropologije, kulturiziranje psihologije 8

    a. psiholoka antropologija hibrid med psihologijo in antropologijo b. religija c. pogled Philipa Bocka na antropologijo d. Philip Descol e. etnocentrizem

    5. Razmerje med posameznikom in drubo 10 a. vpraanja o percepciji in inteligentnosti ljudstva b. praktina psihologija c. Lindholm d. koncept identitete

    6. Evropska konstrukcija jaza 11 a. antika b. kranstvo c. renesansa d. protestantizem e. kapitalizem

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 3

    Uvod v psiholoko antropologijo semiotika norosti pristopi k preuevanju norosti etnopsihiatrija odvisnost psihoanalitina praksa in etnografsko delo refleksivnost, razumevanje in interpretiranje etnografske izkunje

    Semiotika norosti

    semiotika veda o znakih

    semiotika norosti

    kako se je norost v zahodni civilizaciji konstituirala

    kakni so kulturni pomeni, ki jih je norost nosila skozi zgodovino

    vpraanje daljnih univerzumov (izkustvo stvari, ki so normalnemu loveku nedostopne)

    pred 17. stoletjem: norci so imeli prestino mesto, saj naj bi imeli dostop do drugih realnosti, stik z drugimi (ustvarjalnimi) silami duhovno izkustvo

    v 17. stoletju: Zgodovina norosti v asu klasicizma (Michel Foucault)

    negativna oznaka norosti norost se konsolidira kot bolezen

    v FR zano ustanavljati posebne zavode, domove za duevno bolne, brezdelnee, lenuhe

    ideja norosti kot duevne bolezni, ki jo je mono zdraviti

    problem/kritika psihiatrije:

    civilizacijske bolezni (mejne motnje, motnje prehranjevanja itd.)

    vedno nove bolezni

    antipsihiatrino gibanje: razpustitev formalnih zavodov (bolninic), vzpostavitev centrov za pomo (npr. Italija, ZDA)

    Pristopi k preuevanju norosti 1. medicinski pristop: izhodie je bioloka pokodba 2. psihoanalitini pristop: izhodie so druinske in mikrosocialne situacije (simptomi so zgolj

    reakcija na situacije; Freud; zadnja etrtina 19. stoletja) 3. sistematski pristop: kolektivna terapija, oseba mora delovati v skupini 4. rtveni pristop: drubena konstrukcija duevne bolezni, ukvarja se z reakcijo na lastno

    stigmo/viktimizacijo/izkljuenost; so proti etikiranju, antipsihiatrijski pristop namesto tega osebni pristop

    5. politini pristop: duevna bolezen je bolezen drube, izhaja iz potlaitev, ki se pojavijo z razlinimi vrstami izkorianja posameznika; cilj je bolj zdravo in pravino drubeno okolje (situacija za nekatere je tako nemogoa/travmatina, da se zano upirati)

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 4

    Etnopsihiatrija

    povezana z vpraanji psiholoke antropologije

    duevne bolezni v drugih kulturah duevne bolezni so zelo kulturno specifine (kultura doloi, kaj je duevna bolezen in kaj ne)

    obstajajo doloene podobnosti med kulturami, a v vsakem lokalnem drubenem okolju imajo svoj pomen

    etnopsihiatrija je skoncentrirana na deviantno obnaanje

    tudije kulture in osebnosti so zaetek psiholoke antropologije (Boasova amerika tradicija; 30./40. leta)

    M. Mead in R. Benedict sta se spraevali, kako kultura doloa obnaanje/posameznika (primerjalne tudije med kulturami)

    R. Benedict: dionizina kultura Kwakiutlov za Z kulturo so nenormalno divji

    Koro (J Kitajska): nekontroliran strah, da se bo njihov penis skril v trebuh in bodo umrli

    posledica prepovedi mastrubacije in strahu pred tekmovalnostjo med mokimi

    spolna mo je pomembna

    preuevanje amanov, obsedenih z duhovi (druga stanja zavesti) v naem okolju bi jih imeli za duevno bolne

    Odvisnosti

    v slovenskem prostoru: alkohol je tista substanca, ki najlaje postane del odvisnosti

    tabu teme, ki se porajajo ob odvisnosti od alkohola

    visoka tolerantnost

    moki posegajo bolj po alkoholu, enske po tabletah

    cela vrsta odvisnosti: nakupovanje, igre na sreo

    diagnostika: kaj je narobe? oznauje (da gre za duevno motnjo), stigmatizira odvisnosti premikajo mejo med normalnim in nenormalnim, velikokrat so v okvirih druine

    Paralele med psihoanalitino prakso in teoretskim etnografskim delom

    intervju etnografa z njegovim sogovornikom lahko primerjamo s psihoanalitikom in pacientom kot enakovredna sogovornika (ne da psihiater pomaga do reitve)

    osebna izzvanost obeh oba se morata potruditi, da je terapija/pogovor uspeen/a podobna vpraanja vpraanja, ki se ne ukvarjajo ve z kulturo kot tako, ampak kulturo

    med posameznikom in veinskim prebivalstvom (pogovor o pomenu sanj, nenavadnih dogodkih ipd.)

    Refleksivnost, razumevanje in interpetiranje etnografske izkunje

    osmiljanje: etnograsfsko terensko delo je povezano s kulutrnim okom in prevajanje v jezik antropologije

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 5

    kreativen proces: postopek rezoniranja etnografske izkunje ni predpisan model, ampak kreativen proces, kamor se vrivajo senne plati iz ivljenja in preusmerijo tok raziskave (etnograf ostaja v okolju, ne more kar zakljuiti z delom)

    Kultura in identiteta odnos med jazom in drugim druben vpliv na identiteto identiteta in dvom fluidnost identitete

    Odnos med jazom in drugim

    Charles Lindholm: z odnosom med jazom in drugim je povezana konstrukcija identitete

    vsak lovek je edinstven in ima sebi lastno identiteto, ki je nima nihe drug

    Lindholm izhaja iz vidika amerike kulture

    ne moremo se opredeliti in definirati ne da bi se vmes vrivalo tisto, kar imamo skupnega kulturna dediina skupnega ne moremo loiti od nas samih

    na vseh nivojih se sreujemo s krizo identitete: kako se najti, kako obutiti samega sebe

    osebni napor veliko napora je potrebno vlagati v to, da nas drubene zahteve ne spreminjajo v nekaj, kar nismo

    ne maramo ljudi, ki igrajo vloge, bolj so nam ve pristni), ki se ne spreminjajo

    take, ki se prilagajajo, imamo za preraunljivce

    spodbujani smo, da zgodaj zanemo odkrivati stvari, ki so nam ve in jih delamo to je recept v tekmovalnem svetu imamo svoje reference, vemo kdo smo, smo trdna enota

    mladostniki: skupina ljudi, obremenjena s tem, da ugotovijo, kdo so vodi v upornitvo in testiranje tega, kdo so (osnovna naloga za mladostnika)

    kasneje: spoznanje, da moramo igrati doloene vloge v odnosu do drugih (v javnem prostoru, v komunikaciji)

    spontana ustva, razkrivanje le do blinjega le v majhnem krogu smo lahko pravi jaz

    priakovano je, da kontroliramo svoj pravi jaz

    iz mladostnitva ohranimo pomembna spoznanja (in se jih lahko oprimemo), v kasnejih letih se iskanje pristnega jaza ne kona (obasno obutki odtujenosti od sebe) skupine za samopomo, religije, new age

    Druben vpliv na identiteto

    v 19. stoletju: dunajske patriarhalne druine zatirale/nadzorovale seksualnost svojih hera dekleta so simbolino zaela kazati to napetost prek simptomov histerine nevroze (Freud)

    danes novi problemi: anoreksija, multiple osebnosti, postravmatski stres (fragmentacija jaza, razpad, tesnoba)

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 6

    so odsev irih sprememb v drubi druba je bolj fluidna, kompleksna, teje se je znajti, manj pravil in ve preseneenj, stvari se odvijajo hkrati

    manj je asa za kultiviranja lastnega jaza

    ko imamo probleme s sabo, se zanemo ukvarjati s sabo imperativ drube je samoreprezentacija moramo si biti ve narcisoidnost

    obrnemo se e na druino, prijatelje, terapevte, duhovnika, neznance

    nove tehnologije in globalne spremembe briejo mejo realnosti in virtualnega ne vemo, kakna je realnost, prihodnost

    takojna realnost:

    = telo: naa prva identifikacija (lakota, eja, boleina )

    = ustva: osnova na kateri se prepoznamo v interakciji z drugimi (jeza, sram, strah )

    to ni edini izraz naega jaza upanje, sanje spomini: duhovna plast; skupna preteklost, ki je ni ve (nostalgija po

    komunalnem obutju)

    vpraanje smrti, venosti, ivljenja: duhovno bistvo, ki bo ivelo naprej po smrti tudi na tem polju se konstruira lasten jaz

    telesnost, spomini, ustva, poloaj v drubi, vpraanje smrti konstruirajo vpraanje jaza

    kje je lociran jaz?

    ko smo sami ali ko na pravi jaz odseva v drubi?

    ali imajo posamezniki v svojem bistvu enake identitete, kot so jih imeli kot otroci?

    ali se ljudje spreminjamo iz dneva v dan?

    ali smo akcija-reakcija?

    kaj bi se zgodilo, e bi izgubili spomin?

    kaj se bi zgodilo, e bi se spremenil obraz do neprepoznavnosti?

    kaj bi se zgodilo, e bi prevzeli spomin drugega?

    kako lahko vemo, kako je biti drugi?

    ali imajo druga iva bitja svoj jaz?

    kako razlini so oni od nas in kako lahko testiramo njihovo realnost?

    v kakni meri so druge identitete odgovorne za svoja obutja in misli?

    VPRAANJE JAZA POSTANE PROBLEMATINO

    Identiteta in dvom

    osebna identiteta je v tevilnih primerih povezana s tevilnimi dvomi

    nimamo jasnega normativnega aparata, s katerim bi lahko presojali vpraanje osebne identitete

    e imamo hierarhijo razlinih delov lastnega jaza, bi bilo za posameznika najverjetneje, da bi bil v konfliktu s samim seboj (izguba jaza, postal bi nekdo drug)

    najvija vrednota je, da smo pristni in imamo identiteto pod nadzorom

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 7

    Fluidnost identitete

    osebna identiteta je fluidna in povezana z zunanjimi dejavniki

    so tevilne situacije, ko ne vemo ve kdo smo (stresne situacije, situacije, kjer moramo igrati, ki nas potiskajo v vlogo nekoga drugega)

    okolja se lahko bistveno razlikujejo

    posameznik obuti sebi lastno okolje (meje so spremenljive)

    fluidnost identitete je potrebno gledati v drubeno-kulturnem in zgodovinskem kontekstu

    pojem, obutje in razumevanje identitete v 19. stoletju (v povezavi z moralo)

    v sodobnem asu, se je to preneslo na vpraanje jaza

    zavedanje jaza skozi travmo, represijo (npr omejevanje ustven v javnem prostoru potlaeni in zastrti vidiki lovekega jaza)

    vdor nezavednega skozi zavest (v obliki sanj)

    jaz v ekstremnih situacijah, pravi jaz pri multipli osebnosti

    ve vpraanj kot sklepov

    nekateri trdijo, da je pravi jaz nekje pospravljen in e ga elimo odkriti, se je treba deprogramirati programi za samospoznavanje vodijo v: paniko

    razsvetljenje

    Drubena, politina in kulturno-zgodovinska konstrukcija jaza

    kako se oblikujejo predstave o tem, kakno mesto ima posameznik v drubeno-socialnih okoljih?

    kako se loveka identiteta sestavlja, razpada, ponovno sestavlja

    psiholoka antropologija je komparativna

    stremi k univerzalnim resnicam o loveku: kaj je tisto temeljno loveko?

    kulturne specifike kot delovanje posameznikov

    posameznik ima zmonost samostojnega delovanja agency (tvornost, zmonost, delovanje)

    posameznik sam po sebi ne more obstajati sebe lahko spoznamo le e poznamo druge druge lahko spoznamo le, e poznamo kulturo, v kateri ivimo rezultat kulture v obliki posameznika

    kako se je to kazalo skozi zgodovino in filozofijo?

    psihologija: kvantitativna znanost, ki rezultate preverja

    antropologija: kvalitativna znanost, usmerjena v tuja, eksotina okolja (ni izoliranih pogojev)

    udeleenjsko opazovanje (participant observation) opazovanje z udelebo (= opazovanje udeleenca) pri opazovanju z udelebo nisi stalen

    Clyde Clockholm je trdil, da bi morali vsakega etnografa pred zaetkom terena podvrei psihoanalizi da bi ele z zavedanjem samega sebe znal razumeti druge (bil bi opremljen s psihoanalitinim znanjem)

    antropolog je prepuen ljudem, nima ni pod nadzorom (pod nadzorom ga imajo drugi)

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 8

    psiholog pa ima situacijo pod nadzorom, prizadeva si za kontekst ist nepreverljivih dejavnikov

    antropolog ustvarja etnografsko pripoved, ki je ni mogoe kvantificirati

    zgoeni opisi (thick description; Clifford Geertz) cilj je osmiljati navidezno nerazumljive kulturne predstave in prakse

    zgoena pripoved se posrei ravno s tekstualizacijo, ki jo mora antropolog ele sam sestaviti (tj. kreacija antropologa)

    rezultat je narejen z interpretacijo, ki je delo antropologa antropologija je interpretativna znanost

    Psihologiziranje antropologije, kulturiziranje psihologije psiholoka antropologija hibrid med psihologijo in antropologijo religija pogled Philipa Bocka na antropologijo Philip Descol etnocentrizem

    Psiholoka antropologija hibrid

    psiholoka antropologija je hibrid med psihologijo in antropologijo

    sodobna psihologija: preverljive hipoteze, strogi pogoji/nadzor spremenljivk

    antropologija: ustvarja etnografske interpretacije celotnih kultur, posameznika ne izolira, ampak ga vidi kot del/nosilca kulture (ni nadzora, izoliranih okolij)

    antropologi tudirajo kulturo, kot se sama ustvari (sui geneuis) po svojih pravilih, ciljih pogosto posploujejo, zanima jih kako kultura konstruira realnost posameznikov

    psihologi pa se osredotoajo na posameznika, ki ga postavijo v laboratorij

    antropologija se osredotoa na kultura, usmerja se na terenu, ukvarja se s im bolj tonimi opisi veih realnosti

    komunikacije med psihologijo in antropologijo ni bilo veliko

    zakaj je antropologija psiholoka? vsi se ukvarjamo z isto vrsto podatkov, razlika je v postopkih (podatki so tisto, kar antropologijo psihologizira)

    eksperimentalne postopke uporablja tudi kognitivna antropologija

    zakljuki niso vedno primerljivi, odpirajo pa neka nova vpraanja o psihologiji

    pozicioniranje med dvema disciplinama je nekoliko nevarno, a hkrati prinaa kreativnost

    Religija

    univerzalna lastnost celotnega lovetva (univerzalija)

    tudi ateizem (kot antireligija) je na nek nain religija

    ali je lovekova prva misel religiozna?

    to da ima ivljenje nek smisel, globlji pomen

    narava loveke izkunje

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 9

    Pogled Philipa Bocka na antropologijo

    Bock, starosta psiholoke antropologije: Vsa antropologija je psiholoka

    antropologije brez ustreznega poznavanja psihologije ne moremo razumeti (niti sebe niti drugih)

    antropologija brez psihologije pomeni neukvarjanje z zaznavanjem, motivacijo, uenjem, individualnimi razlikami

    antropologija je drubeno poetje, ki ga izvajajo razlini posamezniki

    nemogoe je loiti kulturno in psiholoke pojave

    obe disciplini se ukvarjata z vedenjem posameznikov, uporabljata pa razline postopke in pristope (tudi namen je drugaen)

    antropologija je znanost o lovetvu, psihologija pa o vednju vedenje ljudi (in ivali) vkljuuje antropologijo

    kako naj znanost o loveku ne vkljuuje tudi opazovanja njegovega vedenja?

    njegovi argumenti za povezovanje:

    kako bi zgledala antropologija brez razumevanja percpecije loveka (kako zaznava,, uti, vidi, dojema svet okoli sebe)

    kako bi izgledala antropologija brez motivacije (zakaj nekaj ponem, emu dam prednost, kaj je ideal)

    kako bi izgledala antropologija brez procesa kognicije (uenje, miljenje, biti lan drube)

    antropologija uporablja iste podatke kot psihologija opisljive podatke o lovekovem vedenju

    ivljenjska zgodba

    vzpostavljamo odnos s sogovornikom

    drubeno poetje izvajajo razlini posamezniki, med njimi so razlike evidentne (individualne razlike)

    razlike nas potiskajo v individuum ni toliko pomembna kultura, druba, skupna identiteta varljivo v antropologiji, kjer fokus ni toliko na posamezniku

    Philip Descol

    transformacija amana v jaguarja

    jaguar predstavlja sonce, plodnost, energijo, je zaitnik

    jemanje halucigenih snovi vizija transformacije odloa o moralnih in nemoralnih dejanjih, zdravi bolezni, interpretira sanje in naravne

    fenomene

    drugi vidijo drugae, ivijo v razlinih svetovih

    Etnocentrizem, evrocentrizem, zahodnocentrien pogled

    etnocentrizem = kulturna vevrednost lastne etnine skupine (in podcenjevanje, zanievanje drugih)

    evrocentrizem = pogled na ne-evropska ljudstva kot manjvredna, necivilizirana, divjaka (neustrezno presojanje z lastnega vidika)

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 10

    antropologija se teko izogne eksoticizmu popularizacija

    doivljanje smrti na zahodu in v melaneziji (kjer ni nekaj stranega)

    ukvarjanje z ontologijo = preuevanje ivih bitij, vrst (tudi druga iva bitja imajo svojo zavest)

    Razmerje med posameznikom in drubo vpraanja o percepciji in inteligentnosti ljudstva praktina psihologija Lindholm koncept identitete

    Vpraanja o percepciji in inteligentnosti ljudstva

    Bock, Philip: psihologija primitivnih ljudstev

    vpraanja antropologije: kako razmiljajo drugi? smo enako inteligentni? imamo enake percepcije?

    iz tega izhaja evolucionistina teorija (da smo na razlinih stopnjah)

    psihoanalitina teorija kako ta spoznanja uporabiti pri preuevanju razlinih kultur

    pogojeno z odloilnim vplivom kulture kulturni determinizem (Boas)

    Boas, Franz: zaetnik amerike antropologije

    je bil Wundtov uenec (Psihologija ljudstva)

    antropologija je povezana tudi s filozofijo (vpraanja o zahodnih menihih)

    odnos med jazom in dediino ima izvor v filozofija (antina Grija)

    Platon: pie o umu, povzdiguje posameznika v nadutni svet, telo je jea, posameznik mora stremeti k vijim ciljem, spoznanjem

    analiza loveka in vpraanje posameznika

    Aristotel: zaetnik empirizma

    Platonov uenec, vendar opusti njegove ideje

    Praktina psihologija

    vpraanje kognicije/zaznav

    kaj je jaz na zahodu in kaj drugje

    zahodna kultura ima ravno tako nekje prostor, kjer se izraa jaz (spregledujemo ga, da lahko poudarjamo fokus na individuum)

    drugje naj bi bil jaz bolj komunalen

    kulturna relativnost je problematina dehumaniziramo druge

    vpraanja ustev

    ali drugi utijo enako kot mi

    ali lahko ustvarimo neko strast

    duevne bolezni

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 11

    Charles Linholm

    nivo loveke psihe

    prepoved, nadzorovanje, omejitve, nagoni

    nihe ne uide temu (modificirana verzija psihoanalize)

    razmerje med posameznikom in sistemom

    institucije avtoriteta

    zgodovina politinih sistemov, sociologija

    sunjelastniptvo, fevdalizem, kapitalizem

    konstrukcije pomena

    osebno in socialno skozi posamezne simbole in rituale

    pomene simbolom pripisuje posameznik in druba (individuum, kolektivizem)

    evolucijski princip

    razmerje med omejitvami in eljami

    beanje od omejitev, tenja k spremembam, testiranje meja

    kako si lovek prilagaja sisteme

    preseganje meja in zmonosti

    najbolja metoda po Linholmu je etnografija (ne psiholoke metode)

    Koncept identitete

    erozija tradicionalnih sistemov podpore razmiljanje o sebi identiteta je vedno bolj pomembna

    danes je v ospredju vpraanje tako o individualni kot tudi kolektivni identiteti

    preuevanje psihe/uma je kulturno pogojeno (Bock: vsa psihologija je kulturna)

    vzpostavi standard normalnosti

    budizem (Indija, hirvana)/daoizem (Kitajska, narvani red, Jin Jang): zanimanje za spremembo zavesti

    zahodna psihologija je pristranska

    ustva, pojem jaza

    normalnost za psihologe ni relativna, je jasno definirana

    zdrava duevnost, osebnost

    napana prevajanja v raziskovanju

    Eskimi ne poznajo pojma za sneg, imajo pa ve razlinih imen za razline oblike snega

    mistifikacija v nasprotju s konkretizacijo

    Evropska konstrukcija jaza antika kranstvo renesansa protestantizem in kapitalizem

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 12

    Antika

    v antiki dejanja niso imela velikega pomena, saj so se s posamezniki igrali bogovi

    aristokratska druba, kjer so teli samo patricijski klani (vdanost volji bogov)

    moralni univerzum sestavljajo avtomatini mehanizmi

    kultura asti in sramu (povezava z antinim moralnim univerzumom)

    Platon (427-347 pr.n.t.): dua tei k nadutnemu svetu

    Aristotel (384-322 pr.n.t.): cilj loveka je srea, srea je njegov naravni potencial (bliji modernosti; neposredno opazovanje in praksa v naravnem in drubenem svetu)

    filozofija: racionalnost (danes nekaj samoumevnega)

    nastavki za kasnejo psihoanalizo

    poudarjena kolektivnost

    Kranstvo

    sv. Avgutin (354-430 n.t.): Kdo sem jaz? (prvi zastavi to vpraanje)

    postal negotov v svoji identiteti

    obupanega ga je nagovoril Bog in mi zapovedal, da naj bere Sveto pismo

    radikalna zapustitev realnega sveta

    zgodba, ki prvi opisuje samozavedanje zaetek evropskega samozavedanja kranstvo kot nova religija (ena izmed sekt)

    uveljavi se s pomojo refleksije o samemu sebi v nasprotju z grko mitologijo velikih zgodb in herojev, bogov

    premagovanje samega sebe v nasprotju z grkimi statinimi biografijami, potopljenostjo v klanske odnose (posameznik ni notranje rastel, v bistvu ga niti ni bilo vdan volji bogov)

    model spreobrnitve kot naracija izvira iz kranstva

    apokalipsa, novo kraljestvo, novo tisoletje = dramatina sprememba, povezana s spreobrnitvijo, samospoznanjem unikatna podoba (drama)

    podoba ivljenja, ki izvira iz kranstva, je temelj evolucionistinega razumevanja sveta

    vsak posameznik je dobil poseben pomen, vsi enaki (Bog ima vsakega posebej rad)

    vsak je dobil naravne pravice in osebno svobodo

    vsak je moral oievat svojo duo

    jaz (in posameznik) je stopil v ospredje, druba v ozadje

    jaz je nadomestil Boga

    hierarhien sistem in okvir kasneje srednjeveke drube (kralj in pape)

    vena urejena hierarhija od nebes navzdol

    od ljudi se priakuje, da ostanejo na svoji poziciji v tem redu, ki je priakovan

    identiteta ljudi je odvisna od raznih duhov in urokov

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 13

    Renesansa (14.-18. st.)

    razlaganje statusnega sistema

    zaelo se je v mestnih dravah sevrne Italije (prakse neodvisnega uenja, ki so v Evropo prile s kriarstvom z Blinjega vzhoda)

    povratek k antiki (posnemanje helenistine in rimske preteklosti)

    vrednota kreativnega samoizraanja in ne ve zahteva po boji ljubezni

    zanimanje za znanost, naravo, znanstvene eksperimente

    pozitiven odnos do dela

    elja po spreminjanju sebe in sveta (to je v ozadje potisnilo vladajoega Boga)

    Benvenuto Cellinj (1500-1671): avtobiografija, v kateri se proglasi za genija (in zato naj bi imel isti status kot Bog)

    Nicollo Machiavelli (1469-1529): firenki zgodovinar, ki je postavil temelje za kasneji realizem v ospredju strasti in ustvovanje, lovek je v osnovi krut in zloben

    Protestantizem in kapitalizem

    Martin Luther (1483-1546)

    gibanje za razpustitev duhovnike hierarhije

    v ospredje osebna odgovornost posameznika

    protestanti bistveno bolj anksiozni od katolikov (v smislu odreitve), poveana introspekcija (sami naj bi prepoznali hudia in se mu postavili po robu)

    zane se proces uveljavljanja kapitalistinega sistema v Evropi odprtje vrat neodvisnega trgovskega sistema s podeljevanje mestnih pravic in osebnih svoboin

    inovativnost, uinkovitost, asketstvo nova oseba, nov ideal prilagojen kapitalistinemu podjetnitvu in veri (sam pred Bogom)

    protestantizem in kapitalizem sta sesula tradicionalno pojmovanje katolicizma (seme neoliberalne ideologije danes)

    Kljuni liki Michel de Montaigne (1533-1592)

    propagiral poglabljanje vase kot eksperiment, samoanalizo (v meditacijah uporabljal introspekcijo

    stalen tok spreminjanja posameznika

    narcisitien pogled (opis ustev za naslednje rodove)

    skepticizem, zanaanje zgolj na sposobnosti lastnega uma (ne na avtoriteto)

    Machiavellijevo inklinacijo loveka obrnil proti sebi (vase) (makjavelizem za dosego cilja ne izbira sredstev)

    Thomas Hobbes (1588-1679)

    bil je blizu angleki vladajoi eliti

    ateist, predstavnik racionalizma

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 14

    v svoji knjigi Levitane je orisal posameznika, ki je osamljen, omejen, reven (produkt brutalne politine dominacije) predstavil drubeno pogodbo in naravno stanje, druba kot konfliktno razdeljena, utemeljuje absolutistino oblast

    naravno stanje stanje, ko e ni bilo drube in je vladala zmeda, strah pred smrtjo, boj za preivetje

    drubena pogodba posamezniki so ugotovili, da ivljenje v naravnem stanju ne vodi nikamor (je osamljeno, revno, odurno, surovo in kratko), zato postavijo zakone in pravila, ljudje pa bodo zaupali zakonu in drugemu le, e bodo svojo pravico do vseh stvari predali na mono avtoriteto (absolutizem)

    subjekt = individuum

    lovekova narava je zanj v temeljih zla in nasilna, drava jo mora omejiti

    lovek loveku volk

    vojna vseh proti vsem Rene Descartes (1596-1650)

    je predstavnik racionalizma, zaetnik sodobne filozofije

    njegova filozofija je temeljila na neizpodbitnosti in nedvoumnosti dokazov

    postavil pot za racionalizem razsvetljenja in znanstvena odkritja industrijske revolucije

    razmiljal o problemu dualizma (dvojnosti) med telesom in razumom v ospredje postavi odmik od loveka, narave posameznika postavil na svojo stran, ga loil od due fundamentalizem

    njegov citat: Mislim, torej sem. abstraktne resnice in mo posameznika, da misli

    posameznik je zmoen observacije, znanstvenega pogleda, abstraktnih resnic, lahko se samoaktualizira

    razsvetljenec: jasne postavitve sveta, veni principi, ki naj bi razsvetlili postavitev sveta, univerzalne resnice o svetu

    kartezijanski nain: nova slika realnosti, ko jo pridobimo z znanstvenimi metodami (kritika religije) tovrstni nain razmiljanja je determiniral znanost

    model uenja: v moganih so specialna mesta, kjer se reprezentira vse trenutno doivljanje hipotetini opazovalec najde te momente (gledalie) znanje se prenese na uence

    John Locke (1632-1704)

    empiricistini filozof (poudaril pomen izkustva pri pridobivanju spoznanj)

    predstavnik zgodnjega razsvetljenstva, liberalne ideje (izpodbijanje takrat uveljavljenega boanskega prava kraljev)

    David Hume (1711-1776)

    britanski empiricist

    zanj se je zdelo nemogoe, da bi obstajalo jedro osebne identitete znotraj posameznika (dezintegracija posameznika, neke drue, ki v njem ivi)

    izpostavlja gibanje

    vera v jaz, ki je predstava iluzije (ni zagotovila, da jaz pri posamezniku sploh obstaja)

    lovek naj bi bil motiviran primarno s strahovi, eljami, strastmi je suenj lastnih strasti, obstaja, ker je produkt navade, racionalnost je samo maska

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 15

    afirmiral je lovekovo iracionalnost (vodi ga sekularna druba) le majhen in nepomemben lovek

    Descartesovo idejo o razumu je proglasil za iluzijo

    tudi religijo je obdelal na ta nain zatekanje k silam, ki pomirjajo, v monoteizmu se stekajo vsa boanstva (konstrukt enega), svetniki so ostali

    Ko posameznik rabi obli, si izmisli bogove Jean Jacques Rousseau (1712-1778)

    razsvetljenski mislec, njegove ideje so vplivale na francosko revolucijo, razvoj teorije socializma in rast nacionalizma

    bil je iz delavskega razreda, nijega sloja

    spraeval se je, ali znanost in umetnost delata kaj dobrega drubi

    prekinil je s tokom razuma, s samoizpovedjo njegov portret loveka je avtobiografski lovek je v osnovi dober, skozi institucije pa slab

    pravo bitje loveka je v otrokem srcu, dobrem divjaku avgutinsko spoznanje

    emocionalno spoznanje z zavraanjem materialnega sveta

    zatoia ni iskal v razumu, ampak v notranjem (po zgledu romantinih pesnikov)

    Montaigne ga je malenkost inspiriral (Rousseau manj narcisoiden)

    avtobiografija: Razkritje osamljenega popotnika

    pisal o emocionalni plati, kar je bila takrat sramota, Rousseauju pa odreujoe

    vplival je na Freuda, zagovarjal ustvenost narave

    pristni jaz je po njegovem mono najti med primitivci in otroki ta duh je e danes mo najti v umetnosti

    Immanuel Kant (1724-1804)

    navezoval se je na Descartesa in Platona obstoj absolutnega in univerzalnega v loveku

    lovek mora imeti temeljno logiko prakse

    univerzalne teorije omogoajo razumevanje

    Descartes: lovekov cilj je, da se premakne k istemu razumu, da razvije svojo inteligentnost, se odmakne od realnosti in jo interpretira.

    Kantova opredelitev metafizike: spoznanja, do katerih se lahko razum dokoplje neodvisno do izkunje a priori znanje, ki ni odvisno od izkunje

    vendar pa so trije tipi sodb:

    a priori (analitine) ne potrebuje potrditve v izkunji

    posteriori (sintetine) potrebujejo potrditve v izkunji

    kombinacija obeh najbolj veljavne po Kantu

    eprav se prienja vsako nae spoznavanje po izkustvu, ne izvira vse iz njega. Nae znanje je namre sinteza tistega, kar sprejemamo s pomojo utnih vtisov in tistega, kar izvira iz gole spoznavne monosti.

    Kant: Razum ima svoje dispozicije, ki so pod njim.

    da lahko razum obstaja, so univerzalne kategorije pod njim in ne morejo biti ustvarjene od loveka so transcedentne, ustvarjene od Boga on je ustvaril ideje za razum in lovek mora razum, dan od boga, razviti, da se lahko razumemo, racionalno pogovarjamo med sabo kvantiteta: enotnost, pluralnost, celota

    kvaliteta: realnost, omejenost

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 16

    razmerje: kavzalnost, recipronost

    modalnost: monost, obstoj, nujnost

    spotovati moramo racionalnost drugih

    citat: Misli zase. upri se tradiciji in dogmam, podaj se v iskanje resnice zase

    tudi obstoj Boga je potrebno podvrei sodbi posameznikovega uma

    razum, ki ga razvije, je najviji izraz due darilo od Boga

    Kant je postavil temelje za kognitivno antropologijo, temelje za univerzalne kategorije (kar je skupno loveku)

    po Kantu se moramo zavedati lastne ibkosti, razvijati lasten um

    delo: Kritika istega uma

    Boas je pri svojem prvem terenskem delu pri Eskimih imel Kantovo knjigo in se nanjo upiral pri opisovanju Eskimov (kako objektivirajo svet, poimenujejo predmete itd.)

    utemeljitelj amerike antropologije

    od kanta se je moderna preokupacija z jazom konala J. J. Rousseau Jeremy Bentham (1748-1832)

    psiholog in filozof

    utemeljitelj utilitarizma (osnova lovekovega delovanja n moralnega vrednotenja je korist)

    naredil nart za Panopticum, ki ga je Foucault potem razvil (predlogi za reformo jetninic in kazenskega prava vpliv na oblikovanje modernih zaporov in sistemov za izvajanje nadzora): gre za oblikovanje panoptikuma tako, da jetniki ne vedo, kdaj jih jetniki uslubenci nadzirajo Foucault meni, da gre za metaforo za vsepreemajoe in permanentno nadzorovanje)

    vzel Humovo izhodie, je pa njegove elje zreduciral na dve:

    po izogibanju boleini

    po priblievanju uitku

    temeljna loveka strast je pohlep (egoistino naravnan)

    je bolj kartezijanski

    naelo koristnosti: najpomembneje moralno vodilo je zagotoviti najve sree za najve ljudi (predhodnik teorije o dravi blaginje)

    Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770-1831)

    utemeljitelj idealizma

    zgodovinskemu razvoju daje osrednje mesto v svoji filozofiji

    upodobil loveko zgodovino kot spiralo (ne linearno) ni se ne izgubi ali unii, temve se ohrani, kot v spirali

    ta krog je v obliki teze, antiteze in sinteze (dialektika)

    vsaka teza rabi antitezo in skupaj rodita sintezo, ki omogoa novo tezo na vijem nivoju

    kontradikcije in nasprotja je elel interpretirati in razviti v razumljivo in tono celoto absolutno vdenje

    osebe zanj obstajajo le takrat, ko so v odnosih z drugimi to je povratek k stari trditvi, da loveka bitja obstajajo le v skupnosti

    primerjava s kransko odreitvijo

    Heglova oseba je posameznik, ki je neloljiv del tega asa, v katerem ivi, okoli njega se as spreminja

    to pogojuje lovekovo delovanje

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 17

    Arthur Schopenhauer (1788-1860)

    kritik postkantovskega idealizma

    menil, da je potrebno filozofijo vrniti na Kantovska epistemoloka in etina izhodia

    poudarjal iracionalnost lovekove duevnosti, pesimizem

    druba nima transcedentnega cilja iluzija, posledica dela in volje (za iritev in reprodukcijo napovedal evolucijsko teorijo)

    pot k srei je asketski odmik od sveta po njem filozof-menih (podoben budizmu, po Heglu filozof-prerok (ki napoveduje)

    njegov model je bil podoben hindu, jin jang teoriji, zveza tudi s kransko ideologijo (vero v napredek, pomik proti koncu)

    materialni svet je neustavljivo gibanje sil, mi ni konca in nas sili, da prakticiramo ivljenje, je kot tok, ta tok pa prinaa trpljenje (ivljenje = trpljenje)

    e ne elimo trpeti, moramo opraviti z eljami, ki jih imamo zaradi elj smo nesreni stoina konteplacija (umik vase) je edina reitev za loveko eksistencialno bedo

    mogoe dosei z zmago volje

    menih si pridobi prostor med svetom in seboj, to ga varuje pred problemi ostalih ljudi, ivljenje drube vidi zunaj, kot film, ki izginja v nirvano

    Karl Marx (1818-1883)

    oprl se je delno na Hegla (ideja napredka in dialektike), a zavrnil idealizem (da se zgodovina spreminja na podlagi duha), namesto tega se je obrnil k materializmu (materialni osnovi ekonomije)

    v drubi identificira nenehen konflikt med delavskim razredom in kapitalisti upal je, da bo to pripeljalo do svetovne politine in drubene revolucije, v kateri bi delavci prevzeli oblast diktatura proletariata bi reila lovetvo pred samim seboj

    po njegovem notranja nasprotja (konflikti) v posameznikih in drubi vodijo v propad kapitalizma

    ko bi se ta zgodil (z revolucijo), bi bilo konec zgodovine in lovetvo bi doseglo polni potencial

    nasprotoval je Schopenhauerju, ki je predlagal umik od sveta, medtem ko Marx predlaga polno udeleenost v svetu (v revoluciji)

    po njegovem filozof ni le interpret sveta, ampak je njegov namen, da svet spreminja

    tudi za Marxa posameznika ni izven drube, obstaja le v drubi Friderich Nietzsche (1844-1900)

    v kritiki Hegla je sledil Schopenhauerju in zanikal kakrnokoli odreitev za drubo ne vidi reitve

    mranjaki, odtujen od sveta

    ni sprejemal ne Hegla ne duhovnosti ne kartezijanskega razuma ni

    ivljenje je nesmiselno trpljenje, poganja ga iracionalna sila (volja), vendar pa medtem ko Schopenhauer predlaga umik od sveta, Nietzsche predlaga polno ivljenje, da izkoristimo ivljenje po svojih moeh (vpraanje je le, kako to storiti)

    prisegal je na multiple resnice/multiple perspektive edina dobra metoda je tista, ki vkljui im ve interpretacij

    po Nietzscheju ima lovek eljo po moi in oblasti obsojal ibke in uboge, ker so se upirali monim, namesto da bi uporabili svojo mo

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 18

    po njegovem lovek ne sme biti len

    bistvo je v tem, da lovek raziri svoj notranji jaz, okreva od drube, je lovek moi (bermensch = nadlovek)

    njegovega loveka opredeljuje tudi kulturni relativizem

    citat: Bog je mrtev ubili smo ga z vztrajanjem pri veri v religijo samo, vera v Boga po njegovem razvrednoti vrednost bivanja, omejuje dostojanstvo

    moralo in vrednote naj ustvari lovek sam, ker boga in drugega sveta ni

    Nietzschejeva ideja zlorabljena v nacizmu (nadlovek, volja do moi; Mussolini in Hitler), Nietzsche ni bil ne nacionalist ne antisemit

    V 20. stoletju trojica: Weber, Durkheim in Freud: nove velike ideje o drubi vse do 80. let, relativizem in pozitivizem, od 80. let pa neolieralizem. Trije odgovori na Nietzscheja

    Emile Durkheim (1858-1917)

    v ospredje je postavil drubo, v kateri se uresniuje kolektivna moralnost (lovek se ustveno navee na kolektivno)

    tu lovek najde bistvo, svojega Boga

    Bog je v ljudeh iv in jim daje smisel

    Bog je zgolj simbolina reprezentacija same drube/kolektiva v kateri posameznik ivi

    odgovor na Nietzchejevo destruktivno podobo loveka (isto Weber)

    Durkheim je odgovor iskal v drubi

    velik pomen je dajal lovekovi vkljuenosti v druebno okolje

    druba = entiteta, ki se samoregulira, obstaja glede na lastne cilje in merila prepojena s transcedentno mojo, posameznik do nje uti strahospotovanje

    ljudje iejo osebno izpolnitev, odreitev, so utalitarni

    lovek je sicer tekmovalen in krut (v njem je individualnost), a se zaveda kolektivnosti

    kultura je brezasna, vitalna, svojim lanom omogoa viji moralni red

    rituali in prakse, ki se ponavljajo, integrirajo posameznika v skupnost (so kolektivni)

    inspiriral se je pri avstralskih staroselcih (zapisih o njih) v tem videl izvor lovekove religioznosti, miljenja in samozavedanja

    kolektivne reprezentacije se izraajo v simbolih in reprezentirajo posameznika

    sveto in profano pojavita se skozi rituale (cerkve, port, narodnost podobno kot religija povezujejo)

    misel in jezik izhajajo iz skupne emocionalne izkunje rituala

    ni zanikal temeljnih identitet (npr. moki-enska)

    telo ni zmono samortvovanja loveki del je drugaen, lovek je globoko navezan na ideale

    smisel je motiviran drubeno in neosebno

    lovepka bitja so razpeta med osebnimi in irimi zahtevami

    kolektivno je nad posameznikom

    na nekaj asa pride do preroka, ki reuje eksistencialne probleme drube

    tradicija Webrovega loveka: noben eksistencialni sistem ne rei teh problemov do konca

    po Durheimu so ljudje meanica med iracionalnim in racionalnim

    ljudje skozi interakcijo z drugimi osmislijo, kaj se jim je zgodilo (raziskava od Kravanje)

  • Psihosocialni odnosi v oli Mojca Svetek 19

    Durkheim pie o samomoru primerjalno

    samomor je najbolj osebna odloitev loveka

    primerja med urbanimi in ruralnimi drubami

    samomor prevladuje v drubah, kjer so drubene vezi ibke (ve med protestanti kakor npr. katoliani, idi)

    skupnost je tista, ki daje loveku smisel

    (individualna) svoboda ima svojo ceno Max Weber (1864-1920)

    utemeljitelj sodobne sociologije

    kot sociolog se je zanimal za nezahodne sisteme, za drubene razlike

    drubene razlike po njegovem niso le ekonomske, ampak so tudi razlike v socialnem ugledu in politini moi

    drubeno stratifikacijo vidi kot posledico boja za redke resurse

    spraeval se je, zakaj je kapitalizem le na zahodu za razumevanje politino-ekonomskega sistema je treba razumeti vrednote

    kulturni temelji so tisti, na katere se primejo razline prakse (kulturni relativizem) puritanske oblike protestantizma (npr. kalvinizem) so tako vplivale na nastanek sodobnega kapitalizma, usmerjenega v ustvarjanje dobika (ne pa omejevanja, kakor je bilo v tradicionalnem kapitalizmu)

    njegova metoda je primerjalna (primerjanje kultur)

    analiziral je svetovne nazore s strani akterja

    analiziral tipe lovekovega delovanja: smotrno-racionalni, vrednotno-racionalni, afektivni in tradicionalni iz tega izhaja tip oblasti (racionalna, karizmatina in tradicionalna)

    naredil tudi tipologijo birokracije in religij Weber vs. Durkheim

    Weber Durkheim

    Ljudi racionalno motivirajo vrednote Ljudi motivira iracionalno/racionalno, druba, morala

    Individualizem Kolektivizem

    Druba ne zmore reit problemov, zato pride do preroka (stalno ponavljanje)

    Smisel dobimo iz kolektivnih ritualov

    V kapitalizmu prepozna protestantsko etiko Konfliktne zahteve drube in posameznika (tragedija)

    Samomor je rezultat drubenih vplivov okolja (ibkih drubenih vezi)