RADA LEČIČ italijanskega jezika s književnostjo ... · Slovenščina od A do Ž Rada Lečič 1 RADA LEČIČ je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega in

Slovenščinaod A do Ž

Slovenščinaod A do Ž

Rada Lečič

11

RADA LEČIČ je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo. Magistrirala je leta 1990 iz sodobne slovenske književnosti. Kot lektorica Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je slovenščino poučevala na univerzah v Rimu, Vidmu, Padovi in Trstu, kjer uči še danes. Poleg številnih člankov je napisala priročnike Prepletenke (2003), Slovenski glagol: oblikoslovni pri-ročnik in slovar slovenskih glagolov (22005) s prevodi v več jezikov, Osnove sloven-skega jezika (22016) s prevodoma v italijanščino in angleščino, kartice Igraje do znanja slovenščine (22011) in in učbenik Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (22016), ki je preveden tudi v nemščino.

ISBN 978-961-92674-8-6

30,00 €

ZALOŽBA GAYA | [email protected] | www.gaya.si

SLO

VEN

ŠČIN

A O

D A

DO

ŽRa

da L

ečič

1

2 | Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž

Rada LečičSLOVENŠČINA OD A DO Ž1. del

učbenik za začetnike

Izdala in založila:Založba GayaGaya d.o.o.Močnikova 1, SI-5282 [email protected], www.gaya.siZa založbo: Nataša BratinaRecenzentki: Andreja Žele, Nataša JakopIlustracije: Tamara KorošecAvtorji in viri fotografi j: Rada Lečič, Miha Krivic (za Postojnsko jamo d.d.), Barbara Doljak (Bled, str. 93), Wikimedia (Matijap, Adiel Io, Richard Huber, Gangulybiswarup, Bi-frie), Flickr (Flavio Ferreira).Oblikovanje in tisk: Gaya d.o.o.Tiskano na zahtevo1. natisCerkno, 2017

Zvokovni dodatek:glasovi: Sanja Rejc, Rada Lečič, RV Maček, Damjan Zorc;tonska produkcija: Franci Rainer.

© Rada Lečič in Založba Gaya – Gaya d.o.o., 2017Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika nobenega dela te knjige ni dovoljeno ponatisniti, reproducirati, kopirati ali razširjati s kakršnimikoli sredstvi (z mehanskimi, elektronskimi, s fotokopiranjem, z zvokovnim snemanjem ali kako drugače).

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rada Lečič: Slovenščina od A do Ž | 5

KAZALO

Glasoslovje ............................................................................................................................................................................................................... 7Abeceda. Samoglasniki. Soglasniki. Naglas.

1. lekcija ................................................................................................................................................................................................................... 11• Srečanje• Predstavitev• Naša hiša

Samostalnik – imenovalnik ednine. Glagol – sedanjik pomožnika biti v ednini z osebnimi zaimki. Pridevnik. Prislov. Samostalnik – imenoval-nik ednine, dvojine, množine. Samostalnik in pridevnik – imenovalnik ednine, dvojine, množine. Glagol – sedanjik pomožnika biti v dvojini in množini z osebnimi zaimki.

2. lekcija .................................................................................................................................................................................................................. 22• Kaj dela Lana, ko vstane?• V trgovini• Greva na kavo?

Glagol – sedanjik; povratni glagoli; besedni red. Samostalnik – tožilnik ednine, dvojine, množine; tožilnik brez predloga; tožilnik s predlogoma v, na.

3. lekcija .................................................................................................................................................................................................................. 37• Kaj imate danes za kosilo?• Tri živali

Samostalnik in pridevnik – tožilnik ednine, dvojine, množine; tožilnik s predlogi čez, skozi, po, ob, pod, nad, pred, za, med. Zaimek – osebni zaimki v tožilniku. Števnik – glavni števniki.

4. lekcija ................................................................................................................................................................................................................. 49• Moj rojstni dan• Kdaj vstaneš?• V soboto pride Sonja

Zaimek – svojilni zaimki. Koliko je ura? Glagol – preteklik; posebne oblike deležnika; besedni red.

5. lekcija .................................................................................................................................................................................................................. 61• Pri teti na kosilu• Na potovanju – kaj moramo

vedeti

Samostalnik – mestnik ednine, dvojine, množine; mestnik s predlogi pri, v, na, o, po, ob. Samostalnik in pridevnik – mestnik ednine, dvojine, množine. Zaimek – osebni zaimki v mestniku.

6. lekcija .................................................................................................................................................................................................................. 72• Zvečer greva v kino• Slovenija v številkah

Samostalnik – rodilnik ednine, dvojine, množine; rodilnik brez predloga; rodilnik s predlogi od, do, iz, s/z, brez, mimo, zraven, poleg, blizu ...

7. lekcija .................................................................................................................................................................................................................. 82• Središče Ljubljane• Pri zdravniku

Samostalnik in pridevnik – rodilnik ednine, dvojine, množine. Zaimek – osebni zaimki v rodilniku.


8. lekcija ................................................................................................................................................................................................................. 93• V Slovenijo za konec tedna• Kam med počitnicami• Zgodovina kranjske klobase

Glagol – prihodnjik; besedni red. Samostalnik – orodnik ednine, dvojine, množine; orodnik s predlogi s/z, pred, za, pod, nad, med. Samostalnik in pridevnik – orodnik ednine, dvojine, množine. Zaimek – osebni zaimki v orodniku. Števnik – vrstilni števniki.

9. lekcija .............................................................................................................................................................................................................. 111• Na večerji v restavraciji• Mi lahko pomagaš na vrtu?• Greva k Sonji• Darilo za rojstni dan

Glagol – pogojnik; besedni red. Samostalnik – dajalnik ednine, dvojine, množine; dajalnik brez predloga; dajalnik s predlogi k/h, proti, kljub. Samostalnik in pridevnik – dajalnik ednine, dvojine, množine. Zaimek – osebni zaimki v dajalniku.

10. lekcija .......................................................................................................................................................................................................... 132• Na banki• Zlata ptica• Uganka

Glagol – velelnik. Pridevnik – stopnjevanje pridevnika. Besedotvorje – pomanjševalnice.

Slovnične tabele ................................................................................................................................................................ 145

Imena sklonov, vprašalnice ...................................................................................................................................... 145

Sklanjatve samostalnika in pridevnika ................................................................................................................... 145

Osebni zaimki ............................................................................................................................................................ 146

Glavni števniki ........................................................................................................................................................... 146

Vrstilni števniki .......................................................................................................................................................... 146

Glagol .......................................................................................................................................................................... 147

Posebne oblike nekaterih glagolov ........................................................................................................................... 149

Stopnjevanje pridevnika ........................................................................................................................................... 151

Stopnjevanje prislova ................................................................................................................................................. 152

Predlogi ....................................................................................................................................................................... 152

Različna raba predlogov ............................................................................................................................................ 153

Besedni red ................................................................................................................................................................. 153Slovensko-angleški slovar ............................................................................................................................................... 155Rešitve ................................................................................................................................................................................. 169Seznam avdioposnetkov ………..............................................................................................................…………………… 179Viri ........................................................................................................................................................................................ 180Literatura ............................................................................................................................................................................ 180


SRÉČANJEAlénka: Žívijo, Péter, kakó si?Péter: Dôbro, hvála, pa tí?Alénka: V rédu. Tó je mój prijátelj Êric. Péter: Me veselí. Si Američàn?Êric: Nè, Angléž sem.Péter: Pa razúmeš slovénsko?Êric: Málo.Péter: Ti je Slovénija všéč?Êric: Já, zeló.

1. LEKCIJA

NE, ANGLEŽ SEM.SI AMERIČAN?

BesedeBESEDE

1

sréčanje – žívijo – kakó – bíti – dôbro – hvála – pa – tí – v rédu – tó – mój – prijátelj – veselíti – Američàn – nè – Angléž – razuméti – slovénsko – málo – Slovénija – všéč – já – zeló

Dopolnite.

Alenka: ..............., Peter, kako ......?

Peter: Dobro, .............., pa ti?

Alenka: V …........ To ...... moj .................. Eric.

Peter: Me ................. Si Američan?

Eric: Ne, Anglež .........

Peter: Pa razumeš .......................?

Eric: Malo.

Peter: Ti ....... Slovenija ............?

Eric: Ja, ............


pozdrávi / saluti


KDO STE PA VI?

JAZ SEM TJAŠA.

PREDSTAVÍTEVProfésor: Dober dán, jàz sem Símon Vílar. Ví ste pa …?Študènt: Jàz sem Rók.Profésor: Me veselí. Kdó ste pa Ví?Študêntka: Jàz sem Tjáša.

BesedeBESEDE

predstavítev – profésor – dober dán –Ví – študènt – kdó – študêntka

Dopolnite.

Profesor: Dober …...., jaz ......... Simon Vilar. Vi ....... pa …?

Študent: Jaz ........ Rok.

Profesor: Me ................ Kdo ......... pa ......?

Študentka: Jaz ......... Tjaša.

pozdráviDobro jútro! Žívijo!Dober dán! Zdrávo!Dober večér! Adíjo!Lahko nóč! Na svídenje!

2


SAMOSTALNIK

IMENOVALNIK = 1. sklon KDO/KAJ?

Kdó je tó? Rók (profésor, Alénka). Káj je tó? Tríglav (réka, drevó).

IMENOVALNIK EDNINE

IM 1 stòl (-ø)Ž 1 híšaS 1 mésto/pólje M = moški spol (masculine) Ž = ženski spol (feminine) S = srednji spol (neuter)

poklíc národnostprofésor profésorica Slovénec Slovénkakmèt kmetíca Némec Némkazdravník zdravníca Italijàn Italijánkaslikár slikárka Američàn Američánka igrálec igrálka Rús Rúsinjaprevajálec prevajálka Angléž Angléžinjaprodajálec prodajálka Francóz Francózinja

GLAGOL

Jàz sem Alénka.Si študêntka? Já, študêntka sem. / Nè, nísem študêntka.Tí si Péter.Si študènt? Já, študènt sem. / Nè, nísem študènt.

Je tó Êric? Já, tó je òn.Je Êric Američàn? Nè, Êric ní Američàn. Angléž je.Símon Vílar je profésor.Je Símon Vílar profésor? Já, profésor je.

Sedanjik pomožnika bíti v ednini z osebnimi zaimki

bíti ≠ ne bíti

I1. os. jàz sem nísem2. os. tí si nísi3. os. òn, ôna, ôno je ní


BesedeBESEDE

trgovína – prodajálka – želéti – gospá – potrebováti – ólje – dvá –líter – prósim – še – páprika – soláta – kúmara – vsè – dáti – piškót – jájce – jógurt – dánes – iméti – svéž – ríba – krùh – pozabíti

Dopolnite.

Prodajalka: Kaj ..................?

Gospa Novak: Potrebujem .............. Dva ............., prosim.

Prodajalka: ...................... še ........?

Gospa Novak: Tri .................., solato ...... dve ..................

Prodajalka: Je ....... vse?

Gospa Novak: ......... Dajte ...... še ...................., jajca ....... štiri ..................

Prodajalka: Danes ................... sveže ............ Jih .................?

Gospa Novak: Ja, dve .............., prosim. Pa še .........., da ne ......................

5

Odgovorite.

Kaj potrebuje gospa Novak?

Potrebuje še kaj?

Napišite stavke z vsako od besed:

prodajalka, potrebovati, liter, solata, imeti, pozabiti.

V TRGOVÍNIProdajálka: Káj želíte?Gospá Novák: Potrebújem ólje. Dvá lítra, prósim.Prodajálka: Želíte še kàj?Gospá Novák: Trí páprike, soláto in dvé kúmari.Prodajálka: Je tó vsè?Gospá Novák: Nè. Dájte mi še piškóte, jájca in štíri jógurte.Prodajálka: Dánes imámo svéže ríbe. Jih želíte?Gospá Novák: Já, dvé ríbi, prósim. Pa še krùh, da ne pozábim.


TOŽILNIK EDNINE, DVOJINE, MNOŽINE

I II III

M1 stòl/prijátelj stôla/prijátelja stôli/prijátelji4 stòl/prijátelja (dvá) stôla/prijátelja stôle/prijátelje

Ž1 híša híši híše4 híšo (dvé) híši híše

S1 mésto/pólje mésti/pólji mésta/pólja4 mésto/pólje (dvé) mésti/pólji mésta/pólja

SAMOSTALNIK

14. Dopolnite s tožilnikom ednine, dvojine in množine.

I II III

Iščem (zdravnik) zdravnika dva zdravnika zdravnike

(arhitektka) .................................................... .................................................... ....................................................

(pismo) .................................................... .................................................... ....................................................

(prijatelj) .................................................... .................................................... ....................................................

(učiteljica) .................................................... .................................................... ....................................................

(jezero) .................................................... .................................................... ....................................................

(ananas) .................................................... .................................................... ....................................................

(jajce) .................................................... .................................................... ....................................................

(ogledalo) .................................................... .................................................... ....................................................

(jopica) .................................................... .................................................... ....................................................

(zvezek) .................................................... .................................................... ....................................................

(kozarec) .................................................... .................................................... ....................................................

15. Dopolnite s tožilnikom množine.Poznam

VAJE

študente in študentke. (študent in študentka)

....................................................... (zdravnik in zdravnica)

....................................................... (učitelj in učiteljica)

....................................................... (delavec in delavka)

....................................................... (slikar in slikarka)

....................................................... (prevajalec in prevajalka)

....................................................... (igralec in igralka)

....................................................... (Slovenec in Slovenka)

....................................................... (Italijan in Italijanka)

....................................................... (Rus in Rusinja)


15

BesedeBESEDE

Slovénija – števílka – milijón – prebiválec – gláven – glávno mésto – priblížno – pŕvi – svetôven – svetôvna vôjna – postáti – upráven – kultúren – sredíšče – skozi – têči – izvírati – blízu – strán – akademíja – znánost – umétnost – dráma – ópera – vŕt – botánični vŕt – národen – galeríja – velíko – fakultéta – vèč – gledalíšče – muzêj – izjémno – lép – párk – ki – pràv – zráven – mésten – méstno sredíšče – dúnajski – césta – magistrála – ker – prevèč – avtomobíl – dél – naménjen – péšec – Čôp – Čôpov – úlica – Názor – Názorjev – drúg – drúga mésta – mêja – kilométer – obála – môrski – môrska obála – dôlg – nàjdáljši – visòk – nàjvíšji – Tríglav – méter – vêlik – nàjvéčji – cérkniški – nàjlépši – nàjbolj – znàn – bohínjski – blêjski – podzémski – jáma – postójnski – globòk – skôraj

SLOVÉNIJA V ŠTEVÍLKAHRepúblika Slovénija imá dvá milijóna prebiválcev. Glávno mésto Slovénije je Ljubljána, ki je po pŕvi svetôvni vôjni postála uprávno in kultúrno sredíšče Slovénije in imá priblížno 320.000 prebiválcev. Skozi mésto têče réka Ljubljánica, ki izvíra blízu Vŕhnike. Na drúgi stráni réke je stáro mésto. V Lju-bljáni so Akademíja znánosti in umétnosti, Dráma, Ópera, Botánični vŕt iz léta 1810 in Národna ga-leríja. V méstu je tudi velíko fakultét, vèč gledalíšč in muzêjev. Izjémno lép je párk Tívoli, ki je pràv zráven méstnega sredíšča. Dúnajska césta je gláv-na magistrála. Ker je na céstah prevèč avtomobílov, je dél sredíšča naménjen péšcem: Čôpova úlica, Názorjeva úlica, Prešérnov tŕg …Drúga velíka slovénska mésta so še Máribor, Cêlje, Kóper, Kránj, Nôvo mésto, Nôva Goríca, Múrska Sóbota. Mêje Slovénije so dôlge 1334 kilométrov. Slovénija imá 47 kilométrov môrske obále. Nàjdáljša réka v Slovéniji je Sáva. Nàjvíšja gôra v Slovéniji je Tríglav. Visòk je 2864 métrov. Nàjvéčje slovénsko jézero je Cérkniško jézero, nàjlépši in nàjbolj znáni pa sta Bohínjsko in Blêjsko jézero. Nàjvéčja pod-zémska jáma je Postójnska jáma. Globôka je 115 métrov, dôlga pa skôraj 21.000 métrov.

LJUBLJANA

MARIBOR

KOPER, PRETORSKA PALAČA

NOVO MESTO


Povežite.

Glavno mesto Slovenije je Sava.

Skozi mesto teče reka Ljubljanica, veliko fakultet, več gledališč in muzejev.

Na drugi strani reke je ki izvira blizu Vrhnike.

V mestu je je del središča namenjen pešcem.

Ker je na cestah preveč avtomobilov, staro mesto.

Največje slovensko jezero je Postojnska jama.

Največja podzemska jama je Cerkniško jezero.

Najvišja slovenska gora je Ljubljana.

Najdaljša reka je Triglav.

Dopolnite.

Republika ............................... ima ............... milijona ......................... Glavno mesto je ................................, ki je ....... prvi

........................... vojni ........................ upravno in ......................... središče ........................... in ............. približno 320.000

............................

Skozi ....................... teče .................. Ljubljanica, ki .................... blizu ........................ Na drugi strani ................. je staro

..................... V .......................... so Akademija ............................ in umetnosti, Drama, ......................, Botanični ........... iz

…..…. 1810 in Narodna ......................... V ………...…. je …...…. veliko ....................., več ........................... in ..........................

Izjemno .......... je ............... Tivoli, ki je ........... zraven ........................... središča. Dunajska ……...… je .....................

magistrala. Ker ...... na .......................... preveč .............................., je del ........................... namenjen pešcem: Čopova

..................., Nazorjeva ulica, .......................... trg ...

Druga velika ................................. mesta …....... še ..............................., Celje, .........................., Kranj, ………........…. mesto,

Nova .........................., Murska Sobota. Meje ............................... so dolge 1334 ........................................ Slovenija

.................. 47 kilometrov ......................... obale. Najdaljša .................... v Sloveniji je ....................... Najvišja ................

v ……….........…….. je ......................... Visok ….... 2864 ..................... Največje slovensko ......................... je .........................

jezero, .............................. in najbolj .................. pa sta Bohinjsko in ......................... jezero. Največja ............................

jama je ................................ jama. Globoka ….... 115 ......................., dolga pa ...................... 21.000 metrov.

Odgovorite.

Koliko prebivalcev ima Slovenija?

Katero je glavno mesto?

Kdaj je Ljubljana postala upravno in kulturno

središče Slovenije?

Katera so druga velika slovenska mesta?

Katera reka teče skozi mesto?

Kaj je v mestu?

Kje je park Tivoli?

Zakaj je del središča namenjen pešcem?

Katera je najvišja slovenska gora?

Katero je največje slovensko jezero?

Katera je največja podzemska jama?

Napišite stavke z vsako od besed:

glavno mesto, prebivalec, svetovna vojna, botanični vrt, mestno središče.


VAJE

4. Poiščite 27 delov telesa vodoravno od desne proti levi in obratno, navpično od zgoraj navzdol in obratno ter diagonalno v vseh štirih smereh: brada, čelo, glava, grlo, hrbet, jetra, jezik, koleno, komolec, koža, las, lice, noga, noht, nos, obraz, oko,

pljuča, prst, rama, roka, srce, trebuh, uho, vrat, zob, želodec.

J E T R A Č U J L P

Č R V P Ž V B G N E

E O B R A Z R L O C

L L A S G L I A H R

O M F T O J C V T S

A K O R N E E A R T

E O S A L Z D D H E

C Ž B O Z I O A O B

I A M J S K L R H R

L O K O T R E B U H

K O L E N O Ž S O N

brada

čelo

glava

grlo

hrbet

jezik

koleno

komolec

koža

las (lasje)

lice

noga

noht

nosobraz

oko

prst

rama

roka

trebuh

uho

vrat

zob (zobje)

jetra

pljuča

želodec

srce


5. Dopolnite z rodilnikom množine.Ne nosim (zelen pulover) zelenih puloverjev.

(bela majica) .................................................

(vijoličasto krilo) ..........................................

(siv plašč) .......................................................

(črn klobuk) ...................................................

(rdeča obleka) ..............................................

(rjava jopica) ..................................................

(rumena pižama) ..........................................

(oranžen šal) .................................................

(modra srajca) ...............................................

6. Dopolnite z rodilnikom dvojine.Prišli smo iz (nov hotel) dveh novih hotelov.

(star muzej) .................................................

(nova trgovina) ...........................................

(vroč kraj) ....................................................

(dolg predor) ..............................................

(čudovita galerija) .....................................

(veliko mesto) ............................................

(moderna knjižnica) ..................................

(majhen prostor) ........................................

(lepa palača) ...............................................

7. Dopolnite z rodilnikom ednine ali množine.Priplula je ladja, polna (rdeče vino) rdečega vina.

(majhen pes) ..................................................................

(rdeča pomaranča) .......................................................

(zelena solata) ...............................................................

(zanimiva knjiga) ...........................................................

(svinjsko meso) ..............................................................

(mlada mačka) ...............................................................

(bel sladkor) ...................................................................

(olivno olje) ....................................................................

8. Dopolnite s tožilnikom in z rodilnikom množine.Iščem nove zvezke, ne najdem novih zvezkov. (nov zvezek)

Iščem ......................................................, ne najdem ....................................................... (sveže jajce)

......................................................, ....................................................... (star časopis)

......................................................, ....................................................... (bela nogavica)

......................................................, ....................................................... (okroglo ogledalo)

......................................................, ....................................................... (sladka hruška)

......................................................, ....................................................... (kislo jabolko)

......................................................, ....................................................... (tvoja igrača)

......................................................, ....................................................... (čist čevelj)

......................................................, ....................................................... (nova trgovina)


VAJE

8. S kom/čim potujete? Dopolnite z orodnikom ednine. Pazite na predlog s ali z. Potujem (mama) z mamo.

(teta) ..........................................

(Rok) ...........................................

(Tomaž) ......................................

9. S čim kaj delamo? State attenti alla preposizione s o z.(nož) režemo. Z nožem režemo.

(glavnik) se češemo. ...................................................................

(milo) se umivamo. ...................................................................

(kuhalnica) mešamo. ...................................................................

(zajemalka) zajemamo juho. ...................................................................

(sesalnik) sesamo prah. ...................................................................

(metla) pometamo. ...................................................................

(žaga) žagamo les. ...................................................................

(sekira) sekamo drva. ...................................................................

(lopata) kopljemo. ...................................................................

(kladivo) zabijamo žeblje. ...................................................................

(likalnik) likamo perilo. ...................................................................

(šivanka) šivamo. ...................................................................

(odpirač) odpiramo steklenice. ...................................................................

(vrtalnik) vrtamo. ...................................................................

10. Rispondete. Usate le preposizioni za, pod, nad, pred, med.Kje običajno parkirate? (hotel) Parkiram za (pred) hotelom.

Kje je mačka? (stol)

Kje je luč? (miza)

Kje sedi Ana? (Peter in Tjaša)

Kdaj se boste dobili s Tomažem? (večerja)

nož

glavnik

kuhalnica

sesalnik

žaga

sekirametla

lopata

vrtalnik

kladivo

likalnikodpirač

šivanka

milo

zajemalka

(prijatelj) ....................................

(Alenka) .....................................

(fant) ..........................................

(letalo) .......................................

(ladja) .........................................

(avtobus) ...................................

(motor) ......................................

(vlak) ...........................................

9. S čim kaj delamo? Pazite na predlog s ali z.

10. Odgovorite. Uporabite predloge za, pod, nad, pred, med.Kje običajno parkirate? (hotel) Parkiram za (pred, pod) hotelom.

Kje je mačka? (stol) .....................................................................................................

Kje je luč? (miza) ..........................................................................................................

Kje sedi Ana? (Peter in Tjaša) ...................................................................................

Kdaj se boste dobili s Tomažem? (večerja) ..........................................................


11. Dopolnite s pravilnim sklonom.Grem pred hotel (hotel). Dobiva se pred .......................... (hotel). Pred ........................... (hotel) je parkirišče. Pred

........................... (večer) ne bom končal dela. – Stekla bom pod ...................... (streha). Pod …………….. (streha) je

klopca. Na ……………….. (streha) je dimnik. – Na morje grem za …........................ (en teden). Delam za …………….

(Peter). Stekla sem za ……….…….. (drevo). – Ob …………….............… (nedelja III) hodimo na izlete. Zjutraj vstanem

ob ……………..........…….. (7.30). Sprehajamo se ob ….................. (reka). Kolo sem prislonil ob ..................... (ograja). –

Po ........................ (večerja) grem spat. Hitim po ................. (otrok). Ne smemo hoditi po ..................... (trava). – Vračam

se iz ................. (Rim). Miza je iz .................. (les). Iz ….............. (kaj) je narejeno milo? – Okoli ................ (hiša) je

vrt. Vozili se bomo okrog ................... (center). – S ........... (kdo) se pogovarjaš? S ................. (Peter). S ........... (kaj)

rišeš? S ........................... (svinčnik). – V ................... (nedelja) bomo šli na izlet. Zdaj gremo v ...................... (trgovina).

Žlice, vilice in noži so v ..................... (predal). – Pri .............. (kdo) se dobimo? Pri ..................... (Marica) in ....................

(Matej). Mačka je pri .............. (okno). – Tečemo čez ..................... (cesta). Čez ................................... (en teden) gremo

na morje. – Ostala sem brez ................................ (prijatelji III). Vrnil se je brez ......................... (denar). – Delamo od

................................ (ponedeljek) do ..................... (petek). Od ………...…………… (Ljubljana) do …....……….. (Trst) je sto

kilometrov. – Letalo bo poletelo nad ………....… (oblak). Letalo leti nad ................... (oblak). Nad ........................

(mesto) so oblaki. – Med ....................... (hiša) in ................................. (travnik) je cesta. Med ................................

(odmor) ne delamo. Med ....................... (Peter) in ......................... (Matjaž) je velika razlika. Otroci so se postavili

med .............. (Rok) in ................ (Maja). – Zakaj gledaš že pol ure skozi ................ (okno)? Peljemo se skozi ..................

(predor). – Na zabavo je poleg .................... (Alenka) in .................... (Tomaž) prišla tudi Tjaša. – Pogovarjamo se

o ................... (hrana) in .................... (vino). To je knjiga o ............................. (Slovenija).

12. Dopolnite z orodnikom dvojine in množine. Pazite na predlog s ali z.II III

Pogovarjam se (teta) s tetama s tetami

(brat) .......................................................... ..........................................................

(prijatelj) .......................................................... ..........................................................

(znanec) .......................................................... ..........................................................

(sestra) .......................................................... ..........................................................

(profesor) .......................................................... ..........................................................

(Nemec) .......................................................... ..........................................................

(Italijanka) .......................................................... ..........................................................

(gospod) .......................................................... ..........................................................

(trgovka) .......................................................... ..........................................................

(fant) .......................................................... ..........................................................

(soseda) .......................................................... ..........................................................


IMENA SKLONOV, VPRAŠALNICE / NOMI DEI CASI, FORME INTERROGATIVE

1 = imenovalnik/nominativ kdó/káj?2 = rodilnik/genitiv kóga/čésa?3 = dajalnik/dativ kómu/čému?4 = tožilnik/akuzativ kóga/káj?5 = mestnik/lokativ (o) kóm/čém?6 = orodnik/instrumental (s) kóm/čím?

SKLANJATVE SAMOSTALNIKA IN PRIDEVNIKA / DECLINAZIONI DEL NOME E DELL’AGGETTIVO

M (nom. -ø, gen. -a)

I II III1 nòv stòl/prijátelj nôva stôla/prijátelja nôvi stôli/prijátelji2 nôvega stôla/prijátelja nôvih stôlov/prijáteljev* nôvih stôlov/prijáteljev*3 nôvemu stôlu/prijátelju nôvima stôloma/prijáteljema* nôvim stôlom/prijáteljem*4 nòv stòl/nôvega prijátelja nôva stôla/prijátelja nôve stôle/prijátelje5 (o) nôvem stôlu/prijátelju (o) nôvih stôlih/prijáteljih (o) nôvih stôlih/prijáteljih6 (z) nôvim stôlom/prijáteljem* (z) nôvima stôloma/prijáteljema* (z) nôvimi stôli/prijátelji

*dopo le consonanti c, č, j, š, ž = e

F (nom. -a, gen. -e)

I II III1 nôva híša nôvi híši nôve híše2 nôve híše nôvih híš nôvih híš3 nôvi híši nôvima híšama nôvim híšam4 nôvo híšo nôvi híši nôve híše5 (o) nôvi híši (o) nôvih híšah (o) nôvih híšah6 (z) nôvo híšo (z) nôvima híšama (z) nôvimi híšami

N (nom. -o/-e, gen. -a)

I II III1 nôvo mésto/pólje nôvi mésti/pólji nôva mésta/pólja2 nôvega mésta/pólja nôvih mést/pólj nôvih mést/pólj3 nôvemu méstu/pólju nôvima méstoma/póljema* nôvim méstom/póljem*4 nôvo mésto/pólje nôvi mésti/pólji nôva mésta/pólja5 (o) nôvem méstu/pólju (o) nôvih méstih/póljih (o) nôvih méstih/póljih6 (z) nôvim méstom/póljem* (z) nôvima méstoma/póljema* (z) nôvimi mésti/pólji

*dopo le consonanti c, č, j, š, ž = e

1 = imenovalnik/nominativ kdó/káj?2 = rodilnik/genitiv kóga/čésa?3 = dajalnik/dativ kómu/čému?4 = tožilnik/akuzativ kóga/káj?5 = mestnik/lokativ (o) kóm/čém?6 = orodnik/instrumental (s) kóm/čím?

SLOVNIČNE TABELE

* za soglasniki c, č, j, š, ž = e

S (im. -o/-e, rod. -a)

Ž (im. -a, rod. -e)

* za soglasniki c, č, j, š, ž = e

M (im. -ø, rod. -a)

SKLANJATVE SAMOSTALNIKA IN PRIDEVNIKA

IMENA SKLONOV, VPRAŠALNICE


SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR / SLOVENE-ENGLISH DICTIONARY

KRATICE / ABBREVATIONS

f feminine m masculine n neuter pl pluralf pl feminine plural m pl masculine plural n pl neuter plural

A a but; howeverabecéda -e f alphabet; ABCabsolvènt -ênta m student who is about to take his fi nalsadíjo goodbyeakademíja -e f academyakcíjski -a -o of action, actionali or; whether, if; but, however

~ je res? Is it true?~ pa or, otherwise

alkohól -a m alcoholalmanáh -a m almanac; calendarAmeričàn -ána m AmericanAmeričánka -e f American woman/girl/ladyAmêrika -e f Americaamêriški -a -o Americanàmpak but; howeveránanas -a m pineappleanekdóta -e f anecdoteangléški -a -o EnglishAngléž -a m EnglishmanAngléžinja -e f EnglishwomanÁnglija -e f England apríl -a m Aprilarhitékt -a m architectarhitéktka -e f (woman) architect astronávt -a m spacemanastronávtka -e f spacewomanátrij -a m atriumavgúst -a m AugustAvstrálec -lca m AustralianAvstrálija -e f AustraliaAvstrálka -e f Australian womanÁvstrija -e f AustriaAvstríjec -jca m AustrianAvstríjka -e f Austrian womanávstro-ógrski -a -o Austro-Hungarianávto -a m car, motor carávtobus -a m busávtomehánik -a m motor mechanicavtomobíl -a m car, motor caravtomobílček -čka m small car

B bábica -e f grandmotherbajkálski -a -o related to Lake Baikal Bajkalsko jezero Lake Baikalbalkón -a m balconybanána -e f bananabánja -e f bathbánka -e f bankbár -a m tavern; barbárva -e f colourbáti se bojím se to fear, to be afraid of, to be in fear ofbazílika -e f basilicabél -a -o whiteBélgija -e f BelgiumBélgijec -jca m BelgianBélgijka -e f Belgian womanbeséda -e f wordbeséden -dna -o verbal; word besedni red word orderbík -a m bullbíkec -kca m bullock, young bullbíti sem to be; to existblág -a -o mild, soft ; gentleblagó -á n goods plblêjski -a -o related to Bled Blejsko jezero Lake Bledblizu near, nearly blížati -am to approach; to come up, to come near Pomlad se bliža. Spring is approaching.blók -a m blockbohínjski -a -o related to Bohinj Bohinjsko jezero Lake Bohinjbolán bôlna -o sick; illbolečína -e f ache, pain, smart, ailment; twingeboléti -í to ache, to ail, to hurt, to pain Boli me glava. My head aches.Bolgár -a m BulgarianBolgárija -e f BulgarianBolgárka -e f Bulgarian womanbôlha -e f fl iebòlj morebólje better

bóljši -a -e betterbolník -a m patient; sick personbolníšnica -e f hospitalbombón -a m sweet; bonbon; caramelbòr bôra m pine; pine treebórza -e f Exchange, exchangebotáničen -čna -o botanical botanični vrt botanical gardens plBožíček -čka m Santa Clausbráda -e f chin; beardbràt bráta m brotherbráti bêrem to readbratránec -nca m cousinbréskev -kve f peachbrez without ~ denarja pennilessbrisáča -e f towelbróška -e f broochbrošúra -e f brochure; pamphletbúčka -e f small marrow, courgette, zucchiniBukaréšta -e f Bucharest

CCánkar -ja m Cankar, Ivan (1876-1918), Slovene writerCánkarjev -a -o of Cankar (related to the Slovene writer Ivan Cankar) Cankarjev dóm name of a Cultural and Congress Centre in Ljubljanacarína -e f customsCélzij -a m Celsius 38 stopinj Celzija 38 degrees Celsiuscéna -e f price, costcénter -tra m centrecentiméter -tra m centimetrecérkev -kve f churchcérkniški -a -o related to Cerknicacêsar cesárja m emperorcésta -e f road, streetcév -í f tube; pipe; hosecigaréta -e f cigarettecíklus -a m cyclecímet -a m cinnamonCíper -pra m Cyprus


Ja, medve sva prijateljici. Ne, medve nisva prijateljici. – Ja, profesorji so prijazni. Ne, profesorji niso prijazni. – Ne, nisem Američan, An-glež sem.

2. LEKCIJA

3. Vsak dan zajtrkujem, študiram, kuham, telovadim.Matej hodi, telovadi, študira, prevaja.Sonja in Teja zajtrkujeta, kuhata, študirata, telefonirata.Prijatelji zajtrkujejo, študirajo, telovadijo, prevajajo.

4. Ti razumeš slovensko. – Maja ne zajtrkuje. – Marjan veliko bere. – Ti ne tečeš vsak dan. – Igor ne govori nemško. – Sonja dela doma. – Ti ne vstaneš zgodaj. – Jaz ne telovadim. – Vesna kuha kosilo. – Prijatelj plača račun. – Rok in Maša pijeta vino. – Vedve hodita na fakulteto. – One zjutraj dolgo spijo. – Ve gledate televizijo. – Oni poslušajo radio.

5. Ali razumeta nemško? Ali razumete nemško? – Študirava slovenščino. Študiramo slovenščino. – Prijateljici ne kuhata. Prijateljice ne kuhajo. – Igralca ne vstaneta zgodaj zjutraj. Igralci ne vstanejo zgodaj zjutraj. – Kaj zajtrkujeta? Kaj zajtrkujete? – Vsak dan tečeva. Vsak dan tečemo. – Študenta govorita italijansko. Študenti govorijo italijansko. – Kdaj te-lovadita? Kdaj telovadite? – Sestri poslušata radio. Sestre poslušajo ra-dio. – Včasih gledava televizijo. Včasih gledamo televizijo. – Študentki veliko prevajata. Študentke veliko prevajajo. – Kaj bereta profesorja? Kaj berejo profesorji? – Ali imata čas? Ne, nimava ga. Ali imate čas? Ne, nimamo ga.

6. Kaj je on? Kaj jesta vidva? Kaj jesta onadva? Kaj jeste vi? Kaj jedo (jejo) one? – Kdaj gre Rok? Kdaj gresta ti in Tanja? Kdaj gresta Rok in Metka? Kdaj greste ti, Metka in Sanja? Kdaj gredo (grejo) prijatelji? – Ali Maja ve? Ali vidva vesta? Ali Peter in Tanja vesta? Ali vi veste? Ali prijatelji vejo (vedo)?

7. Ti se umiješ, vidva se umijeta, vi se umijete. – Midva se oblečeva, onadva se oblečeta, oni se oblečejo. – Kdaj se Teja zbudi, kdaj se vedve zbudita, kdaj se one zbudijo? – Jaz se smejem, medve se smejeva, mi se smeje-mo. – Ti se sprehajaš, vidva se sprehajata, one se sprehajajo. – Jaz se ne vrnem, ti se ne vrneš, me se ne vrnemo. – Ti se učiš, vedve se učita, ve se učite.

8.Kaj je Tomaž po poklicu? – Tomaž je zdravnik. – Peter ne govori slovensko. – Kdaj se zbudiš? – Zbudim se dopoldne. / Dopoldne se zbudim. – Kadar je lepo vreme, gremo na izlet. – Ko se Majda zbudi, se umije.

REŠITVE

1. LEKCIJA

3. M: stol, ključ, ananas, koš, otrok, strop, začetek, avtobus, kruhŽ: stena, dežela, krava, borza, skupina, miza, tabla, omara, rekaS: okno, morje, polje, življenje, ime, nasilje, društvo, jezero, mleko

4. majhna, majhno; grda, grdo; kratka, kratko; umazana, umazano; lepa, lepo; ozka, ozko; široka, široko; temna, temno; stara, staro; nova, novo; italijanska, italijansko; rdeča, rdeče; sveža, sveže

5. 1c, 2e, 3j, 4h, 5a, 6i, 7f, 8d, 9b, 10g

6. Konj je lep. – Omara je bela. – Jajce je kuhano. – Drevo je visoko. – Stol je rjav. – Reka je široka. – Kozarec je poln. – Trava je zelena. – Vino je dobro.

7. Nemka, Belgijka, Avstrijka, Norvežanka, Finka, Indijka, Rusinja;zdravnica, kuharica, učiteljica, arhitektka, ekonomistka, pravnica, inženirka, delavka.

8.kosili, kosila; večera, večeri; jutri, jutra; inženirja, inženirji; Italijanki, Italijanke; večerji, večerje; jajci, jajca; Avstrijca, Avstrijci.

9.Stoli so novi. – Omare so majhne. – Vina so dobra. – Stanovanja so čista. – Balkoni so veliki. – Hiše so stare. – Konji so lepi. – Polja so široka. – Steklenice so prazne. – Mački so mladi.

10.Okno je čisto. – Mesto je lepo. – Profesor je prijazen. – Kopalnica je majhna. – Ogledalo je okroglo. – Pes je črn. – Polje je široko. – Cesta je dolga. – Jutro je mrzlo. – Prijateljica je utrujena.

11.Stola sta nizka. Stoli so nizki. – Omari sta stari. Omare so stare. – Jajci sta kuhani. Jajca so kuhana. – Hiša je nova. Hiše so nove. – Pes je lep. Psa sta lepa. – Mesto je veliko. Mesta so velika.

12. On je Italijan. – Ti si prijazen. – Oni so Avstrijci. – Midva sva učitelja. – Me smo novinarke. – Vedve (onidve) sta zdravnici. – Ste tudi Vi (vi) profesor?

13.Midva sva soseda. – One so študentke. – Vidva sta učitelja. – Onidve sta dobri prijateljici.

14. Ja, Aleš je zdravnik. Ne, Aleš ni zdravnik. – Ja, zvečer sem doma. Ne, zvečer nisem doma. – Ja, Monika in Vera sta sestri. Ne, Monika in Vera nista sestri. – Ja, Slovaki smo. Ne, nismo Slovaki, Slovenci smo. –

Documents

RADA LEČIČ italijanskega jezika s književnostjo ... · Slovenščina od A do Ž Rada Lečič 1 RADA LEČIČ je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega in