RAČUNOVODSTVO - arnes.sissmssetuas6s/SRC/ZBIRKA NALOG SRC.pdf · ekonomska Šola murska sobota viŠja strokovna Šola program: ekonomist modul: raČunovodja stroŠkovno raČunovodstvo

EKONOMSKA ŠOLA

MURSKA SOBOTA

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

PROGRAM: EKONOMIST

MODUL: RAČUNOVODJA

STROŠKOVNO

RAČUNOVODSTVO

ZBIRKA NALOG

BOJAN MLINARIČ

Murska Sobota, 2010

STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO ZBIRKA NALOG

2

ZBIRKA NALOG STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO

3

KAZALO

1 STROŠKI ........................................................................................................................... 4

2 KALKULACIJE .............................................................................................................. 15 2.1 Enostavna delitvena kalkulacija ............................................................................... 15 2.2 Sestavljena delitvena kalkulacija .............................................................................. 17 2.3 Kalkulacija z dodatki ................................................................................................ 18

3 STROŠKI POSLOVANJA IN NJIHOVO NADZIRANJE ................................................ 21

4 STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO V PODJETJU ..................................................... 26 4.1 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV DELA ................................................................ 26

4.2 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV OSNOVNIH SREDSTEV ................................ 37

4.3 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV PREDMETOV DELA ....................................... 42

4.4 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV PROIZVODNJE ................................................ 47 4.6 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV PRODAJE POSLOVNIH UČINKOV .............. 53

5 MODERNE METODE NADZIRANJA STROŠKOV IN UGOTAVLJANJA

POSLOVNE USPEŠNOSTI ........................................................................................... 59 5.1 Kalkuliranje stroškov na podlagi sestavin dejavnosti ............................................... 59

5.2 Metoda ciljnih stroškov ............................................................................................ 77 5.3 Ekonomsko dodana vrednost .................................................................................... 79


4

1 STROŠKI

Naloga 1.1:

Izračunajte, koliko stroškov (v d.e.) je imelo v oktobru podjetje z izdelavo 500 omar in koliko je

polna lastna cena ene omare, če je pri tem porabilo naslednje poslovne prvine:

3.500 kg lesa po 80,00 d.e./m3 (1 m

3 lesa tehta 700 kg)

8 kg žebljev po 2,50 d.e./kg

30 m2 stekla debeline 10 mm po 0,50 d.e./kg (1 dm

2 tega stekla tehta 0,2 kg)

pri izdelavi so sodelovali trije zaposleni:

o prvi delavec z urno postavko 5,00 d.e. je delal 60 ur

o drugi delavec z urno postavko 7,00 d.e. je delal 40 ur

o tretji delavec z urno postavko 10,00 d.e. je delal 20 ur

za 1. stroj vreden 12.000,00 d.e. obračunajo mesečno linearno časovno

amortizacijo po letni stopnji 20 %

za 2. stroj vreden 8.000,00 d.e. obračunajo mesečno linearno časovno amortizacijo

po letni stopnji 18 %

za ta mesec so obračunali linearno časovno amortizacijo zgradbe vredne 24.000,00

d.e. po letni stopnji 2 %

za ogrevanje so porabili 600 litrov nafte po nabavni ceni 90,00 d.e./hl

za pogon strojev in razsvetljavo so porabili 200 kWh elektrike po nabavni ceni

0,80 d.e./kWh

za popravilo 1. stroja so dobili račun 300,00 d.e.; stroške razmejijo do konca leta

prvina I II III skupaj

material

delo

amortizacija

storitve

skupaj

Prostor za pomožne račune:

Q

SSLC

Odg.:


5

Naloga 1.2:

Na temeljnico TE-02 kontirajte naslednje poslovne dogodke v proizvodnem podjetju:

V obračunskem obdobju so izdelali 560 izdelkov, ki jih prodajajo po 50,00 d.e. za kos.

Temeljnica TE-02 Datum:

Z.št. Dok. Vsebina – besedilo konto v breme v dobro

1 v proizvodnjo izdajo za 10.000,00 d.e.

materiala

2 dobijo račun za elektriko 800,00 d.e.

3 obračunajo 20 % amortizacije v obdobju

za opremo vredno 1.500,00 d.e.

4 obračunajo stroške plač 9.000,00 d.e.

5 proizvodnja je končana, zato razporedijo

stroške v breme zalog izdelkov

6 prodajo in odpravijo 450 izdelkov (ugotovijo lastno ceno izdelka)

7 ugotovijo poslovni izid obdobja

TE-02 Promet skupaj

Naloga 1.3:

Na temeljnico TE-03 kontirajte naslednje poslovne dogodke v proizvodnem podjetju:

V obračunskem obdobju so izdelali 640 izdelkov, ki jih prodajajo po 3,00 d.e. za kos.


Z.št. Dok. Vsebina – besedilo konto v breme v dobro

1 v proizvodnjo izdajo za 650,00 d.e.

materiala

2 banka odtegne 30,00 d.e. za svoje storitve

3 obračunajo 2 % amortizacije v obdobju

za zgradbo vredno 16.000,00 d.e.

4 izplačajo plače 1.000,00 d.e.

5 proizvodnja je končana, zato razporedijo

stroške v breme zalog izdelkov

6 prodajo in odpravijo 350 izdelkov (ugotovijo lastno ceno izdelka)

7 ugotovijo poslovni izid obdobja

TE-03 Promet skupaj


6

Naloga 1.4:

Podjetje »OGRAJA, d.o.o.« je v prejšnjem mesecu 60 delovnih ur izdelovalo kovinske ograje

(SN-0l), 40 ur betonske ograje (SN-02) in 100 delovnih ur lesene ograje (SN-03).

a) kontirajte ne temeljnico TE-04 naslednje poslovne dogodke v proizvodnem podjetju


Z.št. Dok. SN . Vsebina – besedilo znesek konto proti-

konto

1 porabijo za 1.600,00 d.e. lesa

2 porabijo za 400,00 d.e. cementa in peska

3 porabijo za 800,00 d.e. kovinskih palic

4 porabijo za 80,00 d.e. vode

5 porabijo za 1.200,00 d.e. elektrike

6 obračunajo plače v znesku 2.400,00 d.e.

7 obračunajo amortizacijo 5 % od

vrednosti opreme 2.000,00 d.e.

8 prodajo ograje: kovinske za

2.000,00 d.e., betonske za 1.250,00 d.e.

in lesene za 3.300,00 d.e.

TE-04 Promet skupaj

b) razporedite stroške po stroškovnih nosilcih (stroškovne kartice)

SN-01: .

Zšt Dok. Besedilo konto v breme v dobro protikonto

SKUPAJ

Razlika

SN-02: .


SKUPAJ

Razlika


7

SN-03: .


SKUPAJ

Razlika

Naloga 1.5:

Analizirajte poslovanje podjetja »OGRAJA, d.o.o.« iz naloge 1.4 v obdobju, če so izdelali in

prodali 120 kovinskih, 80 betonskih in 200 lesenih ograj! d.e.

Vsebina SN-01 SN-02 SN-03 Skupaj

Količina (Q) kosi

Prodajna cena (PC) -----------

Prodajna vrednost (PV)

Stroški izdelave (SS)

Izdelavni stroški na enoto (LC) -----------

Prispevek za kritje (PKSS)

Prispevek za kritje na enoto -----------

Delež pokritja (DP) % -----------

Q

SSLC

Q

PVPC PKSS/e = PC – LC

PKSS = PV – SS PV

PKSS

PC

PKSSDP e 100100/



8

Naloga 1.6:

Izračunajte in grafično prikažite prag rentabilnosti in poslovni izid podjetja,:

a) če je v obdobju imelo 4.000,00 d.e. stalnih stroškov, pri izdelavi pa 7,00 d.e.

spremenljivih stroškov na enoto, prodajna cena pa je 12,00 d.e.

b) če je izdelalo in prodalo 200 proizvodov

c) če je izdelalo in prodalo 1.000 proizvodov PKSS = prispevek za kritje stalnih stroškov

PKSS = PC – sp.st./e PKSS

ststPK

.. sp.st./e = spremenljivi stroški na enoto

PK = prag kritja (rentabilnosti)

st.st. = stalni stroški

Stroški

Prihodki

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

/ / / / / / / / / / Q

0 Obseg proizvodnje

b) PI200 =

c) PI1.000 =


9

Naloga 1.7:

Podjetje izdela v obdobju 80 hektolitrov soka, ki ga prodaja v vračljivih steklenicah po 0,20 d.e.

za liter in ima naslednje stroške:

1 poraba materiala in surovin iz zalog za 375,00 d.e.

2 poraba pisarniškega materiala za 20,00 d.e.

3 zavarovanje opreme za 80,00 d.e.

4 stroški reklame 250,00 d.e.

5 stroški vode, porabljene pri izdelavi soka, 8,00 d.e.

6 porabljeno gorivo pri dostavi soka 37,50 d.e.

7 porabljena elektrika 50,00 d.e., od tega 40,00 d.e. v polnilnici

8 amortizacija opreme v polnilnici 66,50 d.e. in opreme v upravi 33,50 d.e.

9 izdelavne plače 333,00 d.e. in plače v upravi 250,00 d.e.

a) Razdelite stroške na spremenljive in stalne!

Vrsta stroška spremenljivi stroški stalni stroški skupaj stroški

material

pogonsko gorivo

elektrika

voda

zavarovanje

reklama

amortizacija

delo

skupaj stroški

b) Analizirajte poslovanje podjetja v obdobju (spremenljivi stroški na enoto, prispevek za

kritje stalnih stroškov in prag kritja)!

Q

stspstsp e

.... / PKSS = PC – sp.st./e

PKSS

ststPKQ

..

PKprih = PKQ x PC



10

Naloga 1.8:

a) Na temeljnico TE-08 kontirajte naslednje poslovne dogodke v podjetju ter določite

neposredne stroške izdelave in splošne stroške uprave in prodaje!

Podjetje »Ograja, d.o.o.« je v obdobju izdelalo 1.000 kovinskih ograj, zaloge pa vodi po

zoženi lastni ceni (stroške razporeja na neposredne stroške izdelave – NSI in splošne

stroške – SpS). Sledijo poslovni dogodki:


Zšt Dok Vsebina – besedilo konto v breme v dobro vrsta

stroška

1 porabijo za 830,00 d.e.

kovinskih palic


barve

3 pri varjenju porabijo za

125,00 d.e. elektrike


pisarniškega materiala

5 dobijo račun za reklamo na

televiziji 105,00 d.e.

6 obračunajo amortizacijo

varilnih aparatov 30,00 d.e.

7 obračunajo amortizacijo

opreme v upravi 15,00 d.e.

8 obračunajo bruto plače:

- izdelavne 335,00 d.e.

- v upravi 265,00 d.e.

9 razporedijo stroške izdelave

(NSI) v breme zalog

10 razporedijo splošne stroške

(SpS) v breme odhodkov

11 prodajo in odpravijo 800

ograj po 2,50 d.e./kos in

zmanjšajo zalogo izdelkov (ugotovijo lastno ceno izdelka)

12 ugotovijo poslovni izid

obdobja

TE-08 Promet skupaj

b) Analizirajte poslovanje podjetja v obdobju (lastna cena, prispevek za kritje stalnih

stroškov, delež pokritja in prag kritja)!

LC = PKQ =

PKSS = PKprih =

DP =

c) Kakšen bi bil poslovni izid, če bi prodali vse proizvedene ograje?

d) Kakšen bi bil poslovni izid, če bi prodali le 300 enot ograje?


11

Naloga 1.9: a) Razporedite stroške podjetja in analizirajte njegovo poslovanje!

Podjetje »Ograja, d.o.o.« izdeluje tri vrste ograj, katerih stroške spremlja s pomočjo

nalogov: SSS – nalog spremljanja splošnih stroškov

SN-01 – nalog za 100 enot vrtnih ograj

SN-02 – nalog za 100 enot balkonskih ograj

SN-03 – nalog za 200 enot stopniščnih ograj

Merilo za delitev splošnih (posrednih) spremenljivih stroškov je čas uporabe žage, ki so

jo v obdobju uporabljali 30 ur za vrtne ograje, 20 ur za balkonske ograje in 50 delovnih

ur za stopniščne ograje, nastali pa so naslednji stroški:

1 porabljene kovinske palice za vrtne ograje v vrednosti 800,00 d.e., za balkonske

600,00 d.e. in za stopniščne ograje 1.100,00 d.e.

2 porabljeni rezervni deli (listi žage) v vrednosti 50,00 d.e.

3 porabljena elektrika v vrednosti 150,00 d.e.

4 bruto izdelavne plače 500,00 d.e.

5 plače v pripravi proizvodnje 60,00 d.e.

6 funkcionalni obračun amortizacije žage vredne po nabavni vrednosti 4.000,00 d.e.,

njena uporabnost je 8.000 delovnih ur

Konec obdobja:

7 razporedijo splošne spremenljive stroške po stroškovnih nosilcih

8 razporedijo splošne stalne stroške 750,00 d.e. po stroškovnih nosilcih (merilo

razporeditve so stroški materiala)

9 analizirajo poslovni izid ob prodaji vseh ograj:

za vrtne ograje zaračunajo 1,200,00 d.e.

za balkonske ograje zaračunajo 1,000,00 d.e.

za stopniščne ograje zaračunajo 2.000,00 d.e.

Vrsta stroška skupaj

stroški posredni

stroški

neposredni stroški

SN-01 SN-02 SN-03

material

rezervni deli

energija

plače

amortizacija

izdelavni stroški

razporeditev posrednih stroškov

posredni stalni stroški

skupaj stroški (SS)

prihodki

poslovni izid (PI)

količina – v enotah (Q)

prodajna cena (PC=PRIH/Q)

lastna cena (LC=SS/Q)

prispevek za kritje (PKSS)

delež pokritja(DP=PKSS/PC)

stalni stroški na enoto

poslovni izid na enoto (PIe)


12

b) Koliko vrtnih ograj bi morali izdelati, da bi dosegli prag kritja?

c) Če bi izdelovali le balkonske ograje, koliko bi jih morali izdelati in koliko stroškov bi

imeli, da bi dosegli enak poslovni izid, kot v primeru pod a)?

Naloga 1.10:

Razporedite stroške v obdobju po stroškovnih mestih v podjetju!

Kmetijsko proizvodno podjetje stroške razporeja na treh stroškovnih mestih:

SM-01 – njive zasejane s pšenico

SM-02 – njive zasejane s koruzo

SM-UP – splošno stroškovno mesto uprave in prodaje

Proizvodne stroške si delita SM-0l in SM-02 v razmerju 50:50, skupne stroške pa si delijo vsa

stroškovna mesta v razmerju 2:3:5.

V obdobju so se dogodili naslednji poslovni dogodki:

1 porabijo za 2.000,00 d.e. pšeničnega semena

2 porabijo za 4.000,00 d.e. koruznega semena

3 amortizirajo stroje za obdelavo njiv v višini 20% od nabavne vrednosti 4.000,00 d.e.

4 obračun skupnih plač v znesku 8.000,00 d.e.

5 porabijo za 1.600,00 d.e. gnojil

6 amortizirajo upravno stavbo v višini 2% od nabavne vrednosti 20.000,00 d.e.

7 porabijo za 200,00 d.e. pisarniškega materiala

8 stroški prevoza delavcev na delo so 3.300,00 d.e.

Kakšen je poslovni izid podjetja in posameznega proizvodnega stroškovnega mesta, če vsako

prevzame polovico splošnih stroškov ter pridelajo in prodajo:

44 ton pšenice po 0,21 d.e./kg

75 ton koruze po 0,17 d.e./kg

Stroški SM-01 SM-02 SM-UP Skupaj

material

amortizacija

zaposleni

storitve

skupaj stroški SM

razporeditev splošnih stroškov

skupaj stroški

prihodki

poslovni izid


13

Naloga 1.11:

a) Kontirajte na temeljnico TE-11 naslednje poslovne dogodke v podjetju ter določite

spremenljíve (variabilne – V) in splošne stroške (fiksne – F).

Podjetje »Kruh, d.o.o.« je v obdobju izdelalo 10 ton belega kruha (SN-01), 6.000 kg črnega

kruha (SN-02) in 4 tone žemelj (SN-03) ob poslovnih dogodkih:


Zšt Dok Vsebina – besedilo konto v breme v dobro vrsta

stroška

1 porabijo za 8.000,00 d.e.

moke

2 obračunajo 1.600,00 d.e.

izdelavnih plač in

plač v upravi 400,00 d.e.

3 z gotovino plačajo prevoz

moke 330,00 d.e.

4 banka odtegne 80,00 d.e. za

svoje storitve

5 spremenljive stroške (V)

razporedijo v breme zalog

6 stalne stroške (F)

razporedijo med odhodke

7 prodajo vse izdelke:

- beli kruh po 0,50 d.e./kg

- črni kruh po 0,55 d.e./kg

- žemlje po 0,63 d.e./kg in

zmanjšajo zalogo izdelkov

8 ugotovijo poslovni izid

obdobja

TE-11 Promet skupaj



14

b) Analizirajte poslovanje podjetja v obdobju (ključ za delitev stroškov po SN je proizvedena

količina).

Vrsta stroška skupaj

stroški stalni

stroški

spremen.

stroški

neposredni stroški

SN-01 SN-02 SN-03

material

plače

storitve

izdelavni stroški

razpored stalnih stroškov

količina (v kg)


lastna cena (v d.e./kg)

skupni stroški na enoto

prodajna cena (v d.e./kg)

poslovni izid na enoto

prispevek za kritje (PKSS)

delež pokritja (v %)

prag kritja – PK (v kg)

prihodki pri PK (v d.e.)

c) Grafično prikažíte ekonomske kategorije za SN-03 – žemlje:

1 prihodke in stalne, spremenljive ter skupne stroške

2 prag kritja

3 dobiček pri 1 toni in izgubo pri 200 kg proizvedenih in prodanih žemelj

Stroški

Prihodki

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

_

/ / / / / / / / / / Q

0 Obseg proizvodnje


15

2 KALKULACIJE

2.1 Enostavna delitvena kalkulacija

Naloga 2.1:

Kolikšna je lastna cena ene omare, če podjetje izdela 80 omar, in ima pri tem naslednje

potroške in stroške:

2 toni lesa po 0,40 d.e./kg

40 delovnih ur zaposlenih po 5,00 d.e./h

amortizacija, ki znaša 1% vrednosti žage 3.000,00 d.e.

stroški storitev v obdobju 70,00 d.e.

Vrsta stroška potroški

(količina)

cena za

enoto

stroški

prvine

material

delo

amortizacija

storitve

Skupaj stroški

Naloga 2.2:

Kolikšna je končna prodajna cena litra mleka, če kupimo 5 hl mleka za 125,00 de., prevoz stane

75,00 d.e., marža znaša 25% in DDV 8,5%?

fv = = KPC = KPV/Q =

+ NNS ( ) =

= NV =

+ marža ( ) =

= PV =

+ DDV ( ) =

= KPV = Odg.:

Naloga 2.3:

Koliko d.e. in odstotkov nabavne vrednosti znaša marža za blago A, če je nabavna vrednost

40,00 d.e., DDV 20 % in končna prodajna vrednost 60,00 d.e.?

Odg.:


16

Naloga 2.4:

Koliko d.e. in odstotkov prodajne cene znaša DDV za blago A, če je nabavna cena 120,00 d.e.,

marža 35 % in končna prodajna cena 175,77 d.e.?

Odg.:

Naloga 2.5:

Kolikšna je nabavna cena kilograma moke, če znaša marža 25 %, stopnja DDV je 20 % in

končna prodajna cena 42,42 d.e.?

Odg.:

Naloga 2.6:

Trgovsko podjetje kupi 40 hektolitrov vina po ceni 0,65 d.e. za liter.

Dobavitelj prizna 5 % količinskega rabata.

Odvisni stroški nabave so 730,00 d.e.

Kolikšna je končna prodajna cena litra vina, če si podjetje zaračuna 25 % marže, trošarina

znaša 12,50 d.e. za hektoliter, DDV pa 20 %?

Odg.:

Naloga 2.7:

Trgovsko podjetje kupi 80.000 kg premoga po ceni 55,00 d.e. za tono.

Dobavitelj prizna 4 % količinskega rabata.

Stroški prevoza in manipulacij s premogom so 776,00 d.e.

Kolikšna je končna prodajna cena tone premoga, če sta marža in DDV 20 %, med

manipulacijami pa se izgubi 2 % premoga?

Odg.:


17

2.2 Sestavljena delitvena kalkulacija

Naloga 2.8:

Podjetje izdeluje tri vrste laminatov:

1.000 kosov laminata L1 z merami (dolžina/širina/debelina): 60 cm/10 cm/8 mm

500 kosov laminata L2 z merami (dolžina/širina/debelina): 80 cm/20 cm/6 mm

2.000 kosov laminata L3 z merami (dolžina/širina/debelina): 40 cm/30 cm/10 mm

Kolika je lastna cena kosa posameznega laminata, če so skupni stroški 5.040,00 d.e.?

1 2 3 4 5 6

Vrsta

laminata

Volumen

(v dm3)

Količina

(kosi)

Skupni

volumen

(v dm3)

Sorazmer-

nostno

število (x)

Stroški

(v d.e.)

Stroški

na enoto

(v d.e.)

L1

L2

L3

Skupaj

x = SS / Qx

3 = 2 * 1 4 = 3 * k 5 = 4*x 6 = 5:2

Odg.:

Naloga 2.9:

Mlekarna izdeluje okrogle hlebce sira štirih velikosti:

300 hlebcev sira S1 s polmerom r = 30 cm in višino v = 1 dm1

200 hlebcev sira S2 s premerom d = 4 dm in višino v = 2 dm

100 hlebcev sira S3 s premerom 0,4 m in višino v = 5 cm

500 hlebcev sira S4 s polmerom r = 50 cm in višino v = 0,6 dm

Kolika je lastna cena posameznega hlebca sira, če so skupni stroški 5.400,00 d.e.?

1 2 3 4 5 6

Vrsta

SIRA Volumen

(v dm3)

Količina

(kosi)

Skupni

volumen

(v dm3)

Sorazmer-

nostno

število (x)

Stroški

(v d.e.)

Stroški

na enoto

(v d.e.)

S1

S2

S3

S4

Skupaj

Odg.:

1 Prostornina valja je vrV 2

.


18

2.3 Kalkulacija z dodatki

Naloga 2.10:

Koliki delež (v d.e. in v odstotkih) plač odpade na

kadrovski oddelek, če sta v njem zaposlena dva delavca s količnikom plače 2,00

računovodstvo, če je v njem en zaposleni s količnikom plače 3,00

proizvodnjo, kjer je osem zaposlenih s količnikom plače 1,00

direktorja s količnikom plače 5,00

če so skupna sredstva za bruto plače 4.800,00 d.e., merilo za delitev pa je število zaposlenih

in njihovi količniki plač?

n

i

iii KKSSSS1

d% = (dd.e./SS)*100

oddelek število

zaposlenih količnik

S sorazmer-

n nostno

število (x)

delež v

b b bruto plači

(v d.e.)

delež v

b b bruto plači

(v %)

kadrovski

R računovodstvo

proizvodnja

direktor

Skupaj

Odg.:

Naloga 2.11:

Izdelek Z je izdelan iz materialov A, B in C.

Neposredni stroški materiala A za izdelek Z so 40,00 d.e., materiala B 80,00 d.e. in materiala C

120,00 d.e.

Pri materialu A je dodatek za splošne stroške 30 %, pri materialu B 20 % in pri C 10 %.

Pri izdelavi obdelujemo proizvod na dveh stroškovnih mestih s stroški 25,00 d.e. (SM-0l) in

35,00 d.e. (SM-02) na enoto, dodatek za splošne stroške pa je na prvem stroškovnem mestu 60

% in na drugem 100 %.

Kolikšen je dobiček pri prodaji izdelka Z (v d.e. in v odstotkih prodajne cene), če je končna

prodajna cena z 20 % stopnjo DDV 648,00 d.e.!

Izdelek Z neposredni

stroški

dodatek

%

splošni

stroški Skupaj

material A

material B

material C

stroški materiala

SM-01

SM-02

izdelavni stroški

proizvodni stroški

DOBIČEK

prodajna cena

DDV

končna prodajna cena

Odg.:


19

Naloga 2.12:

Podjetje izdeluje produkte T1, T2 in T3 iz materialov A in B, katerih nabavna cena je v

razmerju 3 : 2.

V izdelku T1 je 2 kg materiala A in 3 kg materiala B, v izdelku T2 je 4 kg materiala A in 2 kg

materiala B in v izdelku T3 je po 3 kg obeh materialov.

Kolikšni so stroški materiala za posamezni izdelek T1, T2 in T3, če izdelajo 4.000 izdelkov T1,

2.000 izdelkov T2 in 5.000 izdelkov T3, skupni stroški materiala pa so 93.000,00 d.e.?

Vrsta

izdelka

material

A

(Q x NC)

material

B

(Q x NC)

skupaj

material

(A + B)

Količina

(kosi)

soraz.

število

(x)

Stroški

(v d.e.)

Stroški

na enoto

(v d.e.)

T1

T2

T3

Skupaj

Odg.:

Naloga 2.13:

Podjetje nabavi bruto 1,6 tone blaga A (tara je 100 kg) po 2,00 d.e./kg in 2,5 tone blaga B (tara

je 20% bruto teže) po 1,00 d.e./kg.

Stroški prevoza znašajo 820,00 d.e., stroški zavarovanja pa 1.000,00 d.e.

Embaliranje blaga A stane 80,00 d.e., blaga B pa 100,00 d.e.

Kolikšni sta končni prodajni ceni kilograma blaga A in kilograma blaga B, če si podjetje

zaračuna 25% marže, stopnja DDV je 20%, ob manipulacijah pa se izgubi 1% količine blaga A

in 2% količine blaga B?

Glavna tabela Masa (v kg)

Blago A B skupaj Blago A B skupaj

fc bruto

x Q(NT) - tara

= fv = neto

+ prevoz - kalo

+zavarovanje =masa

+embaliranje Prevoz (od BT)

+ NNS Blago A B skupaj

= NV BT( kg)

+ M (25%) soraz.št.

= PV d.e.

+DDV(20%) Zavarovanje (na fv)

= KPV Blago A B skupaj

Končni prodajni ceni (KPC=KPV:Q) fv

KPCA soraz.št.

KPCB d.e.

Odg.:


20

Zgled 3.1

Izdelek L je izdelan iz materialov A in B.

Neposredni stroški materiala A za izdelek L so 20,00 EUR in materiala B 30,00 EUR.

Pri materialu A je dodatek za splošne stroške 25 %, pri materialu B pa 20 %.

Pri izdelavi obdelujemo proizvod na treh stroškovnih mestih s stroški 28,00 EUR (SM-0l)

22,00 EUR (SM-02) in 30,00 EUR (SM-03) na enoto, dodatek za splošne stroške pa je na

prvem stroškovnem mestu 25 %, na drugem 100 % in na tretjem stroškovnem mestu 50 %.

Kolikšen je dobiček pri prodaji izdelka L (v EUR in v odstotkih prodajne cene), če je končna

prodajna cena z 8,5 % stopnjo DDV 238,70 EUR?

Izdelek L neposredni

stroški

dodatek

%

splošni

stroški Skupaj

material A

material B

stroški materiala

SM-01

SM-02

SM-03

izdelavni stroški

proizvodni stroški

DOBIČEK

prodajna cena

DDV

končna prodajna cena


Odg.:


21

3 STROŠKI POSLOVANJA IN NJIHOVO NADZIRANJE

Naloga 3.1:

Podjetje A se ubada s problemom izjemno velikih stroškov. Analiza vzrokov preseganja

stroškov in odgovornost zanje ni bila mogoča, saj niso imeli ustreznega mehanizma, zato so

naročili mnenje strokovnjaka, ki naj bi pokazalo potrebno velikost stroškov na enoto proizvoda.

Iz njega je razvidno, da so standardi potroškov in stroškov naslednji:

1 potrošek neposrednega materiala 3 kg/enoto

2 potrošek neposrednega dela 2 uri/enoto

3 cena materiala 35,00 d.e./kg

4 cena dela 24,00 d.e./uro

V obdobju, zajetem v analizi, so bili doseženi naslednji rezultati:

1 proizvodnja 5.500 enot

2 nabava materiala 18.000 kg

3 vrednost nabavljenega materiala 630.000,00 d.e.

4 poraba materiala 16.300 kg

5 poraba neposrednega dela 11.400 ur

6 povprečna urna postavka za delo 25,00 d.e./uro

Ugotovite:

1 standardne stroške na enoto proizvoda

2 celotni odmik stroškov

a) odmik neposrednih stroškov materiala zaradi spremenjenih:

- potroškov materiala (potroškovni odmik)

- cen materiala (cenovni odmik)

- celotni odmik neposrednih stroškov materiala.

b) odmik neposrednih stroškov dela zaradi spremenjenih:

- potroškov dela (učinkovitostni odmik)

- urne postavke (postavkovni odmik)

- celotni odmik neposrednih stroškov materiala.

3 razčlenitev odmikov stroškov prikažite tudi v tabeli in pripišite, ali so ugodni ali neugodni

1 standardni stroški na enoto proizvoda

prvine

standardni

potrošek

(na enoto)

standardna

cena

(v d.e./enoto)

standardni

stroški

(v d.e./enoto)

neposredni material

neposredno delo

skupaj


22

2 odmik pri stroških in njegova razstavitev (v d.e.)

prvine

standardni

stroški na

enoto

uresničeno načrtovano

odmik

neposredni material

neposredno delo

skupaj

a) odmik neposrednih stroškov materiala

- potroškovni odmik (POM) POM= (uresničena poraba – standardna poraba za uresničeni obseg proizvodnje) x standardna cena

- cenovni odmik (COM) COM = (uresničena cena – standardna cena) x uresničena poraba

- celotni odmik neposrednih stroškov materiala (∑OM) ∑OM = POM + COM

b) odmik neposrednih stroškov dela

- učinkovitostni odmik (UOD) UOD = (uresničene ure dela – standardne ure dela) x standardna urna postavka

- postavkovni odmik (POD) POD = (uresničena urna postavka – standardna urna postavka) x uresničene ure dela


23

- celotni odmik neposrednih stroškov dela (∑OD) ∑OD = UOD + POD

- celotni odmik neposrednih stroškov (∑O) ∑O = ∑OM + ∑OD

3 Razčlenitev odmikov stroškov prikažite tudi v tabeli (v d.e.) in pripišite, ali so ugodni ali

neugodni!

stroški dela stroški materiala

odmiki odmiki

učinkovitostni postavkovni potroškovni cenovni

skupaj

Legenda:

(U) = ugoden odmik

(N) = neugoden odmik

Naloga 3.2:

V obratu, ki je oblikovan kot prihodkovno mesto odgovornosti, je poslovodja mesta načrtoval

naslednje ekonomske kategorije:

NAČRTOVANO

prodana

količina

(v enotah)

prihodek

(v d.e.)

spremenljivi

stroški (v d.e.)

Proizvod A 920 552,00 414,00

Proizvod B 1.380 1.035,00 759,00

skupaj

Uresničene pa so bile naslednje ekonomske kategorije:

URESNIČENO

prodana

količina

(v enotah)

prihodek

(v d.e.)

spremenljivi

stroški (v d.e.)

Proizvod A 1.020 663,00 510,00

Proizvod B 1.200 864,00 600,00

skupaj

V načrtu je podjetje upoštevalo standardne spremenljive stroške.

Ugotovite:

1 Je bil poslovodja prihodkovnega mesta pri svojem delovanju (ne) uspešen? (ugotovitev utemeljite z odmiki med uresničenim in načrtovanim sodilom za presojanje uspešnosti

prihodkovnega mesta odgovornosti; celotni odmik razstavite na delne odmike zaradi spremenjenega obsega

prodaje in spremenjene prodajne cene)

2 Je bil obrat kot ekonomska enota enako (ne) uspešen kot vodja mesta odgovornosti?


24

1 ocena uspešnosti prihodkovnega mesta kot mesta odgovornosti

- sodilo je posebni prispevek za kritje (PPZK) PPZK = uresničeni prihodki – standardni spremenljivi stroški za uresničeni obseg proizvodnje (SSS)

SSS = načrtovani (standardni) spremenljivi stroški / prodana količina izdelkov

izdelek

načrtovani

spremenljivi

stroški

(v d.e.)

načrtovana

količina

(v enotah)

standardni

spremenljivi

stroški / enoto

SSS za uresni-

čeni obseg

proizvodnje

(v d.e.)

Proizvod A

Proizvod B

skupaj

- izračun celotnega odmika (v d.e.):

kategorija načrtovano

uresničeno

odmik

Prihodek:

- proizvod A

- proizvod B

skupaj

Spremenljivi

standardni stroški:

- proizvod A

- proizvod B

Skupaj

Posebni prispevek

za kritje:

- proizvod A

- proizvod B

Skupaj

- cenovni odmik (CO) CO = (uresničena cena – načrtovana cena) x uresničena prodaja

uresničena cena = uresničeni prihodki / uresničena prodaja

izdelek

uresničena

cena

(v d.e.)

načrtovana

cena

(v d.e.)

uresničena

prodaja

(v enotah)

cenovni

odmik

(v d.e.) U/N

Proizvod A

Proizvod B

skupaj

- količinski odmik prodaje (KO) KO = (uresničena prodaja – načrtovane prodaja) x načrtovani prispevek za krije na enoto (PKSS)

PKSS = (načrtovani prihodek – SSS) / načrtovana prodana količina


25

izdelek

uresničena

prodaja

(v enotah)

načrtovana

prodaja

(v enotah)

načrtovani

PKSS

(v d.e.)

količinski

odmik prodaje

(v d.e.) U/N

Proizvod A

Proizvod B

skupaj

- celotni odmik (∑O): ∑O = CO + KO

2 Je bil obrat kot ekonomska enota enako (ne) uspešen kot vodja mesta odgovornosti?

kategorija načrtovano

uresničeno

odmik

Prihodek:

- proizvod A

- proizvod B

552,00

1.035,00

663,00

864,00

111,00 U

- 171,00 N

skupaj 1.587,00 1.527,00 - 60,00 N

Spremenljivi

standardni stroški:

- proizvod A

- proizvod B

414,00

759,00

Skupaj 1.173,00

Posebni prispevek

za kritje:

- proizvod A

- proizvod B

138,00

276,00

Skupaj 414,00

Komentar:


26

4 STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO V PODJETJU

4.1 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV DELA

Naloga 4.1.1:

V podjetju imajo delovno mesto gozdarja.

V mesecu aprilu je:

pripravil 0,65 hektarja tal za posaditev drevesnih sadik; za hektar lahko porabi 130 ur

dela (predvidenih je 130 normiranih ur/ha)

posadil je 1.100 sadik; za posaditev ene sadike je porabil 3 minute (0,05 ure)

(predvidenih je 0,05 normiranih ur/sadiko)

izkoristil 5 dni letnega dopusta po 8 ur

V mesecu aprilu je lahko porabil za delo 176 ur. Drugi podatki pa so:

količnik zahtevnosti njegovega delovnega mesta je 2,20

najmanj zahtevno delovno mesto je ovrednoteno s 130 točkami

vrednost točke za tekoče leto znaša 1,60 d.e.; podjetje jo je izračunalo tako, da je letni

znesek namenjen plačam delilo z letnim številom točk, pri čemer je upoštevalo vse

zaposlene v podjetju

nadomestilo plače znaša 90 % plače

dajatve iz plač znašajo 20 %.

Ugotovite:

1 Kolikšna je bila kosmata in kolikšna čista plača zaposlenega (izračunati je potrebno posebej

opravljeno delo in posebej nadomestila)?

2 Ali je gojitelj, za katerega računamo plačo, dosegel normirani učinek, ga presegel (za koliko)

oziroma ga ni dosegel (za koliko je bil njegov učinek manjši od normiranega)?

1 kosmata in čista plača (delo in nadomestila)

vrednost delovnega mesta v točkah = točke za najmanj zahtevno delo x količnik zahtevnosti

vrednost delovne ure = vrednost delovnega mesta v točkah / število delovnih ur

VDM =

Zaslužek v obdobju: VDU =

1 opravljeno delo

a) priprava tal PT = Qha * nh/ha =

b) sajenje sadik SS = QS * nh/s =

Skupaj ure za opravljeno delo Snh = PT + SS =

Opravljeno delo v točkah Dt = Snh * VDU =

Zaslužek za opravljeno delo Z = Dt * Vt =

Čisti zaslužek ČZ = Z * (100% - DP%) =

2 nadomestila

nadomestilo za dopust ND = Qu * VDU * Vt * ND% =

čisto nadomestilo ČND = ND * (100% - DP%) =

kosmata plača (strošek podjetja) KP = Z + ND =

čista plača gozdarja ČP = ČZ + ČND =

ČP = KP * (100% - DP%) =

2 doseganje normiranega učinka

= uresničene nh / načrtovane nh = Unu / Nnu =


27

Naloga 4.1.2:

V podjetju Lan, d. o. o., so predvideli v letu 2007 za plače 1,786.500,00 d.e. Med letom so

ugotovili, da so načrtovali premajhne plače za zaposlence z večjimi plačami. Zato nameravajo

spremeniti razmerje med najmanjšo in največjo plačo in kot posledico tega razmerja med

plačami vseh zaposlencev v podjetju. V sedanjem pravilniku imajo določeno, da je najmanj

zahtevno ocenjeno s 100 točkami, najbolj zahtevno pa s 400 točkami. Novo razmerje naj bi bilo

1 : 5. V podjetju so bili zaposlenci do sedaj ocenjeni takole:

SKUPINA Število zaposlencev Količnik zahtevnosti

dela

I. 10 1,0

II. 70 1,5

III. 140 2,0

IV. 100 2,5

V. 80 3,0

VI. 25 3,5

VII. 5 4,0

Skupaj 410

Ugotovite:

1 Kolikšna bi morala biti vrednost točke, da bi zaposlenec z najmanjšo plačo tudi pri

spremenjenem razmerju dobil enako plačo, in koliko bi morali povečati celotni znesek

plač, da bi to uresničili?

2 Za koliko bi morali povečati obseg denarja za plače, če bi razmerje zmanjšali na 1:3 in

pri tem upoštevali, da zaradi spremenjenega razmerja zaposlenci v III. skupini, ki so za

proizvajalni proces najpomembnejši, ne smejo imeti manjše plače?

3 Kolikšna bi bila plača zaposlenca v V. skupini pri zmanjšanem in koliko pri povečanem

razmerju?

4 Kolikšen je trenutno povprečni količnik zahtevnosti dela zaposlencev?

1 vrednost točke, da bi zaposlenec z najmanjšo plačo pri spremenjenem razmerju dobil enako

plačo in povečanje celotnega zneska plač

Mesečno in letno število točk ter plača po sedanjem razmerju:

SKUPINA Število

zaposlencev

Količnik

zahtevnosti

dela

Točke

/mesec Točke/leto

Mesečna

plača

I. 10 1,0

II. 70 1,5

III. 140 2,0

IV. 100 2,5

V. 80 3,0

VI. 25 3,5

VII. 5 4,0

Skupaj 410

Vt = SP / Qt = SP = skupni znesek plač


28

Mesečno in letno število točk ter plača pri novem razmerju:

SKUPINA Število

zaposlencev

Točke/

mesec/

zaposleni

Količnik

zahtevnosti

dela

Točke/

mesec

Točke/

leto

Mesečna

plača

I. 10

II. 70

III. 140

IV. 100

V. 80

VI. 25

VII. 5

Skupaj 410

2 povečani obseg denarja za plače pri razmerju 1:3 in enakih plačah v III. skupini

Mesečno in letno število točk ter plača pri novem razmerju:

SKUPINA Število

zaposlencev

Točke/

mesec/

zaposleni

Količnik

zahtevnosti

dela

Točke/

mesec

Točke/

leto

Mesečna

plača

I. 10

II. 70

III. 140

IV. 100

V. 80

VI. 25

VII. 5

Skupaj 410

3 plača zaposlenca v V. skupini pri zmanjšanem in koliko pri povečanem razmerju


29

4 trenutni povprečni količnik zahtevnosti dela

SKUPINA Število

zaposlencev

Količnik

zahtevnosti

dela

Pogojni

zaposlenci

I. 10 1,0

II. 70 1,5

III. 140 2,0

IV. 100 2,5

V. 80 3,0

VI. 25 3,5

VII. 5 4,0

Skupaj 410

pKZD = Qpz / Qz =

Naloga 4.1.3:

Podjetje Sigma, d.o.o. se proizvaja le en izdelek.

Pri proizvodnji 800 enot mesečno je lastna cena enote sestavljena takole (v d.e.):

Neposredni stroški, od teh: 1.200,00

- stroški materiala (1) 800,00

- stroški plač (1) 400,00

Splošni stroški proizvajanja, od teh: 445,00

- stroški materiala (1) 120,00

- stroški vzdrževanje (0) 30,00

- amortizacija (0) 200,00

- dajatve, neodvisne od izida (0) 20,00

- stroški plač (0,5) 75,00

Splošni stroški prodajanja in služb

ravnateljstva, od teh: 310,00

- stroški materiala (0,1) 180,00

- amortizacija(0) 5,00

- dajatve, neodvisne od izida (0) 25,00

- stroški plač (0,1) 100,00

Številke v oklepajih so stopnja spremenljivosti (variator) stroškov. Variator 1 pomeni, da se

stroški spreminjajo sorazmerno z obsegom proizvodnje, variator 0 pa, da se stroški z obsegom

proizvodnje sploh ne spremenijo.

Prodajna cena količinske enote je 2.000,00 d.e.


30

Ugotovite:

1 Koliko dobička je mogoče nameniti za povečanje kapitala, če je davek od dobička 22 %?

Podjetje lahko iz naslova večje uspešnosti poveča prejemke zaposlencev na osnovi plač

največ za 2,5 %. v d.e.

1. Prihodki (PC x Q)

2. Odhodki (A + B + C)

A Neposredni stroški, od teh:

- stroški materiala

- stroški plač

B Splošni stroški proizvajanja, od teh:


- stroški vzdrževanja

- amortizacija

- dajatve, neodvisne od izida

- stroški plač

C Splošni stroški prodajanja in služb

ravnateljstva, od teh:


- amortizacija

- dajatve, neodvisne od izida

- stroški plač

3. Dobiček (1. – 2.)

- 22-odstotni davek od dobička (DD)

4. Čisti dobiček (ČD)

- Delež zaposlencev v dobičku (DZD)

5. Dobiček za povečanje kapitala

DZD = stroški plač * 2,5% =

Komentar:


31

2 Kako vpliva na plače in oblikovanje dobička 25-odstotno povečanje mesečne proizvodnje z

nadurami sedanjih zaposlencev, če je nadurno delo plačano s 50-odstotnim dodatkom za

nadurno delo?

Vrsta

Znesek pri

starem obsegu

dejavnosti (v d.e.)

Količnik

povečanja

Povečanje

zneska (v d.e.)

Celotni

novi znesek (v d.e.)

Stroški materiala: 1 s stopnjo

spremenljivosti (1)

2 s stopnjo

spremenljivosti (0,1)

SKUPAJ --------------------

Stroški amortizacije: 1 s stopnjo

spremenljivosti (0)

SKUPAJ --------------------

Stroški vzdrževanja 1 s stopnjo

spremenljivosti (0)

SKUPAJ --------------------

Stroški plač: 1 s stopnjo

spremenljivosti (1)

2 s stopnjo


3 s stopnjo


SKUPAJ --------------------

Dajatve, neodvisne od izida: 1 s stopnjo

spremenljivosti (0):

SKUPAJ --------------------

Skupaj stroški --------------------

Izračun dobička, ki ga je mogoče nameniti za povečanje kapitala: v d.e.

1 Prihodki

2 Odhodki

3 Dobiček

- 22-odstotni davek od dobička

4 Čisti dobiček

- delež zaposlencev v dobičku

5 Dobiček za povečanje kapitala


32

Naloga 4.1.4:

Podjetje je prevzelo montažna dela na zgradbi, ki jih mora opraviti v dveh mesecih (po 25

delovnih dni), pri čemer je predvidenih 4.200 normiranih ur. Ura teh zaposlencev je obračunana

po 5,00 d. e.

Količnik za nadurno delo je 1,50, pri čemer je treba upoštevati, da znaša po statistični

dokumentaciji povprečno doseganje norme:

pri 8-urnem delovniku 130 %




pri 12-urnem delovniku 120 %.

Plačevanje presežka je sorazmerno s preseganjem.

Drugi stroški, ki se mesečno pojavijo v zvezi z zaposlenci, so:

Vrsta stroška Strošek v d.e.

Enkratni prevoz vseh zaposlenih na delovišče in nazaj 90,00

Nastanitev in prehrana na zaposlenca mesečno 125,00

Terenski dodatek na zaposlenca mesečno 55,00

Dve dnevnici za vsakega zaposlenca (cena na dnevnico) 15,00

Komplet orodja na zaposlenca 100,00

Ugotovite:

1 Kakšno je največje potrebno število zaposlencev ter koliko rednih ur in koliko nadur bi

morali opraviti na zgradbi? Kolikšne bodo njihove dvomesečne plače?

2 Kolikšno je najmanjše potrebno število zaposlencev ter koliko rednih ure in koliko nadur

bodo morali opraviti? Kolikšne bodo njihove dvomesečne plače?

3 Ali se podjetju bolj splača, da se odloči za večje število zaposlencev in manjše število nadur

ali za večje število nadur in manjše število zaposlencev?

1 največje potrebno število zaposlencev, redne ure in nadure na zgradbi ter dvomesečne plače

Največje potrebno število zaposlencev (Zmax) izračunamo po obrazcu:

norm

norm

sthdm

hZ

max hnorm = Število normiranih ur za neposredno delo na zgradbi

m = število mesecev

d = število delovnih dni mesečno

h = število delovnih ur dni dnevno (8 ur)

stnorm = stopnja doseganje norme ob 8-urnem delovniku


33

Stroški plač bodo:

Stroški plač v d.e.

redno delo

nadurno delo

Skupaj

Komentar:

2 najmanjše potrebno število zaposlencev, redne ure, nadure ter dvomesečne plače

Najmanjše potrebno število zaposlencev (Zmin) izračunamo po obrazcu:

norm

norm

sthdm

hZ

min hnorm = Število normiranih ur za neposredno delo na zgradbi

m = število mesecev

d = število delovnih dni mesečno

h = število delovnih ur dni dnevno (12 ur)

stnorm = stopnja doseganje norme ob 12-urnem delovniku

Zaposleni bi v tem primeru dosegali naslednje število normiranih ur:

Normirane ure

redno delo

nadurno delo

Skupaj

Stroški plač bi bili:

Stroški plač v d.e.

redno delo

nadurno delo

Skupaj

Komentar:


34

3 večje število zaposlencev in manjše število nadur ali večje število nadur in manjše število

zaposlencev

Vrsta stroška v d.e.

nastanitev in prehrana

terenski dodatek

dnevnice

orodje

Skupaj na zaposlenca

v d.e.

Celotni stroški več

zaposlencev

manj

zaposlencev

razlika

plače

drugi stroški

Skupaj

Komentar:

Naloga 4.1.5:

V obravnavanem podjetju so v letnih računovodskih izkazih naslednji podatki:

(v tisoč d.e.)

Kategorija prejšnje

leto

tekoče

leto

1. stroški materiala in amortizacije 3.300 4.020

2. stroški storitev 30 38

3. stroški plač 125 150

4. povečanje vrednosti zalog nedokončane

proizvodnje

3 2

5. odhodki iz financiranja (stroški obresti) 10 14

6. prihodki od poslovanja 3.780 4.620

7. prihodki od financiranje (prihodki od obresti) 14 18

8. plače v prodanih proizvodih 120 160

9. davek od dobička 0,12 0,20

10. čisti delež zaposlencev v dobičku 0,40 0,50

11. 25-odstotni davek od kosmatih plač


35

Število zaposlencev:

1. januarja – 200, 31. marca – 250, 30. junija – 180, 30. septembra – 210 in 31. decembra – 190

Pri zaposlencih med posameznimi leti ni bilo razlike.

Ugotovite:

1 Uspešnost zaposlencev glede na podjetje za tekoče in prejšnje leto ter kazalnike med seboj

primerjajte.

2 Uspešnost zaposlencev glede na zaposlence za tekoče in prejšnje leto ter kazalnike med

seboj primerjajte.

1 uspešnost zaposlencev glede na podjetje za tekoče in prejšnje leto ter primerjava kazalnikov

zap

dQ

dohodekdoh dohd = dohodkovnost dela

Qzap = povprečno število zaposlencev v letu dni

Dohodek = dobiček + stroški za plače + vračunane obresti + vračunane dajatve – izguba

Dobiček lahko izračunamo iz podatkov v izkazu poslovnega izida, in sicer:

Dobiček = prihodki – odhodki

Izračun posameznih ekonomskih kategorij: (v tisoč d.e.)

Kategorija Prejšnje leto Tekoče leto

1. Prihodki

2. Odhodki

3. Dobiček (1-2)

4. Dohodek

5. Povprečno število

zaposlencev

6. Dohodkovnost dela

Komentar:


36

2 uspešnost zaposlencev glede na zaposlence za tekoče in prejšnje leto ter primerjava

kazalnikov

1 stopnja udeležbe zaposlenca v dohodku (UZst )

dohodek

ČPUZ

ts

x 100 % ∑ČP = vsota čistih plač in drugih deležev zaposlencev

2 povprečna mesečna kosmata plača (KPpm)

P

mpm

Qz

VPKP VPm = vračunane plače na mesec

Qzp = povprečno število zaposlencev

3 povprečna vračunana čista plača (VPČp)

p

lP

Qz

VPČVPČ VPČl = vračunane čiste plače v letu dni

Kazalnik Prejšnje leto

Tekoče leto

Odstotni indeks

1 stopnja udeležbe zaposlenca v dohodku

2 povprečna mesečna kosmata plača

3 povprečna vračunana čista plača

Komentar:


37

4.2 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV OSNOVNIH SREDSTEV

Naloga 4.2.1:

V podjetju želijo ustvariti nov proizvod.

V ta namen potrebujejo nov stroj, ki stane 10.000,00 d.e. Njegova doba koristnosti je 4 leta.

Preostala vrednost ob koncu četrtega leta je 2.000,00 d.e. Predvidena prodajna cena novega

proizvoda je 2,00 d.e., predvideni obseg prodaje po tej ceni pa 10.000 proizvodov letno.

Stroški in dobiček za proizvod so ocenjeni takole (v d.e.):

1 stroški neposrednega dela 0,30

2 stroški neposrednega materiala 0,55

3 spremenljivi stroški 0,15

4 stalni stroški, skupaj z amortizacijo 0,40

5 davek iz dobička 0,15

Stroški kapitala v podjetju znašajo 14 % vrednosti sredstev.

Ocenite naložbo:

1 z gospodarskimi sodili naložbenja (investiranja)

2 s finančnimi sodili naložbenja (investiranja):

- z navadno dobo vračanja

- z diskontno dobo vračanja

- s čisto sedanjo vrednostjo

- s koeficientom prejemkovnosti

1 gospodarska sodila naložbenja (investiranja)

- predračunski izkaz poslovnega izida za predvideni letni obseg proizvodnje

NAČRTOVANO na enoto

(v d.e.)

skupno

(v d.e.)

neposredno delo

neposredni material

spremenljivi stroški

stalni stroški (z amortizacijo)

celotni stroški

prodajna cena

dobiček

davek iz dobička

čisti dobiček

- dobičkonosnost naložbe (DN) DN = povprečni letni čisti dobiček / vrednost naložbe


38

- koeficient dobičkonosnosti naložbe (KDN) v štirih inačicah:

1 KDN1 = 100NV

ČD ČD = čisti dobiček NV = nabavna vrednost

2 KDN2 = 100 PVNV

ČD PV = preostala vrednost

3 KDN3 = 100NOVp

ČD NOVp = povprečna neodpisana vrednost

2

NOVkNVzNOVp

NVz = začetna nabavna vrednost

NOVk = končna neodpisana vrednost

4 KDN4 = 100NOVv

ČD NOVv = vsakokratna neodpisana vrednost

KDN4n = koeficient konec n-tega leta

KDN41 =

KDN42 =

KDN43 =

KDN44 =

Komentar:

2 finančna sodila naložbenja (investiranja):

- navadna doba vračanja (NDV)

LČP

NVNDV NV = začetna naložba (nabavna vrednost)

ČPL = letni čisti prejemek

ČPL = ČD + Amzn Amzn= letni znesek amortizacije


39

- diskontna doba vračanja SVN = sedanja vrednost naložbe

n

LnLLN

r

ČP

r

ČP

r

ČPSV

)1(..........

)1()1( 2

21

r = stroški kapitala

1 – n = število obdobij

NV – SVN ≤ 0 naložba je poplačana

- čista sedanja vrednost

leto

letni

denarni tok

(v d.e.)

diskontni

faktor

sedanja

vrednost

(v d.e.)

0

1

2

3

4

NSV

- koeficient prejemkovnosti SVČP = sedanja vrednost čistih prejemkov (naložba,

dobiček, amortizacija, preostala vrednost)

NV

SVK ČP

P NV = začetna naložba (naložbeni izdatek)

Komentar:

Naloga 4.2.2:

V podjetju proučujejo dve med seboj neodvisni naložbi, ki se nanašata na nabavo dveh vrst

nove proizvajalne opreme: A in B. Predračunska vrednost vsake naložbe je 1.000,00 d.e. Obe

vrsti opreme imata dobo koristnosti 5 let. Obe vrsti opreme se v dobi koristnosti v celoti

izrabita. Preostala vrednost je zanemarljiva, zato je podjetje pri računanju učinkov opreme ne

upošteva. Opremo namerava podjetje financirati s kapitalom, ne z dolgovi.


40

Čisti prejemki opreme A in opreme B so naslednji (v d.e.)

leto Oprema A Oprema B

1 500,00 150,00

2 400,00 250,00

3 300,00 300,00

4 200,00 450,00

5 100,00 500,00

V podjetju zahtevajo, da novi projekt ne sme imeti manjše dobičkonosnosti od sedanje 14-

odstotne povprečne dobičkonosnosti.

Ocenite naložbo:

1 s čisto sedanjo vrednostjo

2 z navadno dobo vračanja

3 z diskontirano dobo vračanja

4 z dobičkonosnostjo naložbe, upoštevajoč začetno naložbeno vrednost

1 čista sedanja vrednost

leto diskontni

faktor

Oprema A Oprema B

denarni tok ČSV denarni tok ČSV

0

1

2

3

4

5

skupaj

2 navadna doba vračanja


čisti prejemki čisti prejemki

0

1

2

3

4

doba vračanja


41

3 diskontirana doba vračanja


čisti prejemki čisti prejemki

0

1

2

3

4

5

doba vračanja

4 dobičkonosnost naložbe

Komentar:

Naloga 4.2.3:

Proučevano podjetje se ukvarja z dejavnostjo na stroju, ki ima ob koncu tretjega leta pri

nabavni vrednoti 18.400,00 d.e. neodpisano vrednost 7.000,00 d.e. S to dejavnostjo se

namerava ukvarjati še dve leti in bi v vsakem letu doseglo za 1.400,00 d.e. čistega dobička. Ob

koncu petega leta bi za stroj dobilo 500,00 d.e., ob koncu tretjega leta pa ima zanj ponudbo

7.500,00 d.e.

Ugotovite, ali se podjetju izplača stroj prodati že sedaj in s tem predčasno opustiti dejavnost ob

predpostavki, da nima težav s prerazporeditvijo zaposlencev in če so stroški kapitala 9 %?

(v d.e.)

Leto Amortizacija Čisti

dobiček

Preostala

vrednost Skupaj

Diskontni

faktor

Sedanja

vrednost

4 (1)

5 (2)

Skupaj

Komentar:


42

4.3 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV PREDMETOV DELA

Naloga 4.3.1:

Proučevano podjetje potrebuje pri svoji proizvodnji med drugim tudi 2.000 kosov izbranega

sestavnega dela. Na trgu bi ga lahko kupovalo po 8,00 d.e. za kos, lahko pa bi ga tudi samo

proizvajalo. Pri lastni proizvodnji bi imelo naslednje stroške (v d. e.):

Vrsta stroška Znesek/enoto

neposredni stroški materiala 3,20

neposredne plače 2,60

spremenljivi del splošnih stroškov materiala 0,60

Ugotovite:

1 Za katero različico naj se podjetje odloči, če ima za potrebni obseg tega dela še

razpoložljive in še neizrabljene zmogljivosti strojev ter za to proizvodnjo niso potrebne

nobene dodatne priprave, ki bi povzročile dodatne stroške zunaj običajnih in že

predvidenih; vsi stalni stroške se pokrivajo na osnovi neposrednih plač, in sicer s 100-

odstotnim dodatkom. Načrtovani obseg neposrednega dela z dosedanjo proizvodnjo še ni

izčrpan.

2 Za katero različico naj se podjetje odloči, če mora za proizvodnjo sestavnega dela najprej

nabaviti stroj, ki povzroča 1.200,00 d.e. stalnih stroškov v obdobju, v katerem je potrebno

proizvesti 2.000 kosov izbranih sestavnih delov? Zmogljivosti tega stroja za proizvodnjo

2.000 sestavnih delov niso v celoti izčrpane.

3 Za katero različico naj se podjetje odloči, če sicer za proizvodnjo sestavnega dela ima

potrebni stroj, vendar so njegove zmogljivosti že v celoti izrabljene. V času, ki je potreben

za proizvodnjo 2.000 sestavnih delov, bi se podjetje moralo odreči ustvarjanju drugega

proizvoda, pri katerem bi lahko dosegli 6.000,00 d.e. prihodkov ob 2.000,00 d.e.

spremenljivih stroških.

1 Za katero različico naj se podjetje odloči, če ima za potrebni obseg tega dela še

razpoložljive in še neizrabljene zmogljivosti strojev ter za to proizvodnjo niso potrebne

nobene dodatne priprave, ki bi povzročile dodatne stroške zunaj običajnih in že

predvidenih; vsi stalni stroške se pokrivajo na osnovi neposrednih plač, in sicer s 100-

odstotnim dodatkom. Načrtovani obseg neposrednega dela z dosedanjo proizvodnjo še ni

izčrpan.

Vrsta stroška Znesek (v d.e.)

neposredni stroški materiala

neposredne plače

spremenljivi del splošnih stroškov materiala

stalni del splošnih stroškov

skupaj stroški

lastna cena


43

Dodatni stroški za 2.000 kosov sestavnih delov, če jih proizvajajo sami,:



neposredne plače


skupaj

Komentar:

2 Za katero različico naj se podjetje odloči, če mora za proizvodnjo sestavnega dela najprej

nabaviti stroj, ki povzroča 1.200,00 d.e. stalnih stroškov v obdobju, v katerem je potrebno

proizvesti 2.000 kosov izbranih sestavnih delov? Zmogljivosti tega stroja s proizvodnjo

2.000 sestavnih delov niso v celoti izčrpane.

Stroški v zvezi s proizvodnjo dodatnih 2.000 kosov sestavnih delov:



neposredne plače


dodatni stalni stroški, tudi amortizacija

skupaj

Komentar:

3 Za katero različico naj se podjetje odloči, če sicer za proizvodnjo sestavnega dela ima

potrebni stroj, vendar so njegove zmogljivosti že v celoti izrabljene. V času, ki je potreben

za proizvodnjo 2.000 sestavnih delov, bi se podjetje moralo odreči ustvarjanju drugega

proizvoda, pri katerem bi lahko dosegli 6.000,00 d.e. prihodkov ob 2.000,00 d.e.

spremenljivih stroškov.

Stroški proizvodnje:



neposredne plače


okoliščinski (oportunitetni) stroški ( )

skupaj

Komentar:


44

Naloga 4.3.2:

V proučevanem podjetju so za potrebe vseh proizvajalnih obratov oblikovali vzdrževalno

delavnico kot poslovno-izidno enoto. Stroške, ki se pojavljajo v njej morajo kriti proizvajalni

obrati, za katere delavnica po delovnih nalogih opravlja storitve. Ker je dobro opremljena s

stroji, katerih zmogljivosti niso dobro izrabljene, je na podlagi letnega razmerja med

načrtovanimi splošnimi stroški v vzdrževalni delavnici in načrtovanimi neposrednimi plačami v

zvezi z delovnimi nalogi ugotovljen 150-odstotni dodatek, ki ga upošteva v kalkulacijah. Med

splošne stroške so vključene tudi plače v delavnici, ki zaradi stalne narave niso porazdeljene po

delovnih nalogih, amortizacija, splošni stroški materiala in podobno.

V proizvajalnem obratu A se je pojavila potreba po velikem popravilu.

Vzdrževalna delavnica podjetja je predložila predračun stroškov:


neposredni stroški materiala 2.500,00

neposredne plače 1.000,00

dodatek za splošne stroške 150 % neposrednih plač 1.500,00

skupaj 5.000,00

Hkrati je zasebni obrtnik poslal ponudbo, po kateri bi enako storitev opravil za 4.000,00 d.e.

1 Za katero ponudbo se odločiti glede na obrat in glede na podjetje kot celoto in zakaj?

Izračun:

Komentar:

2 Kako vpliva na odločitev o nosilcu izvedbe popravila to, da lahko zasebni obrtnik delo

opravi šele sedem dni kasneje kot lastna delavnica?

Izračun:

Komentar:

Naloga 4.3.3:

Večje kovinsko podjetje Kov d. d., v svojem proizvajalnem obratu proizvaja velike kovinske

zaboje. V ta namen rabi pločevino. Letno potrebuje 150 ton pločevine v kosih, in sicer 100 ton

v kosih po 2 m² in 50 ton v kosih po 3 m². Pločevino želenih mer kupuje neposredno pri

podjetju A, ki je njegov stalni dobavitelj. Podjetje A mu je dalo ponudbo, da bi dostavljalo

pločevino v kosih po 6 m². Podjetje B, ki je tudi stalni dobavitelj podjetja Kov d. d., pa bi

pločevino razrezalo na želene mere. Podjetje B, ki ima pri tem razrezu dobre izkušnje, ima pri

tem največ 2 % odpadka. Cena razreza se nanaša na količino dobavljene (neto) pločevine.


45

Podjetje A ima na voljo dovolj pločevine in jo lahko pošlje podjetju B v petih dneh, ko dobi

njegovo naročilo. Podjetje B lahko pločevino razreže na želeno mero v 7 dneh po prejemu

pločevine. Ker sta obe podjetji (A in B) zanesljiva dobavitelja, podjetje Kov d. d., ne

predvideva, da bi zaradi dodatnega vključevanja podjetja B v dobavo pločevine, nastali kakršni

koli zastoji.

Ugotovite, ali naj podjetje Kov d. d. kupi pločevino ustreznih mer neposredno od podjetja A ali

s posredovanjem podjetja B, ki razreže pločevino na želene mere?

Kategorija Količina

(v tonah)

Stroški za tono

(v d.e.)

1. Ponudba podjetja A:

2 m²

3 m²

6 m²

100

50

150

1.000,00

900,00

750,00

2. Ponudba podjetja B (razrez):

2 m²

3 m²

100

50

75,00

60,00

3. Stroški nakladanja in prevoz

od podjetja A do podjetja Kov d. d.

od podjetja A do podjetja B

od podjetja B do podjetja Kov d. d.

50,00

25,00

35,00

Stroški (v d.e.) 2 m² (v d.e.) 3 m² (v d.e.) Skupaj (v d.e.)

Nakup neposredno pri podjetju A:

Nakupna vrednost pločevine (2 m² in 3 m²)

Stroški nakladanja in prevoza

podjetje A – podjetje Kov d. d.

Skupaj

Nabavna vrednost na enoto

Nakup pri podjetju A in razrez pri podjetju B:

Nakupna vrednost pločevine 6 m² ter

stroški nakladanja

in prevoz podjetje A – podjetje B

Stroški razreza pločevine

Stroški nakladanja in prevoza

podjetje B – podjetje Kov d. d.

Skupaj

Nabavna vrednost na enoto


46

Komentar:

Naloga 4.3.4:

Podjetje CD, d. o. o., proda vsako leto 40.000 zgoščenk za shranjevanje podatkov. Nabavna

cena je 1,00 d.e. za zgoščenko. Stroški posameznega naročila so 20,00 d.e., letni stroški enote v

zalogi pa 20 % nabavne cene. Zgoščenke je mogoče kupiti le v paketih po 50 enot. Podjetje

CD, d. o. o., obratuje 320 dni v letu in ima 1.000 zgoščenk varnostne zaloge. Dobavni rok za

posamezno naročilo je sedem dni.

Ugotovite:

1 najugodnejšo količino naročila

2 celotne stroške zaloge ne upoštevajoč omejitev zaradi pakiranja disket

3 število potrebnih naročil na leto in celotne stroške zaloge podjetja upoštevajoč omejitve

zaradi pakiranja po 50 enot

4 čas ponovnega naročila

1 najugodnejša količina naročila

Izračun:

Komentar:

2 celotni stroški zalog ne upoštevajoč omejitev zaradi pakiranja disket Zp = povprečna zaloga

2

minmax ZZZP

Zmax = največja zaloga

Zmin = najmanjša zaloga

Stroški skladiščenja =

Stroški naročanja =

Skupaj stroški zaloge =

3 število potrebnih naročil na leto in celotne stroške zaloge podjetja upoštevajoč omejitve

zaradi pakiranja po 50 enot

Povprečna zaloga =


47

Stroški skladiščenja =

Stroški naročanja =

Skupaj stroški zaloge =

4 čas ponovnega naročila Zsign = signalna zaloga

n

p

sign ZRNLN

Z var365

LNp = povprečna letna nabava

RN = nabavni rok

Zvarn = varnostna zaloga

4.4 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV PROIZVODNJE

Naloga 4.4.1:

Manjša obrtna delavnica se ukvarja z ustvarjanjem proizvodov A, ki jih prodaja po prodajni

ceni 1,00 d.e. Proizvedene količine so vsak mesec enake prodajnim količinam. Spremenljivi

stroški materiala in stroški storitev znašajo na enoto 0,40 d.e., spremenljivi stroški dela pa 0,25

d.e. Skupni stalni stroški znašajo na mesec 550,00 d.e., od tega znašajo stroški plač 350,00 d.e.

Delavnica želi svojo dejavnost razširiti z uvedbo proizvodov B, ki bi povečali dotedanji stalni

del stroškov materiala z amortizacijo za 160,00 d.e. mesečno. Dosegljiva prodajna cena na

enoto proizvoda B je 0,25 d.e., spremenljivi stroški materiala in storitev, ki jih povzroča, so

0,10 d.e. spremenljive plače pa 0,05 d.e. na enoto.

Davki na plače so 10-odstotni, tako za stalni kot tudi za gibljivi del plač.

Ugotovite:

1 Koliko enot A mora delavnica mesečno proizvesti in prodati, če se ukvarja samo s to vrsto

proizvodnje, da bi dosegla dobiček 125,00 d.e.?

2 Kolikšen bo mesečni dobiček, če delavnica proizvede 5.000 enot proizvoda A in 7.500

enot proizvoda B?

1 enaka proizvodnja ob 125,00 d.e. dobička Q = količina

StSt = stalni stroški

eSpStPC

DStStQ

D = dobiček

PC = prodajna cena

SpSte = spremenljivi stroški na enoto


48


A) skupni stalni mesečni stroški

1 stalni stroški materiala z amortizacijo

2 stalni del stroškov dela

3 davki na stalne stroške dela

B) spremenljivi stroški na enoto A

1 spremenljivi del stroškov materiala

2 spremenljivi del stroškov dela

3 spremenljivi del davkov

Komentar:

2 mesečni dobiček ob proizvodnji 5.000 enot proizvoda A in 7.500 enot proizvoda B


Spremenljivi stroški na enoto B so:

1. spremenljivi del stroškov materiala

2. spremenljivi del stroškov dela

3. spremenljivi del davkov

Komentar:

Naloga 4.4.2:

Podjetje v začetku leta načrtuje naslednje prihodke od prodaje in stopnjo prispevka za kritje:

Proizvod Prihodek (v d.e.) Stopnja prispevka za

kritje

A 1.000,00 0,4

B 2.500,00 0,5

C 500,00 0,6

Stalni stroški znašajo v načrtovanem obdobju 1.700,00 d.e.

Ugotovite:

1 S kakšnim dobičkom lahko računa podjetje na podlagi danih podatkov?

2 Za koliko je potrebno ob nespremenjeni sestavi proizvodnje spremeniti prvotni obseg

proizvodnje, da bi v tem obdobju dosegli dobiček 500,00 d.e.?

3 Za koliko se lahko ob nespremenjeni sestavi proizvodnje zmanjša prvotno predvideni

obseg proizvodnje in prodaje, da se še ne pojavi izguba; kolikšen je odstotek varnostne

razlike?

4 Kako vpliva na prag dobička ali prag pokrivanja stroškov sprememba sestave dejavnosti,

in sicer tako, da so proizvodi A udeleženi v prihodkih z 15 %, proizvodi B s 25 % in

proizvodi C s 60 %?


49

1 dobiček na podlagi danih podatkov stPKSS = stopnja prispevka za kritje na enoto

PC

SpStPCstPKSS e

e

PC = prodajna cena

SpSte = spremenljivi stroški na enoto

Proizvod Prihodek (v d.e.) Stopnja prispevka za

kritje

Prispevek za kritje (v d.e.)

A

B

C

Skupaj

Komentar:

2 Za koliko je potrebno ob nespremenjeni sestavi proizvodnje spremeniti prvotni obseg

proizvodnje, da bi v tem obdobju dosegli dobiček 500,00 d.e.? PRIHpot = potrebni prihodki

p

pot

potstPKSS

DStStPRIH

StSt = stalni stroški

Dpot = potrebni dobiček

stPKSSp = povprečna stopnja prispevka za kritje

Proizvod Prihodek – novi

(v d.e.)

Stopnja prispevka za

kritje

Novi zneske

prispevka za kritje (v d.e.)

A

B

C

Skupaj

Stalni stroški

Dobiček

Komentar:

3 Za koliko se lahko ob nespremenjeni sestavi proizvodnje zmanjša prvotno predvideni

obseg proizvodnje in prodaje, da se še ne pojavi izguba; kolikšen je odstotek varnostne

razlike?

p

potstPKSS

StStPRIH PRIHpot = potrebni prihodki

Komentar:


50

4 Kako vpliva na prag dobička ali prag pokrivanja stroškov sprememba sestave dejavnosti,

in sicer tako, da so proizvodi A udeleženi v prihodkih z 15 %, proizvodi B s 25 % in

proizvodi C s 60 %?

Proizvod

Delež

prihodkov (v %)

Prihodki (v d.e.)

Stopnja

prispevka

za kritje

Znesek

prispevka za

kritje (v d.e.)

A

B

C

Skupaj

Komentar:

Naloga 4.4.3:

Podjetje namerava ustvariti nov proizvod. Najbolj sprejemljivi sta dve različici: uporaba stroja

A in stroja B. za vsakega so znani letni stalni stroški. Stalni stroški so na stroja preneseni

sorazmerno z zmogljivostjo, in sicer:

Stroj Stalni stroški

(v d.e.)

A 12.000,00

B 8.000,00

Skupaj 20.000,00

Načrtovana izraba zmogljivosti je 2.000 stojnih ur pri vsakem od obeh strojev. V strojni uri je

mogoče proizvesti na stroju A 12 enot proizvoda, na stroju B pa 10 enot proizvoda.

Stroški neposrednega materiala, ki odpadejo na enoto proizvoda, so vedno enaki in niso odvisni

od tega, ali je uporabljen stroj A ali B, ter znašajo 1,00 d.e.

Drugi spremenljivi stroški, preračunani na uro dela stroja, pa so:

Stroj Spremenljivi stroški

(v d.e./uro)

A 15,00

B 20,00


51

Ugotovite:

1 Na katerem stroju naj podjetje proizvaja nov proizvod, če so zmogljivosti obeh strojev še

neizrabljene?

2 Na katerem stroju na podjetje proizvede enoto novega proizvoda, če so zmogljivosti stroja

B na voljo brez omejitev, ob uporabi stroja A pa bi se morali odreči proizvajanju

proizvoda Z, ki je mogoče le na stroju A. pri vsaki strojni uri stroja A, uporabljeni za

proizvajanje enote novega proizvoda, bi bilo izgubljeno proizvajanje ene enote proizvoda

Z, ki bi prineslo 3,00 d.e. prihodkov in povzročilo 2,00 d.e. spremenljivih stroškov?

1 Na katerem stroju naj podjetje proizvaja nov proizvod, če so zmogljivosti obeh strojev še

neizrabljene?

Spremenljivi stroški (brez stroškov neposrednega materiala) so na enoto pri:

Stroj sprem. str. (v d.e./uro)

količina (kosi v uri)

sprem. str. na enoto

A

B

Celotni stroški enote novega proizvoda (brez stroškov neposrednega materiala) so pri uporabi:

Stroj sprem. str.

na enoto


skupaj stroški na enoto

A

B

Komentar:

2 Na katerem stroju na podjetje proizvede enoto novega proizvoda, če so zmogljivosti stroja

B na voljo brez omejitev, ob uporabi stroja A pa bi se morali odreči proizvajanju proizvoda

Z, ki je mogoče le na stroju A. pri vsaki strojni uri stroja A, uporabljeni za proizvajanje

enote novega proizvoda, bi bilo izgubljeno proizvajanje ene enote proizvoda Z, ki bi

prineslo 3,00 d.e. prihodkov in povzročilo 2,00 d.e. spremenljivih stroškov?

Komentar:


52

Naloga 4.4.4:

Ravnatelj podjetja, ki ustvarja tudi proizvoda A in B, je zahteval od računovodstva podatke o

dobičkonosnosti posameznega proizvoda. Računovodstvo mu je predložilo naslednje poročilo:

Kategorija Proizvod A

(v d.e.)

Proizvod B (v d.e.)

1 Prihodki od prodaje 100,00 250,00

2 Spremenljivi stroški 50,00 145,00

3 Prispevek za kritje (1-2) 50,00 105,00

4 Stalni stroški 80,00 110,00

5 Dobiček/izguba (4-3) -30,00 -5,00

Ravnatelj je bil presenečen, ker je bila pri obeh proizvodih prikazana izguba, zato je zahteval

podrobnejše podatke o tem, kateri stroški so uvrščeni med splošne stroške in kako se ti

razporejajo na posamezne stroškovne nosilce. Po natančnem proučevanju je ugotovil, da se

70,00 d.e. stroškov od celotnih splošnih stroškov podjetja nanaša le na ta dva proizvoda in da se

ti razporejajo nanju na podlagi prihodkov od prodaje. Poleg tega je tudi ugotovil, da sta

proizvoda med seboj zamenljiva. Če enega opusti, se bo povečala prodaja drugega, in sicer

proizvoda A za 50 %, če opusti proizvod B, in proizvoda B za 20 %, če opusti proizvod A. Niti

za proizvod A niti za proizvod B ni omejitev pri prodaji.

Ko je ravnatelj podjetja ugotovil obstoječe stanje, je naročil računovodski službi, naj mu

pripravi informacije o tem, katera od mogočih različic je najugodnejša.

Ugotovite:

1 ali naj podjetje še najprej ustvarja proizvoda A in B

2 ali naj podjetje opusti ustvarjanje:

- obeh proizvodov (A in B)

- proizvoda B

- proizvoda A

1 ali naj podjetje še najprej ustvarja proizvoda A in B


(v d.e.)

Proizvod B (v d.e.)

Skupaj (v d.e.)

1 Prihodki od prodaje

2 Spremenljivi stroški

3 Prispevek za kritje (1-2)

4 Stalni stroški (prisojeni)

Izračun pripadajočih in prisojenih stalnih stroškov:


(v d.e.)

Proizvod B (v d.e.)

Skupaj (v d.e.)

1 Stalni stroški

2 pripadajoči stalni stroški

3 prisojeni st. stroški (1-2)

Prispevek za kritje prisojenih stalnih stroškov in dobička:

PKSSpris. = PKSS – st.st.prip. =

PI = PKSSpris. – st.st.pris. =


53

2 ali naj podjetje opusti ustvarjanje:

- obeh proizvodov (A in B)

- proizvoda B

- proizvoda A

Kategorija

Ustvarjanje

proizvodov

A in B (v d.e.)

Opustitev

ustvarjanja

proizvodov

A in B (v d.e.)

Opustitev

ustvarjanja

proizvoda

A (v d.e.)

Opustitev

ustvarjanja

proizvoda

B (v d.e.)

1 Prihodki od prodaje

2 Spremenljivi stroški


4 Prisojeni stalni stroški


6 Stalni stroški proizvodov

7 Dobiček/izguba (5-6)

Komentar:

Opomba: Naloge iz podpoglavij učbenika (Mlinarič, 2010) 4.5 – Računovodstvo stroškov storitev in 4.7 –

Računovodstvo stroškov trgovskega blaga smo obdelali že v drugem poglavju te zbirke nalog,

zato smo te zaporedne številke, da bi ohranili usklajenost z učbenikom, tukaj izpustili.

4.6 RAČUNOVODSTVO STROŠKOV PRODAJE POSLOVNIH UČINKOV

Naloga 4.6.1:

Imamo naslednje podatke za podjetje »X«:

podjetje proizvede 10.000 enot proizvoda A

lastna cena proizvoda A je 250,00 d.e.

prodajna cena proizvoda A je 300,00 d.e.

iz proizvoda A je možno na višji stopnji ustvariti proizvod B in se pri tem pojavi 75,00 d.e.

dodatnih neposrednih stroškov na enoto, od teh za plače 50,00 d.e.

dodatni splošni stroški so vezani na neposredne plače in znašajo pri načrtovanem obsegu

dejavnosti:

o za spremenljive splošne stroške 10 % neposrednih plač

o za stalne splošne stroške 20 % neposrednih plač

proizvod B je mogoče prodati po prodajni ceni 395,00 d.e. za enoto

1 Ali naj proučevano podjetje prodaja proizvod A ali proizvod B, če ima na voljo tudi

zmogljivosti za predelovanje proizvoda A v proizvod B?


54

a) prihodki in dobiček pri izdelavi proizvoda A

Prihodki

- lastna cena A (odhodki)

Dobiček

b) prihodki in dobiček pri izdelavi proizvoda B namesto proizvoda A

Prihodki

- lastna cena proizvoda A

dodatni neposredni stroški

ustvarjanja proizvoda B

dodatni splošni stroški

- spremenljivi ____ %

- stalni ____ % plač

Dobiček

Komentar:

2 Ali naj podjetje proizvaja in proda proizvod A ali ga predeluje v proizvod B, če je za

nadaljnjo proizvodnjo, to je proizvodnjo na višji stopnji, potrebno dokupiti nov stroj, ki v

obračunskem obdobju povzroči 150.000,00 d.e. stalnih stroškov?

Dodatni dobiček izračunan ob upoštevanju le

spremenljivih stroškov (iz primera 1)

- dodatni stalni stroški

Dodatni dobiček ob upoštevanju stalnih stroškov

3 Ali naj podjetje prodaja proizvod A ali naj ga predela v proizvod B, če mora zaradi tega

zmanjšati obseg proizvodnje proizvoda C, ki v času, ki je potreben za predelovanje

proizvoda A v B in ki bi bil izgubljen, omogoča 200.000,00 d.e. prihodkov, povzroča pa

170.000,00 d.e. spremenljivih stroškov, od teh za neposredne plače 100.000,00 d.e., ter

pokriva splošne stroške (stalne in spremenljive) po veljavnih količnikih dodatka?

Komentar:

Dodatni prihodki

- dodatni odhodki

- oportunitetni stroški (izgubljeni

prispevek za kritje pri proizvodu C)

Povečani / zmanjšani dobiček


55

Naloga 4.6.2:

Podatki o proizvodnji proizvoda »X« so naslednji:

lastna cena enote proizvoda je 3.200,00 d.e. – v ceni so zajete tudi obresti in vključujejo

tudi 2.000,00 d.e. za plače

podjetje ustvari letno 5.000 enot proizvoda X

obratna sredstva, ki jih potrebujejo pri tej proizvodnji imajo koeficient obračanja 4 (potrebna obratna sredstva = stroškovna vrednost proizvodnje / koeficient obračanja)

neodpisana vrednost osnovnih sredstev, ki so povezana s to proizvodnjo je 9,600.000,00

d.e., vendar so za proizvajanje proizvoda X izrabljene le 40 %, ostali del pa je izrabljen pri

ustvarjanju drugih vrst proizvodov. Poslovna sredstva so do 4,800.000,00 d.e. financirana s

posojilom, ostalo je lastniški kapital.

1 Kakšna je prodajna cena proizvoda X, če podjetje načrtuje pri ustvarjanju vseh proizvodov

16,000.000,00 d.e. plač in 6,000.000,00 d.e. dobička pred obdavčitvijo? V okviru

oblikovanja prodajne cene pa želi oblikovati še 10-odstotno rezervo od lastne cene,

povečane za predviden dobiček na enoto proizvoda, ki jo potrebuje za možne popuste.

Dobiček na enoto proizvoda računa podjetje na osnovi plač.

Prodajna cena proizvoda X = lastna cena + predvideni dobiček + predvidena rezerva

Količnik dodatka na plače = predvideni dobiček / načrtovane plače

Prodajna cena za enoto proizvoda, brez rezerve za popuste:

Lastna cena

+ predvideni dobiček

= prodajna cena

Prodajna cena z rezervo za popuste:

Lastna cena


+ __ % rezerva za popuste

= prodajna cena

2 Kakšna naj bo okvirna prodajna cena, če podjetje računa dobiček na enoto proizvoda na

podlagi vseh stroškov, če znašajo vsi stroški 18,000.000,00 d.e. (za plače 10,000.000,00

d.e.) in če želi oblikovati 10-odstotno rezervo od lastne cene, povečano za predviden

dobiček na enoto proizvoda, za možne popuste; dobiček na enoto proizvoda računa podjetje

na osnovi plač?

Količnik dodatka = predvideni dobiček / vsi stroški

Prodajna cena brez upoštevanja rezerve:

Lastna cena

+ predvideni dobiček .

= prodajna cena


56

Prodajna cena z upoštevanjem rezerve:

Lastna cena


+ ___ % rezerva za popuste .

= prodajna cena

Komentar:

3 Kakšna naj bo okvirna prodajna cena proizvoda X, če želijo ustvariti 15 % donosnost

celotnega kapitala (dobiček / kapital) in 10 % rezervo iz osnove enako kot pri vprašanjih 1

in 2? ObSpot = potrebna obratna sredstva

o

potK

SVPObS SVP = stroškovna vrednost proizvodnje

Ko = koeficient obračanja

Osnovna sredstva s svojo neodpisano vrednostjo

Izračun prodajne cene:

Lastna cena

+ dobiček

prodajna cena brez rezerve

+ rezerva ____ %

Prodajna cena z rezervo

4 Kakšna naj bo prodajna cena proizvoda X, če mora ta proizvod pokriti še primanjkljaj

prodajne cene pri drugih proizvodih, ki znaša 330.000,00 d.e.?

Izračun prodajne cene:

Prodajna cena z rezervo iz primera 3

+ primanjkljaj pri drugih proizvodih

Prodajna cena

Komentar:

Naloga 4.6.3:

Podjetje ima pri izdelavi proizvoda Z naslednje podatke:

stalni stroški 1,800.000,00 d.e.

spremenljivi stroški na enoto 320,00 d.e.

prodajna cena enote proizvoda Z 460,00 d.e.

mesečna proizvodnja in prodaja 30.000 enot


57

Izrabljenost kapacitet je 75 %, dosedanje povpraševanje ne omogoča povečanja obsega

proizvodnje in prodaje ob dani prodajni ceni.

A Za katero različico se naj odloči podjetje, če ima te možnosti nadaljnjega poslovanja:

1 ohrani dosedanjo raven proizvodnje in prodaje

2 dvigne prodajno ceno na 520,00 d.e., vendar bodo lahko v tem primeru prodali le 21.000

enot

3 prodajno ceno zniža na 420,00 d.e. in s tem prodajo poveča na 36.000 enot

1 dosedanja raven proizvodnje in prodaje

Prihodki

- spremenljivi stroški

- stalni stroški

= poslovni izid

2 dvig prodajne cene na 520,00 d.e., prodaja 21.000 enot

Prihodki


- stalni stroški

= poslovni izid

3 znižanje prodajne cene na 420,00 d.e. in prodaja 36.000 enot

Prihodki


- stalni stroški

= poslovni izid

Komentar:

B Koliko proizvodov (Q) mora podjetje prodati po znižani ceni 420,00 d.e., da bo doseglo

enak poslovni izid kot pri prodaji 30.000 enot? PKSSe = PC – sp.st.e

ePKSS

dobststQ

... st.st. = stalni stroški dob. = dobiček

Komentar: PKSSe = prispevek za kritje stalnih stroškov na enoto

C Podjetje ni zadovoljno s poslovnim izidom, zaradi tega želi prodajo proizvoda Z ob

nespremenjenih okoliščinah povečati s propagando (reklamo).

Za najmanj koliko se mora povečati povpraševanje, da bodo kriti stroški reklame, ki

znašajo 420.000,00 d.e.?

ePKSS

ststQ

..


58

Naloga 4.6.4:

Proučevano podjetje ima naslednje podatke:

podjetje proizvaja na domačem trgu 14.000 enot proizvoda A po prodajni ceni 700,00 d.e.

lastna cena proizvoda znaša 640,00 d.e.

pri proizvodnji za domači trg niso izrabljene vse proizvajalne zmogljivosti proizvoda A, ki

jih ne more uporabiti za ustvarjanje drugih proizvodov

v obračunskem obdobju bi podjetje lahko izvozilo 7.000 enot proizvoda A in pri tem

doseglo prodajno ceno 500,00 d.e.

če bi podjetje ustvarilo še 7.000 dodatnih enot tega proizvoda, bi bila lastna cena tega

proizvoda 540,00 d.e.

1 Ali se podjetju splača ustvariti še 7.000 enot proizvoda A za izvoz, če v podjetju pri izvozu

zasledujejo le cilj povečanje poslovnega izida?

a) proizvodnja le za domači trg in prodaja na njem:

Prihodki

- odhodki

= poslovni izid

b) proizvodnja za domači in tuji trg in prodaja na obeh:

Prihodki skupaj, od tega

+ na domačem trgu

+ na tujem trgu

- odhodki

= poslovni izid

Dodatni prihodki pri izvozu

- dodatni odhodki

= poslovni izid

Komentar:

2 Kje je spodnja meja za prodajo na zunanjem trgu?

(tista prodajna cena, ki pokriva spremenljive stroške dodatne proizvodnje)

Komentar:


59

5 MODERNE METODE NADZIRANJA STROŠKOV IN UGOTAVLJANJA

POSLOVNE USPEŠNOSTI

5.1 Kalkuliranje stroškov na podlagi sestavin dejavnosti

Naloga 5.1.1:

Razporedite stroške in ugotovite stroške na enoto proizvoda z metodo ABC!

Podjetje izdeluje dva proizvoda: kuhinjske in vrtne stole.

Podatki poslovanja so razvidni iz preglednice 9.1

Preglednica 5.1.1

Kategorija kuhinjski stoli vrtni stoli Skupaj

Število izdelkov na leto

Neposredni stroški (v d.e.)

Splošni stroški (v d.e.):

- stroški zagona proizvodnje

- stroški nadzora proizvodnje

- stroški energije

- stroški nagrad za delo

Število strojnih ur

Število zagonov

2.000

10.000,00

1.000

40

10.000

50.000,00

5.000

60

60.000,00

64.800,00

17.600,00

14.800,00

16.800,00

15.600,00

6.000

100

Stroškovno mesto 1 Stroškovno mesto 2

Skupaj Skupaj

Količnik Količnik

Kategorija kuhinjski stoli vrtni stoli Skupaj

Stroški:

- stroškovno mesto 1

- stroškovno mesto 2

Skupaj splošni stroški

Neposredni stroški

Skupaj stroški

Proizvedene količine

Stroški na enoto

Naloga 5.1.2:

Nalogo 5.1.1 rešite po metodi delitvene kalkulacije (merilo delitve so strojne ure)!

Izdelek strojne

ure

Sorazmer-

nostno

število (x)

Splošni

stroški

(v d.e.)

Neposre-

dni

stroški

Skupaj

stroški

(v d.e.)

Stroški

na enoto

(v d.e.)

kuhinjski stoli

vrtni stoli

Skupaj

Odg.:


60

Naloga 5.1.3:


Podjetje izdeluje tri proizvode: A, B in C.

Podatki poslovanja so razvidni iz preglednice 5.1.3

Preglednica 5.1.3


Količnik Količnik


Količnik Količnik

Stroškovno mesto 5

Količnik

Kategorija Proizvod A Proizvod B Proizvod C


Poraba materiala (kg/kos)

Stroški neposrednega materiala (d.e./kos)

Neposredne ure dela (ur/kos)

Strojne ure (ur/kos)

Stroški neposrednega dela (d.e./kos)

Število proizvajalnih serij

Število dostav kupcem

Število naročil materiala

Število proizvajalnih sprememb

15.000

10

5,00

4

4

8,00

3

9

3

3

10.000

10

4,00

6

3

12,00

7

3

7

2

4.000

22

2,00

3

6

6,00

20

20

15

5


- stroški vzpostavitve proizvodnje

- stroški vzdrževanja strojev

- stroški naročanja

- stroški pakiranja

- stroški priprave proizvodnje

369.600,00

6.000,00

152.000,00

87.000,00

50.000,00

74.600,00


61


Stroški na enoto (d.e.) Proizvod A

- stroški vzpostavitve (SM-1)

- stroški vzdrževanja (SM-2)

- stroški naročanja (SM-3)

- stroški pakiranja (SM-4)

- stroški priprave proizvodnje (SM-5)


Stroški na enoto (d.e.) Proizvod B







Stroški na enoto (d.e.) Proizvod C







Stroški na enoto (d.e.) Proizvod A Proizvod B Proizvod C

Stroški neposrednega materiala

Stroški neposrednega dela

Splošni stroški

Skupaj


62

Naloga 5.1.4:

Nalogo 5.1.3 rešite po metodi delitvene kalkulacije!

a) merilo delitve je neposredno delo, izraženo v urah dela

b) za stroške naročanja so merilo neposredni stroški materiala, za druge stroške pa strojne ure

a) NDh

SpSK

∑SpS = celotni splošni stroški hND = neposredne ure dela

b) NM

narnar

S

SK Snar = stroški naročanja SNM = stroški neposrednega materiala

S

d

h

SpSK SpSd = drugi splošni stroški hS = strojne ure





Splošni stroški

Skupaj




Splošni stroški:

- stroški naročanja

- drugi stroški

Skupaj


63

Naloga 5.1.5:


Podjetje izdeluje dva proizvoda: A in B.

Podatki poslovanja so razvidni iz preglednice 5.1.5.

Preglednica 5.1.5


Količnik Količnik

Stroškovno mesto 3

Količnik

Naloga 5.1.6:

Nalogo 5.1.5 rešite po klasični metodi delitvene kalkulacije!

(merilo delitve so ure neposrednega dela in strojne ure)

Izdelek

Nepos-

redno

delo

Stroj

-ne

ure Količina

Sorazmer-

nostno

število (x)

Skupaj

stroški

(v d.e.)

Stroški

na enoto

(v d.e.)

Izdelek A

Izdelek B

Skupaj

Kategorija Proizvod A Proizvod B


Strojne ure (ur/kos)

Neposredne ure dela (ur/kos)

Število nabav materiala

Število zagonov proizvodnje

1.500

3

2

20

30

7.500

3

2

30

45

Celotni stroški za oba proizvoda (v d.e.),

stroški povezani z:

- obsegom proizvodnje

(izražen s strojnimi in urami neposrednega dela)

- nabavo

- zagonom proizvodnje

225.500,00

180.000,00

20.000,00

25.500,00

Stroški na enoto (d.e.) Proizvod A Proizvod B

Skupaj stroški na enoto

Skupaj stroški


64

Naloga 5.1.7:

Razporedite stroške in ugotovite stroške na enoto proizvoda:

a) po klasični metodi na podlagi: 1) neposrednih ur dela

2) vseh neposrednih stroškov

b) po metodi ABC

Podjetje izdeluje dva proizvoda: X in Y.

Podatki poslovanja so razvidni iz preglednice 9.7.

Preglednica 5.1.7

a1) po neposrednih urah dela

Izdelek

Neposr

stroški

(enota)

Nepos-

redno

delo (h)

Sor.

št.

(x)

Skupaj

splošni

stroški

Koli-

čina

Splošni

stroški

na enoto

Skupaj

stroški

na enoto

Izdelek X

Izdelek Y

Skupaj

a2) po vseh neposrednih stroških

Izdelek

Neposr

stroški

(enota)

Koli-

čina

Skupaj

neposr.

stroški

Sor.

št.

(x)

Skupaj

splošni

stroški

Splošni

stroški na

enoto

Skupaj

stroški

na enoto

Izdelek X

Izdelek Y

Skupaj

Kategorija Proizvod X Proizvod Y Skupaj



Neposredne ure dela (skupaj)


Število ravnanj na serijo

Število delov na proizvod

Število zagonov na serijo

Število sprememb dizajna na serijo

100

30,00

200

5,00

20

15

9

6

200

35,00

600

5,00

10

9

6

4

800

30

24

15

10


- stroški ravnanja

- stroški sestavljanja delov

- stroški spremembe dizajna


15.000,00

6.000,00

3.600,00

2.400,00

3.000,00


65

b) po metodi ABC


Količnik Količnik


Količnik Količnik

Stroški na enoto (d.e.) Proizvod X

- stroški ravnanj (SM-1)

- stroški sestavljanja (SM-2)

- stroški dizajna (SM-3)

- stroški zagona proizvodnje (SM-4)

Skupaj splošni stroški na enoto

Neposredni stroški na enoto


Stroški na enoto (d.e.) Proizvod Y

- stroški ravnanj (SM-1)

- stroški sestavljanja (SM-2)

- stroški dizajna (SM-3)

- stroški zagona proizvodnje (SM-4)


Neposredni stroški na enoto



66

Naloga 5.1.8:

V mlekarni proizvajajo mleko, smetano in jogurt. Zaposlena sta le mlekar in vodja mlekarne, ki

skrbi tudi za prodajo.

V obračunskem obdobju so nastali naslednji stroški:

1 vrednost porabljenega mleka 2.250,00 d.e.

2 plača mlekarja 1.000,00 d.e.

3 plača vodje 2.000,00 d.e.

4 stroški mlekarjevega prevoza na delo 50,00 d.e.

5 stroški vodjevega prevoza na delo 100,00 d.e.

6 stroški energije proizvodne opreme 200,00 d.e.

7 stroški energije, porabljene v prodajnem prostoru 25,00 d.e.

8 amortizacija proizvodne opreme 75,00 d.e.

9 amortizacija zgradbe 125,00 d.e.

10 amortizacija prodajnega prostora 150,00 d.e.

11 stroški rezervnega dela za proizvodno opremo 100,00 d.e.

12 stroški dostave izdelkov na dom 250,00 d.e.

13 stroški plačilnega prometa 10,00 d.e.

14 stroški požarnega zavarovanja 20,00 d.e.

Drugi podatki:

a) plače so vezane na čas in ne na količino proizvodov

b) izdelke razvaža kurirska služba, ki jo plačujejo po teži tovora

c) obračunavajo enakomerno časovno amortizacijo za vsa sredstva

d) učinke vrednotijo po metodi proizvajalnih stroškov

e) plačilni promet plačujejo glede na vrednost prometa

Ugotovite, koliko stroškov je imelo podjetje v obdobju!

Naloga 5.1.9:

Izračunajte lastne cene proizvodov X, Y in Z!

Podjetje je v obračunskem obdobju proizvajalo tri glavne izdelke X, Y in Z v količinah: 14.000

kosov izdelka X, 11.000 kosov izdelka Y in 25.000 kosov izdelka Z.

Ob proizvodnji glavnih izdelkov pa nastajata tudi dva stranska proizvoda Q in W. Nastalo je

900 proizvodov Q, ki so jih prodali po 10,00 d.e. za kos in 600 proizvodov W, ki so jih prodali

po 8,00 d.e. za kos.

Celotne stroške 2,093.800,00 d.e. konec obdobja razdelijo med proizvode s kalkulacijo z

ekvivalentnimi števili. Pričakujejo, da proizvodnja izdelka X povzroča 50% stroškov več,

proizvodnja izdelka Y pa 20% manj kot proizvodnja izdelka Z.

Vrsta stroškov Znesek (v d.e.)

stroški materiala

stroški dela

spremenljivi stroški

neposredni stroški

proizvajalni stroški

stroški učinkov


67

SS = SSX,Y,Z – PRIHQ,W SS = skupni stroški PRIHQ,W = prihodki stranskih proizvodov

Izdelek Koli-

čina

Stroški

na

enoto

Ekviva-

lentno

število

Skupni

stroški

Lastna

cena

Izdelek X

Izdelek Y

Izdelek Z

Skupaj

Odg.:

Naloga 5.1.10:

Podjetje izdeluje tri proizvode: A, B in C.

V obdobju so izdelali 500 izdelkov A, 1.000 izdelkov B in 250 izdelkov C.

Neposredni stroški proizvodnje izdelkov A in C so bili po 10.000,00 d.e., za B pa 15.000,00

d.e. Število izdelavnih ur za izdelek A je 4, za B 5 ur in za izdelek C 8 ur.

Splošni stroški so znašali 45.000,00 d.e.

Razporedite splošne stroške in izračunajte lastno ceno posameznega proizvoda, če so osnova za

razporejanje splošnih stroškov:

a) izdelavne ure

b) neposredni stroški

a) po izdelavnih urah

Izdelek koli-

čina

izdel.

ure /

enota

skupaj

izdel.

ure

ekvi

-val.

štev.

sploš-

ni

stroški

nepos-

redni

stroški

skupni

stroški

last-

na

cena

Izdelek A

Izdelek B

Izdelek C

Skupaj

b) po neposrednih stroških

Izdelek koli-

čina

nepos-

redni

stroški

ekvi

-val.

štev.

splošni

stroški

skupni

stroški

lastna

cena

Izdelek A

Izdelek B

Izdelek C

Skupaj


68

Naloga 5.1.11:

Podjetje ima dva oddelka: A in B.

V oddelku A imajo 25.000,00 d.e. splošnih stroškov in opravijo 500 strojnih ur, v oddelku B pa

imajo 11.000,00 d.e. splošnih stroškov in opravijo 400 strojnih ur.

Izračunajte koeficient dodatka splošnih stroškov na podlagi strojnih ur:

a) tako, da bo enoten za celo podjetje

b) za vsak oddelek posebej

c) naročilo št. 1 je v obdelavi v oddelku A 10 ur in v oddelku B 25 strojnih ur, naročilo št.

2 pa v oddelku A 25 ur in v oddelku B 10 strojnih ur; izračunajte, koliko splošnih

stroškov odpade na posamezno naročilo na podlagi koeficienta za celo podjetje in

koliko pri koeficientih za vsak oddelek posebej

a) SU

DSpSQ

SpSK SpS = skupni splošni stroški QSU = skupno število strojnih ur

b)

c)

Oddelek A Oddelek B Skupaj

Naročilo št. 1

Naročilo št. 2

Skupaj

Oddelek A Oddelek B Skupaj

Naročilo št. 1

Naročilo št. 2

Skupaj


69

Naloga 5.1.12:

V podjetju gre vsako naročilo skozi dva oddelka: I in J.

V obdobju načrtujejo:

splošne stroške: 2.000,00 d.e. v oddelku I in 10.000,00 d.e. v oddelku J

ure neposrednega dela: 1.000 ur v oddelku I in 200 ur v oddelku J

strojne ure: 200 ur v oddelku I in 1.000 ur v oddelku J

Za celotno podjetje razporejajo splošne stroške po urah neposrednega dela.

V obdobju so sprejeli naročilo s podatki, kot jih kaže preglednica 5.1.12.

Preglednica 5.1.12

a) Izračunajte koeficient dodatka splošnih stroškov in stroške na enoto naročila št. 12!

b) Izračunajte stroške na enoto naročila št. 12 tako, da uporabite koeficient dodatka splošnih

stroškov za vsak oddelek posebej. V oddelku I so ključ ure dela, v oddelku J pa strojne ure!

Naročilnica št. 12

Neposredni stroški materiala 400,00

Neposredni stroški dela

- oddelek I (100 ur x 6,00 d.e./uro)

- oddelek J ( 20 ur x 6,00 d.e./uro)

600,00

120,00

Strojne ure

- oddelek I (10 ur x 12,00 d.e./uro)

- oddelek J (50 ur x 12,00 d.e./uro)

120,00

600,00

Število izdelkov 200


70

Naloga 5.1.13:

Podjetje proizvaja dva proizvoda: K in L.


Preglednica 5.1.13

Splošne stroške, ki znašajo 6.240,00 d.e. razporejajo na osnovi ur neposrednega dela. Zaloge

vrednotijo po polni ceni in metodi FIFO. Začetnih zalog pred aprilom ni bilo.

V aprilu so prodali 180 izdelkov K za 4.500,00 d.e. in 80 izdelkov L za 4.000,00 d.e., v maju pa

140 izdelkov K za 4.500,00 d.e. in 200 izdelkov L za 8.000,00 d.e.

Kakšen je bil poslovni izid podjetja v mesecu aprilu in kakšen v maju?

APRIL proizve-

dena

količina

neposred-

ni stroški

skupaj

splošni

stroški

skupaj

skupaj

stroški

proda-

na koli-

čina

skupni

pri-

hodki

poslov

-ni

izid

Izdelek K

Izdelek L

Skupaj

MAJ proizve-

dena

količina

neposred-

ni stroški

skupaj

splošni

stroški

skupaj

skupaj

stroški

proda-

na koli-

čina

skupni

pri-

hodki

poslov

-ni

izid

Izdelek K

Izdelek L

Skupaj


Kategorija Proizvod K Proizvod L

Proizvodnja izdelkov v aprilu (kosi)

Proizvodnja izdelkov v maju (kosi)

Neposredno delo (ure/kos)



200

160

1

5,00

15,00

100

240

2

10,00

12,00


71

Naloga 5.1.14:

Podjetje z isto opremo in s podobnimi procesi proizvaja dva proizvoda (M in N) v dveh

oddelkih (Z in W).


Preglednica 5.1.14

Ugotovite splošne stroške za proizvod M in za proizvod N:

a) po klasični metodi kalkuliranja, če stroške razporejamo na osnovi neposrednih ur dela

b) po klasični metodi kalkuliranja, če v oddelku Z stroške razporejamo na osnovi strojnih

ur v oddelku W pa na podlagi neposrednih ur dela

c) po metodi ABC

a)

Izdelek proizve-

dena

količina

neposred-

no delo

na enoto

skupaj

ure dela

sorazm.

število

skupaj

splošni

stroški

splošni

stroški

na enoto

Izdelek M

Izdelek N

Skupaj

b)

Oddelek Z proizve-

dena

količina

strojne

ure

na enoto

skupaj

strojne

ure

sorazm.

število

skupaj

splošni

stroški

splošni

stroški

na enoto

Izdelek M

Izdelek N

Skupaj

Kategorija Oddelek Z Oddelek W

Splošni stroški (d.e.)

Neposredno delo na enoto (ure/kos)

- proizvod M

- proizvod N

Strojne ure na enoto (ure/kos)

- proizvod M

- proizvod N

1.500,00

2

4

4

2

700,00

6

4

2

6

Kategorija Proizvod M Proizvod N

Letna proizvodnja izdelkov (kosi)

Število nabav materiala

Število zagonov proizvodnje

100

4

8

1.000

8

13


- stroški obsega proizvodnje (merilo strojne ure)

- stroški nabave


2.200,00

550,00

600,00

1.050,00


72

Splošni stroški Oddelek Z Oddelek W

skupaj sploš-

ni stroški na

izdelek

Izdelek M

Izdelek N

c) metoda ABC


Količnik Količnik

Stroškovno mesto 3

Količnik

Oddelek W proizve-

dena

količina

neposred-

no delo

na enoto

skupaj

ure dela

sorazm.

število

skupaj

splošni

stroški

splošni

stroški

na enoto

Izdelek M

Izdelek N

Skupaj

Splošni stroški na enoto (d.e.) Proizvod M Proizvod N

- (SM-01)

- (SM-02)

- (SM-03)



73

Naloga 5.1.15:

Podjetje z isto opremo in s podobnimi procesi proizvaja tri proizvode (A, E in I). Podatki

poslovanja so razvidni iz preglednice 5.1.15.

Preglednica 5.1.15

Ugotovite koeficiente dodatkov, splošne stroške in lastno ceno proizvodov A, E in I:


b) po metodi ABC

a)

Izdelek proizve-

dena

količina

nepos.

delo/

enoto

skupaj

ure

dela

sor.

šte-

vilo

skupaj

splošni

stroški

skupaj

neposr.

stroški

skupaj

stroški

skupaj

stroški

na enoto

Izdelek A

Izdelek E

Izdelek I

Skupaj

b)


Količnik Količnik


Količnik Količnik

Kategorija Proizvod A Proizvod E Proizvod I

Mesečna proizvodnja izdelkov (kosi)

- neposredni stroški materiala (d.e./kos)

- neposredno delo (delovna ura/kos)

(stroški dela so 5,00 d.e./delovno uro) - strojne ure (strojna ura/kos)

- število zagonov proizvodnje

- sprejem komponent

- odprava pošiljk

- amortizacija (obračun po strojnih urah)

1.500

8,00

0,60

1,00

2

5

2

2.500

10,00

1,00

1,00

10

25

6

800

11,00

0,80

0,50

18

70

12


- stroški amortizacije


- stroški sprejema komponent

- stroški odprave pošiljk

22.000,00

4.500,00

10.000,00

3.500,00


74

Stroški na enoto (d.e.) Proizvod A

- (SM-1)

- (SM-2)

- (SM-3)

- (SM-4)


Neposredni stroški

SKUPAJ STROŠKI NA ENOTO

Stroški na enoto (d.e.) Proizvod E

- (SM-1)

- (SM-2)

- (SM-3)

- (SM-4)


Neposredni stroški


Stroški na enoto (d.e.) Proizvod I

- (SM-1)

- (SM-2)

- (SM-3)

- (SM-4)


Neposredni stroški



75

Naloga 5.1.16:

Podjetje z isto opremo in s podobnimi procesi proizvaja štiri proizvode (A, E, I in O). Podatki

poslovanja so razvidni iz preglednice 5.1.16.

Preglednica 5.1.16

Izdelek proizve-

dena

količina

stroški

materiala

na enoto

neposredno

delo –

ure / enoto

strojne

ure na

enoto

Izdelek A 400 8,00 1 ¼

Izdelek E 3.000 12,00 ½ ½

Izdelek I 500 15,00 2 1

Izdelek O 2.000 18,00 1 ½ 1 ½

Izdelek število

priprav

proizvodnje

število

naročil

materiala

število

kontrol

materiala

število

rezerv.

delov

Izdelek A 1 1 2 3

Izdelek E 3 5 10 5

Izdelek I 5 2 3 1

Izdelek O 7 4 5 4

Stroški dela so 4,00 d.e. za delovno uro.

Količnik dodatka splošnih stroškov je 5,00 d.e. na strojno uro.

Ugotovite koeficiente dodatkov, splošne stroške in lastno ceno proizvodov A, E, I in O:


b) po metodi ABC

a)

Izdelek proizve-

dena

količina

nepos.

delo/

enoto

skupaj

ure

dela

sor.

šte-

vilo

skupaj

splošni

stroški

skupaj

neposr.

stroški

skupaj

stroški

na enoto

Izdelek A

Izdelek E

Izdelek I

Izdelek O

Skupaj


- stroški amortizacije

- stroški priprave proizvodnje

- stroški naročanja materiala

- stroški kontrole kvalitete materiala

- stroški upravljanja z rezervnimi deli

10.200,00

16.000,00

12.000,00

10.000,00

5.200,00


76

b)


Količnik Količnik


Količnik Količnik

Stroškovno mesto 5

Količnik


Stroški na enoto (d.e.) Proizvod A Proizvod E

- (SM-1)

- (SM-2)

- (SM-3)

- (SM-4)

- (SM-5)


Neposredni stroški


Stroški na enoto (d.e.) Proizvod I Proizvod O

- (SM-1)

- (SM-2)

- (SM-3)

- (SM-4)

- (SM-5)


Neposredni stroški



77

5.2 Metoda ciljnih stroškov

Naloga 5.2.1:

Rešite nalogo s pomočjo metode ciljnih stroškov!

Podjetje je opravilo tržno raziskavo o potrebi po aparatu za mletje in kuhanje kave. Izsledki so

pokazali, da si kupci želijo aparat s temi lastnostmi:

kava naj ima enak okus in vonj kot ekspresna kava

aparat naj bo lahko razstavljiv in preprost za čiščenje

njegova zmogljivost naj bo 6 skodelic kave ali več

ima naj prijetno obliko in estetski videz

ob zaželenem času naj se samodejno vključi

uporaben naj bo za različne vrste in različno debelino kave

toploto kave naj ohranja še potem, ko je že kuhana

ob zaželenem času naj se samodejno izključi

Raziskava trga je pokazala, da je prodajna cena takšnega izdelka 1.000,00 d.e.

Cena mora vsebovati 10% dobička.

Največji dovoljeni (celotni) stroški za aparat lahko znašajo _________ d.e. (dopolnite!)

V celotnem življenjskem ciklusu bo šel aparat skozi šest dejavnosti, ki povzročajo stroške, kot

so navedeni v preglednici 5.2.1a, ki jo dopolnite!

Preglednica 5.2.1a: Stroški na enoto

CS = ciljni stroški SS = sedanji stroški R&R = stroški razvijanja in raziskovanja

Aparat bo sestavljen iz šestih delov (posode za kuhanje, steklene posode, grelca kave, ohišja,

ogrevalne plošče in komandne plošče), ki povzročajo stroške in opravljajo funkcije, kar kaže

preglednica 5.2.1b, ki jo dopolnite!

Preglednica 5.2.1b: Stroški posameznega dela

Sestavni del Lastnost Stroški

znesek (v d.e.) znesek (%)

1 posoda za kuhanje mletje in filtriranje 18,0

2 steklena posoda ohranjanje toplote kave 4,0

3 grelec kave segrevanje kave 30,00 6,0

4 ohišje ogrodje aparata

5 ogrevalna plošča gretje vode 8,0

6 komandna plošča kontroliranje mletja 46,0

7 skupaj

Vsi stroški

V dobi

koristnosti

znotraj organizacije zunaj organizacije skupaj

CS SS raz-

lika CS SS

raz-

lika CS SS

raz-

lika

R&R

proizvodnja

prodaja

servis

posredni stroški

recikliranje

36 ( )

153 ( )

54 ( )

90 (10%)

( )

45 ( )

50

60

100

190

70

216 ( )

126 ( )

300

skupaj 558 ( ) 670 ( ) 470


78

Seštevek stroškov vseh delov je enak stroškom proizvajanja.

Med možnimi kupci je bila opravljena anketa, lastnosti pa je bilo mogoče oceniti od 1 do 5.

Oceno 5 je dobila najbolj pomembna in oceno 1 najmanj pomembna lastnost. Izidi ankete so

prikazani v preglednici 9.17c, ki prikazuje pomembnost lastnosti za kupce in ki jo dopolnite!

Preglednica 5.2.1c: Ocena po anketi

Lastnosti Ocene

1 2 3 4 5 %

okus in vonj kave

preprostost čiščenja

zmogljivost

zunanji videz

samodejno vključevanje

mletje kave na različno debelino

ohranjanje toplote kave

samodejno izključevanje

1

2

3

3

3

4

4

5

skupaj 100

Potem je proučila stroške in lastnosti za vsak del. V glavi tabele (vrsticah) so sestavni deli, v

stolpcih pa lastnosti, ki naj bi jih imel aparat po mnenju kupcev.

K posamezni lastnosti posamezni sestavni deli tako prispevajo:

okus in vonj kave – po polovico posoda za kuhanje in ogrevalna plošča

preprostost čiščenja – 30% posoda za kuhanje, 10% steklena posoda in 60% ohišje

zmogljivost – po polovico steklena posoda in ohišje

zunanji videz – 60% ohišje, ostanek pa komandna plošča

samodejno vključevanje – vpliva le ogrevalna plošča

mletje kave na debelino – 5% posoda za kuhanje, 95% komandna plošča

ohranjanje toplote kave – 20% steklena posoda, ostanek grelec kave

samodejno izključevanje – vpliva le ogrevalna plošča

Izpolnite preglednico 5.2.1d za ustreznimi podatki!

Preglednica 5.2.1d: Razdelitev lastnosti na sestavne dele

Lastnosti

Sestavni deli

1 2 3 4 5 6 relativna (%)

pomembnost

okus in vonj kave

preprostost čiščenja

zmogljivost

zunanji videz

samodejno vključevanje

mletje kave na debelino

ohranjanje toplote kave

samodejno izključevanje

skupaj 100,0

1 = posoda za kuhanje 2 = steklena posoda 3 = grelec kave

4 = ohišje 5 = ogrevalna plošča 6 = komandna plošča


79

Izračunajte količnik ciljnih stroškov in predlagajte ukrepe za posamezne sestavne dele

(povečati, zmanjšati ali obdržati stroške na istem nivoju) v preglednici 5.2.1e!

Preglednica 5.2.1e: Izračun količnika ciljnih stroškov

Sestavni del Stroški

(%)

Relativna

pomembnost

(%)

Količnik Ukrepanje

1 2 3 3:2

1 posoda za kuhanje

2 steklena posoda

3 grelec kave

4 ohišje

5 ogrevalna plošča

6 komandna plošča

7 skupaj

5.3 Ekonomsko dodana vrednost

Naloga 5.3.1:

Na oba načina izračunajte gospodarski dobiček!

Organizacija pri svoji dejavnosti uporabi 800,00 d.e. naloženega kapitala. Z njim ustvari 100,00

d.e. čistega dobička. Povprečni stroški kapitala so 12 %.

NOPLAT = računovodsko prilagojen čisti dobiček iz poslovanja

GD = NOPLAT – (WACC * IC) WACC = povprečni strošek celotnega poslovno naloženega kapitala

IC = celotni poslovno naloženi kapital

GD = (ROIC – WACC) * IC ROIC = dobičkonosnost celotnega poslovno naloženega kapitala

ROIC = NOPLAT / IC

Odg.:

Naloga 5.3.2:

Kolikšno donosnost kapitala zahtevajo lastniki (povprečni stroški kapitala) pri 800,00 d.e.

naloženega kapitala in 240,00 d.e. čistega dobička, če

a) je gospodarski dobiček 120,00 d.e.

b) je gospodarski dobiček enak nič

c) ima podjetje gospodarsko izgubo 80,00 d.e.

Odg.:


80

Naloga 5.3.3:

Koliko kapitala morajo vložiti lastniki, da dosežejo 900,00 d.e. gospodarskega dobička ob 13 %

povprečnih stroških kapitala in čistem dobičku 1.179,50 d.e.?

Odg.:

Naloga 5.3.4:

Ocenite zahtevano stopnjo donosa lastniške naložbe, če je netvegana stopnja donosa 5 %,

premija za tržno tveganje lastniške naložbe 10 % in mera za obseg sistematičnega tveganja

naložbe v lastniški kapital organizacije 1,20! re = ocena zahtevane stopnje donosa lastniške naložbe

re = rf + (rm — rf) * β rf = netvegana stopnja donosa

(rm — rf) = premija za tržno tveganje lastniške naložbe

β = mera za obseg sistematičnega tveganja naložbe v lastniški kapital

organizacije

Odg.:

Naloga 5.3.5:

Kolikšna je mera za obseg sistematičnega tveganja naložbe v lastniški kapital organizacije, če

je zahtevano stopnjo donosa lastniške naložbe 20 %, netvegana stopnja donosa 6 %, premija za

tržno tveganje lastniške naložbe pa 7 %?

Odg.:

Naloga 5.3.6:

Kolikšna je netvegana stopnja donosa naložbe, če je zahtevana stopnja donosa lastniške

naložbe 17%, premija za tržno tveganje lastniške naložbe 8 %, mera za obseg sistematičnega

tveganja naložbe v lastniški kapital organizacij pa 1,5?

Odg.:


81

Naloga 5.3.7:

Izračunajte ekonomsko dodano vrednost ob danih podatkih (v d.e.)!

Prihodek iz poslovanja 1.000,00 Vsa sredstva 750,00

Odhodki iz poslovanja 800,00 Denar na transakcijskem računu 25,00

Plačani davek iz dobička 50,00 Dolgovi 300,00

Stroški dolgov 12,5% Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 45,00

Delež dolgov v financiranju 40,0 % Dolgoročne obveznosti do dobaviteljev 80,00

Stroški kapitala 17,5 % Razmejeni davki 30,00

Delež kapitala v financiranju 60,0 %

Odg.:

Naloga 5.3.8:

Izračunajte ekonomsko dodano vrednost ob danih podatkih (v d.e.)!

Prihodek od poslovanja 2.500,00 Vsa sredstva 1.500,00

Odhodki od poslovanja 1.900,00 Denar na transakcijskem računu 125,00

Plačani davek iz dobička 150,00 Dolgovi 940,00

Stroški dolgov 8,5 % Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 250,00

Delež dolgov v financiranju 75,0 % Dolgoročne obveznosti do dobaviteljev 350,00

Stroški kapitala 16,0 % Razmejeni davki 90,00

Delež kapitala v financiranju 25,0 %

Odg.:

Documents

RAČUNOVODSTVO - arnes.sissmssetuas6s/SRC/ZBIRKA NALOG SRC.pdf · ekonomska Šola murska sobota viŠja strokovna Šola program: ekonomist modul: raČunovodja stroŠkovno raČunovodstvo