PUSTNE MASKE – fotografska razstava Ivan Kolenko  MASKE NA OBMOČJU OBČINE MARKOVCI Tradicija maskiranja je med ljudmi poznana že dolgo časa. Ljudje so se (in se še danes, čeprav redkeje) maskirajo ob različnih priložnostih – najpogosteje ob kakšnih praznikih (sv. Nikolaj, Lucija, Božič, Trije kralji, Zeleni Jurij…), ob različnih kmečkih opravilih (pri ličkanju koruze, žetvi in mlatvi, na furežu), ob ženitvi in seveda ob pustu. Zakaj se ljudje maskiramo? Tako hočemo zakriti svojo pravo osebnost in si privzamemo osebnost nekoga drugega. Ko si nadenemo masko, se spremenimo – pogosto poskušamo ustvariti vtis, da nismo navadni smrtniki. Funkcija maske je pogosto tudi v odganjanju hudobnih duhov, ki prežijo na nas. Poleg tega pa je maskiranje tudi zabavno, saj nas pod masko nihče ne spozna, lahko počnemo stvari, ki jih drugače ne moremo. Nekoč je bilo maskiranje ali šemljenje, zlasti na kmetih, prioriteta fantov. Sedaj ni več tako in v veliki večini se danes maskirajo zlasti otroci, ki jim maskiranje pomeni zlasti zabavo in sprostitev. Na območju današnje občine Markovci »živijo« zlasti pustne maske. Od tistih »ne pustnih« pa moramo omeniti maske ob prazniku sv. Nikolaja in ob ženitvi Markovci ostajajo središče korantovanja, saj je pri njih še vedno največ »maškorov« - tako oni pravijo pustnim maskam. Nekako do druge svetovne vojne je bilo v navadi, da so na pustno nedeljo ali na »mali fašenk«, v ponedeljek, hodili po vasi predvsem koranti, na veliki fašenk, v torek, pa so hodili vsi. Najbolj znane markovske pustne maske so tako, poleg koranta, še zlodej, orači, kopjaši, kopanja, medved, rusa, vile, kürika in piceki. Več o maskah v Markovcih in okolici si lahko preberete tudi na spletni strani fasenk.si od koder je tudi ta zapis.

Avtor razstave med kurenti

Ivan Kolenko